Po poili prejeman: celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — , eetrt „ , 6,50, mesec „ 2 „ 20„ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ «elr< » . 5»-, mesec „ 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in laierat« sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, iivieroii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 92. V Ljubljani, v ponedeljek 23. aprila 1900. Deželni zbor kranjski. (9. seja.) (Konec.) Sledilo je poročilo upravnega odseka (Poročevalec Lenarčič) o letnem poročilu dež. odbora in sicer o § 3. A. Deželna kultura, to je uravnavi raznih voda, hudournikov, o zgradbi raznih vodovodov in podpori raznim kmetijskim panogam. Vsi novi nasadi na Krasu merijo od spomladi 1. 1899 73-57 hektarov ali 127-84 oralov. Za 1. 1900 znaša proračun : potrebščina 21.000 gld. pokritje 4600 gld., torej primankljaj 21.000 gld., čegar pokritje je izprositi od o. kr. poljedelskega ministerstva. V poročilu je tudi naznanilo, da pri dež. odboru še čaka rešitev 80 prošenj za preskrbijenje vode. Poročevalec pravi, da je deželni odbor sicer zbiral podatke o konsumnih društvih, da pa še ni predložil poročila. Upa, da se to zgodi prihodnje leto. Radi posojilnic so se sicer ustavile precej eksekutivne prodaje, da pa bo po mislih poročevalca vender polom, ko se bodo morala končno posojila vračati. Misli, da se tudi za rezervni fond premalo skrbi in da je kljub neomejenosti pri malem rezevnem fondu velika nevarnost. Pri vseh 80 posojilnicah v letopisu »Gospodarske zveze« je rezevnega zaklada 69.181 gld., ki večinoma pride na nekranjske posojilnice. (Posl. Kušar: Čujmo !) Snovanje mlekarskih zadrug je danes moderno postalo, vendar želi, da bi si te zadruge ne delale konkurence. Centrala naj bi se osnovala, da bi mogla nastopiti na svetovnih trgih. Uravnava Krke se je izločila iz dnevnega reda in bo prihodnjič posl. Povše dal zanimiva pojasnila. Pri točki 12. se je oglasil posl. Pakiž. Omenjal je žalostnih razmer v svojem volilnem okraju. Nekaj se je storilo v vodo-pravnem vprašanju, a dela niso se dobro dovršila n. pr. v struški dolini in tudi drugod. Predlaga, naj dež. zbor sklene, da se dež. odboru naroča, da izposluje pri dež. vladi, da gospod gozdni komisar še to leto nadaljuje z deli za čistenje požiralnika v od-peljavo vode v struški, ribniški, loškopotoSki in kočevski dolini in preskrbi primerno denarno državno in deželno podporo. Posl. Povše, referent v dež. odboru o dež. kulturi, izjavi, da je za zaželeno stvar 2000 gld. na razpolago v dež. kulturnem zakladu, ki se bodo izplačali na zahtevo g. gozdnega komisarja. Vsprejme se Pakižev predlog. Pri točki o uravnavi vipavskih voda je posl. Božič želel, da se takoj pošlje v Vipavo dež. hidrotehnika, da prouči na lici mesta načrt in da dež. odbor prihodnje leto o tem poroča. Dež. odbornik Povše pravi, da bode stala uravnava vipavskih voda 1,200.000 K. Poslal bode dež. odbor na lice mesta dež. hidrotehnika, ako se da stroške kaj skrajšati, in ko -se z ministerstvom dogovori, stopi v dogovor z interesenti. Dež. odbor bode vse storil v skorajšnjo uravnavo. Posl. Hribar je želel konec seje. Dež. glavar mu je dejal, naj malo potrpi. Posl. Božič je želel, da se z regulacijo Sore že letos prične. Dež. odbornik Povše pravi, da se bode aparat izvršil do prihodnjega zasedanja, ko se še dogovori glede deležev vlade in dežele. Posl. K o š a k je govoril pri točki uravnava voda v občinah Grosuplje in sv. Jurij. Dejal je : Iz poročila pod marigin. št. 22 je razvidno, da dež. inženir preračunava stroške za uravnavo vode v obč. Grosuplje in sv. Jurij na najmanj 100.000 gld. Ti stroški bi bili res veliki, ali moje mnenje je, naj bi dež. inženir še enkrat si ogledal to ozemlje. Meni se zdi, da bi stroški ne bili toliki. Za prvo silo bi morda zadostovalo, da bi se vsaj struga iztrebila. Struga je večinoma tako zaraščena, da voda kar stoji in dela močvirja po najboljši zemlji. Prišel naj bi torej še enkrat dež. inženir, da se prepriča ali bi že iztrebljenje vode ne zadostovalo. Ti stroški bi ne bili veliki, ljudje bi sami z delom pomagali, gre se samo zato, da bi dežela in država pomagala s primerno podporo. To bi gotovo tudi račanski dolini ne škodilo. Dež. odbornik Povše je odgovoril, da se bodo poskusilo ustreči želji poslanca Ko-šaka in da se odpošlje dež. inženir na lice mesta. Posl. Kalan je vprašal kaj je z nujno-potrebnim vodovodom za Kranj in okolico. Dež. odbornik Povše je odgovoril, da je sedaj tvrdka Wagenfuhrer predelala pomanjkljivi načrt, da ga je ravnokar deželni stavbinski urad pregledal in da je določeno, da pride v referentove roke že po seji v soboto. Tako bode pereča zadeva skoro rešena. Posl. M o d i c je govoril: V letnem poročilu dež. odbora za leto 1897. nahajam pod marg. št. 51, da je vis. c. kr. deželna vlada vprašala dež. odbor, v katerem stanju se nahaja zadeva o cerkniškem vodovodu. Dež. odbor je odgovoril, da namerava predložiti vis. dež. zboru v prihodnjem zasedanju poročilo o dosedanjih pogodbah ter staviti predlog glede naprave podrobnega načrta. V lanskem letnem poročilu za leto 1898., kakor tudi v poročilu za leto 1899. katero nam je bilo ravno sedaj po gospodu poročevalcu prečitano, se pa ničesar o cerkniškem vodovodu ne omenja. Drznem se torej vprašati gospoda poročevalca v dež. odboru, v katerem stanju se nahaja danes ta zadeva. PobI. dr. Papež je interpeliral glede vodovoda v vasi Raka. Dež. odbornik Povše je poslancu Modicu odgovoril, da je dež. odbor naročil deželnemu stavbnemu uradu, naj se nemudoma loti izdelovanja načrtov za cerkniški vodovod, po katerem se pa ob enem imajo preskrbeti z vodo vasi Rakek, Unec, sploh ob tej črti ležeče pokrajine. Nameravani vodovod bode stal nad 200.000 gld. Do prihodnjega zasedanja bo načrt gotov. Na interpelacijo posl. Papeža je dež. odbornik Povše od govoril, da je dež. odbor za vodovod Raka že postavil v proračun deželni prispevek. Tudi ministerstvo se je ugodno izrazilo glede prispevka, le dvomi, da bi trkač mogel tako visoko vodo goniti. Dež. odbor pa ima od tvrdke Friedliinder garancijsko izjavo, da nje heureka-trkač zamore vodo goniti na višje, zato se je nadejati, da bode ministerstvo pritrdilo dež. odboru in takoj nakazalo drž. podporo, da bode mogoče še letos končati z delom. Prihodnja seja bode jutri. Letnik XXVIII. Politični pregled. v Ljubljani, 23. aprila. Spremembe v naAi skupni vladi. Pred nedavnim smo po nekem ogerskem opo-zicijonalnem listu poročali, da se v kratkem izvrše spremembe