r
Posamezna števOkaj
krono.
••
Z ,TABOH‘	vsai	dan,	nurrt*
'*	Btfdelj« in	pmuikoT, o V 18. vri x
«	tU-umoro naiUdnjaga dn« tat etana
:	uM«Uo	180 K polletno 00 K%
{	OStiUatno	41 K, mesečno 15 K*
J laanraU po ^ogorom. Pri taikjaUai <rt>)Brl popn«U
| Mara- h ,in oprati -TABORA**
l
«aro. t» ,in oprati ,iabuka-» j M A HI BOH, Juriioota ouca iiot. 4.	a
O O O ■PDŠTN335TA K£VaAr HDCETA
TAB-
\T
-tl«.
-Ml« *» n.
•i - n»
Leto: H.
Maribor, sreda 9. februa ‘a 1921
Številka: 31.
Iz seje ustavnega odbora. Vprašanje aneksije Reke.
Dr. Beneš v Rimu. Iz češkega komunizma. Londonska konferenca. Turško zlato.
T. V.:
hozemci in oktobristi.
Maribor. 8. februarja.
Dogodki, ki so se počeli zadnje čase 2e prepogosto pojavljati, mi silijo pero v roko, ker, kar delajo v Jugoslaviji »oktobristi" z »inozemci" zasluži, da o tem izve naša javnost.
.Jnozemcev" imamo v Jugoslaviji, žalost, dve vrsti in sicer se z onimi »inozemci", ki to niso in nikdar ne bodo s strani »oktobristov" veliko grje postopa, kakor pa s pravimi „inozemci“, ki n,so niti našega rodu in so poleg tega z vso dušo in srcem pripadniki nam sovražnih držav.
Prvi »inozemci" so ljudje, ki so že desetletja pred 28. oktobrom 1918. leta žrtvovali vse za to, kar smo dosegli kolčno po 28. oktobru 1918. leta. A tedaj ^ ni bilo za njih delo končano; oni so hiteli na razne postojanke, kjer so eni žrtvovali svoje življenje, drugi so bili Popravljeni, da ga žrtvujejo in so na to Pripravljeni še danes za obstoj Jugosla-Vlje, ki je bila od tedaj, ko so se počeli Zavedati, da jih je jugoslovenska mati r°dila, njih ideal. Vsi ti junaki, ki so anes pozabljeni, da, celo preganjani, Pa niso bili tako srečni, da bi prišli v Pkvir Jugoslavije, da bi dosegli oni ideal, katerega so tvegali vse do zadnje kaplje krvi. Ko so se oni borili na raznih bojnih Črtah, ob vsakem vremenu, Po dnevi in po noči, ali v ozadju z od-'očnostjo delali mir in red, tedaj so se Počeli pojavljati kakor gobe po dežju »oktobristi", t. j. ljudje, ki se pred 28. oktobrom 1918. leta niso nikdar priznali Za, Jugoslovene, a še manj pa s prstom hiignili za vzpostavo države, za katero > Prvi tvegali vse.
»oktobristi" so se počeli po 28.
oktobru 1918 tolči na prsa, češ, tudi mi smo Slovenci, tudi mi smo Jugosloveni, izrebili so ugodno priložnost in zasedli tudi vodilna in ugledna mesta, se stisnili v varen in gorek kotiček ter se smejali v pest onim, ki so zunaj z orožjem v roki, v strelskih jarkih čuvali obstoj osvobojene domovine. Ko so se pa ti junaki vrnili konečno v osvobojeno domovino, so našli vsa mesta že zasedena, deloma po res zavednih Jugoslovenih, a na žalost tudi po onih, ki so postali »zavedni" Jugosloveni še-le 28. oktobra 1918. leta. Stisnili so zobe in hajd zopet na delo, da se Čimprcje po njih toliko ljubljena Jugoslavija na znotraj uredi.
Med temi junaki se je pa nahajala tudi ogromna večina takih, katerih rojstni kraj, njihovo drago grudo, je zasedel sovražnik, pa so raje žrtvovali k vsem dosedanjim žrtvam Še svoj rojstni kraj in premoženje ter ostali kakor zvesti Jugosloveni v Jugoslaviji, v kateri se jih sedaj imenuje: „inozemce‘f in sicer le po onih ljudeh, ki so postali tuzemci še-le 28. oktobra 1918.
Da pa ne bo kdo mislil, da je vse to »iz trte zvito" naj služi, izmed mno-gobrojuih enakih slučajev, le teh par slučajev v dokaz: Pri prožni sekciji glavne proge v Mariboru je bil zaposlen mladenič po imenu Stefan Trpine, doma iz Idrije, ki je služil Jugoslaviji 18 mesecev verno v vojaški službi. Ker hoče biti raje Jugosloven kakor Italijan, iz ljubezni do Jugoslavije, je »inozemec", vsled Česar ga je, čujte in strmite, zagrizen Nemec inž. Hawa odpustil iz službe. Sest koroških beguncev, ki so vsled ljubezni do Jugoslavije zapustili lastno grudo, se ni sprejelo k finančni straži
v	Mariboru, kar so po mnenju gotovega gospoda — »inozemci". Podpolkovnika
MAKSO SNUDERL:
O razvoju slovenskega gledališča v Mariboru.
(Povodom ponovno upmorilvc .Rodoljuba • Amerike in dr. Reismanovo kritike.)
z.vladno naredbo> ne z mogočno nn.vencijo, ne s P°močjo mecenov ni ostalo naše gledališče. Iz tiste nezavedne
Čpoh? i žeJe P° uživanJu’ kije gorela v i» • ,s'°venskih pastorkov v Mariboru ^ >z tiste čiste požrtvovalnosti, ki jo ima
naSdm d0klei' ni svoboden> se je rodila vzri -’ do*c*er je n* že porojene in ial G *Z Prv‘b detinskih nadlog obsi-« nenadna svoboda in jo izročila vešči , goj1 igralcev po poklicu. In ta vzgoja, je napredovala vkljub odporu polovi-.0 j° nemškega dela prebivalstva, tem ,.nenadorna, da izgreši svoj cilj. O si1 rad dane* “Pregovoril.
Početb!.11^ »dedališče je našlo ob svojem dasi	u£	aj(;no pot med občinstvom,
r*di	r!	-an^a muzo med vojno in
stvu STa je sPrcraembe v prebival-,™°rda. že, sPet malo poraščeno. \ ”"dcl°' k‘ so ga vršili v Narod-'kntJk Z rednimi Predstavami dile-nn!’ jv ™(’goCe Piovilno oceniti šele Poznejši dobi. Trgovci, gospodinje, si-
Vidmarja, ki je tvegal v Ljubljani za časa prevrata vsak trenutek življenje za obstoj naše monarhije in nadporočnika Zeilhoferja, ki je z hrabro četo »inozem-cev“ svoječasno po skrajno napornem potu iz Ljutomera hitel posadki »inozem-cev“ v Radgoni na pomoč, potolkel in pognal v beg nemške in madžarske bande, se ni sprejelo v armado, najbrž zato ne, ker nista »oktobrista", zato se je pa sprejelo brez daljnega in celo takoj po prevratu častnike, ki so se hrabro po prsih tolkli: »Jaz sem bila vedno dobra Slovenec" itd.
