Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Otvoritev Delavske zbornice.
Dne 17, februarja je bila v Ljubljani slovesno otvorjena palača Delavske zbornice, v kateri se nahajajo poleg uradnih prostorov zbornice, borze dela, več stanovanj tudi ,prostori strokovnih organizacij. Strokovna komisija ima v prvem nadstropju 9 sob, v katerih so nastanjene vse njej priključene organizacije.
Železničarski zaupniki iz zunanjih krajev se sicer otvoritve niso udele-žilfi, ker smo imeli ravno preteklo nedeljo v Ljubljani širše zborovanje povodom skupščine bolniške blagajne, vendar se vsi zavedamo, da je palača Delavske zbornice dom strokovno organiziranega delavstva iz vse Slovenije, Vseeno se še najde tu in tam kak »revolucijonaren« junak, ki smatra za prvo dolžnost, da zabavlja čez to »kapitalistično« institucijo, imajoč pri tem pred očmi edini cilj, v delavcu zadušiti vsako zaupanje do delavskih institucij in do organizacij samih, ker hoče, da bi delavstvo ostalo neorganizirano in razcepljeno in da se sploh ne bi brigalo za vsakodnevna pereča vprašanja. Da bodo železničarji poučeni o nalogah in delu delavske zbornice, prinašamo tu izvleček najvažnejših vprašanj, s katerimi se je zbornica bavila.
Naloga Delavske zbornice je, da daje državnim in samoupravnim oblastem v vseh vprašanjih, ki se tičejo delavstva, svoja mnenja in da
podpira s svoje strani zahteve strokovnih organizacij, V ta namen je potrebno zbiranje obširnega ih najrazličnejšega statističnega materijala in pa da v čim večji meri širi med delavstvom izobrazbo in ga duhovno dviga. Torej je Delavska zbornica neke vrste izvrševatni organ sklepov in nalog strokovnih organizacij.
S pomočjo statističnih podatkov je bilo strokovnim organizacijam s pomočjo Delavske zbornice mogoče zaščititi delavske interese in odvrniti marsikatero škodo, ki je pretila delavstvu in nameščenstvu.
Zbornica je strokovnjaško nastopila pri razpravi o novem davčnem zakonu, ki je prinesel izenačenje in vsaj delno zmanjšal dosedanja silna bremena, naložena baš na delavska ramena. Istotako nastopa zbornica vselej pri vprašanjih, ki se tičejo delavskega zavarovanja. Zlasti ne smemo tu pozabiti prizadevanj zbornice za zdravo rešitev rudarskega starostnega zavarovanja. Enako skrb ima zbornica tudi za ostale starovpoko-jence, predvsem železničarje. Ugotovljeno je med drugim, da se je starim nezgodnim rentnikom in vpoko-jencem v času vojne in v povojnih letih inflacije konfisciralo . v raznih pravnih oblikah nad 98 odstotkov njihove v premijskih rezervah zbrane imovine, t. j. nad 450 milijonov dinarjev. Posledica tega je, da prejemajo ti reveži danes mesečno pokojnino v najboljšem slučaju 300 Din in da deloma dobesedno gladuje jo. Železničarskih vpx>kojencev je 2700, železničarskih ponesrečencev nad 500, rudarskih vpokojencev in ponesrečencev nad 1500 in še drugih več. Gotovo je skrb za sanacijo zavarovanja teh revežev nujno na mestu.
Enako važna je mezdna statistika in z njo v zvezi statistika cen živ-henskih potrebščin in konzuma. Industrija se poslužuje pri nas pred-yse-m nekvalificiranih delovnih moči, ln je že predložila konkretne zakon-
ske osnutke, zlasti osnutek zakona o službenih odnosih pomožnega osobja.
Pri mezdnih gibanjih in drugih delavskih pokretih je Delavska zbornica sodelovala in pri kolektivnih pogodbah je vselej krepko podprla zahteve strokovnih organizacij.
Lansko leto je začelo poslovati sodišče delavskega zavarovanja in tu izvršuje Delavska zbornica vse ukrepe strokovnih organizacij. (Razpravo o teh sodiščih priobčimo v prihodnji številki.)
Isto je z delavskimi pokojninskimi iondi, ki so se začeli na inicijativo Strokovne komisije za Slovenijo snovati v tovarnah z nad 100 delavci. Delavska zbornica je šla tu odločno na delo in fondi se že snujejo. Tako se bo starostno zavarovanje delavcev vsaj nekoliko dvignilo z mrtve točke.
Za delavsko izobrazbo je Delavska zbornica napela vse moči in tako delujejo čitalnica in knjižnica v Ljubljani in Mariboru naravnost presenetljivo. Izobrazbe treba delavstvu, knjig mu treba. Tako je ljubljanska knjižnica v januarju 1929 izposodila 2298 obiskovalcem 4844 knjig.
Nameravajo se pa še letos osnovati knjižnice v Trbovljah in v Celju ter so v načrtu tudi delavske visoke šole.
To je v kratkem obrisu nekaj glavnih nalog Delavske zbornice.
Tajnik s. Uratnik je med drugim
po v da ril odtočno in krepko:
V tem domu so našle prostora svobodne delavske organizacij«, ki so duša in osnovno gibalo vse socijalne politike.
Onemogočiti te organizacije se pravi presekati vez, ki druži delavstvo v celote in ga usposablja, da nastopa kot enakovreden faktor.«
Zastopnik ministrstva dr. Tujko-vič je povdaril:
»Prepričani smo, da ni treba sedanje socijalne politike v naši državi le obdržati, temveč jo tudi razširiti.«
Veliki župan dr. Vodopivec pa je med drugim izjavil:
»Nekateri so mislili, da je sedaj prišel ugoden trenutek, da se socijalne pridobitve, ki si jih je delavstvo težko pridobilo, zmanjšajo. Toda to se le želje posameznikov!«
Dr. Topalovič, osrednji tajnik Delavskih zbornic, je konštatiral z zadovoljstvom izjavo državnega predstavnika o socijalnih pridobitvah delavstva. Delavstvo predstavlja veliko elementarno silo, ki zna ustvarjati, ki pa zna tudi rušiti. Spomnil se je korenin ustanove Delavske zbornice in njene lepe palače ter vzkliknil pozdrav delavcem v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in drugih delavskih središčih.
Tako se je izvršila otvoritev palače Delavske zbornice.
Navajeni smo raznih izjav gospode pri slavnostnih momentih. Vemo, koliko je nanje dati. Vendar izjava velikega župana pomeni mnogo in nam daje vedeti, da v današnji dobi tudi desničarska reakcija z enim sunkom ne more izvršiti svojih stremljenj. Delo delavstva, organiziranega v razrednih strokovnih organizacijah, pa je, da se to ne bo moglo izvršiti tudi z večkratnimi sunki. Izjavo zastopnika ministra socijalne politike in velikega župana mora organizirano delavstvo uresničiti!. Socijalni zakoni se morajo izboljšati in razširiti. To je naloga strokovnih organizacij in naloga Delavske zbornice v današnji kapitalistični atmosferi.
Ijačko zadrugo«. Člankar v »Zadru-garju« ne odgovarja na naš dopis, se ne peča s predlogi, ki smo jih omenili, ampak priobči enostaven napad, kjer nam očita neobjektivnost in neresnico. Ja, gospodje, resnica bode v oči in težko jo je gledati. Ne bomo se spuščali v polemiko, ker bodo člani itak sami imeli priliko na občnem zboru razpravljati o taktiki Nabav-Ijačke zadriige, zlasti pa o dejstvu, ali naj se Nabavljačka zadruga pretvori v domeno zvezarjev pod vodstvom g. Deržiča in g. Škerjanca ter odpravi vsaka kontrola in uvede sistem kimanja ter se še naprej stremi edino za tem, da se koncem leta izkaže milijonske dobičke kot dokaz, kako se železničarjem dobro godi, ker si v lastni trgovini znajo tako gospodariti, da si pri nabavi živil znajo odtrgati od svojih plač visoke zneske. Enako bodo imeli člani na občnem zboru odločati, ali naj se vodi Nabavljačka zadruga po principih privatnega kapitalista ali pa naj pri vodstvu odločuje zadružni princip vzet iz delavskega stališča. Članstvo bo tudi na občnem zboru odločilo, ali je potrebno sodelovanje vseh zadru-garjev in aH naj imajo vsi enake pravice, oziroma ali naj v zadrugi diktira eden, nakupovalci in ostali za drugar ji pa naj imajo pravico kupovati, spravljati skupaj milijonske dobičke in molčati.
