^ dan raren sobot ID prtmikor. , w except Saturday •^.ndHolkUjs PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote * -TEAR XXXVIII Cwi Ifete J« MJOO entered m Meond-clua matter January M. IMS. at the poat otfto« «t Chicago, Ilhanta. muter tha Act ol concra« of March S. IStS. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 9. AVGUSTA (AUGU8T 9). 1946 Subscription 18.00 YmtIt ŠTEV. -NUMBER 1S4 Acceptance for mailing at special rate of poatafe provided for In section 1108. Act of Oct. 8, 1917, authorized on June 4, 1918. livše sovražne države ivabljene na konferenco Unija CIO za vzpo stavitev kontrole nentanti bodo za-Jiiani na plenarnih te jah ALIJANSKA DELE-ACIJA V PARIZU vil. 8 avg.—Mirovna konfe-B 21 zavezniških držav je ,bila Italijo, Rumunijo, Ogr-Bolgarijo in Finsko, bivše rine države, naj se udeleže urnih sej, ki se bodo pričele Krto. Reprezentanti teh dr-Kido zaslišani na sejah, ka-tudi pred člani odborov in gojena je bila procedura diskuzij o mirovnih po-Hh za poražene države in ivljena harmonija po vi-debati med ruskim zuna-ministrom Molotovom in iriskim državnim tajnikom nesom. Konferenca je spre-pravilo" glede sprejemanja juekov z navadno večino opoziciji s strani ruske [acije. rufle države, ki so pomaga-iveznikom v vojni proti o-jim silam, a niso reprezen-na konferenci, bodo da-dobile povabilo. Med temi lbanija, Luksemburška, Me-Egipt, Perzija in Irak. Itra besedna bitka med Mown in Byrnesom, ki se je pred sprejetjem amend-U britske delegacije, je poena. Včeraj sta oba predsob lasno akcijo v smislu uročil članov sveta zunanjih ■ov štirih velesil. kel sem. ker je konferen-Bdobrila sugestije sveta zu-jih ministrov," je rekel Byr-"Reprezentanti sleherne ive bodo lahko izrazili mne-in pojasnili stališče o vseh iwnjih in problemih v teku Kaiser zahteva kongresno preiskavo Mogočne kor por acije preprečile razvoj jeklarske industrije Oakland. Cal.. 8. avg.—Henry J. Kaiser, industrijalec na za-padu, je zahteval kongresno preiskavo proti mogočnim jeklarskim korporacijam, ki so grma-dilte ogrpmne profite v vojnem času. Zahtevo vsebuje pismo, catero je Kaiser poslal senatorju Bridgesu, republikancu iz države New Hampshire. sk w irejet je bil predlog jugoslo- delegacije, da reprezen držav. k; so sosede Nem-in Italije, lahko predlože sugestije in priporočila »lam. Delegacija je potem toils predlog, naj se Alba-udeležj plenarnih sej. Brit-klegat Hector McNeil je deda mora konferenca odloči-tan vprašanju *nški amendment, da ne delegat nobene velesile po-načelnik komisije ali odbo-b proučuje mirovne pogod »kor tudi ekonomska in vo-vorašanja, ie bil sprejet dukuzije. To pomeni, da *Me ne bodo vmešavale »o komisij in odborov. jditrlji delegacij, ki so se v»harne debate o volil-J*«luri, so se, kakor izgle- pobtita 1 i. Oba, Molotov in J*1 k »ta se klestila med včeraj naglašala »porazuma. Skoro po vsi flr. ----- oivuru vb bili sprejeti soglas •»iniki Avstralije in Ha ■J*» KO __ bo-, Ho- SO zahtevali, da mo r*1* državice imeti večjo * *«<*itvah. so izrazi- J ^»dovolj,tvo. ker je bila harmonija. delegacije AJcida de Gasperija ^^dogpeli v Pariz. Biv km, fJV Iv»n'* Bonomi in ^»mk v Franciji Giu-»t it« člana delega »dl okrog 80 ' - > ., je predlo Tu "»krovne konference n n»nalajoco se ni u Italijo in dejal prizn * pred odhodom da so zavezniki ^ -li Italijo kot so-* ^P'tulaciji. toda kr , • repre * konferenci. H" rum ^^^m On»ke <«»riie bolgarske in dospeli Bridges je prej sugeriral, naj senatni odsek, kateremu načelu-e senator Mead, demokrat iz ^ew Yorka, preišče vojni rekord Kaiserjevih kompanij. Kaiser , e na sestanku s Časnikarji deal, da se ne boji preiskave, temveč jo pozdravlja. Kaiser je poslal kopije svoje izjave vsem članom kongresa. V tej pravi med drugim, da so United States Steel Corp. in druge kompanije pod kontrolo te korporacije preprečile razvoj jeklarske industrije na zapadu. Amerika vrnila zlatoQgrski Diplomatični krogi vidijo politično potezo Budimpešta. Ogrska. 8. avg.— Bivši Hitlerjev privatni vlak je pripeljal zlato v vrednosti $35,->00,000, skoro vso rezervo v zlatu ogrske državne banke, iz Frankfurta, Nemčija, kjer je glavni stan ameriške okupacijske armade. Vlak je bil močno zastražen na poti. Zlato je bilo odpeljano v Nemčijo tik pred rusko okupacijo Ogrske. Mnenje prevladuje, da ga je ogrska 'banka izročila Nemcem, ko je postalo očitno, da bodo ruske armade zasedle Ogrsko. Pozneje je zlato našla tretja ameriška armada. Prvič se je zgodilo, da je poražena država dobila zaseženo imetje nedotaknjeno. Diploma-tični krogi vidijo v ameriški akciji prefrigano politično potezo Namen je, da Ogrska drži okno odprto proti zapadu, čeprav je pod rusko okupacijo. Gesta je bila storjena tudi iz namena, da se izsili ruska kooperacija pri rehabilitaciji ogrskega gospo darstva. "Hvaležni smo Ameriki, ker je vrnila zlato Ogrski," je rekel dr. Nicolas Nyardi, ogrski fi nančni podminister. "Akcija je prvi korak v smeri obnove go spodarstva. Ljudstvo bo dobilo zaupanje v naše denarstvo, ker bo krito z zlatom. Ogrska fi nančna struktura bo ojačana." Domače vesti Noto določbo sa pakete Chicago.—Dno 5. avg. ao stopilo v veljavo novo določb« aa pošiljanj« paketov ▼ Jugoelavi-Jo. SndaJ ao lahko poiU« v e-nom paketu do 44 funtov telo In poštnina bo aorasmorna a tnšo vaoblno. ki pa Ja snliana. Poštnina aa 11 funtov težak paket sedaj atan« 81.62. Oblaki Chicago.—Gl. urad SNPJ so zadnje dni obiskali Dani, Joan in Donald Fifolt iz Clevelanda, Edith Tancek iz Youngstowna, a, Frank in Pauline Podboy iz Park Hilla, Pa. v družbi Edwina Putza iz Chicaga, Mike Krultz iz Willarda, Wis., v družbi Frances Vertnik iz Chicaga in Anton Cvetkovič iz Brooklyna, N. Y. Nova grobova Benld, 111.—Društvo 356 SNPJ je v dveh dneh zgubilo enega člana in eno članico. Dne 25. ju lija je umrl Marko Balan v bližnjem Sawyervillu. Bil je dolgo boian za rakom na želodcu. Dne 26. julija pa je umrla dobro poznana in priljubljena Johana Masco, ki je pred leti vodila malo prodajalno in gostil no, v dolgi bolezni pa je vse zgubila. Zapušča enega sina iz prvega zakona. Ia Clevelanda Cleveland.—Dn« 3. avg. je bil ubit v avtni nezgodi Vincent Erdaiy, star 861H tn btvM Joll etčan.—Poroke: Carmen Kališ in Lloyd McBrayer ter Sally -Trvatin in George Koffel.-r-Družini Russel Grady se je na-rodila hčerka prvorojenka. Not grob Joliat, lil.—Dne l. avg. je u-mrl Anton Nemanič, star 50 let, po poklicu pogrebnik in sin po-cojnega Antona Nemaniča, tukajšnjega pionirja. Ljudstvo naj od vin akcijo zahteva ade Chicago. 8. avg.-t-Unijo klavr niških delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je naslovila poziv ameriškemu ljudstvu, naj podpre kampanjo za vzpostavitev kontrole cen za vsa ftivila. V pozivu omenja, da so cene poskočile za 17.99? v Chicagu v enem mesecu. To dokazujejo številke, katere je objavil federalni urad za delavsko statistiko. Ralph Helstein, predsednik unije, je dejal, da bo draginja naraščala in da bt> dežela zabredla v divjo orgijp inflacije. Če ne bo ljudstvo pritiskalo na federalno vlado za akcijo. On je podal izjavo v zveni s pripravami za splošne demonstracije, katere bodo aranžirale unije CIO po vsej deželi. James F. Riley, (Urektor urada federalne administracije cen v Chicagu, je naznanil spremembe v stropnih cenah za sedem vrst sadja in zelfnjave. Cene so bile znižane za hruške, jabolka, spinačo in solato. Voditelji CIO ao laja vili, da je kampanja za vzpoitavitev kontrole cen za živila bolj važna kot pa zahteve za zvišanje plač. ■ > Portugalska, dala • V zavetje turistom Ameriški Hodnik Jackson tarča napadov 1 Protiameriike demonstracije v Trstu Trst, 8. avg.—Italijanske žen ske so se udeležil« protiameri ških demonstracij pred glavnim stanom poveljstva ameriške di vizije. Demonstracije so bile znak protesta proti zasegi hiš za žene ameriških vojakov. Itali Janke ao nosile v demonstraci Jah napise z boaedilom "Zaka se vi Američani ne vrnete v kra Je, iz katerih »te prišlt?" Pariz zadnji teden, člani finske delegacije pa so na poti v fran coako prestolnico. Američani so papige, pravi Ehrenburg Moskva, 8. avg.