Tako bi mogel našteti nebroj slučajev, ki karakterizirajo prave in neprave „inozemce“,oktobriste in neorijentiranost drugače skozi in skozi hvalevredne naše vojaške uprave.	r
Zmisel teh par vrstic pod gornjim naslovom ni predbacivanje raznim »okto-bristom" radi nepravih »inozemcev" in vojafki upravi radi nesprejetja naših res zevednih častnikov, katerim tiči blagor in obstoj Jugoslavije globoko v srcu, a ne le na jeziku in v želodcu. Ztnisel teh vrsti«, je karakterizacija razmer, ki kriče po pravični in železni roki, ki naj bode stanu tudi v tem pogledu storiti red tako, da bodo prišli oni, ki so z dušo in telesom naši državljani, do svojih pravic v lastni državi, za katere obstoj so tvegali življenje, darovali premoženje in zapustili grudo, ki jo bodo zopet imenovali svojo domovino, ko se bode nahajala v okvirju jugoslovenske monarhije pod vodstvom že desetletja nadvse ljubljene dinastije Karagjorgjevičev.
Ta roka naj pošteno zgrabi za ušesa elemente, ki so plačani Jugosloveni, a nji naj se pridruži desna noga, ki naj krepko sune v hrbet one, ki so res pra-
vi	inozemci. Stem se bode prihranilo ono
strašno duševno bol ljudem, ki so iz globoke ljubezni do Jugoslavije zapustili svoje rojstne kraje in premoženje, da bi vživali sad njihovega dela. Ce bi se tem ljudem porinilo nož v srce, bi jih gotovo ne bolelo tako, kakor — psovka — inozemec.
vilje, pisarji, pomočniki, lektorji, štu dentje, profesorji, skratka ves pele — ničle tedanje slovenske drujbe je sodeloval pri predvojnih predstavah v Nar. domu. Zanimanje in navdušenje je bilo brez primere, dokaz temu bodi že sama ustanovitev zveze Slovenskih diletanskih odrov dovolj! Vzgajalo se je obenem naraščaj, osnovalo se — ad risum — šta-tistovsko društvo, ki je obsegalo vse mlado ljudi, ki so se učili — igrati. Med študenti se je bila osnovala stalna gle dališka trupa, ki je sprva ob Pohorju in po Slov. goricah prirejala igre in dijaški kuhinji prinašala lepe tisočake. Zadnia predstava, ki smo jo študenti priredili
v Mariboru, je bil triumf materialnega in moralnega uspeha, sad dvojnega dela te< dajnega dramatičnega društva: Vzgajati občinstvo in narašča;!
Res je vojna mnogo pokvarila. Ali, smo takoj po prevratu poskušali znova, so se takoj spet našli doslej razkropljeni diletantje in takoj spet zvesto nam občinstvo. A čas je zahteval od gledališča več, kot smo mogli nuditi diletantje. Zahteval je, da bodi to severno središče naše v vsakem kulturnem oziru na nivoju, ki odgovarja spremenjenim razmeram. Zahteval je stremljenja po umetnosti. Zato ni nihče z večjim entuziazmom no-
Dr. Avg, Reisman.
Nacionalizacija.
(Konec).
IV.
Obstoje pa še vendar gotove sitnosti, če je podjetje v Jugoslaviji čisto inozemsko in zato so nekateri tujci v zadnjem čosu že sami nekako silili v .nacionalizacijo", to se pravi: zamorca je bilo treba zunaj malo pobeliti. In to se napravi kar čez noč, na prav lahek način, ne da bi imel podjetnik pri tem kako škodo, ampak nasprotno, celo dobiček: Kapital podjetja se primerno zviša, Jugoslovani prevzamejo 51% delnic — n* papirju — koliko pa resnično vplačajo, je seve čisto drugo, precej delikatno vprašanje. Bivši lastnik ostane mastno plačani ravnatelj podjetja, ostanejo tudi vsi drugi nemški nastavljenci v podkrepljenem podjetju — radi tega s primerno zvišanimi plačami in vlada jn-goslovenska — da svoj blagoslov.
Kdo pa je deležen dobrot te nacionalizacije? Berite zadnji dve strani Uradnih listov, pa bodete najbolje informirani, kako sijajno in trajno se tii ob meji nacionaliziramo!
Banke in zopet banke, bančni ravnatelji, upravni svetniki, vedno ena in ista imena in osebe, ki si kar roke podajajo iz ene nacionalizacije v drugo. Kopica teh kapitalistov je dobila kar monopol za nacionalizacijo, bolje rečeno: za bogatenje.
zdravljal Nučiča, ko nam je ustanovil hram gledališke umetnosti, kot oni, ki so poprej liho, a vztrajno stremeli, kajti pot med duševnim, bogastvom velikih pesnikov in dušo narodovo, kajti oni jami kontakt narodovi duši, ki prelije v široko plast občinstva plemenita, osvežujoča, plodilua čustva! Ker je bilo poprej iskanje neenotno, nevešče, tipajoče po-skušavanje, to bo odslej jasna, smela In sigurna pot! V tem pričakovanju smo pozdravljali Slov. mestno gledališče !
In to pričakovanje nas ni varalo. Napredek, ki ga je doseglo gledališče tekom te ene in pol sezone, je lep. Seveda na šega gledališča ni soditi absolutno. Da bi se pripeljal človek iz Ljubljane naravnost v gledišče, poslušal predstavo in se s. prvim vlakom spet vrnil, se podal nato v kavarno .Zvezdo* in rekel prav po Solonsko: Za nič! (Kakor se je zgodilo o priliki razstave), to nikakor ne gre. Treba je pač poznati ves razvo naše mariborske nacijonalne kulture in še posebej gledišča, ako hoče človek govoriti o teatru. Uvaževati vse težkoče in neprilike, svestno in nezavedno podiranje od strani publike tega, kar s težavo in žrtvami ustvari vodstvo.
Zato doslej proti nikomur nisem rekel žal besede o našem crlcdišču. Ze lani
morda ni bilo vse prav. Kakega igralca a je izgrešil poklic, bi bilo morda tre-ralo odpustiti, drugega pridržati. Kako noviteto bi mogoče bilo bolje odkloniti, kakor pa jo uprizoriti, ker to kvari ugled naši itak več kot šibki dramatiki..Z opereto bi mogoče bilo dobro počakati d® izdatne subvencije, ker je bolje nič, kol pa opereta, slabša od Siegejeve šmire, saj dva talentirana pevca ne rešita situacije. Ali, vse to bi še bilo. Vsaka rast mora premagovati razne težave. Samo, da gre napr^, da le gre naprej!
Ali bolj in bojj se mi zdi, da postajajo te .težave* simptomatične. Uprizorili so igro nekega rodoljuba iz Celja, ki je iz narodnega navdušenja zagrešil igri podobno spisano stvar. Temu se je najodločneje uprla kritika, še odločneje pa se je kritiki uprlo vodstvo gledališča in z reprizami harlekitiado nadaljevalo.
S tem je skočil voz iz tira. Stera sme storili korak nazaj. Vse kar je prav.
Prepričan sem, da dramaturg o vsej stvari ni vedel. Kdo je pa bil tisli, ki je vzel to igro na reportoar ? Saj .pisatelju* človek ne more zameriti, da piše ,dram®“ ali gledišču, ki mu daje potuho, ni mogoče odpustiti. O igri sami sploh ni mogoče govoriti, ravnotako. kakor-ni močo če. resno Dečati se s človeknifi.
na
Tu dni se n. pr. nacionalizira v Mariboru graška električnega tvrdka Pich-ler. Njen duševni svetovalec in pravni zastopnik pa ostane dr. Orosel, kakor pri falski elektrarni, s katero se bo ta tvrdka nekako združila. Ali ni to sijajna jugoslovanizacija ?	$
In tudi nove industrije prav pridno rastejo z nemško-jugoslovenskem kapitalom. Torej še celo importiramo avstrijske inženirje, poslovodje in delavce. Seve privatna podjetnost gre svojo uglajeno pot in če ji nihče ne brani, čemu bi ne šla? Vsebina in uspeh teh naciolizacij pa je ta, de se v nekaj žepih in blagajnah grmadi denar, utrjuje nemštvo ob meji in v ljudstvu zavest, da imajo industrijo in denar le Nemci. Naše banke, upravni svetniki in gospodje bančni ravnatelj v Ljubljani dobe svoje tantijeme, car in Bog sta daleč, kaj jim mar vse drugo?