Člankar se v »Zadrugarju« ne spušča v uvodne predloge in gre tu-
di preko drugega našega članka ter le ugotavlja, da je »Neslana trditev in predpustna šala« ako se trdi, da jadra zadruga po pogubonosni poti. Iz odgovora sledi le, da so gotovi ljudje mnenja, da ne sme nihče ob pravem času povedati o preteči nevarnosti, ampak da je dolžnost vseh, ki se eventualno s taktiko ne strinjajo, molčati ali pa izginiti. Zakaj se člankar tako previdno izogiblje trditve, da obstoji neka istovetnost med večino upravnega in nadzornega odbora zaaruge ter zvezo? Člankar naj se še spomni nazaj na prva leta, ko je bilo vodstvo zadruge izbrano iz vrst članov ne glede na njegovo politično ali organizacijsko pripadnost in naj ugotovi uspehe dotičnih let, ko je bilo treba orati ledino in gospodariti z majhnim številom članstva ter naj primerja rezultate z uspehi zadnjih let. Predpogoj za procvit zadruge je, da imajo vsi člani utis o nepristranosti odbora, zaupanje v odbor in le tak odbor mora biti letos na občnem zboru izvoljen, da bo znal skupno s železničarji neoziraje se na organizacijsko pripadnost delati in voditi kritiko v prospeh zadružne institucje. Če pa se bo šlo po sedanji poti naprej in se bo delilo članstvo v dve vrsti, odpravila nepristranska kontrola, potem moremo le še ponovno svariti: Zadruga ne stopi na pogu bonos no pot!
Ali se bo sedal kaj spremenilo!
sc bodo velike snežene mase spremenile v vodo ter se bo zemlja odtajala, se bo bridko maščevalo nespametno sledenje od1 lanske jeseni in pomanjkljivosti na slabo v zdržmib progah, zlasti na progi Ogulin—SpHt in še več drugih progah v zagrebški direkciji, bodo zahtevale svoje žrtve.
Se Nabavljačka zadruga.
Nä drugem mestu prinašamo po- mo malo pečati z odgovorom, ki je bil
'očilo, kako so se po nekod volili e'egati za občni zbor, tu pa se hoče-
priobčen v »Zadrugarju« št. 3 na naš članek »Pred volitvami v Nabav-
Letošnja zima bo ostala dolgo vtisnjena v spominu železničarjev. Če hočemo le nekoliko presoditi, v kako težkem položaju so se železničarji nahajali, moramo ugotoviti, v koliko so bili sploh pripravljeni na službo pod tako težkimi pogoji. Plače osobja so vsem dobro poznane, da pri polovici železničarjev ne dosegajo niti polovice onega zneska, ki bi bil za redno preživljanje iij obleko potreben. Službena obleka se je od leta 1923 dalje zelo neredno podeljevala, tako da je uprava osobju dolžna po nekod nad polovico službene obleke. Novi pravilnik predvideva za nabavo obleke boren pavšal, ki pa ga dobe le gotove kategorije. Činovniki III. kategorije si morajo obleko kupovati sami, pomožni kretnik, premikač in zavirač pa mora tudi sam gledati, kje bi obleko dobil. Poleg tega se mu je ukinila še 20 odstot. eksekutivna doklada. O inventarnih kožuhih in njih podelitvi zlasti na manjših postajah bi sc dalo napisati cele storije. Kako je bila železnica preskrbljena s premogom čez zimo, tudi ni več nobena uradna tajnost. Enako je vsem znano, da so neprestane redukcije železničarjev, ki so se vršile izrecno na račun delavstva in ekse-kutivnega osobja skrčile vrste železničarjev tako, da je njih stalež komaj kril potrebo v času rednega prometa in razmer. Osemurnih se je v večini edinic zlasti pa v ekse-kutivni službi popolnoma ukinil, kazni so se podvojile, vse v znamenju štednje in uvajanja discipline med železničarji. Strogost naj bi pri nas pri velikem delu višjih organov nadomestila pravo »strokovno izobrazbo«, ker pri nas se je le preveč udomačila praksa, da za visoke položaje zadostuje šolsko spričevalo in vplivna beseda kakšnega veljaka. Osobje je opetovano dalo duška nezadovoljstvu nad takim sistemom ter zahtevalo osemurnik in ostale pravice povdarjajoč, da od izmozganega železničarja ne Ivo mogoče zahtevati produktivnega dela. Tudi letošnjo zimo, snežene zamete, mraz in plazove se je mislilo premagati z navadnim ukazom.
Redukcije, ki so se izvedle zlasti na območju zagrebške direkcije, zlasti med progovnim o sob je m, kjer se je uvedlo skoro po polmesečno brezplačno praznovanje, se niso ukinile, ko je začel pritiskati sneg in mraz.
S polovico progovnega osobja se je hotelo vzdržati reden promet in očistiti proge, kar je moralo biti pač že zadnjemu lajiku jasno, da je to nemogoče.
Posledica jc bila, da so se zameti kopičili, vlaki obtičali in so bile cele proge zaprte, ker se ni pravočasno z vsemi močmi prijelo za delo. Štednja in redukcija progovnega osobja pa bode imela velike in nedo-gledne posledice šele spomladi in uprava bo morala- za vzdrževanje proge vreči ven gotovo dvakrat večji znesek, kot si ga je prihranila z redukcijami. Dokler so proge in spodnji ustroj zmrznjeni, promet še nekako sigurno gre. Čim pa se bo začelo tajati in
Osobje je zadnja dva meseca žrtvovalo ogromno, da sc vzdrži redni promet. Koliko bolnih uslužbencev je kljub bolezni še naprej vršilo službo, koliko vlakospremnikov je v slabih oblekah in brez prehrane ostalo po več dni v sneženih zametih. Mraz jim je razjedal kosti, upravi pa ni prišlo na misel, da bi temu osobju preskrbela vsaj gorkega čaja. Ko pa so v ljubljanski direkciji Nabavljačka zadruga in privatniki zbrali skupaj sladkor in čaj ter nekaj denarja, se je pa takoj smatrala direkcija' za poklicano, da ona odreja, kako se bo razdeljevalo blago, h kateremu ni ona prispevala niti pare.
Istočasno pa je neupoštevanje predpisov zlasti pri nabavi premoga od strani direkcije, vrglo ne samo nešteto železničarjev, ampak tudi privatnih delavcev v bedo in bolezen. Cele mesece so morali ubog; železničarji čakati na premog (od novembra pa do sedaj), ker je ves premog pobrala železniška uprava. Železničar je moral že novembra 1928 plačati premog, ko ga je naročil, a dobil ga ni cele tri mesece. Železniška direkcija je zadnje dneve celo rekvirirala premog, odposlan privatnim tvrdkam, kar je imelo za posledico, da so nekatere privatne industrije odpovedale stotinam delavcev sredi najhujšega mraza službo, ker so morale obrat reducirati vsled pomanjkanja premoga. Radovedni smo, kako sc bodo nadrejene oblasti sedaj oddolžile onim, ki niso sedeli po gorkih pisarnah, ampak so vršili najnapornejšo službo ne glede na delovni čas, prehrano ali svoje zdravje. Istotako pa smo radovedni, kaj bo ministrstvo ukrenilo proti onim organom na železnici, ki so zagrešili, da niso bile kurilnice preskrbljene z zadostno rezervo premoga, vsled česar so morale v najhujši zimi trpeti široke delavske mase.
Ministrstvo saobraćaja naj v lastnem interesu in v interesu vsega prebivalstva in gospodarstva pripozna, da so večne redukcije, ki so se izvajale pod prejšnjimi režimi, upropasčavle železnice, ki se danes naha-ialo v nezavidljivem stanju. Redukcija pra-vic osobja m istočasna p at rojite v dolžnosti, vodne okrožnice vsebujoč grožnje in navodi raza kazni ter prenizke plače so imele sla-be posledice. Dolžnost ministrstva jc sedaj, da usmeri svoje bodoče delo v pravcu pripo-z n an ja delavskih pravic, da preneha z redukcijami in povrne osobpi one pravice, ki jih je že imelo do leta 1925 ter pripozna stalnost in vpošteva v prvi vrsti strokovno izobrazbo.
Vsem članom izvršnega odbora, predsednikom ljublj.sekcij in ostalim funkcionarjem!
Centralna uprava USŽJ sklicuje v pon-deljek, dne 4. marca 1929 v prostorih Delavske zbornice v I, nadstropju (Miklošičeva cesta) skupno sejo izvršnega odbora s predsedniki in odborniki sekcij, člani upravnega in nadzornega odbora bolniške blagajne. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Dnevni red;
1.	Predlogi za glavno skupščino bolniškega fonda in direktive našim delegatom.
2.	Razprava o novem pravilniku saveza, ki naj se predloži kongresu.
3.	Razprava glede starostnega zavarovanja delavcev in nastavljencev.
4.	Reorganizacija strokovnih sekcij pri centrali.
5.	Razno.
Dolžnost vseh članov izvršnega odbora, vseh odbornikov ljubljanskih sekcij (sekcija vlakospremnega, premikalnega osobja, ku-rilniških delavcev, skladiščnega osobja, progovnega osobja in profesijonistov) je, da se te seje sigurno in točno udeleže. Razpošiljali ne bomo posebnih vabil.