—Ilija Ehrenburg, sloviti ruski žurnalist, ki e nedavno obiskal Ameriko, je objavil članek v Izvestjah, glasilu sovjetske vlade, v katerem >ravi, da so filmske kompanije v Hollywoodu popolnoma zasužnjile mišljenje Američanov. O svobodi mišljenja in svobodni misli sploh ni sledu v Ameriki. Povprečni Američan je u ver jen, da misli neodvisno, v resnici pa le ponavlja ono, kar je čital v časopisih, slišal po radiu in videl na, platnu. Turiki predsednik odobril novo vlado Ankara, Turčija, 8. avgusta.— Predsednik Ismet Inonu Je odobril novo vlado, katero Je tor-miral Recep Feker Trlj« člani bivše vlade premierja Saracog-luja, ki Je resignirala zadnji teden, imajo pozicije v novem kabinetu. Restrikcije v produkciji zganja odpravljene Washington, D. C., 8 avg. Poljedelski department J« preklical restrikcije glede produkcije žganja, ki so bile uveljiv-Ijene zaradi pomanjkanja žita. Zalog« žita ao se povedale in producentl so dobili zagotovilo, da bodo dobili ve* žita v prihod-njih mesecih. Tajfun zajel otok Luzon Manila. Filipini, 8. avg,—Tajfun Je zajel 'Hok Luzon in povzročil velik" škodo Najmanj 100 ljudi Je bilo ubitih in ran)e- I nih. Llabona. Poriugalaka. 8. avg. —Grupe nacistov so dobile zavetje na Portugalskem in so zu~ ščitene >š* podlagi portugalsko nevtralnosti. Zavezniška kontrolna komisija ee zaman trudi v naporih, da jih dobi iz dežele. Nacisti izdajajo letake in listke z napadi na demokratične ideale, ustanove in osebnosti. Tarča napadov je zlasti Robert Jackson, član ameriškega vrhovnega sodišča in prosekutor na obravnavi proti vodilnim nacistom pred mednarodnim tribu-nalom v Nuernbergu. Nacisti trdijo, da je Jackson ameriški žid in da je njegovo pravo ime "Jacobaon". Letaki naglašajo, "da Al Ca-pnne in drugi ameriški gangeži dobivajo bolj poštene obravnave kot pa obtoženi nacisti v Nuernbergu." Zavezniške avtoritete bi rade dobile v svojo pest zlasti Otona E. Meyena, bivšega opravnika poalov nemškega poslaništva v Buenos Aireeu, Argentina. On bi lahko marsikaj razkril glede odnošajev med Nemčijo In Argentino v teku vojn«. Nekateri nacisti so dobili pozicije kot profesorji pa univerzi v Coimbrl. Ti Ishkfe širijo na-cijsko propagando In so kot taki nevarni. Portugalska vlada J« Izjavila, da se n« mara pogajati z zavezniki glede repatriacij« nacistov. Sklicuj« s« na nevtralnost. Manevri ameriških čet na Japonskem Tokio, 8 avg Man«vrl erne-riških č«t s« bodo prtčeli v kra-jih na japonskem obr«ŽJu I. oktobra Gen«ral E H. Price Je dejal, d« bodo men«vrl del povojnega vetbelnega programa Člani britske misije pri Stalina Moskva, 8 avg Člani britske delavske misije so obiakali pre-mierja Stalina v Kremlinu N«-licljskih in vojaških operacij. Brltsku krl-Žarka Ajax je dospela v Hujfo. Člani brltskega kabineta so se včeraj sestali na Izredni seji in razpravljali o kritični situaciji v Palestini. Seje so se udeležl-i tudi feldmaršal Montgomery, Šef generalnega štaba, in več visokih vojaških častnikov. Pred »ednik Truman še nI Informiral britske vlade, ali bo odobril ali zavrgel priporočilo skupne brlt-sko-amerlške komisij«, naj Palestina sprejme 100,000 Židov skih beguncev. Washington. D. C.. 8. avg — Člani ameriške sekcije britsko-amerlšk« komisije so se soglasno Izrekli proti razkosanju Pa listine na štiri province ln ob novtll pritisk na predaednlka Trumana, nuj zavrte brltakl na-črt. Mnenje prevladuj«, da bo Truman vztrajal pri zaht«vi, da mora 100,000 tidovakih beguncev dobiti iav«tj« v Palaatlni, Japonski delavci objavili protest Ameriike avtoritete obdolžene zatiranja Tokio. 8. avg. — Organizirani japonski delavci so objavili vsebino protesta, katerega 90 posla II generalu Douglasu MacAr thurju, vrhovnemu poveljniku okupacijskih sil. Protest nagla šu, da ameriške avtoritete vodi jo premišljeno kampanjo zatira nja, Protest pravi, "da s« položa na Japonskem lahko primerja položaju v Nemčiji in Italiji in da so nekatere ameriške akcije v konfliktu z duhom ln vsebino potsdamske d«kjaraclj«. Odvze ta nam Je bila pravica do oklica atavk in demonatraclj. Kakšnih metod naj se Japonski tlelavc aploh poslužujejo za zaščito demokratičnih pravic?" Protest j« prvi javni izraz dvoma ln razočaranj« voditeljev Japonskih unij, odkar Je Mac-Arthur prepovedal demonstracl Je. Zadevno prepoved Je objavil v maju. Protest j« značilen, ker so ga podpisali voditelji gi banja za ustanovitev industrij skih unij po vzorcu ameriškega Kongresa industrijskih organi taclj. TI reprezentlrajo čez ml lijon Japonskih delavcev. Pto-test J« odm«v akcije A. Thur ■tona, načelnika divizije za Jav no varnost v glavnem stanu MacArthurJa. ki J« *«trl delav-ake demonstracije v Toklju zad nji petek OAt Sodnik omejil število piketov ConnertvUle, Ind. 8. avg Sodnik Allen Wllea Je izdal ln junkrijo v prlh* He* Manufacturing Co., ki omejuje število piketov. Stavko pr<»tl kompani jI Je okllcala ujilia United Electrical. Had »o S/ Machine Work ers CIO, ko ao ar pogajanja gl« de skienitv« nov« pogodb* raz hlla, Voditelji unij« m izjav II, da bodo vložili prizlv prot InJunkcMI pri državnem apel"* nem sodišču. ameriška politika v prilog veliki britaniji blokiranje Urjenja to-vjetekega vpliva je cilj ANGLOFILI V DRŽAVNEM DEPART-MENTU Washington. D. C» 8. avg.— Ja je ameriška politika v pri-og Veliki Britaniji, je ponovno demonstriral predsednik Truman, ko se je udal pritisku in al razumeti, da bo podpiral britski imperij, ki se J« odločil zu ustavitev širjenja vpliva sov-etske Rusije. Ta politika je očitna, odkar je imel bivši britski premi«r Winston Churchill govor v Fultonu, Mo„ v navzočnosti predsednika Trumana. V tem je pr«dlagal ustanovitev vojaške svež« med Veliko Britanijo in Ameriko proti Rusiji, Ponovno j« bila poudarjena v teku debat« o po sojilu v vsoti $3,750,000,000 V«-iki Britaniji. T«danjl federalni zakladnik Vinson, ki j« adaj načelnik federalnega vrhovnega sodišča, je priznal, da J« poso-lo potrebno, da bo Velika Britanija lahko vodilu boj proti ruskemu komunizmu. Ameriku Je podprla V«liko Britanijo, ku j« Rusija ogra* žulu britske oljno int«r«s« v Perziji in njenu zahtevo, da morajo sovjetske čet« zapuatitl a« verno Perzijo. Na drugi strani pa je Rusija zahtevala odpoklic britskih čet iz Sirije in Leba-nona. Velika Britaniji s« nt) bo od-povedulu svojim interesom na Jfcdnjem vzhodu. Ona ima pogodijo /. It ukoru, ki ji daje pra-t,vico vzdrževunja vojuških č«t v tej deželi. Nedavno je sklenila tudi vojuško pogodbo s Trans-ordanijo, arabsko državo, ki j« prej tvorila del Palestino. Transjordanijo je priznala kot n«odvisno državo, toda ostala J« pod brltsko dominacijo. Velika Britanija se Je morala odpove-. dati mornarlčnim In vojaškim ba/um v Egiptu, toda dobila bo jaz« v Libiji kot nekakšno od- * škodni no, Uradno pojasnilo Je, da so u-merlški interesi lesno povezani z britsklml interesi. Iz t«ga razlogu moru Amerika podpirati Veliko Britanijo proti Rusiji. Politiko v prilog Veliki Britaniji narekujejo unglofill v držav nem depurtmentu. Med temi ao državni tajnik Hvrn«a, William I, Clayton, podtajnik za ekonomske zadeve, in James C. Dunn, bivši pomožni državni tajnik, ki Je bil nedavno imenovan za poslaniku v Italiji. Produkcija vojnega materiala v ruski coni Berlin, H avg,—Amerlšk« ln britske vojaške avtoritete so is-javile, da dobivajo poročila o prtxluktijl orožja, streliva ln drugega vojnega materiala v ruski okupacijski coni. Am«rlški uradniki so ae izrekli za im«no vanje poaehne komisije, ki naj bi obiskala vae okupacijska cone in pretakala obseg razorože vanj« na podlag! dogovorov, ki •o bili sklenjeni na knnf«r«ncl velike trojice v Potsdamu. Trdi »e. du so ruak« avtoritet« proti imenovanju komlalj«. Obsedno «tanje v perzijski provinci Teheran, Perzija, 8. avg —Obsedno »tanj« J« bilo okllcano v provinci Kužistan po izbruhu stavke več tisoč delavcev Vojaška črte ao raaedl« tovarn« v Ah-waxu, glavnem mrstu provinc«. Ah wax leži ob reki Karun, 390 milj južnovzhodno od T«h«rena in 75 milj aeveroiapadno od Mu-hamnerehe, pristaniščnega mesta ob ustju t« »eke. ŠilaAjDJVji JUUJJv ncwrfb trpljenju ^Tirl fd* ni med^J tidah so svoja živCJ* bod«- ^ 1M4 * Jožeta Perkoviča ,„ "M njegovem domu, hiso. Hudi pa je uieul **nom, potem pa * domači izdajalci, zato ž j končal življenje v