Vemo, da rabimo industrije, in da si je z lastno močjo danes še ne moremo ustvariti, vemo da rabimo to in ono iz tujine, nismo pa mnenja, da moramo raditega vse to dobiti ravno iz skrahirane Avstrije, od Nemcev. Cemu ne poseže vmes vlada in privabi slovanskih podjetnikov, slovenskega kapitala? Naši bogati zasebniki nas seve ne bodo rešili. Lastnik Strnišča si je dal rr. pr. nedavno sestaviti obširen strokovnjaški lepak v nemščini, kjer vabi nemške industrijalče na StrniŠče, češ: tu je še zlata jama, naša vlada vam gre v jvsem na roke, če le napišete, da je v podjetju 51°/o jugoslovenskega kapitala. Ifl tako imamo tudi na najskrajnejši meji, na bivšem torišču šulvereinske Sole, na Sladki gori ob Muri „jugoslo-(vensko* papirno tovarno, kjer so še jpred kratkim na novo nastavili same 'Nemce, od pisarja do ravnatelja.
■<&	V.
. Pa še novo inflacijo jugoslovenske .nacionalizacije* dobivamo v Maribor: Zagrebški kapital je pred par dnevi otvoril podružnico zagrebške Centralne banke. Ti zagrebški Jugosloveni so seveda imenovali ravnateljem te podružnice Nemca, baje .zmernega*. Javlja pa se nam že zopet novi denarni zavod iz Zagreba v Gosposki ulici. In če
greste po ulicah, v hotele, v kavarn#, na kolodvor k odhodu dunajskega vlaka, povsod se gnetejo Jugosloveni iz Zagreba, ki govore nemški in imajo krive nosove. In izvrsten čut imajo ti nosovi za gospodarsko orijentacijo. V Ljubljani se jih menda uspešno otepajo, zato pa imajo plodnejša tla v Mariboru. Ce bi vsa ta številna »hrvatska* podjetja secirali, bi takoj videli, kako močno je že v Mariboru zasidran židov-sko-nemški kapital, ki se pod raznimi pseudo-firmami vriva med nas. Naenkrat se bomo začudili, da smo bili čez noč zadrčeni do vratu in takrat bomo protestirali. . . Razumeno, da bi danes težko shajali brez močnega kapitala, ki ga nam morejo nuditi zaenkrat le banke. Ravno zato pa bi morali posvečati temveč pažnje številnim denarnim trustom in izsiliti, da nam na na-rodno-gospodarskem polju resnično koristijo ter pomagajo pri socijalnih kulturnih napravah. Kako pa naj to pričakujemo od podjetij, ki jih vodijo nemški ravnatelji, (celo podružnica Jadranske banke v Mariboru ima nemškega ravnatelja in nemške uradnike), nemško-židovski upravni svetniki in razni drugi jugoslovenski žepoljubi? 1
To bi bilo le par utrinkov k temni točki naše gospodarske pseudo-nacijo-nalizacije, ki naj javnost zainteresirajo za opazovanje in študij razvoja našega narodnega gopodarstva.
Upam, da se še kdo oglasi s stvarno kritiko o tem predmetu in da se tudi naši politiki posvetijo gospodarskemu čiščenju ob meji. — Država pa naj v lastnem interesu pazi: ali naj ji je vseeno, če gospodari n. pr. na Fali nemški inžener, ki mu je treba v kritičnem trenutku samo pritisniti na en gumb in cel Maribor je brez luči in še na en gumb, In vsa voda izteče v par minutah iz jeza, industrija in obrt po Spodnjem Stajerjn zastoji, v nekaj trenutkih zgubimo miljone narodnega premoženja. ..
▼e, kaj dela. Ravnotako ni mogoče go voriti o uprizoritvi; še živ dan nisem videl toliko neukusnosti in neestetike na kupu. In kar je dal na ta kup premalo autor, je dodal režišer.
Naša sodišča sodijo siromaka, ki je r kavarni ukradel žlico. Vprašam vas, kdo pa zagreši huje nad splošnostjo, ta. j ki je ukradel Sličko ali ta, ki nalašč siplje med ljudi pokvarjeno, neokusno, hscivno hrano raz odra?
Morda pa upelje kakšna kodifikacija po izjednačenju kazenskega zakona kazen za take autorje in režišerje, kot jih omenjam v prejšnjem stavku; predlagal bi batine.
Tako smo torej došli do dejstva, da je gledališče izgrešilo tisto pot, ki so jo desetletja tako skrbno čuvali diletantje. Desetletja so le ti ustvarjali teater, dve leti se je mučil Nučič, delal Bratina, se trudil Skrbinšek, delovali Bukšekova, Železnik i. dr., da prideta sedaj dva rodo' ljuba, eden iz Ljubllane, drugi iz Celja s tretjim rodoljubom iz Amerike in napravita iz teatra cirkus!
In skoro rae obhaja sentimentalnost, da smo morali to doživeti! Kako je bilo vendar lepo, ko so delali Majer, Boc, Marin, PJaninšekova itd. in mi, študentje. Da, gospoda rodoljuba, te bi zbral in vama pokazal, kaj je resno delo, stremeče za ciljem, dajati lačni narodni duši kruha! Vi dva se ji le rogate.
£-Y Imenu vseh onih, ki so zidali prve temelje gledališča v Mariboru,
dvigam proti temu uničevanju našega gledališča odločen in glasen protesti Ubžimo spomenico.
Notranja in zunanja politika.
* Vprašanje mandata Stojana Protiča In Radičevcev. Verifikacijski odbor je razpravljal o vprašanju mandata Stojana Protiča ter o mandatih odsotnih poslancev Radičeve stranke. Ker se je odbor izrekel za nekompetentnega, da razveljavi omenjene mandate, se je sklenilo, da se bo stavilo to vprašanje na dnevni red prihodnje seje konstitu-ante. Ker se bo konstituanta sestala najbrže komaj koncem marca, bo to vprašanje dotlej ostalo nerešeno.
* Važna seja beograjskega občinskega svete. Iz Beograda se poroča: Jutri ob 5. uri popoldne bo seja občinskega odbora. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, naj se voli celokupna uprava občine, ker so odborniki podali ostavko. Na ta način je bilo občinski upravi nemogoče, opravljati svoje dolžnosti. Na tej seji se bo končnoveljavno določil dan volitev.
* Za Izvedbo agrarne reforme v Dalmaciji. Iz Beograd se poroča: Radi spopadov med seljaki in posestniki v Dalmaciji so posetili trije zemljoradniski poslanci Lovričevič, Vosalovič in Franica ministra za pravosodje in ministra za notranje stvari ter se dogovorili v sporazumu z ministrom za agrarno reformo, da se takoj urede agrarne razmere v Dalmaciji. Poslanci so izročili ministrom
* Hrvatska dobi zopet bana. Sodilo se je, da je bil dr. Laginja zadnji hrvatski ban, ker vladni ustavni načrt, ki bo brezdvomno prodrl te stare šarže, ne predvideva več. Kakor pa poroča sedaj .Jutarnji List" bo zaenkrat bansko mesto zopet obnovljeno ter bo imenovan za bana najbrže dr. Edo Lukinič. Ob tej priliki bodo izpolnjena baje tudi ostala mesta zagrebške ze-maljske vlade. Za kandidata notranjega poverjenika imenuje omenjeni list dr. Teodorja Bošnjaka. Imenovanje se bo baje izvršilo v najkrajšem času.