v naši skupni vladi; grof Goluhovski, reklo se je, odstopi, v skupni kabinet pa pride sedanji hrvatski ban. S to stvarjo se pa sedaj peča dunajska ^informacija." Ta list nikakor ne taji, da Goluhovski ne bo več dolgo vodil našo zunanjo politiko, tem bolj ker ga napadejo v delegacijah poleg Čehov tudi nacijonalci radi kršenja nevtralnosti, izjavlja pa, da se to ne zgodi pred cesarjevim obiskom v Berolinu in neposredno pred delegacijskim zasedanjem. Tega, kolikor znano, dosedaj tudi nihče trdil ni. — Potem pa govori list še o spremembah v naši avstrijski vladi in pravi mej drugim, da bi bile spremembe v mini-sterstvu pred sestankom državnega zbora prava nesmisel, jasno pa je, da se bo morala prej umakniti poslanska zbornica, nego sedanji kabinet. O tej jasnosti pa menda razun »Informacije" nihče ni prepričan. Mladočeška obstrukcija in vlada. Dunajski poloficijozni ali bolje židovski liberalni krogi so sedaj resno pri delu. Njih naloga obstoji nekda v tem, da prepričajo češko državnozborsko delegacijo o nesmiselnosti eventuvalne obstrukcije v poslanski zbornici. Cehi bi z obstrukcijo ne dosegli prav ničesar druzega nego razpust parlamenta. Z obstrukcijo bi Mladočehi ne dosegli zaželjene ureditve jezikovnega vprašanja, a tudi ne bi prišli do lastnega zastopnika v vladnem kabinetu mesto ministra dr. Re-žeka, ki jo samo uradnik. Češki obstrukci-jonisti bi bili toraj grobokopi parlamenta in svoje lastne sreče. — Tako čeSkim pravicam »naklonjeni« krogi. Nasproti temu je pa umestno vprašanje, kaj bi Čehi dosegli, ko bi mirno čakali drobtinic, ki padajo z vladne mize. Skoro gotovo ali še bolj gotovo tudi nič. Jezikovno vprašanje bi so rešilo po želji Nemcev, zastopnika v ministerstvu bi pa itak ne dobili, ker je mister dr. Režek samo nekak posredovalec. Češki stvari bi toraj ne bilo prav nič pomagano, narod bi pa bil v LISTEK. Na Vestfalskem. PiSe J. Knific. IX. Bruch, 5. aprila. Štiri dni sem pastiroval v Sodingenu 200 do 300 Slovencem. Opravili so svojo velikonočno dolžnost vsi, »ki so dobre volje«. Spravil sem svoje stvari v kovčeg in hajdi dalje. Kam? V Braubauerschaft pri Gelsenkirchenu ob vestfalsko-porenski meji. Tudi tukaj baje dela po rudnikih na^ 200 Slovencev. Še enkrat so poslovjih od svojih dragih Slovencev, posebej še od vrlega Južnika, potem pa z gospodom Florenom sedeva v kočijo in se peljeva v Kastrop, obiskat on-dotnega gospoda župnika. Pri njem najdem tudi jednega o. frančiškana, ki pastiruje tukajšnjim Poljakom. Nalašč za vestfalske in porenske Poljake sta se namreč v mestu Dortmundu naselila dva oo. frančiškana. Celo leto hodita DO deželi in nnsiiruiRta svn- jim rojakom, katerih je neprimerno več kakor Slovencev. Jeden izmed štirih gospodov kaplanov oskrbuje kastropsko bolnišnico. »Dva Avstrijca sta tamkaj,« mi pripoveduje, »ki bi se rada spovedala, pa ne znata dovolj nemščine.« »Sta-li Slovenca?« ga vprašam. »Lahko grem tja.« »Tega ne vem,« mi odgovori; »samo to vem, da sta Avstrijca.« Stopim v bolnišnico, častita sestra fran-čiškanka mi pripoveduje, da ima v oskrbi štiri Avstrijce ; so li Slovenci ali kaj, tega ne ve. »Pokličite mi jih semkaj.« Ko pride prvi, ga nagovorim slovenski; gleda me debelo; bil je Lah, doma od Tridenta. Pobil se je v rudniku, imel je obvezano vso glavo. »Habe Stecken in dem Haupt,« mi je pripovedoval. — Ide vprašat druzega; res, bil je Slovenec z Dolenjskega. O svetih zakramentih ni hotel vedeti ničesar. Ko je zvedel, da je v bolnišnici slovensk duhovnik, ni hotel z mano govoriti. Grem k njemu v sobo. Te bolniške sobe! Po osem do deset postelj stoji v njej; bolniki deloma v postelji, de- Inmn nri min ur,wii onh<, ,r» Ima.lnm »Je kdo med vami Slovenec,« zavpijem. Vsi me začudeno pogledajo. »Jaz sem,« odgovori precej odurno na postelji ležeč možak. V rudniku mu je padel kamen na nogo in mu jo poškodoval. Pogovarjala sva se o tem in onem; postajal je vedno mehkejši. »Kje pa delate?« »V Viktorju.« Sedaj pa »gruntaj« človek, kje je to. Zopet treba kratko razlage. Ves »Ruhr-kohlengebiet« je razdeljen v večje ali manjše »Schachte«, rudnike, ali kakor jih navadno imenujejo »Zeche«. Tako se imenuje rudnik v Sodingenu »Mont Ceniš«. Ob priliki sem vprašal slovenskega delavca: »Ali imajo rudnik v rokah Francozi, da ima francosko ime ?« »Vejo, gospod.« mi pravi, »to jo tako. Bila sta dva Francoza; jeden se je pisal Mont, drugi pa Ceniš. Ko sta si nabrala dosti denarja, sta rudnik prodala in šla domov na Francosko. Ime je pa rudniku ostalo« Zares popularna razlaga! Navadni ljudje izgovarjajo to besedo: Mošeni. \7_u.. »..u____l_:i____ '7.-1.__ vsi lastna imena, stoji brez štev.la vasij. Pri-prosti ljudje, delavci namreč, se bolje razumejo na cehovska imena, kakor na imena vasij. In tako mi je dejal tudi ta rojak, da je doma »iz Viktorja«. Toda kje je to? Spraševal sem ga in slednjič zvedel, da je ta »ceha« kraj Henrichenburga. »Saj res, tje gori pridem prihodnji, to je veliki teden. Kaj ne, da me bodete obiskali ?« V par dnevih bo namreč zapustil bolnišnico. In obljubil mi je. Če tudi nisem dosegel vsega, nekaj sem pa vendar le. Tretji »Avstrijec« je bil tudi Slovenec; bil je že prav pri koncu. Pljučnica mu bo v kratkem pretrgala nit življenja; komaj je še govoril. Bil jo ves udan v voljo božjo. Četrti je takoj hitel v kapelo, pripravit so na spoved. Bil jc ves srečen, da je dobil slovenskega duhovnika. Tudi ta no bo dolgo tlačil zemlje. O ti nesrečni rudniki, koliko nadepolnih življenj tirate v prezgodnji grob! Zares, božja previdnost je nerazumljiva. In še premišljevala sva z gospodom Florenom, kam bi odšla na kolodvor: v Herne ali Kastrop. In odločila sva se za zadnjega. Spremil me jo še do prve postaje, po- tej zavesti, da so njegovi zastopniki krivi vseh neprilik. Prišli bi toraj z dežja pod kap. Jtazpor mej Turčijo in Ameriko nikakor še ni poravnan, ker Zvezne države preje ne odnehajo, dokler ne plača sultan 90000 dolarjev zahtevane odškodnine. Za slučaj, da Turčija ne ustreže tej zahtavi, bo poslala Amerika svojo mornarico pred Carigrad ter s silo zahtevala, da sultan zadosti svoji dolžnosti. Amerikani se hočejo toraj sami odškodovati, ako jih ne bo Turčija. To se pa seveda ravno tako malo strinja z geslom Amerikanov »Amerika Ameri-kanom«, kakor ugrabljenje španske posesti na Kubi in Filipinih. Evropske velesile so pa po svojih diplomatskih zastopnikih izjavile, da v smislu pogodeb ne dopuste te ameriške demonstracije in jo bodo skušale na vsak način preprečiti. V pogodbi se namreč glasi, da brez dovoljenja turške vlade ne sme nobena vojna ladija skozi Dardanele. To pravico Turčije bo Evropa, pred vsem pa najbolj interesovana Rusija, dosledno varovala. Z ozirom na to si bodo Amerikani bržkone premislili z nadaljnimi koraki. Zelo čudno je pa pri tem to, da se za bolnika ob Bosporu, ki je zbog svojih dolgoletnih »navad« pač zaslužil, da se ga malo potipa, potegne cela Evropa, za po krivici zatirane se pa nihče ne zmeni. Pravična stvar v Evropi zaman čaka na pomoč. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 21. aprila. Zgodilo se je nekaj nečuvenega mag i stratovi nezmotljivosti. Ves lep načrt, po katerem bi bila imena in naslovi volilcev na razpolago samo narodnonaprednim agitatorjem, je šel po Ljubljanici. V strahu pred kako opozicijo v občinskem zastopu letos ljubljanski magistrat za občinske volitve ni izdal imenika volilcev, dasi to § 17 volilnega reda za ljubljanski občinski zastop jasno in določno zahteva. Misliti ni, da se je ta točka volilnega reda nevede prezrla. Na magistratu so imeli »svoj račun«, a delali so moder račun brez ljubljanskih Nemcev, ki so se tik pred volitvijo pritožili, da se za volitev ni storilo vseh zakonitih predpriprav. In tako je moral magistrat kar na svojo pest v soboto izdati »razglas«, da se občinske volitve vrše še-le 14., 16. in 18. maja, ker volilni imeniki še »niso v tisku gotovi«. V soboto ob 5. uri popoludne pa ae je zbral k izredni seji občinski zastop, da se dogovori, ako je ravnal magistrat pravilno, da je kar na svojo pest preložil volitve, ne da bi poprej prašal za mnenje občinski zastop. Galerija je bila polna. Dr. T a v č a r je v ime pravnega odseka poročal o pritožbi dr. Otona Vallen-tschagga in drugov. Dejal je, da Be je hotelo prihraniti le tiskarske stroške za imenik, (menda zato, da se dobi nekaj za dvojne stroške regulacije Rimske ceste) — in je pri-poznal, da imajo pritožniki pravico po § 17 obč volilnega reda zahtevati volilni imenik, če tudi samo »iz nagajivosti«. Vprašanje bi se moglo vrteti le okolu tega, ako so bili upravičeni vložiti pritožbo pred volitvami, ali pa bi jo morali vložiti po volitvi. Ako bi vložili pritožbo po volitvi, tedaj bi bila volitev neveljavna, da se pa to ne zgodi, ni se treba spuščati v to preporno vprašanje, nego naj se pritožnikom ugodi in naj se volitev preloži na mesec maj. Za vse stroške, ki jih bode imela občina z volilnim imenikom, naj bodo odgovorni pritožitelji. Dr. Hudnik je spustil tudi svoje mnenje v zbornico, katero je često nagovarjal v svoji razburjenosti z »visoki sodni dvor«. Dvomil je, da bi so mogla radi take malenkosti iz reči neveljavnost volitev, ker vse je samo »formalnost«. Pritožba je prezgodnja. Da dr. Iludnik ve več, kot navaden smrtni človek, pokazal je s tem, da je pravil misli, katere bo baje navdajale postavodajalca, ko je koval občinski volilni red. Trdil je, da je volilni imenik le neka udobnost, da pa postavoda-jalec ni mislil, da bi se mogla izvajati ničnost volitev, ako bi se kedaj volilni imenik »slučajno« ne priložil. Nemci so rekli, da se ne bodo udeležili volitev, zakaj sedaj nagajajo? To nagajanje je smešno! Tiskani volilni imenik je samo za udobnost agitator-torjem. Tako je govoril dr. Iludnik. Bilo bi bolje, da je molčal. Kakor se vidi, dr. Iludniku popolnoma zadošča, ako se da prepis volilnega imenika v roke samo narodnonaprednim agitatorjem, kakor se je to letos zgodilo. Koncem svojega govora je Hudnik še mislil, da nagajivost Nemcev ni na mestu, ko je župan tako nepristransko naslikal v zadnji seji stanje hišnih posestnikov in se baš sedaj pričelo vračanje potresnega posojila. Govoril je tako, kakor bi bilo od ljubljanskega župana odvisno, kdo bo vrnil posojilo in kdo ne. Dočim je res, da bode imel župan dovolj opraviti, da bo dobil kake ugodnosti za ono posojilo, katerega je že vsega porabil, ne da bi kaj prida ostalo se za codoče stroške. Hišni posestniki imajo v društvu hišnih posestnikov boljšo sliko o svojem položaju, kakor jo je pa dal župan. Dr. Hudnika je prekosil Prosenc. Ta je priporočal, naj bi se izdai za vsak volilni razred poseben volilni imenik, ker bi bilo to ceneje. (Občen smeh.) Notar Gogala in Kozak sta poučila Prosenca, da bi bilo to dražje in da mora po § 17. obč. reda biti skupen volilni imenik. Vladni svetnik G o za ni je izjavil, da je vlada prepričana, da se mora zahtevam § 17. popolnoma ugoditi in da se mora izdati volilni imenik, ker bi bile sicer volitve nepostavne in neveljavne. Vlada se strinja s predlogom pravnega odseka, oziroma dr. Tavčarja. (Obč. svetnik Lenče: »be razume !« Nemir. Dr. Tavčar: »Očitajte mi kar hočete !«) Notar Plantan je govoril, da ima dr. Hudnik »s človeškega, političnega stališča vse prav, meritorno pa ne«. § 17. govori določno, zato se je treba udati v usodo, ker je podedovan greh iz starega volilnega reda. Kaj bi bilo treba tiskanih volilnih imenikov volilcem na barju, ki niti brati ne znajo, go- sem se mu za ljubeznjivost in naklonjenost in mu priporočil svoje rojake, on pa mi je želel obilo blagoslova božjega pri nadaljnem pastirovanju. Od tedaj pa se me je prijela — smola. Vprašam po katoliškem pastoratu; pokažejo mi majhno, lično hišico v stranski ulici. Baš je stopil iz nje gospod pastor Friderik Beyer. Začudeno me pogleda. »Vi ste gospod K., kajneda? Dobil sem vaš telegram. Pričakoval sem vas v soboto; pa nič ne do. Prisrčno vas pozdravljam pod svojo streho.« »V soboto? Mari ne stoji v telegramu, da pridem danes, to je v sredo?« Pogledava telegram, in glej čuka zelenega, tukaj stoji plavo na belem: »Komme Samstag und pastoriere bis Mitt\voch . . .« O tristo kosmatih! Ta preklicani telegrafist mi je zamenjal telegrama, onega v Brau-bauerschaft in onega v Bruch. Kaj storiti? »Morebiti vas danes pričakujejo v Bruchu,« mi pravi. »Najbolje da idete tja gori. Moji ljudje so raztreseni po vseh koncih in krajih; do nedelje ne dobim v roke nikogar.« Precej pozno v noč sem se peljal v Bruch. »Gospod pastor doma?« ni "nili vi frnHnnri K Priča- voril je Plantan, pa vender jih morajo dobiti, ker moramo spoštovati § 17., ki se je po n a k lj učj i prezrl. Dr. Tavčar je reagoval na mejklic obč. svetnika Lenčeta, češ, da nima nobenega komplota z vlado, kakor bi na Len-četov mejklic utegnili misliti nekateri meščani, ki nimajo prave razsodnosti. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se volitve vrše na že določene dneve meseca ma)a. (Obč. svetnik Lenče: »Zato, ker imajo Nemci za seboj Heinovo zaslombo«. Dr. Tavčar: »E kaj, zaslombo § 17. imajo za seboj!