Gornjel Pf?lju. Pri Kušlanovih J Vid m Stive k parUzano J ta 1942 pa so fašisti N'ad sodili na tri leta ječe kerl poval orožje za njih.' LeJ je odšel k partizanom tul mi^ik, katerega pa so taki li belogardisti in ga ustil cerovem logu, sestro Ano peljali v Nemčijo, kjer je v tovarni. Justini so tudi ubili m< ga vrgli v vodo, Andrejevi nu, komaj 10 let staremu, -roko odsekali. Sedaj hodi lo. Pirkovič iz doline j zvezati partizane, nakar i zmetali na pod in s cepmi tili po njih, da so vse pobi kar so zažgali pod, nalov otroke in jih zmetali v j poslopje. Neko partizanko mučili in jih zrezali pet zvezdo na trebuhu, hkrati klali ljudi kot živino in jali kri za klobase. Kušlanovi so se že 1 Nace in žena Ana, Stive ii Stive je bil močno ranjen slabo počuti. Gotovo Te kako je pri nas doma. Ma veliko pomagala partizanoi kar so jo ujeli in zaprli t ko sestradali, da je čisto bela. Jaz pa sem bila v od avgusta 1944 do maja Pobrali so nam vse, kar dalo odtrgati. Sedaj obn mo dom, da bomo na go pozimi. Ko bi hotela vse sati, bi napolnila veliko k Zaključujem in Te pozdrr —Tvoja ljubeča sestra Ver skoševa." Materino pismo pa se gl "Dragi Stanko in vsi ost Prejeli smo Tvojo drugo j ko, za kar se Ti najlepše i ljujemo. Bili smo veseli i kajti pri nas je še vedno poi kanje, olje pa sploh ne do zato smo ga bili toliko bo seli. Upamo, da bo drug« boljše. Veš, dragi sin, m krat sem se že pokesala, ke šla iz Amerike, zlasti v v« času, kajti strašno smo zaradi sovražnikov in dor izdajalcev. Noč in dan sm pripravljeni, da nas pob Ako bi bili domobranci k sec dni pri nas, ne bi dane več med živimi. Po njfo begu se je našlo zapisnik.' terem je bila zapisani Štembergarjeva družina, i cer so nas nameravali vse p premoženje prodati in dem rabiti za zidavo novega k Datum v oklepaju na primer (August 31, 1M6), poleg vašega imena na neilovu pomeni, da vam je u tem datumom potekla naročnina. Ponori te Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Komu se je izplačda vojna Pred desetimi leti je bilo v deželi mnogo govora in zahtev za "razprofitiranje" vojne. Se reakcionarna Ameriška legija je v tistih letih sprejela resolucijo, v kateri se je izrekla za to načelo—) da ne sme nihče delati profita iz vojne, ako se dežela še kdaj znajde v nji. Posebno pa so to naglašali unijgki voditelji in delavsko časopisje, prav tako tudi liberalni cerkvenjaki, liberalci in asor-tirani politiki, Podlago za te zahteve za "razprofitiranje" vojne je dala senatna preiskava, ki se je bavlla z vprašanjem, zakaj ali kakšne sile in vzroki so potegnili Ameriko v prvo svetovno vojno. Tista preiskava, ki se je vlekla par let, je odkrila, df ao pri potegnitvi Amerike v vojno igrali glavno vlogo "trgovci s smrtjo"—tovarnarji mU-niclje in orožja in bojnih ladij etc. etc.—in bankirji. Rezultat tega študija je bil, da je kongres sprejel tako zvani nevtralnostni žakon, kakor tudi Johnsonov zakon, ki je prepovedoval dajanje posojil vsem onim deželam, ki so "pozabile" plačevat! vojne dolgove. Namen obeh zakonov je bil, da se "enkrat z* vselej" prepreči ameriški vstop v novo vojno, ako bi prišlo do nje. Namen je bil s striktno "izolacijskega" stališča dober, ampak ni držal. Ko je nekaj let pozneje izbruhnile druga svetovna vojna, katero je zažgal Hitler, je kongres z odobravanjem večine ljudstva obšel oba zakona s "poaojilno-najemninskim" zakonom ali "lend-leasom". * Prav tako so se tudi razblinile vs$ tiste zahteve po "ratificiranju" vojne. V začetku oboroževanja je kongres sicer sprejel zakon za omejitev profitov v nekaterih vojnih industrijah—letalski, ladjedelnlški in le par drugih. Toda tovarnarji so ill na "sedečo ttatfco" in prisilili kongres, da je kapituliral in preklical tisti zakon. Ko je nebo postalo streha tudi za vojne profite, Šele takrat lo se veliki "free enterprlzcrji" lotili dala in se vrgli na vojno produkcijo. Seveda za "obrambo domovine" niso hoteli investirati dolarja iz svojega žepa. Vse nove vojne tovarne je morala zgraditi vlada na ljudske stroške, če je hotela dvigniti vojno produkcijo na zadostno višino. In vlada je zgradila čez tisoč modernih tovarn, med katerimi je lepo število največjih Industrijskih gigantov v oežoli, ter jih opremila g najmodernejšimi stroji in orodjem. V te tovarne je vložila okrog petnajst milijard dolarjev in jih oddala v najem "free enterprizerjem", večinoma velckorporacijam. Toda predno je bil privatni kapital pripravljen napraviti "uslugo" vladi, je zahteval črno na belem (v zakonu in pogodbah), da bo po Vojni imel obratovalec (korporacije) prvo priliko do nakupa teh tovarn, kakor tudi strojev in orodja. Seveda po "dobri" ceni— pet krav za groš! . » Tista podjetja, ki so sama povečala tovarne ali nabavila stroje, ao si pa v davčnem zakonu izvojevala pravico, da jih amortizirajo (si plačajo investicije) na račun produkcijakih stroškov v petih letih. Povrhu tega je kongres dal vaem "free enterprizerjem" posebni "bonus" v obliki povojnega davčnega popusta in ggrantiral za dobo dveh let po vojni vsaj enako velik profit kot so ga delali skozi tri leta pred vojno. Poleg vsega tega so podjetniki prejemali maatne pa koloaalne kontrakte ali vojna naročila od vlade. Konkurence na tem polju ni bilo in ceno za izvršitev naročil ao si sami poatavljali, bodisi na principu "eost plusa" ali pa so "zgllhall Čez". V prvem kot drugem primeru so bili profit! dokaj čedni—od 25 do 2,000 odstotkov Čistega na leto, poleg tega pa so si tudi nagrmadili glgaht^Čne rezerve /.a "suha leta". Okrog BO' vseh vladnih vojnih naročil je pograbilo nekaj ducatov vclekorporactj, po številu okrog 60. Majhen biznls ni bii deležen dosti vojnih naročil, kajti monopol so imele velekorpoca-clje. Kolikor teh naročil Je pricurljalo do malih Ščurkov, so jih dobili iz druge roke, to je od "prime" kontraktorjev ali velekorpo-raclj, od katerih so mali podjetniki postali popolnoma odvisni. DVOJE PISEM IZ STARE DOMOVINE Milwaukee. Wla^-Prejel sem dvoje pisem iz Št. Jerneja na Dolenjskem, in sicer od sestre Vere Koskoftevc in od moje matere Ane Stembergar. Sestrino pismo se glasi: "Dragi brat Stanko!—'Tvoje pismo je napravilo toliko živžs« va v hiši, da si ne moreš misliti. Mislili smo. da nisi več med živimi, kajti drugi ao se takoj jsvili svojcem, le od Tebe ni bilo toliko časa glasu iz Amerike Končno pa je doepelo pismo, pošli je tev in tudi slike od Tvojih dragih. Oh. kako velik blagoslov—kar dva sinčka naenkrat' Tudi stricova žena iz Kostanje vice je rodila hčerko in sinčka, toda sinček mu je umrl in že na, tako da ima sedaj stric France samo tri hčerke. Kakor vidiš smo ostali živi i AVGUSTA 1946 0 OBADA genskega amerišktfta narodiuga sviti Cwi w. m '—' —- OL »ISreVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNICE Seznam št«v. 8 «nrt*ifti do 30. junija 1946............ id 1. in 31. julij^n • b-ornia* Društvo M- aWHUPJ' pretek veselice z dne ■J^JVkorUt skladTSwSS« pilil LiftBADO- Druitvo it. 397 SNPJ. Crested Butte, $10, Matt •JkTl $5, en dar $2; dva po $1, In dva po 50 centov, IL? 21 ABZ, Denver........:...........i.....................................•,..... * dom Denver $50; društvo It. 1 ZSZ, Denver, $25, a uriin preds. podr. it. 50.........................-......................... ii 71 StZ. Leadvllle $100.—Poslala mm. Josephine .......................................................... olSce SANSa. Pueblo, May Mercantile Aaaocla .. Efdruštvo sv. Jožefa $50, po $25t druitvo Slovan, Dan Tvich in John M. Stonich, klub £ora po $10: Ffan-John Germ, John Jenko, druitvo We.tern.Star in Lonvan- po $5: društvo Columbine, John Centa, Edward Eh Anton Pritekel, Louis Potokar, mrs. John Lesar, Joe Man Maher, Bias Kerin, Johanna Kovacich, Frank Bol-S Anton Medved, Joe Pechek ml., in Louia Germ. Joseph Lic $6 —Eden $3.50, 4 po $3, 15 po $2, 1 po $1J0, 30 po $1, 75c 16 po 50c, in 4 po 25c, skupaj $461,75, prebitek raznih Itev in predvajanje slik $628.30, vsega skupaj $1,090.05. IflSa $75.00, ostane $15.05 za podr. blagajno, za sklad bol- potlal John M. Stonich...............................