* Dr. Beneš v Rimu. Dr. Beneša je sprejelo ob prihodu na kolodvoru Čehoslovaško poslaništvo več laških politikov in dam. Na kolodvoru se je nahajal tudi grof Sforza, podtajnik di Sa-luzzo, naš poslanik Antonijevič, senator Ferraris itd., s katerimi se je dr. Beneš razgovarjal v kolodvorskem salonu, nakar se je odpeljal v »Grand Hotel”. Popoldan ga je sprejel v zunanjem ministrstvu grof Sforza, drugega dne pa kralj in Giolitti. V soboto pa mu je priredil min. Sforza slavnostni obed, h kateremu so bili povabljeni vsi diplomati in več politikov. V nedeljo ga je sprejela kraljica, zvečer pa mu je pri redilo čehoslovaško poslaništvo slavnostni diner, po katerem so se vršili važni politični pogovori. Ob tej priliki je bi dr. Beneš tudi odlikovan. Beneš je odpotoval iz Rima v pondeljek zvečer.
* Rimsko časopisje o dr. Beneševl misiji. Rimsko časopisje je sprejelo dr. Beneša z velikim entuzijazmon ter mu je posvetilo cele kolone dolge članke-»Tribuna* pravi, da se bo preorečila obnova nemškega »Drang nach Osten* le z zvezo Italije s Čehoslovaško, opozarja na delo Cehoslovakov med vojno ter naziva dr. Beneša velikim prijateljem Italije. »Giornale d’ Italia* piše ob tej priliki, da je Italija poklicana v to, da postane zaščitnica nasledstvenih držav ter čuvarica, da se ne vzpostavijo Habsburžani ali bodisi kakršnakoli zveza proti Italiji. Kot cilj potovanja dr. Beneša v Rim navaja sklopljenje podobne zveze med Čehoslovaško in Italijo, kakor je ona med Jugoslavijo in Italijo sklenjena v Rapallu.
* Nemške demonstracije proti pariškim sklepom. Po končanem protestnem zborovanju proti pariškim skle pom, ki so ga obdržale meščanske stranke v nedeljo v Nflrnbergu, se je podalo okrog 150 demonstrantov pred hotel, v katerem je nastanjena belgijska odjemalna komisija. Demonstranti so imeli več govorov ter peli domoljubne pesmi. Ker je množica vedno bolj naraščala, je obesilo hotelsko vodstvo frankfurterco, da bi pomirilo ljudstvo. Množica se je slednjič razkropila, ne da bi došlo do kakega incidenta.
* Madžarski protest proti Jugo slavci. Madžarski zunanji minister je izjavil, da bo Madžarska protestirala proti jugoslovenski okupaciji Pečuha in Baranje ter zahtevala, da se to ozemlje, ki je prisojeno Madžarski, takoj izprazni.
* Za razorožitev. Washingtonska parlamentarna komisija za zunanje posle je odobrila zaključek, s katerim se predsednik Harding pooblašča, da povab države, ki so članice zveze narodov, na konferenco za razorožitev.
* Italijanski konzulat na Krku, Italijansko zunanje ministrstvo je sklenilo osnovati na otoku Krku poseben konzulat, čim zapuste otok italijanske čete ter preide v našo upravo. w
* Italijani v Dalmaciji. Mesto od
, poslapih italijanskih vojakov v Šebeniku
• t
je sedaj prispelo tjakoj 500 novfti. Ka<
kor izgleda, Italijani še ne mislijo pustiti Dalmacije.
* Demlslja grškega kabineta. Vsted dogodkov v grški zbornici 29. januarja, je podal v soboto Rhallysov kabinet ostavko.
Zanimivosti.
Kotorska zarota. Znana zarota mornarjev v Boki Kotorski 1. februacja 1. 1918 je še doslej širšemu svetu v podrobnostih neznana. Sedaj piše ® njej) neki bivši mornar v „Arbeiter Zeitung.* Prvega februarja 1. 1918 je bil lep sotn-čen dan. Na admiralski ladiji »St. Georg* je bil iztreljen top in to je bilo znamenje za upor. Istočasno pa je na tej ladiji-tudi zavihrala rdeča zastava. Linijska’ ladija »Monarch*, oklopnica „Karl VI.*, ladija „Gea* ter bolniška ladija »Afrika*, dalje torpede, torpedolovci in pod-morniki so storili isto. Vendar pa se nekaj enot ni takoj pridružilo uporu,; vendar pa so jih ostale v kratkem času} prisilile k temu. Ladijam so se pridružile tudi utrdbene baterije in monariški' oddelki. Častniki so bili razoroženi, trije so bili ranjeni, eden pa ubit. Poveljstvo nad uporniki je prevzel nek podčastnik. Točenje alkoholičnih pijač je bilo prepovedano, godbe pa so svirale revolucionarne himne. Mornarski svet je imel* na moštvo več navduševalnih govorov. Na proletarijat vseh narodov so se odposlali pozdravni brzojavi. Glavna zahteva upornikov pa je bila mir na podlagi 14 Wilsonovih točk. Mesto pa, da> bi bili zarotniki odpluli na odprto morje, so ostali v Boki in stopili v pogajanje z avstrijskim vojnim vodstvom ter tako izgubili — zmago. Pred vhod v Boko Motarsko so dospeli nemški podmorniki er ga zastražiU. Teh pedvodnikov je >ilo okrog dvanajst. Vsled tega je že retji dan ostavke počelo lazpoložeuje padati. Ladija »Rudolf“ je hotela uteči. )a se ji ni posrečilo, v njenem boju s )odmorniki je bil ubit tudi njen po~ velnik ter je morala kapitulirati. ,Na-j vara* je došla v zaliv v spremstvu pod-; vodnikov, sneti je morala rdečo zastavoj er jo zamenjati z avstrijsko. Bil je to’ mučen in žalosten prizor. Za tem so se jodajale revolucionarne ladije ena za drugo. Štirim upornikom se je posrečilo jobegniti na hidroplanu v Italijo, štirje voditelji so bili od avstrijskih vojaških oblasti ustreljeni, 900 pa jih je bilo-vrženih v ječo. Tako je žalostno končala ta zanimiva kolorska zarota.
Dnevna kronika.
— „Tabor“ bo izhajal sedaj ob 16. uri in ne več ob 18. kakor doslej. Rfrj dakcija se bo zaključila radi tega odslej' že ob 11. uri.