«) Župan Hribar izrekel je, aa bo volilni imenik stal 380 gld. Nemci trdijo, da mora biti izdan volilni imenik, da vsak volilec pozna svoje sovolilce in da more izbrati prosto tistega, kateremu hoče dati svoj glas. Župan misli, da bi potem morala biti naznanjena v imeniku tudi starost, ako bi veljal ta argument — (Ali se dogajajo tudi pomote, da se sprejemajo v volilni imenik osebe, ki nimajo določene starosti? Opomba poročevalca.) — Predlog je bil vsprejet. nI'M n A a A koval sem vas v soboto. Nič ne de; stopite v sobo. Prisrčno vas pozdravljam.« Ne vem, kako mi je bilo tedaj pri srcu. Da bi imel tedaj pred seboj sodinskega telegrafista, ki je odposlal na oba kraja isto poročilo, pripečatil bi mu bil par zaušnic. Po svoji neumnosti sem zgubil v Kolinu dva dni, in sedaj naj po neumnosti pruskega te legrafista izgubim kar tri! Potolažil me je gospod pastor. »Dal bom jutri nabiti lepake po vseh treh cehah; gotovo se bo zbralo dosti Slovencev. V soboto idete nazaj v Braubauerschaft, pa pridete še prihodnji teden za jeden ali dva dni.« In tako je bilo. Napisal sem tri slovenske lepake, katere so nabili po cehah; šel sem pa tudi osebno v »kolonijo« obiskat svoje rojake. In na tak način se je zbralo danes, to je četrtek popoldan, nekaj Slovencev, sicer malo, pa vendar toliko, da smo imeli pete litanije. Tako malo časa imam na razpolago in vendar moram obiskati še toliko krajev! In vrhu vsega tega sem dobil iz Ljubljano dopisnico, ki je romala že po celem Vestfal skem, da ni mogoče nobenemu o. frančiš kanu priti za menoj, Oj ti moj Bog ! Saj ne dokončam do iuniia svojega naslirovania! Dnevne novice. V Ljubljani, 23. aprila. v Rimso se danes dopoldne odpeljali s kolodvora v Šiški. Ob pol 8. uri je presvetli knezoškof dr. Jeglič bral v stolnici sv. mašo za srečno pot. Vsa cerkev je bila natlačeno polna vernikov, ki so z romarji molili, da ta znamenita pot Slovencev vsestranski srečno vspe. Na kolodvoru v Šiški je čakal romarje dolg vlak z dvema lokomotivama in 18 vozovi. Arangement je šel hitro izpod rok in se je vlak odpeljal točno ob 9. uri, burno po-zdravljan od občinstva, katerega se je nabralo na kolodvoru nad 1000. Vseh slovenskih romarjev pride skupno z goriškimi Slovenci pred sv. očeta 867. Poleg tega se vozi z goriškim vlakom tudi okolu 200 Lahov. Slovenskega krščansko-socijalnega delavstva adresa, katero poda sv. očetu delavsko odposlanstvo, ima nad 8000 podpisov slovenskih delavcev. Občinske volitve v Vipavi. Kakor se nam poroča, je dež. vlada razveljavila volitve v I. in II. razredu v Vipavi. Dopolnilne volitve v teh dveh razredih se vrše prihodnji petek. Frančiškanska provincija je sedaj 30 določilu rimske kurije na novo obkrožena. K provinciji sv. Križa pripadajo samostani: Ljubljana, Gorica, Maribor, Pazin, Novo mesto, Kamnik, Brežice, Nazaret, ter hospica Sv. Trojica v Slov. Goricah in Brezje. Vsi irvaški samostani se sklenejo s provincijo sv. Cirila in Metoda v Zagrebu Umeščen je bil danes č. gosp. Matija Prijatelj na župnijo Slavino in č. gosp. Martin K e r i n na župnijo Struge. Prezentiran je na župnijo Zasip č. gosp. Ignacij Fertin, župnik v Fužinah (Belapeč). trašno bogoskrunstvo se je pri- m er i I o~~vTn rftr "Bati nffl "trr ^ fffttfel jo v tivolskem gozdu. Doslej neznani zlikovei so napadli znamenje lurške Matere Božje pod Rožnikom. Splezali so v znamenje ter obrnili Marijo. Hoteli so jo skoro gotovo vreči iz znamenja, pa so bili preslabi in jih je tudi gotovo preplašilo lajanje čadovega psa Zadali so podobi Marije nekaj udarcev po glavi in obrazu, izlili olje in šli nad križ, ki stoji na razpotju pod cerkvijo na Rožniku. Izru-vali so križ in ga vrgli 20 korakov proč. S križa so odtrgali Kristusa ter mu razdrobili vsak ud posebej. Pustili so končno svoje delo na mestu in odšli. Zločin je zapazila neka družba, ki je šla včeraj zjutraj na Rožnik na kavo. Pobrala je križ in razdrobljene ude Kristusove ter jih nesla k Matiji. Jedne Kristusove roke niso mogli dalje časa dobiti, ker je ležala še bolj oddaljena. To je očividen sad »brezverskega« hujskanja socijalne demokracije, ki se združena z naprednimi prijatelji na tak način pripravlja na 1. maj. Še jedno bogOBkrunstvo. Tudi na poti, ki~pelje v Kosezo pri »večni poti« za Rožnikom, je na križpotu izdrt križ in obešen na neko bukev. Podobo Jezusovo je bogo-skrunež vrgel proč in ji odbil jedno roko. Iz Tržiča, dne 20. aprila. Habemus regom — župana imamo ! Danes popoldne so dali naši sreniski očetje svoje glasove tovarnarju K. Malljrtu, ki je bil župan tudi zadnja tri leta. Za prvega svetovalca so odbrali soglasno g. tovarnarja J. Goeken a, za druzega pa je bil izvoljen z večino enega glasu g. L. Bortolotti, uradnik v predilnici. Župana je rodila slovenska mati. nemška prvega svetovalca, druzega laška. Zastopane so v teh treh gospodih tri tržiške tovarne; malim obrtnikom in posestnikom niso dovolili nobenega vodilnih mest. Svetovalca tudi slovenskega jezika nista vešča; treba bo tolmača, če bosta hotela občevati s slovenskim prebivalstvom. Druge kritike se za sedaj zdržimo; govorili bomo rajši potem, ko bomo videli pred seboj dela novega županstva. Danes se nam zdi potrebno opozoriti uovo županstvo samo na to - le: 1. Naj nikar ne pozabi, da je Tržič slovenski kraj. Zato zahteva pravičnost, da dobe Slovenci vsaj iste pravice, kakor jih imajo Nemci. 2. Naj nikar ne pozabi tržiških revežev. V »špitalu« bo v nevarnosti, da jih snedo uši, in koliko morajo prestati mraza po zimi! Tudi drugi reveži se pritožujejo, da srenja za - nje ne stori ničesar. 