-...».......................... ndit SNPJ ia juinl Colorado $100; po $5: Anton Brgoch, ^Bich in žena, ter John Lipich. Poslala Rose Radovich, rjr^SNPJ, Somerset, po $10: Anton,Penko, Anton we Frances Kovacic, Anton Justin, Frank Brezonick, Jo-Irihofer in John Majnik; po $5: John Dekleva, Matt JUr-Cekado, Louie Penko, Anton Majnik ml., Charles it j0hn Karnely, Joe Sunich, John Deloat, Tony Karnely, Kocjancic in Geo. Volk st. Frances Majnik $7, eden $1. ino skupaj ..........................,................................-..........»...........— JJH0IS: Ivan in Helena Kuiar, Berwyn: namesto venca rob umrle Mary Praprotnik.......................................................... rtnica itev. 25 SANS, Chicago: Joseph Zore (Clearing), a Frank Bizjak........................................................................... ... i Jesh, Frankfort Heights........................................................... ■ia Morela, Grayslake..................................................................... Ntoiira štev. 24 SANS: Simon Kavčič $5, en dar $1; od za-SNPJ Federacije za centralni Illinois $24.57. Poalal Frank ich, skupaj ....................................................................................... DIANA: Frank Gorshe, Universal, poslal Frank Bregar.... U(SAS: Društvo štev. 19 SNPJ, West Mineral.................... CHIGAN: Podružnica štev. 1 SANS, Detroit: Dr. Harry knton, Norman J. Menton ter Frank in Pauline StrmSek, po $10.—Po $5: Joseph Milek, Barbara Milek, Nick Kaste-i Mary Kastelic, en dar $1.50, dobiček od prodanih okrep-12 40, od prodanih Adamičevih knjig $36.52, poslano po ijniku Chas Gabru, skupaj.........................i.^...«^.,..*—....... l»o "Young Amarlcans" it. 564 SNPJ. Detroit.................... i in Kathie Vucich, Paw Paw...................................................... utoica štev. 44 SANS, Traunik, po $10: Johh Knaus in Mikulič; po $5: Joseph Knaus, Mary Knaus, Janez Mah-Utt Launch, Louis Vesel. Joe Kordll in Frank Debeljak; po $2, in šest po $1. Nabiralca »Frank Praznik In Joe S, skupaj ........................................................................................ IHESOTA: Podružnica štev. fll SANS, Chisholm: Anton nk $10; po $5: Joseph Gersich, Frank Kne in Frank •in žena. Frank Funtek, Louis Vidmar, John Ponikvar, Sonchar in žena, Frank Gorshe in hči, Frank Dejak in Matt Sametz in žena, Steve Shaltz id George Urh, iest desH po $1, en dar 50c. Poslal Frank Klune. taj. podr. Duluth ......................................:..................................................... in David Persha $50, Angela in Geo Vuckovich (Superior, >$10; po $5: Anna in Carl Gerlovich, Mary in John Kobi. John Kobi.................................................................................... tovana rojakinja, Ely...............................................v................. kvo štev. 125 SNPJ, Leetonia...................................................... m Terezija Malovasich, McKinley......................................... OTMtA: Članice društva štev. 208 KSKJ. 6utte.............. k Jwb, Mill Iron............................................................................ HDA: Gabriel Pahor, Las Vegas............................................ YORK: Pomožni odbor—SANSove podružnice, Brookes Justin $30, Tine Beden $20, po $10: Alma Armand, Trusnovec, Bolte Derganc in Frank Meitzen in žena, 2 »vana p<, $5, ,n tri ogebe ^ $2 skupaj $106.00; po $10: Cvetko in John Cvetkovich. po $5: Andrew Ftrenehak »na, Frankces Ferenchak, A. Skvarch, A. Kangler in en dar $3. Nabral John Cvetkovich, Plalnfield, "oto $48 00. skupaj poalano po Jacob Cerarju................... ca 6» SANS, New York............................................ * SNPJ Federacija za severni Ohio, Barberten................ gojitev. 94 SŽZ. Canton..................................-................... «-ZMCA štev. 39 SANSa, Cleveland...................................... P«c* itev. 14 SŽZ, Cleveland, $50, Frances Medved, *la-podružnic- poslala mrs. Joaephine Erjavec, taj-•w, »k upaj fcvvEaM Palestine:::::::::::::::::::::::: IIIM *1uri f^nk Podboriek. mrs. Frank Arko, Anton John Harkevli, Tony Benčič in lena, Andy ■ J,* S' ,r> mn- J*trr' H«,r»n«n in Joale, Joe in Joaie «n žena, Frank ftkerjanc. Joe HrvaUn. 1 " Frank Mohorčič. Frank Kunatel, 1 Jim Vidmar, Anion Totnazin. Ahacij * ,r 7* Ann« in Mary Marolt. John RoWcb. John rw j , ^ Klein in žena. John Rotar. Joa. in Jo-T,,"' Krnftc. Joe Ban. Joe Skočaj in lena. » k tZ 'J ^ riil Th, r«« Frank. Louia Hrvatin. Mike Polt,. ' * '"»van.—Skupna vsota je bila h prej i M* ?! 41 RHPJ- Otrerd« druitvo Mev. 643 RNPJ 1 K v, T' ' mr" JakloviC $15. po $10: Louia Mustar. k M v, S,k,,a- Ml|ry Se lak. Joe Skrobut, Rudolf ,JUr - uh,,r >n John Koarn; po $5: Dobrovok in t, Kal,,« i" ''" F'«"»k Račič, Jacob Krstinc, Matt Zad-vo, . T,ny lazier, Frank Verbič, Joe Pilkur, Mar) j. el Frank Bano. Mary Predika (Nilet. Se lak, Louia Strah (Nltos. O). Louu h^itt j B,,,to1 Luiina. Anton Detman. Marko 1 ,, mr in mrs Umek ml.. Matt žaubiv k * * ^»nk Zalokar. Frank Preveč, ^ K>a , ' 'n,)» Pahiin. Martin Beach. John Bogatay, lr ' l^akovee. Valentin Roemech. Jnhn * J"t.n Rovan. Anion P»4ler in mladinski i PO U oaemnajet po |2. eden po $1 50 v^^Jt ** ** Nabiralca John Boga $ 82,089.57 112.09 21.00 25.00 75.00 100.00 1,000.00 115.00 138.00 10.00 10.00 5.25 5.00 20.57 5.00 .10.00 100.42 150.60 10.00 71.00 92.50 70.00 20.00 35.00 10.00 10.00 10.00 6.00 154.00 31.00 •0.00 50.00 3,000 00 60.00 5.00 »4 upaj 41*1» mmSmmS^k Toledo, Ohio: druitvo itev. 666 SNPJ, Anna Pagan. Anton ftaf-tieh ki Jacob Skerjanc. vsak po $10; po $5: John Copi, Anton Eskra, Joseph Jaksetic, August Kart, Stanley Kert, Joseph Tavčar, Frank Tursic, Albert Valenčič in Frank WalUce, Mit po ! 2 in eden $1, skupaj...............................................................3.,...... IruŠtvo štev. 321 SNPJ, Warren, $25; po $6: Frank Petrich, Vincent Tomšič, Anton Korene, Mary Burntk, Jacob PerWn it., Jacob Periin mL, mr. in mrs. Jel, Frank Pavlin in Anton Cuga ena oseba $3, trije po $2. sedem po $1 in eden 50c. Nabua-lec in lajnik društva it. 321 SNPJ Joaeph Joi.............................. PE1VNSYLVAMIA: Podružnica itev. J2 SANS, West Alkiuip-i: Samostojno druitvo Sokol it. 1 $100: po $25: Frank in Mary Ovca (New Brighton), druitvo štev. 721 SNPJ ip Joe Yaklich st., podružnica it. 12 SANS $15; po $10: Stefan Ogrizek, Louis in Theresa Gerzel, ter Joe in Anna Smrekar; po lift: John in Anna Sivec, Edward Sivec, John Yager St., Bertol Yerant, Tony Žagar, Frank Strubel in žena, Amalija Vidic, Frank Vidic, Matt Fatur. Frank 8imončiČ in žena, Anna Ranica, J. K. Kozlevchar, And$ Fatur, Louis Chottner, John Yan-kovich, Joe Lampich, Stefan Ursich in žena, Antoinette Anton-čič, Anton Groznik in Frank ter Sophie Simonieh; pet po $2 in eset po $1, skupaj............................................................ ilovensko vsajemno podporno druitvo. BrtrtgevUle..................... Podružnica it. 28 SANS, Conemaugh, John Potokar ................ Podružnica itev. 73 SANS, Herminie: Leopold Bregar, Barber-ton, O., 626; Mary Celin, Salem, O.. $5; eden $1.40 in eden $1. Poalal Anton Zornik, taj. podr. it. 73.............................................. Druitvo itev. 200 SNPJ, Herminie......*.............................................. Druitvo itev. 29 ABZ, Imperial.................................................-....... Druitvo Prostost it. 106 8NPJ. ImperiaL $774.00» po $20: Mary Ergen in Joseph ter Margaret Yamnik; po $10: Joseph in Anna Yamnik, John in Josephine Moravec, Anton in Mary Pollak, ter Frank in Katarina Vidrich; po $5: Frank in Anna Krgen, John in Frances Godesha, Frank in Elisabeth Augustln, M»ry Leban, Frank in Anna Yerin, Tony in Catherine Orol, Joaeph in Frances Sladich, Louis Trusnovic, Jacob in Frances Zitko, Joseph Ule, Frank Urbas, August Pleskovich, John A. 'Up»>. Ludvik Pleskovich, Jos. in Mary Gorenc, Martin Dulch, Albert Perico, Albert Perko ml., ter Martin in Anna Gorenc; dva Pp^S, eden $2.50, deset po $2, dva po $1.25, sedemnajst po $1, 4 po $0c in 4 po 25c. Nabiralci Elisabeth Augustln, Matf Pollak, August Pleskovich in Martin Gorenc; skupaj nabrana vaota... Druitvo itev. 600 SNPJ, Johnstown................................................. Federacija angleško poslu jotih BMP J drultev aa aapadno Jfenn- WW*1!