Izvršni odbor USŽJ.
Stanovanjska zaščita.
S 1. februarjem 1929 so zopet začele prihajati trume železničarjev iz Ljubljane v organizacijo iskat nasvetov in tožiti svoje gorje. S 1. majem 1929 je nešteto družinam odpovedano stanovanje, ali pa se ijim je dalo na znanje, da bodo morali plačati horendne vsote za najemnino; tako imamo slučaj, ko bi delavec z družino 4 članov moral plačati nad polovico svojega čistoga zaslužka za najemnino. Hišni lastnik ne vpraša, kako naj živi ta bedna družina, on se le zaveda, da mu bo s 1. majem dana možnost, da za golo zidovje čim več iztisne. Tisti, k{ ne more ali moče plačati tega, kar zahteva on, naj se izseli, naj gre na cesto.
„Delaveca, glasilo Strokovne komisije, je prinesel pod naslovom »Stanovanjska in socijalna beda« dobro karakteristiko sedanjih razmer, zato ga ponatiskujemo v celoti;
Letos imamo izredno zimo. Hud dolgotrajen mraz pritiska. In v tej ostri, za siromake naravnost grozni zimi se zmoti tu-patam kdo,. da poroča o »stanovanjskih brlogih«, v katerih umirajo siromašni ljudje.
Nesreče so pravzaprav vzrok tem poročilom,- ki' jih Tisti objavljajo čitateljem, da zadaste naročnikom, ki žejajo po senzacijah --. samo po senzacijah —, ne da bi pomislili, kakšna krivica je to davljenje naroda in kje so vzroki.
Mati vdova ima majhno sobico in tri otroke, Perica je, da plača stanarino 200 dinarjev na mesec. Iti mora za delom, otroci ostanejo _ doma. Da jih ne bi zeblo, je mati zakurila. In vsi trije otroci so zgoreli
V velikem mestu v naši državi ie hiša, ki- ima nad deset brlogov. V enem stanuje pet ljudi. V brlogu je ena postelja, na kateri leži težko bolna jetična žena. Za druge štiri ni prostora, da bi kam legli, ampak spe slone ob zidu.
Mati' z dvema otrokoma je strežnica. Gre z doma; oba otroka zgorita med tem doma.
Berači-delavci.
O dveh slučajih smo te dni čiiali. Pridna delavca sta bila, dokler so jima dopuščale fizične moči. Starost in oslabelost pa jima je ponudila v roko beraško palico, dokler ni eden omagal od gladu in mraza na cesti, drugi pa v podstrešni luknji. Oba so žrle uši pri živem telesu, oba sta bila zavita le v cunje. Poginila sta brez pomoči v nesnagi, gladu in mrazu.
Čitali smo še mnogo podobnih dogodkov, ki so le posamezni. Koliko gorja, koliko bede, koliko krivic, ki se delajo starim in onemoglim siromakom pa je zakritih; koliko je trpinov, ki neso grozno trpljenje v grob, v pozabnost. Labkomišlj-eno človeštvo si s takimi stvarmi ne dela skrbi. Pozabi vse in pije in ipoje ter pleše.
Kakor morilni stroj se vrti življenje delovnih slojev, iz katerega lete iveri, da jih družba pomeče na smetišče — in pozabi, a stroj se vrti iznova in iznova.
Le malo teh grozot pride v javnost. In vendar so že te grozote tako kričeče, da se mora tudi najizrazitejši flegmatik vprašati; Torej menda vendarle eksistira socijalno vprašanje?
Ljudje zmrzujejo, tiči zmrzujejo, divjačina zmrzuje, zmrzuje, recimo dva tisoč
delavskih rodbin in gladuje obenem. V časopisju se -izreka upravičeno -sočutje in usmiljenje, pa — amen. Ne stori se nič temeljitega, da bi se zla odpravila.
Spričo vseh teh dogodkov stanujejo ljudje po okuženih, nezdravih luknjah in brlogih. Zdi se tako, kakor bd bil to namen, da zarod, ko se izgara, čiipprej pogine, da ne dela napotja in stroškov drugim in družbi.
Sicer vemo, da namen ni tak, ampak malomarnost je, kapitalistična požrešnost je taka, da smatra človeka za orodje, ki kapitalista nič ne stane, in naj se po porabi zažene v staro šaro.
Odtod so in odtod nastajajo take žalostne socijalne razmere, katerim se delavstvo in vsak pravičen ter socijalno čuteč človek absolutno protivi. Za ohranitev takih razmer ali proti izboljšanju more biti le podivjan človek, ki smatra sebe za boga, vse drugo človeštvo pa za malovredne subjekte.
Življenje je učitelj, pravi pregovor. Take slike kažejo življenje in pat, kako je treba urejevati in urediti življenje.
Delavstvo se nahaja ravno sedaj v borbi za zaščito stanovanjskih najemnikov ter za zavarovanje za nezaposlenost in za starost.
Toda v tistem trenutku, ko se delavstvo bori za te upravičene, v socijalnih razmerah utemeljene zahteve, zaženo v nasprotnem taboru huronski krik proti tem zahtevam, kakor da bi ne poznali življenia in ne čitali svojih lastnih časopisov.
Pozivamo delavske zaupnike, da po mestih in industrijskih krajih zbirajo stanovanjske nedostatke, preštejejo nesrečne, ubožne rodbine in siromašne slučaje onemoglih in bolnih delavcev ter jih v kratkem pregledu objavijo v »Delavcu«.
Naj vidijo sovražniki delavskega varstva in zavarovanja, kako zločinska je njih protisocijalna politika!
17. marca t. 1. se vrši v Celju konferenca zastopnikov strokovnih organizacij in društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru (a ljubljansko društvo stanovanjskih najemnikovi kaj delaš?), kjer se bo izdelal načrt akcij, da se doseže:
1.	Uveljavljenje stanovanjskega zakona, ki naj velja najmanj do leta 1935., in M bo ščitil gospodarsko šibkejše.
2.	Kot -maksimalna najemnina v starih zgradbah naj se določi zlata pariteta.
3,	Kazniva naj bo kot oderuštvo vsaka zahteva po vstopnini, odstopnim, prispevki za popravo hiš ali stanovanj itd.
4,	Vsi -davki naj se plačujejo -tudi -za prazna stanovanja.
Zahtevamo zdrava stanovanja, cena stanovanja, primerne plače pa tudi zavarovanje za nezaposlene in onemogle!
Zahtevamo varstvo otrok in mater!
Kdo ima še pogum samo kihniti proti takim zahtevam, naj se javi, da ga pokažemo celemu svetu!
Dokler se glavnice kapitalističnih delniških družb, trustov in kartelov leto za letom podvajajo, početvarjajo, toliko časa je govorenje o gospodarski krizi — laž.
Proletarci — na plan!
Železničarji, ne
Železničarji so bili zopet enkrat imenitno potegnjeni. Že od prevrata živi dobršen del železničarjev v iluziji, da se bo enkrat njihov bedni položaji zboljšal, en del pa se zaveda tega, da se bo položaj zboljšal šele tedaj, ko bodo železničarji io sami hoteli, to je, da se organizirajo po vzgledu železničarjev drugih držav. Oni organizacijsko leni del je upal ob vsaki spremembi režima, da bo zdaj pa zdaj ia in ta minister nekaj izdatnega podvzel, češ, saj nam morajo nekaj dati. Zastonj je takim ljudem vsaka beseda, oni žive v zmoti dalje, da bo nekaj samo prišlo. Ko je prišel sedanji režim na krmilo, so se iluzije neskončno povečale. K temu ipa niso malo pripomogli dnevni časopisi, med katerimi je bil tudi čvrsti vredni »Slovenec«, ki mu ni prav nič težko, danes demantirati ono, kar je včeraj sam trdil ter obljuboval.
Da med železničarji vlada črna beda ter pomanjkanje, tega ni treba posebej nagla-šati, kajti to ve vsa široka javnost ravno tako dobro, kot vedo železničarji sami. Kajti obrtniki vseh vrst, ki so več ali manj na železničarje navezani, gredo vsled premajhnih plač železničarjev sami v nič. A najbolj trpe pa delavci, katerih je okrog 60 odstotkov od celokupnega žel. osobja. Med tem, ko je nastavljeno osobje vendar le enkrat prišlo do vsaj enega dela razlik, delavci ne dobe razlik, četudi njim ravno tako uprava iste dolguje in sicer v ljubljanski direkciji. Obljublja se delavcem že več let pravilnik in ta bi mlel sedaj stopiti v veljavo, toda iz sledečega izhaia, da ne
bo še dolgo nič!	.
Ker se delavstvo neprestano obrača na zaupnike z vprašanji glede pravilnika, je
delajte si iluzij!
najbolje, da objavimo izjavo, ki jo je pustil minister za železnice v nedeljskem »Slovencu« objaviti.