3. Naj se vendar enkrat spomni revnih delavcev, ki morajo stanovati večkrat v zaduhlih kleteh, v majhnih prostorih natlačeni, kar je silno škodljivo zdravju in nravnosti. Preskrbi naj jim zadosti zdravih in cenih stanovanj, bedaj ko se je prebivalstvo v Tržiču podvojilo, se skoro čisto nič ni pomnožilo število stanovanj. Gorje našemu trgu, če pride kaka kužna bolezen! To so pač pravične zahteve tržiških Slovencev, revežev in delavcev. Bomo videli, če jim bo pravičen tudi naš srenjski odbor. Za člane gasilnih društev je knez Auersperg dovolil v kopališču na Toplicah sledeče olajšave: Meseca maja in septembra se zni>a kopališka taksa za polovico, v juniju, juliju in avgustu pa le tedaj, ako gasilci stanujejo v graščinskih hišah. Člani gasilnih društev, ki žele te olajšave, morajo se izkazati z legitimacijo od načelnika, podpisano od županstva. Uravnava Mirne. Lansko leto so pričeli dela za uravnavo Mirne. Troški so proračunjeni na 140.000 gld. Včeraj se je na delo 40 kaznjencev iz Ljubljane odpeljalo do Trebnjega, odkoder so šli peš do Mirne. Štajerski deželni zbor se je izjavil proti predlogu posl. Mosdorlerja, tla bi dežela prevzela v oskrbo vse okrajne ceste, in je sklenil v Rogatcu Slatini ustanoviti nov hydropatični zavod. Prošnja občine Pacinje, da se od nje loči davčna občina Dornava in ustanovi samostojna občina, se je zavrnila. Nemška „Gemeinburgschaft" v Celju. Kratko smo že omenili, kako se je zvršil v Celju volilni shod, katerega je v petek 20. t. m. sklical tako imenovani veliki volilni odbor za volilce tretjega razreda v kazino. Danes naj pristavimo šo par opazk. Udeležili so se ga v ogromni večini nemški obrtniki kot glavni faktor tretjega volilnega razreda. Ti so letos toli predrzni, da si upajo postaviti samostojno kandidate za občinski zastop, kateri velikemu volilnemu odboru ali drugače »Mravlag - Jabor-neggovi kliki« ne ugajajo, ker so pre-samostojni. Prišlo je pa tudi precej n e -volilcev Mravlagove baže, kateri so imeli častno nalogo neprijetne govornike prevpiti. Prišlo je seveda med obrtniki in kričači pošteno do spora, tako so se prej napete razmere še bolj poostrile. Nepričakovano je prišlo sklicateljem vprašanje necega obrtnika, kaj da imajo prav za prav proti Alt-zieblerju in drugim, katere mislijo izbae-niti. Tu vstane najprej urednik vahtarce Am-brosehitz in pove grehe Altzieblerjeve: 1. so ga slovenski časniki hvalili, 2. je inseriral v Hribarjevem »Narodnem koledarju«, 3. občuje s Slovenci — torej on za obrtnike ničesar ni storil in ne sme biti voljen. Ko jo hotel g. Altziebler svoje stališče pojasniti, je najeta sodrga začela rjuti, da govornik ni mogel priti do besede. To je prvi »Glanz-punkt«. — Še huje se je godilo dr. Ste-pischneggu. Tega pa je vzel Mravlag sam v roko. Pel je stvari o dr. Stepischneggu, katerih tu ne ponovimo, ker nas zasebno življenje dr. Stepischnegga bore malo briga, toliko pa povemo, da je vse to, kar je dr. Mravlag povedal, malo častno za odvetnika, moža v življenju občinskega zastopnika in društvenega predsednika. Hotel jo Mravlag še več govoriti, pa so sra drugi zadrževali Če jo vse to res, o tem se bosta najbrže Mravlag in Stepischnegg pred sodiščem zmenila. To je drugi slučaj, da jo pokazal dr. Mravlag svojo kolegijalnost. Za prvo ga je že okružno sodišče pohvalilo s primerno »pohvalo«. To jo pa tudi drugi »Glanzpunkt der Cillier deutschen Gemeinbiirgachaft«. — Obrtniki menda sedaj le uvidevajo, da se njih voditeljem ne gre za povzdigo obrtnega stanu, nego le za povzdigo bismarcko-vanja, kar jim ne prinese počenega groša! Ako so Slovenci udeleže volitev, se določi, po poročilu »Stidsteierische Post« tikoma pred volitvami. V koroškem deželnem zboru je stavil slovenski poslanec Grafenauer s tovariši predlog, naj se deželni odbor obrne na vlado, da prevzame uravnavo Zdje v svojo režijo proti deželnemu prispevku 200.000 kron, ki naj se plača v letnih obrokih tekom 10 let. Predlog je bil izročen finančnemu odseku. Sestavil se je odsek za spremembo volilnega reda ter jo svojim predsednikom izbral dr.Lugina. »Siidoaterreichisch Turngauu« se je dala podpora 100 kron. Deželni odbornik baron Aichelburg je predlagal, naj se zgradi zavod ?a slepce in gluhoneme za 404.000 kron. Predlog je bil izročen finančnemu odseku. Prišel je dalje na vrsto predlog, naj se da 51.700 kron za po pravo deželnih vrtov. Roparji. S Pilštanja na Štajerskem. V našem trgu in okolici vlada precej velik strah. V noči od srede do četrtka obiskali so nas neljubi gostje — roparji, ki so prišli menda čez Sotlo s Hrvaškega. Poskusili so najprej v župnišču, če vrata dobro držijo. Tukaj jih je pregnal pes čuvaj, ki je silovito lajal. Od tod podali so se k tukajšnjemu poštarju in trgovcu g. Matevž Supančiču. Poskusili so najprej na pošti vrata sneti. Ker pa to ni šlo, spravili so se tik teh vrat na vrata v prodajalnico in res štrli so vse štiri tečaje in malo je manjkalo, da niso prišli v prodajalnico, od koder bi potem lahko prišli še na pošto. Zmotil pri tem delu jih je g. poštar, kateri je slišal v svojo spalnico neko škripanje, na to vstane in že vidi, da se skozi vrata precej sveti. — Zažene klic in tatje jo popihajo vvasLesično. Drugi dan smo videli, da so najpoprej poskusili vlomiti v prodajalnico na ta način, da so sneli občinsko desko, visečo pod ok nom, in pod njo začeli zid predirati, vender bil jim je pretrd. — V Lesični obiskali so filijalno prodajalnico g. Šmida in odnesli precej blaga, in ravno tako tudi štacuno Andreja Kolar. Pod oknom izdolbli so veliko luknjo v zid, a tik zida znotraj bil je velik zaboj napolnjen s koruzo in tega niso mogli premakniti in priti v prodajalnico. Sliši se, da so obiskali še več hiš, in sodi se, da je moralo biti več oseb. Ljudje se zelo čudijo, ker v tem kraju ni bilo še kaj takega slišati. Zato pa tudi vse misli, da so bili menda kaki hrvaški cigani, pred katerimi nas v prihodnje Bog varuj. — Velikonočni prazniki tudi pri nas niso minili brez nesreče. Rudar iz Koflacha Matija Kodrin obiskal je svojega brata v javoršici. Popoludne na velikonočno nedeljo streljal je z dvocevko. Petelin na pištoli ni mogel sprožiti, za to Matija udari s kladvom, pištola poči in se razleti. Majhen košček železa preseka strelcu usnjat pas in se zaleti v trebuh. Rana bila je majhna, a bolečine strašne. Po nasvetu zdravnikovem odpeljali so ponesrečenca velikonočni pondeljek zjutraj v celjsko bolnišnico. Pripeljali so ga samo do Glince in tam je na vozu umrl. Spremljal ga je brat, kateri voz obrne in hajd z mrtvim nazaj domu. Vprašan, kakošne zadnje trenotke jc rajni imel, odgovori: „Ncimajoč sveče prižgal sem žvcpljcnko in mu držal, ]e škoda da ta ni hotela goreti, ker je preveč veter pihal." Dobro, da je bil previden. f P. Julij Bruner. Iz Pazina 20. t. m. Veliko soboto popoludne umrl jo v tu kajšnjem samostanu občespoštovani P. Julij Bruner. Rojen 28. maja 1826. v Kočevju, stopil jo 22. avg. 1845. v red sv. Frančiška ter bil 22. sopt. 1849. posvečen v mašnik«. Kot večletni profesor služboval je z vrlim vspehotn na tukajšnji gimnaziji, skrbel kot večletni predstojnik za blagor samostana. Služboval je kot samostanski predstojnik tudi na Trsatu in v Brežicah. Pred šestimi leti prišel je zopet iz Trsata v njemu toli oriljubljeni Pazin ter bil vedno pripravljen postreči ljudem, ki so iskali dušnega miru. Od novega leta sem pa je dobri starček zmirom tožil o nekem splošnjem upadanju moči. Poleg inlluonce pridružil se mu