® .........................................................vjj................... v"j.*..«.f ••.*•• Druitvo Itev. 63 SNPJ, Rillton, $34; po $10: Frank 9husterL Anton Shuster, John Leskolek st. in Mike Jereb; po $5: Stan ley Brivec, Andy Cestnik, Louis Shuster, Peter Rope st., Albin Sladich in Anton Turenlek. Poslal L. Shuster, tajnik dr. it. «3 SNPJ ..................1,............................................................................ Mladinski kralek It. ti SNPJ. Shaton, »100; druitvo Itev. 174 ABZ $15 in Federacija SNPJ drultev za vzhodni Ohio in Pa. $26. Poslal Anton Valentinčič.......................................................... Podrutnica itev. 82 SANS, Slovan: Druitvo itev. 241 SNPJ...... Podružnica itev. 6 SANS, West Newton.......................................... WBST VIRGINIA: Druitvo itev. 388 SNPJ, Pursglove, $50; Lawrence in Rose Selak $9.25, Frank Pelan $5, en dar $1.S0 In eden $1. Skupaj poslala Rose Selak.......... ................................... WISCONSIN: Podružnica itev. 56, Milwaukee: po $100: Jaek Jacob! In lena. Vincent In Kristina Pugelji po $10: Federacija SNPJ in druitvo itev. 16 SNPJ; po $10: Frank Merinlk, Vine Benko In ftena, Mike Podjavorlek in žena; po $5: Anton Oho-jek in žena, Nick Lukas, Mary Muslch, Mary in Frank Primožič, Chas Kramer, Frank Jacob!, Anna Kopushar, John Perko, ena oseba $1. Matt Radelj, član itev. 520 SNPJ, Cudahy, l^ral in izročil $43, katere so prispevali sledeči: Po $10: Fran* Borit-nar in žena, Frank Berčič in lena, ter Peter Zaitz In lena; po $5: Andrej Seduiak in žena, ter Bernlce Kokal; eden SI in eden $1. Joe Radelj izročil $95, darovali so: Wank Kevnlk in lena $26, druitvo itev. 686 SNPJ $15, John Musloh in lena $10; po $ft: Joaeph Radelj, Anton Jamnik, Joaephine Windishman, William Brman, Louu Zupančič, J. J. Vaude Las, Alfred Bo-denberger, Adolph Jersine in Frank Zore.—Anna Puncer izročila od sladkih: po $25: Louia in Stefie Taaevnik in Joe Tesovnlk, Frank in Anno Puncer $20, Frank Walte $10, In Cecilia Kutnar $5. Joseph Turek, tajnik druitva it. 104 SNPJ Uročil $605.00, darovali so: Joaeph In Paulina Vldlck gl00. druitvo It. 104 SNPJ $7» (poprej pa $25), Frank Ermenc $10;,po $10: Anton Ujčlč, Frank Matkovich, John Zupan in žena, Joseph Mohar, Anton Demshar in žena, Frank £ralj In Louis Bewetz; Joe Zanar in žena $8. Po $5: Joseph Turek, Joaeph Kocjan, Frank Gasparič, John Gole, Lambert Bolskar, Jdbn Trikan, Nellie Erman, Anton Erste, Kristina Kolar, John Mor« vat, Anton Koshinc, Jacob Oblak, Anton Orle, Frank in Anna Puncer (prej $20, skupaj $25), Rudy Singer, Anton JerWn, Louis in Rose Praznik, Jennie Kodre, Andrew Miklavčlč, Paul Babich, Anton Bolskar, Jos. Tamie, Julia Pavičič, Matt Smole, Frank Poličnik, Stevans Novak, Geo Schuster, Drsgp-tin Beljan, Louis MikHč in žena, John Bohte, Joseph Repov«, Dr. J. S gtefanez, Frank Sorčlč, Leo Mlina*, Mary J. Mohar, John Podlogar In lena, Ludvik Shetina, Mike CrneUch, Joa. Majnarich in žena, John Ivančič, Anten Goričar, Frank Gna-der, Frank Skok, Margareth Pintar, Anton Trater, Joseph Pau-ček, Joseph Stropnik, Dominik Rožnik, John Krese, Joseph Knafelc, Frank Grzetič, Gabriel Kosmina. Josephine Dobernig, Louis Zajc in žena, Mary Komar, Joseph Blekach, Mkry Strl-zich, Joseph Soriek in Joseph Oblak; dva po $2 in S po $!.— Mike Ruppe nabral in isročil $105; darovali so: druitvo Lilija $10 (imena ostalih darovalcev bodo objavljena kasneje). Poslala Mary Muaich, skupaj*................................................................... Razni manjii prispevki Iz raznih držav...........................-............... CANADA i Lovski klub. Sudbury, Ontario, $90; preostanek od biviega pevskega društva Vtgred $40, skupaj.................. '..... Zveza kanadskih Slovedfcev, Kirkland Lake, Ont........^ Podružnica Itev. M SANS. Kirkland Lake, Ontario: Mladineki oddelek odseka Sloga «t. 14 $25; Joseph Balkovec CPraloka) in Frank Loviin, vsak po $15 Po $10: Ma* Skube. Martin Novak, Anthony Juato Kraje. Louis Žagar, Nick Kusma, Matt Spehar, družine: Frank A. Mele, John A Rollč. SPDD Triglav, Kirkland Lake $20, Louia Kazin $16, po $8: John Malič Tony Jamnik. Ivan Žužek, Joaeph Clber, D. Maček, M. Savor Prank Struznik. Peter Gregorlč, družine: Frank L. Tekatic. John I Stark. Frank M. Ra^ičln, Joe C. Mihelčlč; frank Klemer^W $6 Frank Mlhellč $6, odsek Sloga itev 14 $10. dva po $3. oeem po $2 in 20 po $1. Skupaj poslano.............................................. Druitvo Novo mesto itev. 12, VPZ Bled, St Catharines. Ont (za SANS $22 50) poslal J Pogorelec v MEHIKA: Jugoalovanako udruženje v Mehiki (prej Yugo^ slavia Libre—Slobodna Jugoalavla), Mexico, D f, p<» W (mehilka valute): Franclaco Hvala in Gulllermo Zebr»^ po 1200 J Z List, Juan Paulin In Mirko Vehovec, Joae Telteh in tena $150, Ernesto Baraga $100, po $50: družina Teodor Masteh lan Schoenbrunn, Kruno Gebelkrh in lena; po $25: 1MU V de List po $20: Carmen Cleveland. Uabel Cleveland. Juan J Gabelich sr., Berte Galielich. Vicente Gabellch in žmta Dln-ko Gabelirh, F G McCann. in Ing Juan Res. Joae Uben « ftena $15 P« $10 Juan Bukovec m lena. Juanlta Cleveland In Madeline Gabellch; po $6: Juan G-bHleh Jr.. D^iki Sfcun- drST Joaquin ***** V ** luti $2.250 00, v ameriški velpavl ... PmUI J. Z Lat, gl tajnik Jugoalovanakega udruženja v Mehiki. Gotovina v akladu 31. julija 1946 . ' Obljubljena vaota (Pledges) ......... 96 00 66.50 Držamo posestvo v Gornji Radgoni bo kažipot našemu vinogradništvu 340.00 100.00 5.00 3$40 30.00 50j60 1,600.00 10,00 100.00 100.00 160.00 5.00 4.00 66.75 dol iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Ljubljana,—Zelo majhen odstotek skupne obdelovalne povr-line v Sloveniji obsejfajo državna kmetijaka posestva. Toda čeprav je majhen njihov obaeg, so v veliko podporo našim kmetom pri iskanju poti iz starih načinov dela k novim, donosnejtim oblikam gospodarjenja. Državna posestva bodo s primeri, vzgledom, z živo prakso pokazala kmetu, kako lahko izboljla svoje gospodarstvo, v Čem je izhod iz njegovega siromaštva in zaoatalopti. Istočasno pa bodo z vtrejo plemenske živine, vzgojo izbrane«! semena, sadnih in vingklh sadlh in t drugim kmetom neposredno pomagala pri Igboljianju njihovega gospodarstva. Državna posestva v nall ljudski drla vi »o potemtakem samo v korist našega delovnega kmečkega ljudatva. Državno pooeatvo v Goimji Radgoni je gotovo eno največ^ jih in (najbo^)e urejenih vino- Kadniikih posestev v Sloveniji, napreden razvoj nalega vinogradništva bo imelo to posestvo velik pomen. Iz kulnje pri vzgoji traja a tega poaeatva bodo gluiile vaem nalim vinogradnikom, da bodo lahko prenovili itare, nedonoane vinograde, v čemer je pogoj za napredek, pa tudf za obstoj natega vinograd« niltva. Gornjei adgonsko državno po aeatvo leži ob severni meji are d! goric in je večinoma strnjeno. Le nekaj vinogradov, ki apadajo k posestvu, leži blizu Ljutomera. Olavna gospodarska panoga posestva jo vinograd ni Itvo. Druga obdelovalna temlja služi poaaatvu le v podporo vi nogradov, da pridelajo krmo za vpreino Živino in selena gnojila za traje. Precej obdelovalne zemlje imajo za svojo uporabo viničarji. Nekaj gozda, ki je priključen posestvu, potrebujejo za pridobivanje listja in za tekoče potrebe po lesu. Sorazmerno velik del državnih vinogradov je gelo mladih, ki pa danei že val rodijo. V teh vinogradih ae je le leta in leta vriila selekcija vinake trte. Zdaj Je ie 30% vinogradov iz aelek-donirane trte. Tako delo je sicer dolgotrajno, rodi pa uapehe, 1,3044)0 5 00 130.00 10.00 292.00 206.60 46296 6 »M7a 76 17,000 00 SKUPAJ ....... Chicago, 111. » avgusta 1946 $I09>676,76 MIRKO O KUHEL. Uijnlk SANSa SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JED NOT A ledaja .veje pubUkeciJe Im jš peM ytrekae egMaeiJe seejlk dnallev tm Idel gsder fs M M prepaeew ___ ptoTte nasnanlla drgeta podporeih erfenlsertl le nftk druMee naj aa M pelUjeJe IM ci večkratno poplačajo vloženi trud. Najprej izberejo med trt-em trse, ki so pred trgatvijo x)kazali posebno dobre lastno sti. Te trse označijo