Objava se glasi:
Ne vzbujajte pretiranih želj. — Resen opomin železniškega ministra, Ja
ne bo nepotrebnih razočaranj.
Nekateri listi stalno vzdržujejo vest, da je v najkrajšem času pričakovati sprememb zakona o državnem prometnem osobju. V svojih trditvah so se povzpeli celo tako daleč, da so našteli poviške plač, ki jih bodo prejemali železniški uradniki. To pisanje gre zelo nasproti željam, ki jih po pravici povzroča težavno materi-ijalno stanje državnih železničarjev. Mnogi železničarji so si sami ustvarili nadaljnje kombinacije. Ker je bila želja mati teh vesti, so na podlagi tega delali račune.
Povdariti je, da je potrebna naj-, več ja previdnost, ker so državne finance slabe. Tudi železniška sredstva za enkrat ne zadostujejo, da bi
se mogla pričakovati kakšna učinkio-; vitejša rešitev tega vprašanja. Zato j tje svariti dotične uradnike in dotične ! organizacije, ki so sklicale seje, da
pripravijo posamezne spomenice, oziroma, ki so odposlale ali hočejo odposlati v Beograd svoja zastopstva.
Nadalje je ugotoviti, da je imeti v vidiku tudi to, da ni ničesar na tem, da bi bil pravilnik o delavcih v državnih podjetjih, v kurilnicah itd., gotov. Tudi tukaj ije vprašanje velike finančne peze, ki si naj jo država naprti na svoje rame. Res se sicer to vprašanje obravnava in .proučuje ter se mu posveča največja pozornost. Pomisliti je treba, da bi se storilo zelo dobro delo, ako bi se ta stran železniškega vprašanja prva rešila. Kljub temu, da je bilo vprašanje pokojninskega sklada železniških delavcev bivše južne železnice in državne železnice v območju Slovenije ter dalje pod zagrebškim in sar ijevskim ravnateljstvom vsaj deklo rešeno, je pokojninski sklad teh delavcev takorekoč v zraku in je glede na celo državo izmed kardinalnih vprašanj. Ne samo, da ni mogoče trenutno rešiti vprašanja prometnega osobja, tudi ni mogoče urediti vprašanja pokojninskega fonda železniških delavcev. Računa se, da bo v ta ookoj-ninski sklad prispevala država polovico, delavci pa polovico. Država pa bi finansiranje vsaj v začetku vzela v svoje roke. Tudi pri izračunavanju se je takoj pokazalo, da bi prišlo do več desetin miliionov, kar bi državo le preobčutno preobremenilo.
Obenem se opozarja, kar se tiče zakona o prometnem osobju, da je
Zavratne bolezni prihajajo po prstih. Zato jih je premagati težko. Prvo j« dijeta! Opustite pravo kavo, uživajte »ŽIKO«!
treba pri pravosodnem ministrstvu, kjer posluje itak stalna komisija za revizijo splošnega uradniškega zako-kona, najprej urediti vprašanje .splošnega položaja državnega uradništva nasproti državi. Nato pride ves ta 'materijal pred stalni zakonodajni svet. Nato pa bi se, če bi to pripuščal materijalni položaj države in prometnega ministrstva, pristopilo k učinkovitejši rešitvi zakona o državnem prometnem osobju.
K zakonu o državnem prometnem osobju je izdalo prometno ministrstvo to-le uradno obvestilo;
»V poslednjem času se v dnevnem časopisju raznašajo najrazličnejše verzije, da se izdeluje v prometnem ministrstvu nov zakonski načrt o državnem prometnem osobju. Nekateri listi so objavili tudi podatke o povišanju dohodkov. Da zainteresirana javnost ne bi bila napačno poučena, se posebno uradništvu objavlja to-le; Vprašanje novega zakonskega načrta o državnih uradnikih je preneseno na pristojno mesto. Dokler se ne izdelajo splošna načela tega zakonskega načrta, tudi prometno ministrstvo ne more pristopiti k izdelavi zakona o državnem prometnem osobju. Res pa je, da se posveča osebnemu vprašanju železniškega uradnega osobja že sedaj posebna pozornost.«
„Na pomoč železničarjem
ali »strokovna« organizacija, Id za svoj« člane prosjači pri javnosti. — Avstrijski že lezničarji prejeli izredno denarno pomoč.
»Udruženje jugoslovanskih naerjonainih železničarjev in brodarjev — žolta organizacija — v Sloveniji« ali podomače »Zveza«, je v dnevnih časopisih objavila apel v obliki prošnje na javnost, ki bi se naj usmilila »ubogih« železničarjev ter jim priskočila na pomoč z milodari v obliki čaja, sladkorja, ruma in limon, pa tudi denarja se ne brani »akcijski« odbor, katerega tvori odbor igornije organizacije z odborom Nabav-Ijačke zadruge, v katerem sedijo isti ljudje. Da je »Zveza« beraška organizacija, to ni neznana stvar, kajti vse njene »akcije« za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev so bile vedno začetek ter konec v — prošnjah! Toda, kar nas vsekakor preseneča, je to, da se »Zveza« sedaj obrača s svojimi prošnjami na javnost in ne na pristojni forum, železniško urpavo, v kateri sede člani ponosne »Zveze« kot šefi in direktorji. Vodje »Zveze«, ki sede v centralnem odboru, so se nekoč zakleli, da »neču nikada štrajkovat«, kar bi bilo zadnje sredstvo vsake borbene organizacije. Pač pa je vodstvo »Zveze« ponovno »pretilo« železniški upravi s tem, da se bo »Zveza« v slučaju neuspeha — razpustila!
Tega se menda železniška uprava silno boji in železničarji so srečni, da se ni to že zgodilo vzpričo Zvezinih neuspehov, kajti zna se zgodili, da bo sedaj dosegla uspeh pri javnosti, če ga ni mogla pri železniški upravi. Mi sicer ne moremo Zvezarjem braniti, če kozle streljajo, v enem pa se najodločneje zavarujemo, da bi kdo v našem imenu beračil. Železniška uprava v Jugoslaviji je javnost že z dovolj visokimi tarifi obremenila, da zamore svojim obveznostim na-pram personalu in napram dobaviteljem u-dovoljiti. Tako se prakticira po celem sve-
tu. Zato zahtevamo in ne prosimo, da osobju da, kar mu gre, da se pošteno preskrbi z vsem, kar kulturen človek potrebuje. Kajti beračenje smatramo a priori za sramoto.
Savez Železničarjev Jugoslavije je tekom let — po prevratu — podvzel mebroj korakov v cilju zboljšanja gmotnega položaja železničarjev, toda ko je »Savez« hotel potegniti naprej, tedaj je »Zveza« držala nazaj, češ: »železničarji moramo potrpeti«. Med tem pa se je pogostolerat dogodilo, da so si »višji« »pomagali« na svoj način, za kar so nižji ceho plačali! Ako torej žolte organizacije ne bi bilo, bi gotovo bili naši železničarji v materijalnem oziru mnogo na boljšem kot so.
Za primer si lahko vzamemo sosedne avstrijske železničarje, ki so pametnejši od naših, ki skupaj drže in kjer nacijonalni — katerih tudi tam ne manjka — nimajo nič za. govoriti, kajti v prosti ter razrednozavedni strokovni organizaciji se nahaja od 100.000 celokupnega personala 87 tisoč organiziranih. Temu primerni so tudi prejemki in vse ostale potrebe železniškega osobja. Vsak delavec, ki šele vstopi v železniško službo, prejme 170 šilingov mesečne plače, to je več kot prejme na jugoslovanskih železnicah zvaničnik (poduradnik) II. kategorije s polnoletno službo. Razen tega prejemajo avstrijski železničarji že skozi tri leta za novo leto še poseben prispevek, ki je znašal lani 50 odstotkov plače. Končno pa omenimo, da so ravnokar, in sicer dne 15. februarja, prejeli avstrijski železničarji — vsi brez izjeme — izredno denarno pomoč v iznosu od 35 do 100 šilingov, torej od 280 do 800 Din, da jim ni treba prosjačiti čaja in limon okoli trgovcev in ostale javnosti. Zvezarji, ali ste slišali! ?
Pred glavno skupštino bolniške blagajne.
Koncem marca 1929 se bo vršila v Beogradu glavna skupščina bolniške blagajne. Sedaj pa so bili poklicani v Beograd ,posamezni upravniki bolniškega fonda, da bodo izdelali nov pravilnik o izplačevanju dajatev bolniškega fonda.
Stališče saveza je tako za glavno skupščino kakor tudi za novi pravilnik jasno začrtano. Nadaljevati moramo borbo za avtonomijo bolniškega fonda, istočasno pa zahtevati, da se dajatve fonda, zlasti hrana-rina, izplačujejo takoj koncem meseca zajedno s plačo. Obračuni zadnjih let jasno dokazujejo, da je mogoče hranarino povišati in nositi vse stroške za zdravljenje v
bolnicah, saj ponekod bolniška blagajna pokrije vse izdatke samo z dohodki iz prispevkov članov, ves državni prispevek (v kolikor se ga seveda plača) pa gre v rezervni fond. Naši sodnigi bodo na glavni skupščini izrecno zahtevali, da generalna direkcija spoštuj zakon in vplačaj ves dolg na prispevkih, v bodoče pa letni prispevek redno j vplačuj.