— Internacljonalnost Internacij^ nale. Na ultranemškem protestneO* shodu za .mariborsko žrtve* 1. 1919 je pomagal dr. Mfihlbacherju udrihati P® Slovencih tudi znani bivši MariborčaJV socijalist Resse, ki je zahteval zn Avstrij® Maribor in Celje. Ta gospod, ki se j* nekoč pri volitvah bil proti nemSkio* nacijonalcem ter s pomočjo Slovenj ter klerikalcev premagal Wasfiana, čisto pozabil, da so mu tedaj Netf* pripravili osla z njegovim imenom, naj bi romal po mariborskih ulicah,
bi bil propadel ter je danes sam za** med Wastianove tovariše. Taka je intef' nacijonala nemških internacijonalcef vendar se še danes pusti zavajati mnotf rikših ljudi od nje.	v	^
— Rdečim prežvekovalcem. rdeči internacijonalci še zdaj po svoj*** glasilih prežvekujejo nastop policije priliki veselice »Mannergesangverein* * Ker očevidno nimajo drugega boljS***, gradiva, jim to veselje rade volje puščamo. Ampak ker skušajo ^ , svoječasno poročilo o aretaciji Slovenj naslikati za izmišljeno in se pri j sklicujejo na nek uradni vir, pribij
da so bili Slovenci ob tej prilik* Narodnim domom aretirani, zato im priče med tistimi, ki ao bili aretira*1 * tistimi, ki so jih aretirali. Med aret , nimi so bili nekateri celo tako raušni, da so protestirali proti
mr
samo iz formelnosti, ker dotični organ,] ki je ukazal aretacijo, ni bil opremljen z vidnimi službenimi znaki. In ta hudomušnost je dosegla svoj višek, ko so aretiranci vpričo očesa postave ustanovili „klub fašistov", ne kakoršni so v Italiji, marveč kakoršnih treba v Mariboru, v prvi vrsti pa rdečim prežvekovalcem. Takoj po ustanovitvi tega kluba so bili aretiranci zopet na »prostih nogah/ — Ob tej priliki ugotavljamo, da se je tudi v slučaju petja „Die VVacht am Rhein" v Ljudskem parku ter dogodka v »Lovskem domu“ od istega vira trdilo, da zadnje omenjeni slučaj m’ bil javljen policiji. Kmalu nato smo dobili iz istega vira pismeno potrdilo, ya je bil slučaj vendarle javljen kakor je to „Tabor“ poročal. Prijavljena je tudi verodostojna priča za petje „Die wacht am Rhein"; Če priča ni bila zaslišana, ni to naša stvar. Prepuščamo razsodnosti občinstva, da veruje ali »Taboru® ali „Volksstimme“ in »Enakosti", ki po svoji maniri prežvekujeta “^e, kar se jima ne zdi internacionalno, recte retjegatsko nemško-nacijonalno.
7~ *>.rotl sokolski koračnici. Da so
klerikalci vrgli svojo narodno krinko Pfoč, to nam je pokazal 13. oktober.
a ,s° se pa tako globoko zagrizli v syojo rimsko črno internacijonalo, da jim mu najbolj popularna narodna glasba ni več vsaj toliko sveta, da bi tudi nanjo ne metali blata svojega rimskega sovraštva, ta dokaz so nam sami ponudili v m " z. dne 4- febrnarja. Podlistkar .•.‘Neumetniška umetnost" se obnaša ka-^?r.cfstni ropar in grozi: če se v našem gledališču še enkrat oglasi sokolska ko-i I]1^’ P0,em izvajamo bojkot proti gledališču. Na to cestnoroparsko grožnjo H?. opozoriti tudi Beograd. Za črnimi skarjoti s takimi nizkotnimi nazori se ^ bo nihče jokal, če ne zahajajo več ^skrunjat tempel Talije. Koliko je klerikalcem vobče za gledališko umetnost, ®tno svojčas videli v Ljubljani, kjer so !? deželnega gledališča napravili Stefetov nngl-tangl.
/nn^ro\Pr xrte»Hc,la na škodo Slovencev.
Izadn 'a y. Mariboru se je ustanovila iv.aVn,.h in osebnih uradnikov izdrn^an °|voritve lastne restavracije, 'slei nP S ,otolom\ Zadruga pa še do-»rosi	lokalov,	disiravno
take ,oto]e -Že .nad let0 dni’ ^jti vse hočeio nh^T3/-0 V rokah Nemci 5n oni Sva S t ‘aU to P°sestno stanje, -že nreš|a v a,VraciJa v Jurčičevi ulici je
3. pCel vlT?^ “S?
izonet N«™«	» sedaJ sedl v nJel
^ršuie n ri > Tattenbachovi ulici
Nemka ki°l u obrt neka huda ■Lastniki u sedaJ moril,a oditi.
nili slovon v um S6hne pa SO zavr-Icesiio Insk- Ponudnike ter dali kon-
iHopnein ”rJlm .Zopet trdemu Nemcu CJJJV (onak.° pa se godi
vsemu	je’ da st°jimo
36 naše nhin r ®mu ^rez moči in da
vati, ozirom« ne ženirajo podelje-io*n obrtne ko^Sjjf "aŠim S°VraŽni
IPoložaj^if8 nriefinad*e^a‘ V nenavaden kola- bri\P i veselični odbor ,So-veselice dne fi i1artl1 Pri priliki pustne bava v Ko >e bila za' naenkrat troDa ^ u» Je zahtevala °seb možje žen»lganovr’ nad dvajset veselični prostor. vš2 ?r0ci’ vstoP na
2aman, tudi prilično b.ranJenje je bilo
Zniso PrePlaŠUi! Postalaf-0*56 vstopnine
lako razgreti di |al1,pa so s iasom vpraSanjemfali naj ih S*alKodb<” P*d da odstranili in s tem ob°roženo silo "°st celo veselico Tr praviti v nevar’ želJi teh nepovah?/*	pa da ustre2e
odločil za te • g£stov- Odbor ?°ma po lastni d*nji; ToIpa ie bila J-endave. Zabavali qa -V od Spodnje Jer očividno dobro ThhJ "ePrisiljeno "°x.Prišli na svol r«?' g0Stje »Sokola'« pečino neprestan *račun> motil pa je ^epov ter vprašani* rradl nesigumosti ^omača Mvfi „	P*6	ostane vsa
Injtakor
posnamemo iz zagrebških listov, se je ta lov dobro obnesel ter je izdatno pripomogel namenu ljudskega štetja. Tega lova so se udeležili vsi detektivi in nad 50 oboroženih stražnikov pod vodstvom policijskih uradnikov in sicer tako razdeljeno, da je lov istočasno obsegel celo mesto. Pri tej priliki so se br?z pardona preiskovali vsi oni javni lokali, o katerih je znano, da se v njih zbirajo elementi s slabo vestjo. Uspeh tega pogona je bil: aretacija nad 70 oseb, med njimi tudi žensk, ki se pečajo z nemoralnim življenjem. Zasačili so tudi marsikoga, ki nima v Zagrebu pravzaprav ničesar opravili, če ne veriži, ali se na drug nepošten način preživlja. Tak lov bi se bil moral vpri-zoriti po vseh mestih, če hočemo dobiti prave številke ljudskega štetja. V Mariboru bi bil tak lov tudi ne glede na ljudsko štetje večkrat potreben. Stavimo kaj, da bi se pri tem vlovilo ne samo mnogo temnobarvanih kalinov in srak, marveč tudi toliko stanovanj in sob, da bi ne bili treba nikomur prezebavati v živinskih vagonih ali celo v veži.
— Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani je izvolilo na ustanovnem občnem zboru dne 28. januvarja 1921 društven odbor, ki se je konstituiral sledeče: predsednik: dr. Ivan Robida, primarij; podpredsednik: višji sodni svetnik Anton Mladič, tajnik; mestni tržni nadzornik Slavko Plemelj; blagajnik : revident j. ž. I. Tome; odborniki: namestnik državn. pravdnika dr. Avgust Munda, sanitetni major dr. Rudolf Kobal, trgovec Edvard Dolenc iz Kranja in Jakob Kleindienst iz Bleda; pregledniki : lekarnar Vinko Prochazka in viš. revident j. ž. Viktor Adamič. Članov ima društvo 32. Tajnik sprejema vse dopise na naslov Slavko Plemelj, tržni nadzornik, magisrrat, Ljubljana. Opozarjamo vse interesente ribarstva, da takoj prijavijo svoj vstop v ribarsko društvo. Letna članarina znaša 60 K. Vsak član bo dobival brez ozira ali je član Slovenskega lovskega društva ali ne strokovni list Slovenskega lovskega društva „Lovec“, ki se bo redno bavil tudi z^ribarskimi vprašanji in zastopal naše interese. Prosimo vse Člane po deželi, naj skrbe za to, da prijavijo vstop k društvu vsi ribiči njihove okolice. Dosedanja izkušnja nam je jasno pokazala, da posameznik v boju za nove idejo ne opravi mnogo, zato smo se organizirali, da bomo skupno s kar največjim povdarkom zastopali naše interese za ribarstvo, naše sedaj v veliki meri derutno ribarstvo na tisto stopnjo, na kateri bi naše vode lahko stale. Slovensko ribarsko društvo nima namena skrbeti samo za procvit ribsrskega športa, temveč ima v prvi vrsti namen reorganizirati naše ribarstvo ter s tem pridobiti naši deželi obilo nove gmotne vire, ter skrbeti za to, da se bo ribar-ski zakon uveljavil brezobzirno tudi v praksi. Dolžnost vsakega, ki mu leže interesi ribarstva na srcu je, da vstopi v Slovensko ribarsko društvo, da bomo pridobili kolikor mogoče veliko število Članov ter tako v gmotnem kakor mo-raličnem oziru razvili primerne sile.
— Uradni imenik telefonskih naročnikov v Sloveniji. Poštni urad Maribor 1 (glavna pošta) naznanja, da je izšel uradni imenik telefonskih naročnikov in postaj v Sloveniji. Dobi se pri brzojavni linici za ceno 4-— Din. — Da se omogoči točno in brezhibno poslovanje telefonske posredovalnice, morajo zahtevati stranke abonenta, s katerim hočejo govoriti vedno le po številki, navedeni v imeniku in nikakor ne več po imenih, kot je bilo že v zadnjem času v navadi. Telefonske posredovalnice sena imenske klice v bodoče sploh ne bodo ozirale ter vsled tega naročnik ne bede dobil zahtevanega spoja.
— Izkaz v mesecu januarju izdanih obrtnih pravic v Mariboru. Tavčar Josip, Slovenska ulica 4, trgovina z usnjem; Latitner Antonija, Aleksandrova cesta 44, prevažanje tovorov; Lah Matija, Glavni trg, trgovina z mešanim blagom na drobno. Richter Rihard, Slo- ‘ venska ulica 12, godbenik.
m 7~ Jzt*aja sladkornih Izkaznic.
Mestno knjigovodstvo opozarja, da se zaključl jzdaja.noYih^sljdkQriijh izkaznic.
dne 12. februarja. Izkaznice se dobe dnevno na Rotovškem trgu št. 6 od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure.
— Ribja pojedina se vrši v sredo, dne 9. t. m. v restavraciji »Maribor" Grajski trg. Dobile se bodo mrzle ščuke z majonezom, marinirane jegulje, sardele, slaniki v solati itd. Domača godba, podaljšana policijska ura ter dobi a in cena pijača.
— Uboj. Vinko Lovše, bivši logar pri grajščini Hrastovec in Antonija Malek sta živela radi dolgih pravd v večnem sovraštvu. Ko ie Malek zmagala pred kakimi 15 leti s svojo zahtevo, da se zabrani neka pot Lovšetu, je postavila iz samega veselja na mesto, koder je zahteval Lovše pot, velik s plotom ograjen križ. Dne 3. t. m. pa sta se zopet prepirala. To je Lov-šeta tako razkačilo, da je bežal v hram po puško ter ustrelil Malekovo, ki je na meste obležala mrtva.
— Na planinskem plesu, dne 5. t. m. zvečer je bil nekemu gospodu zamenjan klobuk sive barve. Ker je gospod, ki je klobuk zamenjal znan, naj ga, da se izogne nadaljnim neprilikam, vrne pri hišniku Glasbene Matice.
— Heinzl pri Komanudlju. Minister za finance, Kumanndi, je soboto sprejel zagrebškega župana Heinzla ter ž njim konferiral o finančnem položaju mesta Zagreba.
— Trgovinska pogodba z Nemčijo. V poudeljek je ministrski svet razpravljal o trgovinski pogodni z Nemčijo.
Kultura in umetnost.
-f- Jesenski manevri. V soboto se je vršila v našem mariborskem gledališču premijera znane operete »Jesenski manevri". Kritike o tej uprizoritvi ne bomo pisali, ker smatramo, da opereta, osobito te vrste ne zasluži, da bi se Ž njo obširneje pečali; povdarjamo pa, da je bila vprizoritev ob do zadnjega kota razprodani hiši srednje vrednosti, kljub temu, da so nekateri posamezni igralci prav dobro nastopali.
Vreme.
O Meteorologlčno poročilo 7. februarja. Že popoldan 3. februarja smo dobili izpočetka topel dež, a zvečer sneg, ki je padal tudi Se 4. Toda ta sneg ob 2 C je bil prejuien za daljši obstanek in tako je ie 5. sfooro čisto izginil. Pojavil pa se je jugovzhodnik, ki prinaša po zimi. večje množine snega, a poleti pa deževje in nevihte, a dočim je vladal ta le v spodnih plasteh se je v višjih pojavljal sever, ki se je polagoma nižal ter izpodrival prvega. Zmagal pa je popolnoma 5., ko se je nenadoma zjasnilo ter je marsikdo pričakoval trajno lepih dni. Toda popoldan je pričel zmagovati in nebo se je pooblačilo ter je ob naglem dviganju barometra preko normale in ob padcu temperatuie na + 1 C tako tudi obviselo preko nedelje 6., kar je pomenjalo novi sneg ki je v noči na 7. tudi res zapadel. Ta zneg je bolj suh, a ker ima mokro podlago ni tako nevaren za daljšo zimo, pač pa za polja, če zgorej zamrzne. Popoldan 7. je malo prestal, da prične proti večeru znova padati. Barometer se .je tokrat zopet izkazal nezanesljiv, stoji namreč zelo visoko (739) in kaže tako že dva dr>i — »lepo*. Vreme naslednjih dni se odloči julri 8. Ker se je nocoj v najnižjih plasteh znova pojavil jug, a prevladuje v zgornjih sever je vsaj za 8. pričakovati neugodno krajevno vetrovno vreme najbrže s snežno padavino, odločujoča pa bo 9. nadvlada velra. Ce zmaga sever dobimo lepo, v nasprotnem slučaju pa oblačno, mokro in nestalno vreme.
črt v drugem delu spremeni. Nato je dr*. Vesnič izjavil, da je Pašičev načrt samo! izpopolnjen načrt vlade, kateri je otti (Vesnič) predsedoval. Vesnič je dalje-: polemiziral in zavračal Avramoviča. Go-, voril je tudi za dvodomni sistem, ki bfj naš parlamentarizem le dvignil. Dr. Voš-i njak je naglašal, da je v Srbiji razvit smisel za državo, drugod pa za socijalnftj in gospodarska vprašanja, kar pa se mora izenačiti. Govornik je proti separatizmu, je za unitarizem, toda proti strogemu centralizmu. Centrale naj bodo državne, ne pa plemenske. Vprašanje sistema parlamenta ga ne zanima. Sejaj se je zaključila ob 13. uri. Prihodn}#. seja bo jutri.
V*
Najnovejša poročila.
Iz ustavnega odbora.
Beograd, 7. febr. Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril podpredsednik Tomljenovič. Prvi je govoril zemljo-radnik Avramovič, ki je naglašal, da vpo-števa vladni ustavni načrt samo politična, ne pa tudi socijalna in ekonomska vprašanja. Radi tega j« predlagal, da se na*
Aneksija Julijske Benečije.