in jih skozi več let opazujejo, če so stalno odporni proti boleznim in mrazu in če obdrže svojo rodnost. Trse, ki so skozi dva, tri leta pokazali stalno dobre laatnoati. nato precepijo na amerilko podlago v klonske nasade, kjer jih popolnoma ločene od drugega trtja vzgajajo naprej, da bi ta ko dosegli najboljle poedince. Iz trsov, ki jih dobe po trikrat nI in celo večkratni selekciji, potem postavijo nove stalne vinograde. Jasno je, da je pridelek Iz takih vinogradov mnogokrat večji In boljli kot iz starih neaelekcioniranih vinogradov. Za dvig nalih vinogradov je poleg ielekcije važen način vzgoje trtja in kako trse prire zujemo. Tudi s te strani bo lahko drlavno posestvo v Gornji Radgoni za vzgled drugim in kažipot na poti razvoja nalega vi nogradnittva. Državno posestvo skuša poatopoma opustiti stari Itajeraki način vzgoje, ki ne sa mo da je manj donosen, temveč je tudi zelo drag In zahteva veliko več atrolkov. Na poae-atvu ao začeli uvajati dva nova načina vzgoje, tako Imenovani "kordonskr način in "Moser-jev" visoki način. Ta dva poiz kusa sta velike važnosti za obnovo nallh vinogradov, Pri kor-donskem načinu sade trte v raz dalji 1.30 x l m, nameato kolja pa napeljejo Žico od kola na ta četku vrste pa do kola na kon cu. Že samo a tem, da ne upo rahljajo kolje, temveč žice, prihranijo 60,000 din na ha, kar veliko zmanjša proizvajalne stroške, Deblo trte puste do vi line 40 cm od tal, dočlm puate nail kmečki vinogradniki včasih deblo trte zelo nizko, kar omogoča lažje okuženje trte, zarad česar morajo trt Je po večkrat Škropiti. To Je pa zopet zvezano z večjimi stroški, Toda tem, da pustimo 40 cm visoko deblo in da režemo na trtnih kordonih le krajše raznike, dosežemo tudi večjo rodnost trsov. Pridelek trsov se s kordonsklm noČlnom vzgoje poveča do 30 od stotkov. Posestvo Ima ie tri orale vinogradov, preurejenih na kordonski način. Po Moserjevep načinu pa ao etoa na posestvu posadili šele prve trte. Ta način je za nas povsem nov. Po Moserjevem načinu sadimo trse v razdalji 1.20 X 3 in pustimo deblo rasti do višine 1.5 m. Če sadimo trae v večji razdalji in pustimo deb-o zelo visoko, nam ni treba to-iko prirezavati trte, ker ae ne more povesiti do tal, podaljšamo trti življenjsko dobo, dosežemo večji pridelek in ae izognemo nevarnoati trtne uši, ker e listje daleč od tal. Ce sadimo trto v večji razdalji, bo tudi olajšano obdelovanje vinogradov s stroji. S tem, da bi lahko naše izredno visoke proizvajalne stroške zmanjlali, hkrati pa povečali proizvodnjo, bi veliko pripomogli našemu vinogradniku k njegovemu gospodarskemu dvigu. Iz tega vidika so poaku-ii tega posestva zelo važni. Naj te uspelo ali ne, eno nam je vsem jasno: da se moramo lotiti novih načinov vzgoje trte, da moramo zmanjtati visoke proizvajalne atroike in povečati pridelek, kajti cenendst južnih vin nas k temu sili. "Naloga prav državnih pose m aro aa mtršks delavce a priliko aa povišanje, ko aa vala m oš nosi poveča. Seveda, aa silimo delo ae plača posebej. t LAHKO« ZANIMIVO DELO AIR CONDITION TOVARNA VSE NA KNCM NADSTROPJU Vsem ki so BNMŠnl . . . !■ sploh al potrat* psaabalh smošaoatl ... a« IsMso predel svite delo sa vas vaše življenja. Vetina nallh delavcev Je s nami le rnnsfs lat, mnog! od njih niso dslal! As nikjer drugje. PLAČANE POČITNICE PLAČAMI ZAČASNI ODDIHI Prosto belnišftss ssvsrovanjs In so-ndslslnsst bslnMks podpors se dru «s ufodMstt pri J oh neon Suture Ml vam preskrbimo an!-Mn in pere« kik strsdfcsv od vsšs atranl. NIZKO CENO OORKI PRIGRIZEK "HOT LUNCH" V naš! pri i a sit I jedilni sokl Iskko dobite dobra gorka jedila ss manj-še od rodne cene. Dobile aabavo s aodolsvei. Pri nos damo šas tudi ss asbsvo. godbo . . . psrSIJs ln I. ČISTO LAHKO PRIDETE DO TUKAJ Nahajamo ss na 5001 West «7tk Street. 62rd S. poulična Icsrs vss pripeli« do Lsvergn« Avenue in od lam Js Id krslsk pohod do nsšs tovarne. Lahko pa v same!« tudi Cisar« Sua de I7th Str««te In pet«m hodite sspsdao dva bloka PRIDITE TAKOJ ZDAJ DIREKTNO DO 5001 WEST 67Ui St. URAD JE ODPRT OD. PONDELKA SKOZI DO PETKA OD liM DO »«00 JOHNSON SUTURE CORPORATION 50»! Welt C7th St. ■ Cfcicajo mnmis IMNH SB0S0M9SSflNNNMMMNN90M I * I MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) • "Kako je, ljuba moja?" je vprašal milostivo. "Krasno imate tu na deželi!" Pristopila sta bliže k meni. Friderik Avgust se je pričel ozirati po sobani, po kotih, po stropu in končno je izpregovoril, odločno z nemilosti vim glasom: "Mon dieuf Paffy, zdi se mi, da! gotovo je, nikakor se ne motim, prepričan sem, da se je tu—odpustite mi izraz—pušil tobak!" Te besede so veljale meni, ker sem rojena v stari obitelji Palffyjevi, kar morda niste vedeli. Tedaj je vojvodinja Kornelija Amalija ble-dejia postala nego uniforma Njega Veličanstva. Plaho svoje oko je obrnila proti meni, ki ji pomagati nisem mogla. Globoko sem se priklonila:: "Ni mogoče, Veličanstvo!" Že sem čutila, kako me je pričelo greti pri nogah. Ali za življenje svoje bi se ne bila pregenila tedaj! "Ni mogoče, grofica?" In Njegovemu Veličanstvu je postal glas trd kakor jeklo; na čelu pa se mu je nabralo temnih oblakov in vedela sem, da ae bo name razlila nevihta. "Vi gorite, kontesa, za božjo voljo!" je vzkliknil Friderik Avgust prestraien. Počasi me je zapuščala zavest. Tudi je v tistem hipu prekoračil knez Aleksander prag sosednje sobe; bil je bled kakor mrlič. "A," začudil se je vladar togotno, "Viste tu, Teano! Kako interesantno!" ČuU Mm še, da je oni mrzlo odgovoril: "Da, Veličanstvo! Cesarska visokost mi je milostivo dovolila, da sem vzel trtnutek, samo za trenutek, obiskati svojo nevesto, konteso Margerito!" "Skrb mi bo, na cesarski moji besedi, skrb mi bo, da se kmalu poročita!" Te nepopisno ironično izgovorjene besede Njegovega Veličanstva sem še čula, a potem je zavihral plamen krog mene ter mi ugasnil zavest. Ko sem ozdravela, se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Postala sem kneginja Teanska. Knez Aleksander mi je bil blag soprog; bil je pravi steber življenju mojemu, Niti zdi-hovati ga nisem čula nikdar. Ko pa je ležal na smrtni postelji, je dejal skesano: "Marge-rita! Vsega dolga ti še nisem poplačal! In to edino, to mi greni smrtno uro!" Ali pomislite, da sem bila od tistega groznega trenutka hroma in da se potem nikdar več na svoje noge opreti nisem mogla. Tega je sedaj več nago petdeset let, kar me kakor onemoglega prenašajo z mesta na mesto! In vendar je vse življenje svoje posvetil meni in kakor rečem, niti zdihovati ga nisem čula nikdar! Kornelija Amalija, poklicana na kraljevi prestol, je umrla še mlada, mlada in nesrečna! Meni pa je dano še vedno živeti in gledati v zorno ravan leto za letom! Da! da! Kornelija Amalija pa je umrla mlada in nesrečna! Vidite, ljubi moji, življenje je povsod eno in tisto: kelih grenke pijače, ki jo nam osladi samo notranja zadovoljnost. Ali ta je dar božji!" . , . "To so vzorni ljudje, v resnici vzorni!" si je dejal Bogomir, ko je tisti dan počasi jezdaril po zelenem logu proti Višavi. Devetnajeto poglavje In mein gar zu dunkles Leben Strahlte einst ein siisses Bild: Nun das susse Bild erblichen Bin ich gaenzlich nachtumhUllt. H. Heine. Tisto leto se je oglasila zgodnja zima in sneg je pokrival krajino v dobi, ko je druga leta še rumeno listje padalo z vej in zlatilo zemljo pod njimi. Dasi je bila jesen kratka, vendar je gospodu Ernestu Malcu donesla obilo dozorelega sadu. Brezuspešno se ni trudil med vročim poletjem. Kakor bi jo bil vihar raznesel po deželi, tako jadrno se je razširila vest, da je sam knez in škof Janez Evangelist obiskal Nižavo ter njenemu lastniku javno izročil najboljše versko izpričevalo. Pobožna srca so se topila v veselju o spokorjenem tem grešniku! - Ko je pričetkom jeseni atopil pred občinstvo z velikanskim podjetjem, so mu bile vse bogo-ljubnfe duše vdane. Do tedaj je sekal Malče-vemu blagostanju rudnik, o katerem se je v prejšnjih poglavjih že govorilo, globoke rane in polagoma je bil pogoltnil starih trdnjakov obilo vreč, ki so ležale nekdaj v Vida Lesoveja železnih zabojih. Ravno isti rudnik pa je postal Ernestu Malcu kar čez noč vir neusahljivega dogodka. Mož je porabil čase, v katerih je živel. Seve, da