Naš savez se bo podrobneje havil z vprašanjem bolniškega in nezgodnega zava-j rovanja še na’ seji dne 4. marca 1929, v prihodnji številki pa bomo priobčili tozadevne t naše sklepe.
Iz centralne uprave, j
Sklicanje rednih letnih občnih zborov.
Občni zbori podružnic v Sloveniji se vrše s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročila dosedanjega odbora.
2.	Poročila nadzorstva in razreš-nica.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Poročilo centralnega delegata.
5.	Sestava eventuelnih predlogov za kongres.
6.	Volitev delegata za kongres. Dolžnost vseh sodrugov je, da se
občnih zborov polnoštevilno udeleže ter da do občnega zbora pridbbe še novih članov. Sodruge, ki so v zaostanku s članarino, opozarjamo, da naj članarino še pred občnim zborom poravnajo.
Občni zbori se vrše nepreklicno po sledečem razporedu:
Borovnica v nedeljo, dne 3, marca ob 15. uri (3. uri popoldne) v prostorih gostilne pri Cerku.
Grobelno v nedeljo, dne 3. marca ob 11. uri dopoldne v prostorih gostilne Vrabič.
Ormož v nedeljo, dne 3, marca ob pol 8. uri zjutraj v prostorih gostilne Gaberc.
Zidani most v soboto, dne 9. marca ob pol 8. uri zvečer v prostorih gostilne Mozer.
Dravograd v nedeljo, dne 10. marca ob 15. uri (3. uri popoldne) v Meži v prostorih gostilne Hattenberger.
Videm—Krško v nedeljo, dne 10-marca ob 15. uri (3. uri popoldne) v
Rajhenburgu v prostorih gostilne A. Završnih.
Brežice v nedeljo, dne 10. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Zorko.
Zalog v nedeljo, dne 10. marca cb 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Siherl.
Rogatec v nedeljo, dne 10. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Wutoien.
Brezno—Ribnica v soboto, dne 16. marca ob 9. uri zvečer v Janžev-skem vrhu v prostorih gostilne Mazaj.
Celje v nedeljo, dne 17. marca ob 8. uri dopoldne v prostorih gostilne »Pri zelenem travniku«.
Trbovlje v nedeljo, dne 17. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Dreu.
Vlakospremno osobje Ljubljana v
četrtek, dne 21. marca ob pol 4. uri popoldne v I. nadstropju Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Maribor I v četrtek, dne 21. marca ob 6. uri popoldne v prostorih Ljudskega doma na Ruški cesti.
Čakovec v nedeljo, dne 24. marca ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Bagula.
Rakek v nedeljo, dne 10. marca ob 16. uri (4. uri popoldne) v prostorih gostilne Steržaj.
Vse ostale podružnice pa pozivamo, da takoj določijo dan, kraj in uro občnega zbora in nam to sporočej ker se morajo vsi občni zbori izvršiti najkasneje do 1. aprila 1929.
Kongresno poročilo.
Te dni je izšlo kongresno poročile Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije, ki obsega poročilo o delovanju centrale, oblastnih odborov Zagreb in Sarajevo ter stališče saveza v najaktualnejših vprašanjih, ki interesirajo železničarje. Izdali smo več izvodov ter priporočamo vsem našim sedrugom, da si to poročilo nabavijo. Da si ga lahko nabavi vsak, smo določili ceno le na 5 Din za komad. Prosimo podružnice, da vprašajo med svojimi člani, kdo si želi nabaviti poročilo ter naj nam sporoče skupno število izvodov, da jih jim pošljemo
Kritje stroškov kongresa.
Kongres bo trajal predvidoma dva dni in se vrši v Zagrebu. Po dosedanji statistiki se bo udeležilo kongresa okrog 100 delegatov iz vseh naših podružnic. Da bo zamogel savez kriti velike stroške, naprošamo vse podružnice, da sedaj, tekom meseca marca, prodajo čim več saveznih znakov, ki stanejo Din 10,— komad ter se bo ves izkupiček uporabil edino le za kritje kongresnih stroškov.
Centralna uprava USŽJ.
Predlog za reorganizacijo sekcij.
Izvršni odbor USŽJ predlaga sledečo preureditev sekcij:
Pri centrali naj se osnujej-o kot posvetovalni organi za vsa strokovna vprašanja posameznih kategorij strokovne sekcije. Predsednik sekcij mora biti na sedežu centrale ter je glasom saveznih pravil član centralnega odbora. Za enkrat se osnuieio sledeče sekcije, ki sicer že obstojajo, a so lokalizirane na Ljubljano ter vsled tega re-šavajo le vprašanja lokalnega značaja: Sekcija v 1 a kos p r e m ne g a osobja,
Sekcija kretniško-premikalnega osobja, Sekcija progovzdrževalmega osobja, Sekcija kuriIniškega osobja,
Sekcija delavniškega osobja,
Sekcija postajno-skladiščnega osobja. Predsedniki zadnjih štirih sekcij tvorijo delavski odbor, ki ima na podlagi referatov posameznih sekcij definitivno sklepati o vseh principijelnih in za celo Območje veljavnih delavskih vprašanjih.
Predsedniki vseh sekcij tvorijo medsek-cijski odbor, ki ima odločati o vseh splošno železničarski vprašanjih in predložiti svoje zaključke centralnemu odboru.
Odbor vsake sekcije sestoji iz 5 članov (iz območja vsake direkcije po eden), more pa se v slučaju potrebe tudi razširiti. Sestaja se po potrebi, redno pa enkrat četrtletno ter ima razpravljati o vseh strokovnih vprašanjih, ki spadajo v delokrog dotične sekcije. Vsi sklepi, predlogi in resolucije se objavljajo v »Ujedinjenem Železničarju«. Vsaka sekcija ima v vsaki številki slovenskega U. Ž. na razpolago za svoje razprave po eno kolono, v hrvaškem U. Ž. pa
Po pol kolone.
Utemeljitev: Sekcije so sicer že do seda pbstojale v Ljubljani in so bile sestavljeni 1‘''•ključno iz ljubljanskih članov. Veze s or ganiziranimi člani izven Ljubljane so bili ZeI° slabe in so se razširile največ na ob n>očje ljubljanske direkcije. Nikakih vez p: nj bilo s sodrugi jz ostalih direkcij in za te f° le sekcije postale polagoma popolnomr okama ljubljanska institucija ter so pravzaprav vršile le delo podružnice. Nujno po-zobno je, da se pravice in dolžnosti želez-lcar|ev v vseh direkcijah izenačijo in tc
se bo dalo doseči le, če se osnujejo odbori iz vseh direkcij, ker le na ta način se bo zbral materija! o neenotnem postopku, različnih predpisih in obremenitvah ter se bo izdelal načrt za postavitev enotnih zahtev.
Stroški za redne seje sekcij so prora-čun-ani na 25.000 Din letno in kongres naj razpravlja, na kak način ustanoviti fond za kritje teh stroškov. Izvršni odbor -predlaga, da bi vsak član v kritje teh stroškov prispeval enkrat letno po 5 Din. Ta izdatek mu bo sigurno v najkrajšem času večkrat povrnjen, ker od tako osnovanih sekcij moramo pričakovati večjih uspehov.
Priporočamo podružnicam, da o tem razmišljajo in najkasneje do 5. aprila pošljejo central; svoje pripombe, predloge ali dopolnitve.
Izvršni odbor USŽJ.
Dopisi.
Videm—Krško.
Naša podružnica sklicuje redni letni občni zbor v nedeljo, dne 10. marca 1929 ob 3. uri popoldne v Rajhenburgu v gostilni Alojza Završnika (prej Pavel Planinc) s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo sedanjega odbora.
2.	Razrešnica.
3.	Poročilo delegata centrale.
4.	Volitev novega odbora in delegata za kongres.
5.	Razno.
Udeležba je za- vse sodmge obvezna, zatorej se vsi pozivalo, da se občnega zbora sigurno udeleže.
Brežice.
Podružnica Brežice sklicuje v nedeljo, dne 10. marca 1929 svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Zorko, Sodrugi, udeležite se občnega zbora polnoštevilno. Na občnem zboru si bomo izvolili tudi delegata za kongres. — Odbor.
Grobelno.
Redni lelni občni zbor se vrši v podružnici Grobelno dne 3. marca ob 11. uri dopoldne v prostorih gostilne Vrabič v Grobelnem s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo in volitev predsednika.