Gorica, 7. februarja. Kljub vestem, da bo aneksija Julijske Benečije od-godena se je v Gorici vendarle vršila 6. t. m. in to zelo klaverno. Iz Rima ni prišla niti ena višja vojaška ali civilna osebnost na slavnost. Brzojavno je pozdravil Goričane le general Diaz. Proslave so se udeležili večinoma le znani hujskači. Kdaj se bo vršila proslava v Trstu in drugod še ni znancu
Dr. Beneš v Italiji.
DKU Rim, 5. feb. (Stefani.) Geho-slovaški zunanji minister dr. BeneS je podal nekemu uredniku »Agence Stefani* naslednjo izjavo : Cehoslovaška politika je miroljubna. Stremi za tem, da prepreči restavracijo Habsburžanov, vendar se pa morajo vzpostaviti trgovski stiki, j posebno z Italijo. Obravnave v Rimu bodo imele lepe naloge, pripravljale tesno sodelovanje in vzpostavile spora« zum za konferenco v Porto Rose.
DKU Rim, 6. feb. Danes opolne je pripravil kralj na čast čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša zajutrek, katerega se je udeležilo mnogo ministrov, in uglednih osebnosti. Zunanji minister grof Sforza je pozdravil gosta in por-darjal skupnost interesov obeh držar^ kakor tudi skupno voljo za gospodarske in moralične stike. Dr. Beneš je odgovoril v italijanskem jeziku ter s« izjavi^ da je srečen radi globokega in odkritega! prijateljstva Italije napram Cehoslovaški^ ugotavljal je tudi, da ne obstojajo ni-kaka nesporazumljenja v gospodarskih, ia političnih vprašanjih obeh narodov.
Iz češkega komunizma.
LDU Praga, 7. februarja. Kongres čehoslovaških komunističnih omladinskih organizacij, ki se je vršil včeraj, je sklenil, da se odcepi od čehoslovaške komunistične stranke s samostojno organizacijo in priključi 3. internacijonallJ Na drugem kongresu, ki je določen nat 27. t. m. se najbrže izvede zedinjena1 komunistična mladinska organizacija vseh narodov Čehoslovaške,
Londonska konferenca se vrši l.marc«,-
DKU Berolin, 7. februarja. »Die Deutsche Allgem. Ztg.‘ poroča iz Lon*< dona: Uradno se objavlja, da se vršij londonska konferenca dne 1. marca t l.i Angleški zunanji urad sporoča, da /e Nemčija sprejela vabilo na to koti** ferenco.
Turško zlato.
LDU Pariz, 7. febr. (Agence Ha* vas.) Francoska banka je sprejela ott‘ nemške državne banke v smislu 1. in Str odstavka, člena 29, versailleske mirovne pogodbe pošiljko večje množine zlata v sipikah in novcih. Gre za del zneska v zlatu, ki ga je upravni svet javnih otomanskih dolgov deponiral v nemški državni banki kot garancijo za prvo emisijo bankovcev turške vlade in kot ostanek plačila za posojilo v zlatu, ki je bilo dovoljeni otomanski vladi 5, maja 1916. Zlato bodo stehtali in Izročili reparacijski komisiji, ki odloči, kako naj se uporavi..
Borza 7. februarja.
Zagreb: Berlin 236—238, Italija 533—535, London 570—0, N<ew York 146—148, Pariz 1020—0, Praga 186 do 187, Švica 2300—0, Valute. Ameriški dolarji 144.50—145.00, avstrijske krone 24—25, carski rublji 65, čeg-1 ko-slovaške krone 173—175, francofddl franki 985-1000, napoleondorji 472 4m 482, nemške raaike 230—231,
Gospodarstvo, trgovina.
| Zbornilni dan. V sredo, dne 9. tm.se vrši trgovski In obrtni zborniški dan v -Mariboru, ]určiCeva uHca St. 8, II. nadstropje. Uradne ure od 9. do 12. ure.
| Proizvajalni davek na vino. Fi-nanCno ministrstvo je odredilo, da se vsem onim, ki so plaCall proizvajalni davek na vino v letih 1918, 1919 In 1920, odraCuna te svote od drugih davkov.
j Izterjanje dohodnine in plalnine, ki se pobira z odbitkom. Na prošnjo trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani je gospod finančni delegat naročil vsem davCnim uradom, naj do nadaljnega ukrepa izterjujejo dohodnino in plačarlno, ki jo pobirajo potom odbitka zasebni službodajalci od svojih uslužbencev, ob zakonitih rokih, na pa v zmislu razglasa z dne 18. decembra 1920, št. 1601, po katerem naj se davki za čas od 1. januariaSl921 do 31. maja 1921 izterjajo takoj na glede na zakonite roke.
| Žigosanje obveznic predvojnih In vojnih posojil biy§e Avstro-Ogrske. \J nekaterih beograjskih dnevnikov od sobote sta bili objavljeni dve netočni vesti o obveznicah predvojnih in vojnih posojil bivše Avstro-Ogrske. Glede teh vesti se sklicuje generalna direkcija drž?vnih dolpov na svoji dve prejšn.i objavi: 1. Na več vprašanj, došlih na generalne direkcije državnih dolgov povodom žigosanja obveznic vojnih posojil bivše Avstro-Ogrske, daje generalna direkcija nastopno pojasnilo: Po členu 205 mirovne pogodbe z Avstrijo, člen 108 o obveznicah vojnih posojil, naša država ne prevzema nadaljnih obveznic teh posojil ter žigoma in zamenjava obveznice samo tako, kakor je to določeno v mirovni pogodbi. 2. Z ozirom na , to, da ima mnogo naših džavljanov veliko število obveznic predvojnih posojil bivše Avstrn-Ogrske, ki niso bile žigosane v določenem roku, je ministrstvo za finance izdalo nastopno naredbo: Než!gosane obveznice predvojnih posojil se morejo žigosati do 15. marca t. 1. Ta rok se ne bo podaljšal. Žigosanje se bo vršilo pri delegatih ministrstva za finance v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in pri generalni direkciji državnih dolgov.
| Druga mednarodna razstava v Pragi. Kakor smo že parkrat poročali, se vrši od dne 28. februarja pa do 8. marca t. 1. v Pragi druga mednarodna razstava v Pragi. Sedaj pa smo Izvedeli še naslednje podrobnosti: Čehoslovaška republika bo pokazala na tej razstavi s sodelovanjem vseh industrijelcev In trgovskih zadrug vse najboljše produkte čehoslovašhe industrije ter med drugim tudi blago največjih svetovnih firm. Razstava se bode vršila v parku »Stromorka« Blago 9e bode radelilo v 18 odsekov v naslednjem redu: 1. Gradbena industrija, 2. kovinska industrija,
3. elektro-tehnika, mehanika, in optika,
4. lesna industrija, 5. tekstilna Industrija, 6. konfekcija, 7. klobučarstva in slično, 8. usnje, 9. steklo, porcelan In fina keramika, 10. umetniška obrt, 11. kemija in hlgijeničnl predmeti, 12. jesivfne in poljedeljstvo, 13. muzikalni instrumenti,
14. igrače in lutke, 15. šport, 16. grafit, papir, šolski in pisarniški predmeti, 17. dragulji, zlatnina, srebnlna In v tovarnah Izdelane ure, 18. splošni oddelek. (Tvrdke, ki razstavijo blago iz različnih odsekov in dotične, ki ne dobe nikakega prostora v drugih oddelkih.) Obiskovalne znake in uradne legitimacije se izdajajo v inozemstvu pri čžhoslovaških konzulatih in uradne zastopnikih razstave. Legitimacije so izjemoma proste v3eh pristoib'n in kolekov. Obiskovalci uživajo razne privilegije, med drugim 5O°/0 popust v vseh razredih državne železnice čeho-slovaške republike za vožnjo v Prago in nazaj v času od 25. februarja do 11. marca t. I. Po naredbl preskrbi stanovanjska sekcija stanovanja v hotelih in privatno. Na kolodvorih vrše uradniki razstave stalno službo. Informativna pisarna razstave prevzame s pomočjo strokovnjakov blago, se prepriča, ako odgovarja predpisom ter odredi, da dospe v določeni oddelek. Informacije o carinskih pristol-binah, hltreiša dovoljeni« t«voza ?n Izvoza, zaračunjenje železniških larifov in Informacije o odpošiljanju blacja se dado brezplačno. Sodni dvor praške trgovske In obrtne zbornice ima razsojati o eventuelnih spornih vprašanjih pri razstavi. Izšli bodo natančni katalogi v svetovnih jezikih In so razven tega kupcem na razpo’ago tolmači vseh svetovnih jezikov.