je moral tajiti pri tem svoj značaj ter umoriti v sebi vsako stalno prepričanje. A kaj če to v časih, v katerih sta špekulacija in sleparstvo, če sta se vedeli zaviti v tenčico hinavstva, bili prava in edina zapoved-nika nevedne in zaslepljene tolpe! Z denarji, ki mu jih je naštel stari Sodar, je "olepšal" Ernest Malec jamo in nekega jutra so zadeli na posebno bogato žilo, ki je do sedaj nesrečnemu rudniku obetala najlepšo bodočnost. Takoj se je razneslo med narod, da tiči v Ernesta Malca rudniku neskončno bogastvo, in da ga je treba samo izgrebsti! Tudi se je dostavljalo, da Malec sam ničesar opraviti ne bo mogel, ker nima zadostne zaklade, in da bi pač bilo najbolje, če bi večja družba stvar vzela v roke. Vsi pa so bili edini v tem, da korist dežele zahteva, da se ima kaj storiti! Videlo se je torej vsakemu naravno, ko je pričetkom jeseni gospod Ernest Malec v družbi beležnika Sodarja osnpval delniško društvo, ki je prevzelo nalogo z rudnikom po vseh pravilih in predpisih rudoslovja pametno in uspešno gospodariti in iz njega izkopati, kar bi se izkopati dalo! Zavladalo je splošno navdušenje in ko so umetno okrašene delnice zagledale beli dan, se je trgalo občinstvo zanje. Ko pa ae je zvedelo, da se je sam knez Janez Evangelist vpisal v kolo delničarjev, ni se mogla ustaviti več reka razljučenega dobičkolovstva: kar se je v trudu dolgih let prihranilo, je moralo zapustiti skrite predale in se izpremeniti v lepo obrobljenb delnico novega društva, ki se je potem v skrivni predal z večjim veseljem spravila nego poprej v trudu dolgih let težko prislu-ženi denar! (Dalji prihodnjič.) ' , Dežela pesmi MUko Kranjec (Nadaljevanje In konec) II. Bil sem v fcempasu in Brjah. Drugi so šli v Herpelje v Istri. Sempas je prav tako ogromno lastovičje gnezdo, kakor vse druge vasi prilepljeno na rahlo dvigajoče se pobočje. Sive primorske hiše, stisnjene v veliko gmoto Dvesto pet in dvajset hišnih številk, sto osemdeset družin, okrog osem sto ljudi, ako ae ne motim. Od teh dve sto dva in devetdeset pri partizanih, tako ■o mi rekli, pet in šestdeset jih je bilo v taboriščih, tri in trideset jih ja padlo in še štirje talci. Bogsta vas po žrtvah! V njej živijo kmetje. Poleg kmečkih ljudi sta samo ie dve učiteljici in dva duhovna. Pa se pelješ v tako vaa recitirat in nič ne veš, kako bo. Ve* samo, da je delavnik In da v Šempasu ljudje zdaj, ko je pomlad, delajo in ne morejo prav nič misliti na recitacljakl večer. Vonj bujno cvetočega drevja, vonj zelenja In vonj preorane zemlje prepaja dolino. Ogromni slavoloki Is brinj ae dvigajo nad cesto in kažejo, da bi tudi tu mimo-morala Iti komiaija. Čakali so jo vee čaa, a je nI bilo Konec koncey—kaj drugega naj bi videli kakor*i>rezmejito zavest in ljubezen tega ljudstva do rod- ne grude? To je gotovo največji dokaz na tem svetu, toda ali je to dovolj? Ljudje so ob mraku še delali na polju, ali pa se že vračali Sprejela so nas dekleta a cvetjem ln godba nam je zaigrala. Tam imajo povsod godbo. Slišal sem zgodbo o sedmih godcih, ki so odšli k partizanom, pa se ni vrnil nobeden. Ko sem vprašal koga pričakujejo z godbo, ao rekli, da slovenske književnike. Morda ae je prvič v zgodovini, prav gotovo pa v slovenski zgodovini prvič zgodilo, da je kmečko ljudstvo pričakovalo književnike, in celo še z godbo. Vajeni smo, da ljudje vzklikajo politikom ali vojakom, toda v Brjah so dan kasneje vzklikali književnikom in klicali ao Otonu Župančiču. čeprav ga ni bilo tam!" Ljudje ao ae vračali s polja, t dela, naglo opravili doma najnujnejše in nato prihajali na— recitacljakl večer Prihajali ao tudi is cone "AM. Skoraj dve uri daleč. Poetalo mi je mučno ko sem zvedel, od kod prihajajo In skrbelo me je samo to, ali bomo tem ljudem za njihovo dolgo pot mogli dati nekaj, kar bo vaa j malo poplačalo ta trud? Ali bomo tem ljudem, ki tako rekoč s polja prihajajo naravnost sem, mogli dati vaaj malo toplega In lepega? Dokaj aem že napisal v življenju, a le nikdar me ni l»la taka akrb, ali bo to, kar bom nudil ljudem, moglo -greti vsaj malo njihova area, kakor me je zaskrbelo v Sempasu. Samo nekaj lepega, velikega, njihovemu srcu bllzkega bi moglo poplačati vso to njihovo dolgo pot Dvorana se je prenapolnila, toda nazadnje se je zunaj zbralo več ljudi, kakor jih je bilo v dvorani in smo se preselili val pod .večerno pomladno nebo. Ko smo nedavno recitirali v Trilču na Gorenjskem, v mestu, ki Ima nekaj tisoč prebivalstva s delavstvom vred, se je zbralo vaega nekaj nad dve sto ljudi. Bilo je kar dovolj. Nekoč se jih v Ljubljani ni zbralo več. V Sempasu kjer je skoraj tisoč ljudi, se je zbralo nad dva tiaoč poelušaleov, prav toliko jih je bilo dan kasneje v Brjah, ki ao le manjše Kmečki ljudje. Primorsko ljudstvo. Na političnih sestankih v Prekmurju ml je bilo vedno mučno, da so me zaradi vseh mogočih zaprek morali ljudje čokati včasih kar po celo uro, calo Ae več. V Brjah ao nas ljudje saradl nesporazuma čakali od petih do devetih, ln nato bili tam fte čez enajsto. Ko smo prišli, niso godrnjali, vzklikali so ln poli Ampak človeku vendar le nI vseeno ln ae nazadnje vpraša: kako, zakaj ao čakali* V dem pasu sem gledal v obrat ftenskam. ki »o stale okrog nas. ko smo brali Njih obrazi so taftarell. Zdaj je nasmeh legal nanje, zdaj ao ae jim nenadoma raslUe aolze po licih. Nekaj sve- pnoSVETA čanega in ..velikega je bilo v vsem tem. Gledal sem, kako sleherna beseda odjekne v njihovih srcih* SkuŠalj so doumeti tudi najbolj zapletene pesniške metafore, in zdela se mi je čudna neskladnost med njihovim delom na polju in med temi pesniškimi metaforami. Morda niso vsega razumeli; pa saj ni njihova krivda, ako je tako. Toda nekaj so razumeli: da je namreč vse to slovenska beseda. Mi tu govorimo svoj materni, slovenski jezik, tudi ljubimo ga. Toda ta govorica je nam nekaj vsakdanjega, samo po sebi u-mevnega. Tam je slovenska beseda nekaj vse drugega. Tam ta beseda čara, opaja! Tam slovenska beseda ni samo sredstvo za 'občevanje, sporazumevanje, tam se ta beseda spreminja sproti v pesem. In ves čas sem imel občutek, da je v njihovi govorici nekaj leoi besmi podobnega, toplega, sladkega, zvenečega. In drugače ne more biti v vasi, kjer so ljudje živeli v večni sužnosti, kjer so jim večno zapirali usta, kjer so ljudje darovali svoja življenja, prenašali vse trpljenje— mar samo za goli kruh? Mar samo za golo svobodo? Za vse to in še za lepoto svoje besede. Kako bi moglo biti drugače, ko Da so Rihemberk do tal požgali; ampak Rihemberčani kljub svoji poŽgani vasf pridejo in zapojo svojo, zares svojo pesem "Zakaj nazaj?" Zares, kam nazaj? V svojo po-žgano vas? Kljub vsemu? Da, nazaj v planinski raj! To pesem sem imel rad, ko sem bil mlad. Potem sem pozabil nanjo, našel sem mnogo drugih, pomembnejših, sodobnejših pesmi. Zdaj so mi jo odkrili Rihemberčani. Bila je mesečna noč. Dehtelo je po pomladi. Prek globeli, kjer so se na pobočjih videle cvetoče češnje, vsaka kakor en sam velik, cvet, je stala visoka gora, samo i kot strašna, mrka, očarljiva stena, in za to goro je Rihemberk,in tja si je nekoč želelo Gregorčičevo utrujeno srce. Takrat vaš ni bila požgana in Gregorčiča so vlekle gore Ampak če bi bila vas požgana bi pel o gorah in o požgani vasi Rihemberčaifii so peli o gorah in so mislili tudi na svojo podgano vas, kampr jih tako neodoljivo vleče . . . vleče ,, "Mladostnih dni spoipin . . Mladostni*! dni spomin na vas ki je zdaj. požgana, spomin na planine, ki f* stoje, spomin na tvojo rodno grudo, na cvetoče breskve in Češnje ... in tega sjtomina ni mogoče ubiti.. Rad imam petje. Toda če pojo ljudje, ki so v vojni zgubjli svojo vas in si žele nazaj, potem je težko izraziti vsa trpka in vendar vzvišena čustva, ki te pre vzamejo. In če jo zapojo Pri morci z vsem svojim vročim čustvom, potem je to še mnogo lepše. Lahko, da kje na svetu ljudje lepše'pojb, toda tako iz srcaA kakor so zapeli Rihemberčani to pesem, še nisem slišal peti. Hvala jim za to lepoto! Zdaj vem, dežela pesmi je to. Zdi se mi, da tam ni vprašanja o tem, ali zna kdo peti ali ne, marveč samo, kakšen glas poje. Mislim, da pojo vsi brez izjeme, samo v glasovih se razlikujejo, v lepoti ne. Lepo vsi pojo, še bolj s