je še pljučni katar, kateri jo prestrigel nit njegovega življenja. Velikonočni ponedeljek spremili smo njegovo truplo k zadnjemu počitku. Sprevod vodil je nekdanji njegov učenec, sedanji veleč. g. prošt pazinski Jos. Orbanič, v spremstvu mnogobrojne duhovščine. Mnogobrojno zastopano je bilo tudi mesto pazinsko, da tako izkaže čast svojemu nekdanjemu mnogozaBlužnemu profesorju. Naj tvoje truplo, dragi P. Julij, v miru počiva, tvoja duša naj pa uživa večno plačilo pred tronom božjim ! Svetila ti večna luč 1 P. V. F. Napadi na dr. Laginjo se zadnji čas množe po laškem časopisju. Sosebno ga napada puljski iredentski list, ker se je dr. Laginja predrznil v Vodnjanu ustanoviti, kakor smo poročali, laškemu prebivalstvu posojilnico in ga rešiti bogatih židovsko laških pijavk. List poziva Vodnjance, naj opero svojo sramoto, ker to zahteva od njih »Venecia Giulia«. Vodnjanci pač ne bodo slušali tega sveta, ker vedo, da prihajajo napadi na dr. Laginjo v strahu pred poštenimi. nesebičnimi njegovimi nameni. Za nov otroški vrtec v Rocolu je pričela živahno delovanje ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu. Škofjeloški pošti se je sinoči na potu na kolodvor na Trati blizu »aternbirta« pripetila nezgoda. Splašila sta se konja, vrgla voz v jarek in zlomila štango pri vozu. Poškodovan ni bil nihče, akoravno je bilo v vozu precej potnikov. Umrla je 22. t. m. v Ribnici obče-spoštovana gdč. Helena Kromar. Pokojna bila je skozi 25 let ustrajna in marljiva cerkvena pevka. — Vsem cerkvenim zborom pevcem in pevkam, priporoča se v posnemanje in molitev. Konflscirani prašiči. Na žel. postaji Matulje se je konfisciralo 200 prašičev, kateri so prišli iz Siseka in bi imeli ostati na Reki, a vlada se je spomnila še-le takrat prepovedi, ko so bili v neposredni bližini mesta Reke, da je sploh prepovedano izpe-ljavati prašiče iz okraja sisenskega zaradi prašičje kuge. Železniško postajališče misli narediti južna železnica pri Sv. Križu na Nabre-žini, kar bi bilo jako koristno. Štrajk Iz Pazina se nam poroča, da so premogarji v Karpanju zopet opustili delo, ker niso zadovoljni s povišanjem plače, katero so dosegli nedavno. Velik požar. Velikonočno nedeljo ob '/45. uro popoludne je Strajoves zadela strašna nesreča. V hiši p. d. pri Švajku je začelo goreti in vsled velikega vetra se je ogenj tako hitro razširjal, da je v dveh urah vpcpelil 21 hišnih številk, s skednji vred 50 poslopij. Zažgali so 4- do 10 letni otroci, ki so igrali z ognjem. Nesreča je tako naglo nastala, da so ljudje komaj rešili živino in le v nekaterih hišah najpotrebnejše reči. Nekaj drobne živine pa je ogenj vendar pokončal. Revščina posebno nekaterih pogo-relcev je velika. Škode je 180.000 K, zavarovani so le za 60.000 K. Proti jetiki se bodo še ta mesec posvetovali zdravniki na kongresu v Neaplju. Iz Gorice pojdeta tja gg. dr. Aron Luzzato in dr. Iv. Bader. Zagrebški nadškof dr. Jura j Posi-lovič bode baje v kratkem imenovan kardinalom. Novo izvirno hrvatsko dramo je izročil intendanci hrvatskega narodnega gledališča Evgenij Kumičič Drama ima naslov: »Petar Zrinjski, žaloigra v 5 dejanjih«. Šolo bo zaprli v Suhorju, v postojnskem okraju, 14 dni zaradi osebnic. Človeško okostnico jc dne 18. t. m. našel posestnik Jože Zupan iz Sp. Gorij na svoji njivi 30 cm globoko. Poleg kostij je bil kos železa, podoben nožu. Ljudje trdijo, da je bil tu pokopan morda vojak iz fran coskih bojev. ljubljanske novice. Demonstra c i j o so priredili ljubljanski ognjegasci na svojem službenem shodu v soboto. Na shod je prišel klepar gospod Lenčok, ki je nedavno načelniku gospodu Slriclu baje nekaj omenil o nekih smrekah, radi česar ga je od bor izključil. Blatrainik Barle ie nnzval en- spoda Lenčka, naj shod zapusti, in res je šel gospod Lenček. Ker načelnik ni pustil govoriti o zadevi LenCkovi, so šli za Lončkom skoro vsi ognjegasci. Radovedni smo, kako se sedaj stvar razvije. — K n e z o -škofovi konji so se danes na ogalu Marije Terezije ceste splašili, ker je nek pijan voznik jih menda nalašč preplašil. V vozu so bili gospodje generalni vikar Flis, kanonik Kajdiž, dr. Aleš Ušeničnik in dr. Opeka, ki so spremili knezoškola na kolodvor. Udrli so jo konji na prostor stare bolnice in od tod na Dunajsko cesto, kjer so jih ustavili poleg Dogana. Druge nesreče ni bilo.— Psa povozil je na Mostnem trgu krojaški po močnik Jožef Ahčin. S kužetom se nista opazila. — Berolinci v Ljubljano pridejo prihodnjo soboto. V »Tonhalle« priredi koncert filharmonični orkester iz Berolina. Stroj poškodoval jo knjigoveškega vajenca pri Gerberju Frana Tesarja z Gline. Odtrgal mu je palec desne roke. — Socijalni demokratje za prvi maj zelo agi-tujejo po Trnovem. Včeraj so zopet ondi priredili shod po § 2.. in sicer v gostilni »pri raku«, kjer so delili rudoča vabila za proslavo prvega maja. Trnovci se tej agita ziji smejo. — Prodali so danes zlatarju Klopčiču vrednosti iz prodajalno v Prešernovih ulicah. Kupil je gospod Cerne. — 30 bolgarskih d i j a k o v - p r i p ravnikov je prišlo danes dopoludne z brzovla-kom iz Kiistendila v Ljubljano v spremstvu svojega ravnatelja Karanova. Na kolodvoru jih je pozdravil župan m deputacija učite Ijev. Ogledali so si muzej in tukajšnje šole ter se ob 2. uri 35 minut odpeljali naprej. — Poročil se je v Celovcu stotnik gospod Rihard Walland, sin tukajšnjega ravnatelja vladnih pomožnih uradov g. Ant. Wallanda, z gdč. Terezijo Lerch. — Pretep je bil včeraj pri Kramarji v Kurji vasi. Kramar-jevega hlapca Poldeta Jeralo bo tako namla-tili, da mora jesti špitalsko juho. — Na lesnem skladišču stavbinske družbe kranjske je danes dopoludne padel tram na roko delavcu Jerneju Poženelu. Poškodovan je precej močno. — V tovarni za lep jc bila poškodovana Marija Eržen iz Vod-mata. — Veliko veselje nad elektriko bo imeli danes po noči ponočnjaki. Razbili so več električnih žarnic. — Zgubila je Jožefa Hočevar srebrno uro in verižico, vredno 32 kron. —■ Biciklist pod konjem. Včeraj popoludne je na Marije Terezije cesti pri gostilni Košeninovi neki biciklist zavozil v fijakarskega konja. Konj in biciklist sta se le malo poškodovala. Drugi biciklist je zopet ondi vozil po trotoarju in spravljal ljudi v nevarnost. Kje je cestni red? — Na Brezje je danes zopet hotel nek Dolenjec. Policaj ga je vjel, da namerava v Ameriko, in mu je tako božjo pot skazil. — Detterjevoga hlapca se včeraj aretovali, ker se je hotel bosti z nožem v gostilni na Tržaški cesti. — Konj z j e z-decem so je danes splašil na Dunajski cesti. Na Tržaški cesti se jo konj premislil in prenehal z dirjanjem. — Treskalo je včeraj in danes popoludne nad Ljubljano in okolico. Nemštvo. pri občinskih volitvah igra tudi v volilnem gibanju za celovški občinski zastop odločujočo ulogo. 