2.	Poročilo in volitev' blagajnika.
3.	Volitev odbora.
4.	Raznoterosti.
Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže in tudi neorganizirani se vljudno vabijo. Na občnem zboru bo tudi poročal delegat centrale ter se bo izvolil naš zastopnik za III, redni kongres saveza.
Boh. Bistrica.
Tukajšnja podružnica USŽJ je priredila v nedeljo, dne 10. februarja predpustno zabavo, ki je zelo lepo uspela. Tako j« dobila podružnica od te zabave lep znesek v svojo blagajno, katerega bo lahko uporabila za razvoj podružnice in za kritje stroškov za pošiljanje delegatov na razne konference. Zahvaljujemo se tem polom vsem, ki so na ta ali oni -način pripomogli k lepemu uspehu. Članstvu sporočamo, da se letos ne bo vršil občni zbor, ker smo imeli občni zbor pred kratkim ter bo izvoljeni odbor vodil posle v letu 1929. Na enem prihodnjih članskih sestankov bomo samo izvolili delegata za kongres našega saveza, ki se vrši v Zagrebu. Naša podružnica se je zelo lepo -razvila in tem potom pozivamo še vse one železničarje, ki stoje izven vrst našega saveza, da pristopijo in se organizirajo, ker le v slogi je moč.
Logatec.
V nedeljo, dne 24. februarja smo imeli ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Kunc redni letni občni zbor, na katerem je poročal delegat centrale s. Stanko zlasti o delavskem pravilniku, bolniški blagajni, predlogih in zahtevah saveza ter o položaju, v katerem se nahaja organizacija. Tudi v Logatec so prišli razni apostoli z novico, da je savez razpuščen, samo da bi preplašili mlajše sodruge, da bi pustili savez. Žal, je bilo pri nas tekom lanskega leta nekaj članov, ki so izstopili ter nasedli lepim frazam nekega gospoda, ki jih je vabil v zvezo. Ker poznamo dobro delovanje zv-ezarjev, sm-o vedeli v naprej, da se -bo zvezarska stavba v Logatcu slej ali prej morala zrušiti. In -res, po par mesecih so se že začeli zve-zarji spogledovati med seboj, ko so začele krožiti razne vesli o članarini, nabranem denarju za zvezarsko godbo in slično. Na občnem zboru smo izvolili nov odbor, kateri nam nudi garancijo, d-a se bo naša podružnica zo|>et povzdignila in da se -bodo organizirali v naš save-z' vsi, ki se hočejo -boriti za svoje pravice. Tem patom pozivamo vse one, ki so zaostali s članarino, da jo ali poravnajo, ali pa začno zopet s 1. marcem 1929 plačevati. Železničarji, zavedajte se, dk, dokler bomo razcepljeni in neorganizirani, se nam bo vedno godilo slabo in bom o izkoriščani; zato vsi v enotno organizacijo in potom nje do pravic.
Brežice.
Vsi železničarji iz Brežic in Krškega smo s začudenjem -sprejeli vest, da je imenovan za železniškega zdravnika dr. Hudc-list, to pa iz razloga, ker 90 odstotkov vsega osobja zahteva, da bodi železniški zdravnik v -Krškem. Zahtevamo brezpogojno od upravnega odbora v Ljubljani, da upošteva željo pretežne večine osobja in nam da zdravnika tam, kjer ga ljudje želijo. (Opomba uredništva: S lem vprašanjem se bavimo še na drugem mestu, kjer smo razložili točno, kako vlogo so igrali zvezarji pri imenovanju zdravnika.)
Istočasno pa moramo še sporočati, kako so se vršile -pri nas volitve v Nabav-ijačko zadrugo in kako so znali gotovi gospodje pripomoči zvezarjem do zmage. Volitve so bile določene in je bilo to v zadru-garju točno povdanjeno, da se vrše v nedeljo, dne 24. februarja 1929 ob 10. uri do-
poldne v čakalnici III. razreda v Brežicih. V navodilih za volitve je na vsaki glasovnici točno označeno, da se morajo volitve končali najkasneje do 12. ure, -to je dopoldne. Ob določeni uri se je zbralo v čakalnici III. razreda nekoliko volilcev, a gospoda Blažeka ni bilo. Čakali smo do pol 11. ure, na kar smo -določili dva člana zadruge, da sta pobrala glasovnice, ter da počakata na gospoda Blažeka, da se izvrši skrutinij in določi, kateri delegat je izvoljen. Ob tri-četrt na 11. nro je prišel gospod Blažek, a ne v čakalnico, marveč v brzovozno skladišče in tam so mu izročili -glasovnice, in sicer 7 za člana Krošelj, 4 za člana Lavriča in 1 za Pavliča. Imel bi se izvršiti skrutinij ter bi moral biti izvoljen Krošelj za delegata. Toda Nabaivljačka zadruga obrača in odreja, gospod Blažek pa obrne. On je vtaknil vse glasovnice v žep in dejal: »No, -bomo že videli«, ter se odstranil in prišel ob 12. uri v bufet, -kjer so ga člani zo-pet poiskali in zahtevali, ker je rok za volitve že potekel, da se izvrši skrutinij in določi delegat. Gospod Blažek pa je edgo-voril: Jaz imam čas še do 28. februarja, da povem rezultat volitev. Na intervencijo predsednika naše podružnice je še le izjavil: Jaz nimam več glasovnic od naših hudi kakor 4 (bog ve, kateri so tisti srečni zadrugarji, ki se imenujejo »naši«, pa ja ne morda zvezarji), moram iti še na Videm po glasovnice, ker jih ni še nobeden prinesel. Tekal je na to okrog, v prometno pisarno, k strojniku, k progovnemu mojstru in ob 4. uri popoldne je prišel v utico strojnih sna-žilcev, kjer sta se nahajala dva člana Na-bavljačke zadruge, katerima je razglasil rezultat volitev, in sicer 15 glasov gospod Žigon, 7 glasov Krošelj, 4 glasove Lavrič in 1 glas Pavlič ter je zahteval od njih, da mu podpišeta dotično tiskovino, kar sta tudi storila. Ni pustil prešteti in pregledati glasovnic, ampak se je odstranil v hufe-t.
Konstatiramo, da so se izvršile volitve popolnoma proti navodilom, da se niso zaključila ob 12. uri, da gospoda Blažeka sploh ni bilo v volilni lokal, ampak da je po lastni izjavi do 4. ure popoldne iskal o-koli glasovnice »naših« ljudi in tako pripomogel »našim« do častne zmage. Zahtevamo od Nabavljačke zadruge, da gornji rezultat razveljavi ter zahteva od gospoda Blažeka volilni zapisnik, sestavljen po rezultatu ob 12. uri in da na podlagi tega ic-zultata odredi pravilno izvoljene delegate, če Navabljačka zadruga tega ne bo storila, bo s tem jasno dokazala, da meri pravico po dveh merah in da je v zadrugi gotovim ljudem dovoljeno vse, drugi pa morajo -le molčati.
Maribor I.
Opozarjamo vse sodruge, da se vrši redni letni občni zbor naše podružnice v četrtek, dne 21. marca ob 6. uri zvečer v prostorih Ljudskega doma na Ruški cesti. Dnevni red je običajen ter pozivamo vse sodruge, zlasti one, ki stanujejo v mestu, Studencih in bližnji okolici, da se občnega zbora sigurno in polnoštevilno udeleže. One, ki so v zaostanku s članarino, opozarjamo, da članarino še p-red občnim zborom poravnajo, da se ne bo na občnem zboru zadrževalo s plačevanjem članarine.
Sekcija vlakospremnega osobja Ljubljana.
Sporočamo vsem članom, da se vrši redni članski sestanek v sredo, dne 20. marca 1929 ob pol 4. uri popoldne v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v L nadstropju. Poleg obravnave strokovnih zadev se bomo tudi -razgovorili o občnem zboru, -ki se vrši v četrtek, dne 21. marca ob pol 4. uri popoldne v istih prostorih. Pričakujemo sigurne in točne udeležbe.
Kurilnica Maribor.
Svoječasno sta bila sprejeta v mariborski kurilnici dva premogarja kot začasna delavca. Človek bi mislil, da imajo merodajni gospodje s temi ljudmi nekoliko več umevanja, kot pa z ostalimi stalnimi delavci, že iz razloga, ker taki začasno sprejeti uslužbenci živijo itak vedno v strahu, da lahko vsak dan pride od-poved službe, kar seveda pomeni novo pomanjkanje za nje in njih družino. Da pa se tem ljudem nalaga poleg težke in naporne službe še 12- in 12urno službo, katero morajo vršiti ob vsakem vremenu na prostem, plačilo pa dobivajo kakor vsi ostali premogarji, ki ga tozadevno p-redvideva kategorija pomožnih delavcev (pod upravo bivše j. ž. so bili vsi premogarji uvrščeni v katerijo težkih delavcev), to pa že presega vse meje.