čustvom. Naši Prekmurci pojo zateglo, utrujeno, z nizkimi, težkimi glasovi. Na Primorskem, se ml zdi, pojo dekleta vsaj za oktavo više, ampak občutek imam, da bi lahko pele še više. Nekoč je nekdo dejal, da pojo kakor slavci. Ne, pojo ka kor ljudje, ljudje s prepolnim srcem, čisto, opojno. Rekel sem, da se mi zdi, da ljudje pojo, kadar govorijo. Še več: zdi se mi, da govorijo zato, ker se govorica sproti spreminja v pesem, in smeh ni več smeh, ampak prav tako pesem. Odpreš usta in če poješ, vse je pesem. Kjer je sonce, kjer je večna pesem, mora biti tudi duševno zdravje, mora biti vedrina. Za hoče ae ti, da bi srkal vase to vedrino in to pesem, da bi se obujal z njo. Tu nam le pre-često vsega tega manjka. Ne vem, zdi pa se mi. da se včasih že kar namenoma naduto držimo, da se že ne znamo zasme-jatl, ne zato, ker bi nam bilo neznosno na svetu, marveč ker smo se v starih časih tako navadili, ko sme ae beli. da ne bi bili dovolj dostojanstveni pred preprostimi ljudmi. Bog sam vedi, zakaj še danes včasih nosimo s. seboj te svoje mrke, hudo zamišljene obraze, neredko že kar ohole, kakor bi bili zaljubljeni v to svojo nepotrebno resnost. Minil je vendar čas, ko je bilo treba s takimi obrazi plašiti preproste ljudi! Imamo za sabo mnogo trpljenja, ob naši poti štiri leta nazaj so sami grobovi. Toda bodočnost pred nami je vendar svetla, lepa. Ni treba lahkomiselnega smeha, toda v veri v svojo bodočnost §e vendar lahko tudi nasmejemo, in v sproščenosti, ki smo jo dosegli, gmemo iz srca zapeti. Rihemberčani so brez strehe in vendar njihovo srce še vedno pozna pesem. Človek, ki ni o-krnel, se mora včasih zasmejati, mora včasih zapeti! Tudi iz svoje književnosti ne smemo pregnati vedrine in smeha, nasprotno, poiskati jo moramo! Zakaj ne bi napisali tudi nekaj vedrega, veselega, lepšega?! Nekaj takega, pri čemer se bo srce slehernega sprostilo v radosti nad življenjem?! Pesem in povest, ki ju bomo pisali, morata v človeku utrjevati njegovo veliko vero, morata mu nuditi radosti, sproščenega in lepega smeha. V svoji književnosti bomo morali najti pot do te vedrine in radosti! Prišel bo čas, ko se hn ta dežela vključila v okvir našega življenja, kamor edino spada. Dasi so zelo redki, so vendar ljudje pri nea> ki pričakujejo od nje, da nam bo prinesla bogastva, poleg bogastva pa tudi pomaranč, citron, terana in ne vem česa, ker gledajo na svet samo skozi trebuh ali žep, na koristi, ki s4 dajo vstaviti v številke ^ in spremeniti v denar. Primorska nam ne bo prinesla tega v obilju. In niti ne gre za to. Prinesla nam bo neko drugo vse večje bogastvo: svoje duševno bogastvo. To se sicer ne da spraviti na denarno enoto, zato pa je neprecenljivo! Često govorimo o okrnjeni Sloveniji zaradi Primorske. Meni pa se zdi, da bi morali govoriti tudi s tem v zvezi o okrnjenem slovenskem človeku, o njegovem okrnjenem značaju. Bistvo slovenskega človeka, njegov značaj bo postal popoln in celoten šele, ko se bo zlil z značajem primorskega ljudstva. Mnogo bogastva bomo dobili od tam! Ne gre za naravno bogastvo, niti za pomaranče, citrone in kraški teran in ne vem kaj še, gre tudi in predvsem za to duševno zdravje, za to vedrino! Potrebno nam je vse to! Prišel bo čas, ko bodo padle xneje in bo primorsko ljudstvo prišlo k nam. Vsi hrepenijo po tem, da bi nas obiskali, vsi bodo prišli, kakor danes nas vleče k njim, od koder se vračamo od" ševljeni, bogatejši. Nicewr ne zahtevajo od nas, najmanj pa česa nemogočega. Toda oni čutijo, od otroka pa do starca, da so tu pri nas doma, da je Slovenija njih dom in brezmejno Hrepenijo, da se nekoč vrnejo domov k nam v ta naš, v ta svoj dom. Ko se bodo torej vrnili domov, k nam, naj bo tako da bodo res doma! Ne ubijajmo njihove vedrine, njihove lepe pesmi, njihovega smeha, prisvojimo si vse to, ukradimo jim to njihovo bogastvo, saj ga imajo v izobilju, njim bo od vsega še vedno dovolj ostalo! Razni mali oglasi Slovene Records 19-inch records 79c C OD, ptoa postage B-001 KingeUpil, polka Vesela vdova, polka B-002 Zidana Marcla, polka Zeleni hribi, valfek Toni Omerso Orcheatra C-411 Priljubi jama polka Po polj iva h« »prehajala, val. „ Kuaar'a Orcheatra C-1120 Bear Barrel polka Helena polka — Emilia polka Sufa'i Musette Orchestra V 28026 Po je seru bUa Triglava „_Oh, oh ura ie bije V 2902« Jurij Benko vsemi Lenko ___Pobi' aem *Ur «ele 18 let V-28097 Pa kaj to more biti v mm« s!?- ** k,šzm V 29028 Mlinar, narod, pesem Vai ao prihajali Mirko Jelačin, tenor IS-la. reeerds $1.25 COD, plae peelag* V-7S001 /lata poroka. Del 1. Zlata poroka. Dsl f. V-T9002 Kadra imajo vai Joteti gud Botrinja Christening party "Adrta" in Hojer Trlo Writ« for free raulogne ef all new fUX) VEN K RECORDINGS PALANDECH'S S» 8. Clark Street, Chicago 5, 111 V Proa ret 1 ae dnevna svatov-•• I« delavske vesti. All Ilk čttate vsak dan? GLEN ELLYN 3 l/t rooms. Numerous out buildings. Well landscaped. All kind« fruits! berries, trees & shrubs. Deep w^l Finnish steam bath. 5 acres. $11,500. E. C. STOKBURGER Call Glen Ellyn 345 CLEANING WOMEN 5:30 PM to 1:30 PM Monday through Friday. Temporarily Saturday afternoons-1 to 5 PM. 71c per hour 1st 6 months 73c per hour 2nd 6 months 75He per hour after one year Excellent opportunity for young women. STANDARD OIL CO. Room 502 910 8. MICHIGAN AVE. "^HtRS kxperienced steady work good pay , CUPOLA TENDERS EXPERIENCED Continuous Pouring Operation Clean Modern Grey Iron Foundry HURLEY MACHINE CO. 2125 S. 54th Ave. CICERO, ILL. Employment office open Monday through Friday 9 to 4:30 PM. Saturday until 1 PM. MILLINERY SALESLADY Excellent opportunity for really good earnings with large firm. CONSOLIDATED MILLINERY CO 18 S. Michigan Mr. Smoller ' """ Av SHEET METAL WOI WHITE METAL GOOD WAGES STEADY EMPLOY! central meti casket co. 2333 LOGAN RT up Silk Lamp Shi Makers Wonderful opportunity for enced women to earn the h pay in modern factory, lot-jt Loop. Paid vacations and other benefits. Apply immed 235 S. Wabash BLOOM LAMP SHADE _Nealackson Blvd. GIRLS For punch press and kick press No experience necessary Safe jobs, good pay Varied work 48 hours week Time and half over 40 hours Western Name Plate 4638 W. Huron St. WANTED WOMEN No experience necessary on all 3 shifts in Molding Dept. Rlso girls for full or part time for packing and assembling plastic parts. All night work. No lifting required. Very pleasant surrounding. Good starting pay. Come in and arrange to work a few hours a day for that extra vacation money. Apply: AMERICAN MOLD PRODUCTS 1 1644 N. Honore St. UPHOLSTERERS and- FINISHERS Steady work all. year round High rate of pay and many other benefits « Apply immediately: YORKTOWN SHOP 150 S. First Street Highland Park. 111. or phone Highland Park 4086 AOITIRAJTE ZA PROSVETOI TOOL & Dl MAKERS AND RADIO TECHNICI Mechanical and Electrons Experience desired REAL OPPORTUNITY ALLADIN RADI IND. 501 W. 35th Street ALI GLEDATE ZA D0I PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanija lms i takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plaža 71* uro, po treh mesecih 77 ^c at In po Ustih mesecih po MM uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. d ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BBJ TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu sa i v pritličju 309 W. WASHINGTON naroČite si dnevnik prosvek Po sklepu lt. redne konvencije se lahko naroči na Ust Proavalal prišteje eden. dva, trt fttiri ali pet članov is ene druiine k eni na* ninL Ust Proeveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane M.w eno letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo pri eaeamentu H*« tednik, sa Jim te priftteje k naročnini. Torej sedaj ni *sroka. m da je list predrag sa člane SlfPJ. List Prosveta Je veia lasts« gotovo je v vsaki druftini nekdo, ki bl rad čital liat vsak das- Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha Wicm SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam tto]m tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako roj" naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu In obenem doplačati dotično vsoto liatu Prosveta. Ako in Stori. t«dai mor« unr.vniitvn mižati datum 78 to vsoto n«ro