20. t. m. je »Communalverein« v Oclovcu sklical volilni shod, na katerem je govoril obč. svet. Kollmayer, trdeč, da ni za nemštvo blagoslov, da je bil celovškim županom izbran zopet Nemec. Pred navzočimi nemškimi ra-dikalci je zato Kollmayer našel milost ter so ga postavili kandidatom v III. razredu, niso pa hoteli več za kandidata občinskega svetnika Schoffmanna, ker je v obč. svetu glasoval za Neunerja. Postavili so namestu njega kandidatom moža čistejše nemške krvi Perkoniga. Godba v Radovljici je dobila novega kapelnika g. Henrika Šejnosta, ki je vešč glasbenik. Rojstni dan rumunskega kralja v Opatiji. Povodom rojstnega dne rumunskega kralja sta bili pretekli petek Volosko in Opatija odičeni z zastavami. Opatija jc bila zvečer sijajno razsvetljena, (iasilci bo priredili bakljado. Pred vilo Angiolina so prižgali umetalno ognje in je bila serenada, kateri ste rumunski Veličanstvi prisostvovali na terasi. Kranj, 23. aprila. Točno ob tri četrt na 10. uro prišel je vlak slovenskih romarjev. Na peronu se je zbralo obilo občinstva. Navdušenje, radost velika. Poatafel, 23. aprila. Ljudstvo je veselo. Med potom zvonenje, streljanje, posebno na Jesenicah in v Beli peči. Navdušenje veliko. Sedaj gremo čez mejo. ( Marenberg, 23. aprila. Slo-vfHUAkšine so prvikrat zmagale pri volitvah v okrajni zastop. Dunaj, 23. aprila. Cesar je včeraj obiskal danskega prestolonaslednika in njegovo soprogo, ki se tu mudita. Gradec, 23. aprila. „Grazer Tag-blatt" prinaša z Dunaja brzojavko, ki trdi. da jo avstrijska politika tik ua razpotju. Češke obstrukcije ne ho. Vse ropotanje je pesek v oči. Mej čehi in vlado je dogovor, ki se ob prvi priliki razkrije. Obriti bodo Nemci. Pripravlja se huda obstrukcija Nemcev. Vojska v Južni Afriki. Angleži še sedaj niso mogli osvoboditi polkovnika Dalgetv, ki že štirinajsti dan čaka odločilne pomoči. Od Bethanvje sta odšla že 17. t. m. tretja ter osma divizija, od juga pri Alivvalnorthu pa prihaja Bra-bont s Sartovo brigado. A vsled silnega deževja in naraslih voda nista mogla naprej, vrhutega so jima pa Buri dobro zastavili pot. Minuli petek in soboto se je sicer bil boj mej temi oddelki in Buri, a do sedaj še ni povedano, kdo je bil zmagovalec. Vse to kakor tudi poročila o splošnem angleškem položaju kažejo, da Robertsova armada še ni sposobna za nadaljne operacije. V zadnjem času se je pojavilo tudi na severni transvalski strani živahno gibanje. Oddelek Burov je prekoračil mejno reko Limpopo, da zastavi pot polkovniku Carring-tonu, ki dohaja od Beire z Avstralci. Bruselj, 23. aprila. Iz Pretorije poročajo, da so Buri vzeli Wepener že 15. t. m. Z angleške strani ta vest še ni potrjena. Loudon, 23. aprila, Reuterjev urad poroča iz Bo-hofa 21. aprila: Oddelek pod poveljstvom generala Methuena pri Zwartskopfonteinu je dobil nalog nenadno odriniti v Boshof. Tam je bilo 2000 Burov s tremi topovi. Vnel se je vroč boj. Angleži so imeli nekaj ranjencev. Izguba na burski strani je velika. London, 23. aprila. Reuterjev urad poroča iz Masern: V zadnjem boju so imeli Angleži 25 ubitih in 110 ranjenih. London, 23. aprila. Maršal Roberts brzojavija iz Bloemfonteina 21. t. ines.: Oddelek poveljnika Rundleja je prišel včeraj v dotiko z Buri štiri milje južno-zahodno od I)ewetsdorpa. Buri so zavzemali obvladajočo postojanko. Yeo-manry in infanterija na konjih sta se polastila druge postojanke, vsled česar se je Rundlcju posrečilo pregnati Bure in zasesti njih postojanke. Danes zjutraj so Angleži napadli Bure. Na angleški strani so ranjeni jeden častnik in deset mož. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — I.aškl spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje) Mi nc bodemo zasledovali Gertrude po nepretrgani vrsti zabav in veselic. Tudi nc bodemo po vrsti opisovali čutil, ki jih je imela v tem času. Bila bi to jednolična pri-povest o bolih, omahovanju, in bi bila preveč podobna prejšnjim. Prijazne pokrajine, raznovrstni predmeti, radost, s katero jc tekala po prostem zraku, jej je zagrenila še bolj misol na kraj, kamor bo morala končno iti za vselej. Šc bolj otožna je postala na zabavah in veselicah. Videla je neveste, katere so nazivali takrt v navadnejšem in na-ravnejšem smislu, zavidala jih je, in ta zavist jo je grizla neznosno. Videla je večkrat take deklice in mislila, da so na vrhuncu zemeljsko srečo, ko slišijo to n:r/ivnni<» Uližfi m palač, lesk dragotin, hrup in šum zabav in svečanostij, vse to je vzbudilo v njej gorečo željo po posvetnem življenji tako, da se je zaklinjala, preklicati vse, prenesti vse rajše, kakor pa vrniti se v mrzlo in mrtvo senco samostanskih zidov. Toda vsi ti sklepi so se razkadili, ko je jela mirno premišljevati vse težkoče, ko je le samo uprla svoje oči na obraz očetov. Ako je pomislila, da mora za vselej zapustiti ta razveseljevanja, zdele so se ji mučne in zoprne vse te pokušnje veselja: baš kakor čuti bolnik, katerega muči žeja, ki pa jezno ogleduje in takorekoč za-ničljivo porine od sebe žlico vode, katero mu nerad dovoli zdravnik. — Mej tem je vi-karij oddal potrebno spričevalo in došlo je dovoljenje, zbrati kapitelj radi sprejema Ger-trude. Kapitelj se zbere. Kakor je bilo pričakovati, je dobila Gertruda dve tretjini tajnih glasov, kolikor jih je bilo po postavi treba. Gertruda je bila sprejeta. Ker je bila že utrujena radi tako dolgih muk, prosi samo, da sme čim preje vstopiti v samostan. Nikdo seveda ni hotel brzdati njene nepotrpežlji-vosti. Zgodi se njena volja; svečano jo peljejo v samostan, kjer jo preoblečejo. Ko mine dvanajst mesecev novicijata, polnih ke-sanja, pride dan obljube, dan, ko bi morala izgovoriti čudni, nepričakovani in spodtik Ijivi ,ne', ali pa ponoviti svoj ,da', kar je že tolikrat storila. Gertruda je ponovila to be sedico še jedenkrat in — postala redovnica za vselej. Krščanska vera ima to posebno moč, da uteši in potolaži vsakega, kdor se zateče k njej v katerem koli si bodi položaju ali času. Če je sploh kako zdravilo za preteklost, ona je zapiše in ponudi, ona človeka okrepi in razsvetli, da je zna rabiti. Ako pa ni zdravila, uči nas v resnici, kar pravi pregovor, namreč iz sile delati čednost. Kar smo započeli lahkomiselno, uči nas modro nadaljevati. Kar nam je naložila višja moč, uči nas mirno prenašati; ona pritisne