Da je delo pre-mogarjev silno težko, to ve danes že vsak lajik, samo našim gospodom -menda to ni znano, akoravno so se pred kratkim prišli na lice mesta sami informirat. Nekemu izmed teh gospodov bržkone n: šlo v glavo, zakaj ne bi zamogel en sam prenvo-gar potiskati napolnjenega vozička ter jc hotel kar praktično demonstrirati svojo moč, uprl se je z ramo ob nek takšen v bližini stoječi voziček, ki pa je ostal kljub silnemu naporu tega gospoda, ne da bi se zganil vsaj za en milimeter z mesta. Tem bolj čudno sc pa nam zdi, da se kljub takim izkušnjam še zahteva od teh dveh začasno sprejetih premogarjev po 12urnem odmoru zopet nastopitev služ.be, namesto da bi se jih uvrstilo v 12-24-urni turnus.
Sodrugi, sotrpini, oklepajte se Vaše strokovne organizacije, ker le združeni v našem Savezu bodete dosegli zboljšanje svojega položaja.
Vuzenica.
Redni občni zbor naše podružnice se bo vršil v nedeljo, dne 24. marca ob 8. uri dopoldne v gostilni Miroslav -Premrov v Vuzenici. Pozivamo že danes vse sodruge, da se občnega zbora sigurno in polnoštevilno udeleže.
Brezovica.
Tukaj pri na imamo triperesno detelj-co, ki se zelo odlikuje s tem-, da o svojih sotrpinih razširja razne vesti; imamo tudi enega evangelista, ki prerokuje, da, kdor se ne bo organiziral pri zvezi, ne bo nikdar
Ko brezlrudno je končano delo Vimjeoćislil ludi roko Vašo belo.
nastavljen. Radovedni smo, na kateri migljaj to prerokuje? Pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno se je tudi šušljalo, da, kdor ne bo volil zvezarske kandidatne liste, se mu bo znižala umina. Tora) na tako zvijačen način se lovi v zvezarske limanice. Za sedaj jim naj bode to v opozorilo m v bodoče ne segajte v žerjavico, da se ne opečete, -gospodje, ker pred zakonom smo vsi enaki. Drugič -bomo prim-orani, da pridemo z imeni na dan. Vse neorganizirane pa poživljamo, da se vsi organizirafo v savez, ker naša parola je: kolikor moči, toliko uspeha!
Rajhenburg.
Iz naše postaje se že dolgo ni ničesar slišalo, a sedanje razmere nas silijo, da se zopet oglasimo. V prvi vrsti omenjamo, da v postaji Rajhenburg, ki je razdeljena na tri postojanke, ni nikake službene ute za kret-. nike na postojanki št. 3, to je na osebnem kolodvoru. Že lansko leto se je iz raznih, razlogov ugotovilo, da je zares potrebna službena uta. Ob tej priliki se je tudi obetalo, da jo bodo kmalu postavili, a do seda; še. ni sluha ne duha o kaki službeni uti; sploh je ta zadeva čisto zaspala. A ubogi kretniki pa željno pričakujemo, kedaj se nam bo kaka utica postavila. Posebno v tej hudi zimi, ko si nimamo nikjer naših zmrz-lih udov ogreti, in kjer bi. zamogli tp-'bomo kosilo, ki nam ga žene donašajo, saj na toplem zaužiti. Tudi inventarno orodje, koli-, kor ga spada v naš delokrog, bi lahko hneli na varnem, kar pa seveda sedaj ni.
Apeliramo na vse merodajne činitelje, naj se ta zadeva čimprej uredi. Pripominjamo pa. še, da je služba kretnika na postaji št. 3 zelo naporna pri tem velikem prometu, ker se zahteva od kretnika še toliko drugih raznih opravkov, da kretnik nazadnje že. ne ve, -kjer bi se naj nahajal in česa bi se naj preje oprijel. Omenimo samo, da sta se pripetila že dva slučaja iztirjenja, ko je bil kretnik drugje zaposlen, a zagovora se mu m priznalo, moral je plačati kazen. Zato priporočamo, naj se nam nudi možnost, da bomo zamogli glavno pažnjo posvečati varnosti prometa in občinstva, in šele nato se nas naj -pritegne k drugim opravkom, kolikor bi nam čas dopuščal. Da smo po nepotrebnem izrabljeni, je to dokaz, da moramo od odvzetih plomb odstranjevati žično vrvico, kakor da bi se naše plombe v tovarni posebej prelivale.
O postojanki št. 2 smo že lani poročali. Omenili smo tudi, da v tej postojanki nimamo posode za -pitno vodo in umivalnika, ker si moramo še zdaj roke umivati v pljuvalniku in brisati v cunje, kar je pa ne-higijenično. -Omeniti pa moramo o postojanki št. 2, da je popolnoma lesena od zunaj in znotraj; ker pa je v kotu pritrjena železna peč, -je zelo nevarno v slučaju ob izbruhu požara. V tak-em -primeru bi si pač tamkajšnji uslužbenec ne mogel ničesar pomagati, ker nimamo nikakršne posode, katera nam bi služila za -mnoge službene interese. Zatoraj se priporočamo še enkrat, da se nam -podeli omenjena posoda in umivalnik, in brisače za vse tri postojanke. Ker se vse sedaj na novo prenrejuje in popravlja stare napake, upamo tem bolj, da se bodo tudi v tem oziru naše težnje olajšale.
Iz okrožnic.
Pogrebnine za rodbinske člane iz sredstev bolniškega ionda.
Centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu je poslala pod štev. 1428 od 21. novembra 1928 vsem oblastnim upravam razpis, da priliče na podlagi § 59 Naredbe M. S. štev. 16.276-22 in § 71 Privr. pravil, nika bol. fonda glede družinskih članov pogrebnina le za zakonskega druga, ki je živel s članom do smrti v rodbinski skupnosti in nepreskrbljene otroke, najdalje do 18, leta, ne pa za stariše, brate, sestre in druge družinske člane.
Za zakonskega • druga se smatra poročeni zakonski drug, neporočeni pa samo pod pogojem točke d § 19 Naredbe M. S 16.276 od 1922.
Točka d § 19 naredbe se glasi:
»Neporočeni zakonski drug, če nima član poročenega zakonskega druga ter dokaže, da mu veljavni zakoni onemogočajo skleniti zakon.«
Naplačilo dolga umrlega člana bol. fondu.
Centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu je poslala pod štev. 1519 od 23. novembra 1928 razpis, da se iz pogrebnine ne plačuje bol. fondu noben zaostali dolg umrlega člana bol. fonda, od hranarine in ostalih dajatev pa se more izvršiti pla-
čilo dolga boL fondu šele po odobrenju Centralnega upravnega odbora za vsak slučaj posebej.
Nov zdravnik v Prevaljah dr. Davorin Flis,
Po dopisu Centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu štev. 1681-1928 je g. pomočnik Ministra za promet odobril z odlokom štev. 22.725-28 nastavitev gospoda dr. Davorina Flisa za honorarnega prometnega zdravnika v zdravstvenem okrožju Prevalje.
Gospod dr. Davorin Flis je nastopil službo 1. februarja 1929 in ordinira za člane bolniškega fonda, odnosno njih svojce vsak delavnik od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure, izven ordinacije pa v smislu čl. 28 in 29 pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega osobja.
Gradbe gospodarskih poslopij želez, uslužbencev na žel. svetu.
Razpis štev. I-III-1929.
Vsem službenim edinicam!
Glede zgradb železniških uslužbencev na železniškem svetu sta obstojala do sedaj dva načina obravnavanja, ki ju sedaj unificiramo s sledečimi določbami:
Železniški uslužbenec, ki si namerava zgraditi na železniškem svetu v bližini stanovanjskih, postajnih poslopij in čuvajnice zgradbo za shranjevanje poljskih pridelkov, kuriva itd., hlev ali kaj sličnega, mora predložiti potom progovne sekcije tozadevno prošnjo na direkcijo. Prošnji je priložiti načrt poslopja (v merilu 1 : 100 ali 1 : 50), situacijo (v merilu 1 : 1000 ali 1 : 1440) in prečni iprerez (v merilu 1 : 100) v 3 izvodih. V situacijo je vrisati vsa poslopja v okrožju 60 m radija ter naznačiti, da-li so ta poslopja ognjavamo zidana in krita ali ne ter v kakšnem stanju se nahajajo. V poročilu je navesti, da-li se bo poslopje nahajalo v bližini vasi in če naj se posebno ozira radi tega na zunanje lice in ognja varnost poslopja.
Glede situiranja takih poslopij naj veljajo sledeče norme:
Poslopja naj bodo čimbolj oddaljena od železniških objektov in tako situirana, da se s proge ne opazijo, če niso projektirana tako, da ne kvarijo lica okolice. Čc so poslopja s proge vidna, ph je maskirati ali z živo mejo ali vedno zelenimi rastlinami. Vsekakor je polagati navečjo pažnjo na to, da se obvarujejo železniška poslopja škode, ki bi mogla nastati vsled požara gospodarskih poslopij žel. uslužbencev.