| Trgovski stiki med Holandsko in ČehoslovaSko. Kako zelo žele holandski trpovci slikov s čehoslovaš-kimi gospodarskimi in ekonomskimi krogi, pokazuje sledeča vest: Neki holandski biro za zunanjo trgoVino se bavi izključno s trgovskimi stiki med Holandsko in Čehoslovaško ter da pričakujejo od te trgovine mnogo obojestranskih koristi. Kot najvažnejši predmeti bi prišli v poštev volna, katun, živila in kolonijalno blago. Teh produktov je na Holandskem v velikih množinah in tamkaišni trgovci bi bili zadovoljni, ako bi jih zamogll oddati Čehoslovaški. Za vsak uvoz in izvoz bi se moralo posebej naprosili, da ne bi tega kaki nekulantnl hgovci Izrabljali. Največje težkoče, ki bi prišle | pri tem v poštev, bi bile le nestabilnost in valovenje češke valute. Da se *pa omili riziko, ki b! ga morda imel (holandski trgovec, naj bi se plačevalo iraje s blagom, ne pa denarjem. Stike j s tozadevnimi trgovci bodo uoostavljali .domači agenti, ker bolje poznalo raz-jmere In odnošaje svoje dežele, kot ipa Holanc-ci.
j | Izplačilo priznanlc pod 1000 K. ! Finančni mirtisler {e v smislu člena 25 i finančnega zakona izdal generalni direkciji državnih dolgov nalog, nal pripravi vse potrebno, da se bode moglo čimprej izplačati začasne pmnanicG izpod 1000 K od onih 20%, ki so bili pridržani povodom žigosanja bankov-!cev. Početpk Izplačevanja in kraji se ibodo naknadno objavili.
j Nazadovanje konzuma v Nemčiji. Po neki uradni statistiki je padla produkcija alkohola v Nemčiji na petino |one količine, ki se jo je proizvajalo v i predvojni dob*. Slično je tudi s tobakom, med:em ko je pri kavi 7Op|0 nižja.
IIv Gosposki ulici se odpre danes
Kav sms »ienirai ob pot 5. uh zm.
178
Spalne sobe
iz hrastovega In jesenovega lesa, se zavoljo pomanjkanja proslora po ceni prodajo. Krčevina pri Mariboru štev. 140 (prej tovarna olja). 174 3—2
Iščemo za takojšnji nastop
Primorci!
Naznanjam, da sem odprt
novo higijenično brivnico.
Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 155 3—3
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica št. 9. j
kontorisfiinio
veščo strojepisja in drugih kontornih del. Poleg tega mora biti popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na ravnateljstvo »Tvomice kola 5 industrije drvene robe M. Počivalnik d. d. Maribor*. 171 3-2
Svarilo.
Vabil®!
fa*
Na pustni torek (S. bruarja 1921) se dobi Svarim tem potom vsa-! cega, da ne izda na moje ime mrežna	OU
ne denarja ne blaga, ker iz- fsigčg kfOTG lil fifiO 03r javljam, da ne plačam ničesar.; mat|nskO ifl ŠtajGr. UillO
176 Ivana Kveder.; po najnižji ceni. K obilnem
obisku uljudno vabi 177
Kol
družabnica
ali
poslovodkinja
s kavcijo, s trgovsko izobrazbo in prakso, bi pristopila v Itako že vpeljano trgovino s špecerijskim blagom. Ponudbe na Anončni in informačni zavod »VEDEZ«, Maribor, Slovenska ulica 6.	128
Učenec
ta Petrovič
gostilna „Prl Amerikaiicu“ Frankopanova ul. 11
Gonilni jermeni
se sprejme kot lito-t grafični strojnik v po-
jdružnici Mariborske £	.	.	,
|	e	*	„	_	_	_ za stroje v vseh širinah oa
jtijkarne, S t r o s s-130 d0 200 mm w zaiogj pri jmayerjeva Ulica j iVan Kravos, sedlar, Ate-j Št. 5.	fiksandrova c. 13.	180	10-1
Pristopajte
k
Jugoslov. Matici
Tovarna usnja in gonilnih Jermenov
PHIL. KNOCH
Prvovrstni jermeni za vse obrate, mašete in tehnične potrebščine.
21	Najsposobnejša	tovarna	usnja	1
6-6
f
Zadružna Urn
podružnice Maribor
Gosposka ulica 20
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Mala oznanila.
Išče se Sagarskl mojster,
ki bi bil sposoben napraviti ter voditi novo žago v Bosni. Nastop takoj. Ponudbe na naslov Gnječ i Petrovič, Sarajevo. 184 3-1
flvllla za na dom se slavn. občinstvu priporoča. Slavica Vinkovič, Maribor, Sloven* ska ulica 22.	182
Ova do fri gospoda se sprejmejo na hrano. Loška ulica 2.	183
Spalna soba, kompletna za 2 osebi, sc radi pomanjkanji prostora proda. Naslov v upravi. 187 2—1
Nova volna za 2 žimnici se proda. Sodna ulica 32, II. ndstr.	186 2—1
Rodel in dva moShe o-bleke se po ceni prodajo. Koroščeva ulica 8, I. ndstr., desno.	181
Zamenjam stanovanje, sobo in kuhinjo za 2 6obi in kuhinjo. — Plačam selitvene stroške. Meljska cesta 67. vrata 3.	IM*
Nalla se Je ura z zapestnico. Vprašati Gosposka ul. št. 50-1, desno.	185
Pisalni stroji „AdIsr“, najnovejšega sistema, zelo priročen, je takoj za oddati. Naslov v upravi.	.
lahko motorno kolo (Mo-tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. *
Ifče se meblirana soba
s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista,	f
En velik Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista.	t
Posluje redno v vseh bančnih strokah
Stranke sprejema dnevno ob uradnih urah
/
Centrala: SPLIT
Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, NOVi SAD
Afilijaclje:
Zadružna Banka Riieka, Zadružna štedionica Trst
Osnovna glavnica: K 50,000.000*—
Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila na vsa tuzemska in inostranska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Kupuje in prodale na veliko vse domače in prekomorske proizvode.
MAtllsalnlm • KuPuie in prodaje tuje valute, devize in čeke, ter ITlCIIJctlllivrt • vsej1 vrg{ domačih |n tujih papirjev.
ViflCTP • Sprejema denar na vložni žiro In tekoče račune ter Jih V	• 0brestUje p0(j najboljšimi pogoji.	56	#—7
Bankovni oddelek:
Blagovni oddelek:
Vloge na knjižice obrestuje s 4VU
- — —11——*
izdaja: Tiskovna zadrug« Maribor. - Tiska: Mariborska tlakama d. d.