pečat svetosti in premišljenosti nepreklicljivim sklepom, katere smo storili v naglici. Iz kakor-šnekoli zagate, katerega koli prepada se človek zateče k njej, ona mu pokaže pravo pot, po kateri lahko gre varno in veselo proti srečnemu cilju. Na ta način bi bila tudi lahko Gertruda sveta in zadovoljna redovnica, kar je bila iz početka. Toda ne-srečnica se je borila pod jarmom in radi tega je tem bolj čutila njegovo težo in je bila potrta. Nepretrgano je žalovala po izgubljeni svobodi, trepetala je pred svojim stanjem, gojila želje, katere se niso dale nikdar uresničiti; s takimi mislimi se je vedno pečala. Premišljevala je oni britki korak, pre-mlevala v duhu vse okoliščine, katere so jo privedle do njega, tisočkrat je razdrla v mislih, kar je dozidala s trudom. Predbacivala je sebi plašljivost, drugim krutost, nezvestobo in se je tako trapila. Oboževala in objokovala je ob jednem svojo lepoto, obžalovala mlado življenje, kateremu je usojeno počasi izmučiti se, zavidala je časih vsako deklico, ki more v katerem koli položaji z dobro ali slabo vestjo uživati posvetno veselje. Crtila je nune, ki so pomagale spraviti jo v samostan. Spominjala se je zvijač in spletk, katerih so se poslužile, plačevala jih je za to z neuljudnostjo, zaničevanjem, tudi z neprikritnim očitanjem. Redovnicam se je zdelo najbolje, vse preslišati in molčati. Knez res ni lepo ravnal s hčerko, dokler je ni spravil v samostan. Ko pa je dosegel svoj namen, ne bi trpel, da bi si kdo drugi preveč dovolil proti njegovemu otroku; ako bi ga nune le nekoliko razdražile, zgubile bi takoj svojega zavetnika ali pa bi se zaščitnik celo prelevil v odkritega sovražnika. Morda bi se mislilo, da je Gertruda bila bolj naklonjena onim sestram, ki niso bile zamotane v te spletke in ki so jo kot svojo sestro ljubile, čeprav si je niso želele za dru žico. (Dalje prih.) Umrli ho: 19. aprila. Jera Podgoršek, kuharica, 64 let, Dunajska ce-ta 8, plačnica. 20. aprila. Uršula Berdajs, delavka, 56 let, Reber št. 9, plučnica 21. aprila. Viktorija Bizjak, peka hči, 4 leta, Tržaška cesta 12 a, meningitis tuberculosis — Ivan Gorše, umirovljeni detektiv, 76 let, Gospodske ulice 4, ostarelost. >"at>ilo rednemu letnemu zborovanju delegatov okrajne bolniške blagajne v nedeljo dne 29. aprila 1900 ob 9. uri predpoldne v restavracijskem salonu hotela „Stadt Wien" (pri Haliču, zadaj na dvorišču). Dnevni red : 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zborovanja delegatov. 2. Poročilo načelnika. 3. Poročilo blagajnika o računskem zaključku za leto J 899. 4. Poročilo nadziralnega odseka. 5. Volitev: a) nadziralnega odseka; b) razsodišča; c) dopolnilna volitev jednega člana v upravni odbor iz vrste delojemal-cev za ostalo funkcijsko dobo. 6. Raznoterosti. Načelništvo okrajne bolniške blagajne ljubljanske. v Ljubljani, dne 19. aprila 1900. Načelnik: 381 1~1 Ivan Kregar s. r. NB. Brez izkaznice ni nikomur dovoljen pristop v dvorano. (§ 29 blagajničnih pravil.) F P flOO stolov fine konjske mrve Odrezek, dolg 3i0 m, zadosten za jedno moško obleko, stane le Razpošiljanje Niikna samo privatnikom. gld. 2 80 iz dobre gld. 810 iz dobre g!t 11 ^obre pristne gld. 7- 0 iz fine .. gld. 8- 0 iz fine OVCJB g!d. 10-50 iz najfinejše VolflB, gld. 12 40 iz angleške gld. 13 95 iz kamgarna. Odrezek za črno salonsko opravo 10 gld. Blago za povrSnike meter od gld 3 25 više, lodeu v mičnih barvah kos gld. 6- - in gld. 9 95; pervlen in dosklngr, blago za državne in železnice uradnike in za talarje sodnikov, najfinejši nainifarni in chevlot, tudi unlf..riue za iinunčiio stražo in orožnike itd. razpošilja po tovarniških cenah dobroznana, poštena toio%TllLT Kiesel-Amhof v Brnu. Vzorci brezplačno franko. Pošiljanje natanko po vzorcu. Pozor! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da se pri naravnostnem naročevanji blago dobi dokaj ceneje kakor pri vmesnih prodaialcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vse blago po pravih tovarniških cenah, brez pridelanega rnb»tn. 147 12110 8 HVGnZfl !eko^a- v poljubni boji, je najboljše , ' / w' najpripravnejše sredstvo za po-zlaoenje m bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBEBL v IJublJani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12 — 12 prodi 365 3 -3 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm. „ Kmetijsko društvo na Igu". Ivan Jax v Ljubljani Dunajska cesta St. 17 priporoča po jako znižanih cenah 380 20-1 Dtlrkopp - Diana Schladitz-eYa kolesa katera se odlikujejo po najboljšem materijalu, najpopolnejši sestavi, elegantni opravi in lahkemu teku. Ceniki se pošiljajo na željo zastonj in poštnine prosto. Št. 12.710. Razglas. 376 3-1 32| 9. zveč. | 736-2 | 23| 7. zjutr. | 7.44-3 ,2. popol.| 730-9 brezv. I megla i , sr; szah. | del. jasno | Srednja temperatura sobote It-8°. uormale • 10-7" Srednja temperatura nedelje 13-6', normale : 10-8°. Včeraj od l\b do »/»7 ure popoldne močna nevihta na vzhodu. v Lj ubij a nT'' " ^ mag,Str"U P" P°de'iUi - vrsti na otroke, kateri imajo domovinsko pravico- Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd EUstične posteljne mreže (SpiralDrahtmatratzen) iz galvani zirane jeklene žice 289 12-5 Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko rzdelovatelj Sitnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, retetarskim m Lesenim blagom. Priporoča slavnemu p n. občinstvu svoje A-»» I -i, =____ , . . . W ž* "S > južne železnice 3°/0 » > južne železnice 5°/0 * » dolenjskih železnic4% Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega . 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld..... 108--95-20 67-10 98 60 99-50 400 — 335-— 4 i 50 21-70 1310 65-— Salmove srečke, 40 gld..... St. Genois srečke, 40 gld. . .... ' VValdsteinove srečke, 20 gld. .... Ljubljanske srečke.....' \ Akcije anglo avstnjske banke, 200 gid." .' Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . ' Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 eld Pnmrnih Irv, Menjarnicna delniška družba EKCr H" Woflzaila 10 in 13, Dunaj, l.f Strobelgasss 2. Pojasnila r vBeh gospodarskih in flnančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskfh vrednotUlb papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoce« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g Invnic, Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo. »P« n a Ha hi hili vi nrnannii K »-"rie.a- 1 noKonr.am no lunu.i bvuwuu ikimuu \ auia . ■ au uau uuoi 1UU1UUI VUL. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.