Nadaljuj postopek je sledeč:
Ko prejme progovna sekcija prošnjo, napravi protokol, v katerem natančno določi pogoje, pod katerimi naj se gradba dovoli. Dolžnost uslužbenca samega pa je, da dobi od posestnikov v okrožju 60 m radija ter od občine dotičnega kraja izjavo na protokolu samem, da proti zgradbi ne ugovarjajo. Ta protokol se s prošnjo in načrti predloži direkciji v odločitev. Za zgradbe v območju postaj naj zapisnik sopodpiše šef postaje.
Če proti gradbi ne bo pomislekov, bo izdala direkcija prosilcu stavbno dovoljenje, ki se bo dostavilo prosilcu polom progovne sekcije.
Odločitvi bo priključen rcverz, ki ga mora prosilec podpisati im kolkovati. Reverz se zabeleži v seznam sklenjenih pogodb ter nato predloži s seznamom D 44 direkciji.
Vsako spremembo posestnika takih poslopij je naznaniti, da se reverz prepiše na novega lastnika.
Progovne sekcije niso pooblaščene, izdajati dovoljenja za gradbo poslopij žel. uslužbencem na žel. svetu. Vsako prošnjo je predložiti direkciji.
Prošnjam za zgradbo predmetnih poslopij se ne bo ugodilo posebno v sledečih slučajih:
1.	Če se poslopje z ozirom na lokalne prilike sploh ne sme dovoliti, posebno ne v bližini postajnih poslopij in postajnega prostora.
2.	Če je zgrajenih pri žel. poslopju že več takih zgradb, ki naj bi še nadalje ostale.
3.	Čc preti vsled novega poslopja nevarnost požara ali 6e se nevarnost požara s tem poveča.
4.	Če je poslopje s proge vidno in se ne more zakriti.
5.	Čc kvari s svojo zunanjostjo lice okolice.
6.	Iz higijenskih vzrokov (hlevi v bližini studencev, vodnjakov itd.) in drugih lokalnih vzrokov, ki se pri zgradbah morajo upoštevati.
Progovne sekcije naj v zapisniku posvečajo pažnjo na gori navedenih 6. slučajev ter svoj predlog za privoljenje ali zavrnitev na ten» bazirajo; glede potrebnih načrtov pa naj gredo žel. uslužbencem na roko s tem, da jim jih izgotove, če bi za to zaprosili.
Direktor: Inž. D. Knežević, s. r.
Prepoved uživanja alkoholnih pijač v p	službi.
Razpis Štev. 1-1-29,
Vsem službenim edinicam!
Poslednje železniške nesreče, ki so poleg ogromne materijalne škode zahtevale tudi človeške žrtve, ter zelo škodovale u-gledu našega prometa, so v prvi vrsti zakrivili eksekutivni uslužbenci, k čemur pa je v veliki meri pripomoglo tudi uživanje alkoholnih pijač med vršenjem službe.
Ker je popolna treznost predpogoj za vestno in točno vršenje prometne službe, naj šefi edinic in njihovi namestniki, kakor tudi ostali kontrolni organi v tem pogledu najstrožje nadzorujejo o sohi c ob nastopu službe, posebno pažnjo pa naj posvetijo onim uslužbencem, ki so nagnjeni uživanju alkoholnih pijač. Vsak primer pijanosti med vršenjem službe mora, kdor ga zapazi (člen
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru.
72 z. o d. p. o.) brezpogojno takoj naznaniti | nadrejentnu starešini, pri tem pa naj ne u-pošteva nobenih olajševalnih ozirov, temveč naj mu bo pred očmi vedno le varnost prometa, kakor tudi ugled svojega stanu. Kadar se ugotovi pijanost, se mora postopati po določbi čl, 5 toč. 4 Pravilnika o vršenju saobraćajne službe, ki se glasi: »Pijančevanju udani uslužbenci se ne smejo trpeti v službi. Ako se ugotovi, da je uslužbenec v službenem času vinjen, se mora takoj odstraniti iz službe, njegov starešina pa mora sestaviti zapisnik, kjer ugotovi z dvema pričama njegovo stanje kakor tudi vse druge obremenilne okolnosti. Po možnosti naj se pozove tudi železniški zdravnik, da ugotovi pijanost. Ta zapisnik se pošlje pristojni na dre jem oblasti uslužbenca s službenim poročilom.«
Dolžnost vsakega uslužbenca naj bo, pijanost v službi absolutno zatreti, in bomo v to svrho brez usmiljenja odpustili iz službe (čL 150 zak. o drž. prom. o.) vse one uslužbence, ki ne bodo upoštevali vse tozadevne zakonske določbe, odnosno izdane naredbe ministrstva saobraćaja in generalne direkcije, ter razpise direkcije.
Sefi službenih edinic naj nemudoma obvestijo podrejeno osobje o prednjem razpisu dokazno, za kar so osebno odgovorni.
Poleg tega naj razobesijo edindce ta razpis na vidnem mestu po vseh službenih prostorih, opozorijo uslužbence pri vsakokratnem šolanju na vsebino in zle posledice neupoštevanja tega razpisa.
Izvršitev javiti občnemu odeljenju.
Direktor: Inž. D. Knežević, s. r.
Honorar prometnih zdravnikov za pomoč pri splavu.
Razpis štev, 2-I-H. F.-29.
Vsem službenim edinicam in honorarnim prometnim zdravnikom.
Centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu je sporočila z dopisom štev'. 1299 od 5. novembra 1928, da priliče honorar po Din 100.-—, ki je predviden v členu 19 pravilnika za zdravniško službo bol. fonda za porode, honor. prometnim zdravnikom tudi za pomoč pri splavu.
Gg. šefi službenih edinic naj o tem poduče podrejeno osobje.
Pom. direktorja: Inž. M. Klodfč, s. r.
Razno.
Velik uspeh zvezarjev.
Še na zadnji seji oblastnega u-pravnega odbora bolniške blagajne so zrvezarji, ki so bili doslej od direkcije imenovani v upravni odbor, dokazali, koliko je njim mar želja m zahteve železničarjev. Že neštetokrat smo povdarili, da zveza pozna člane, zlasti nižje, v prvi vrsti pri inkasirali ju članarine, kadar gre za interese železničarjev, pa zveza večkrat na te mase pozabi in se spomni le na želje višjih gospodov. Jasen dokaz je nastavitev železniškega zdravnika v Brežicah. Vse članstvo (nad 90 odstotkov vseh železničarjev, ki .»padajo pod rajon železniškega zdravnika v Brežicah) je zahtevalo, da naj se sedež zdravnika prenese v Krško in tam nastavi zdravnik. Naši sodrugi v upravnem odboru so energično zastopali interese železničarjev ter zahtevali, da naj se zasedba tega mesta odgodi, dokler se ne zasliši mnenja železničarjev; gospod Sovre pa je kljub temu stavil predlog, da naj se nastavi g. Hudelist kot železniški zdravnik. Naših 5 sodrugov je glasovalo proti temu predlogu, katerega sprejem pa je omogočil g. Kojan, bivši član našega saveza, a danes vnet zvezar, ki je glasoval za Hudelista. Zvezi toraj ni mar razpoloženje članov, ona ne upošteva glasov železničarjev, ona upošteva le glas par uradnikov iz tega rajona. Upamo, da bodo poslednji člani zveze, ki so še v Brežicah ali v Krškem, izpregle-dali ter videli, da zveza njih interesov ne ščiti ter ji seveda enkrat za vselej obrnili hrbet. Pričakujemo, da bo tudi gospod Hudelist vpošteval razpoloženje članov in spremenjeni sklep upravnega odbora bolniškega fonda, ki je sklenil, da se sedež zdravnika prenese v Krško ter da bo umaknil svojo prvotno prošnjo.. Železničarjem iz Brežic in Krškega1 pa zagotavljamo, da bomo ukrenili vse, da se njih zahtevi ugodi in zdravniški sedež prenese v Krško.
»Enotnost« od 1. februarja je morala zopet potipati Savez in pa Stankota, kateremu obeta že mesto v Delavski zbornici in kjer ponovno šiba »naš oportunizem«. »Delavci in kmetje« so pisali iz Zagreba, kako se je hotelo volitve zaupnikov preprečiti, da ne bi Stankotov oportunizem dohitel občuten poraz.
In glejte ter strmite: Stankotov Savez je bil v delavnici Zagreb strahovito poražen, ker je dobil pri volitvah zaupnikov le 176 glasov in 3 zaupnike, nezavisni pa 877 glasov in 13 zaupnikov,
Gospodom »Enotničairjem« naj v njih | neljubem položaju pomagajo številke, da i ne bi priznali sigurnega poraza, ki jih bo doletel. Da se pa sliši še drugi plat zvona, pa povemo to-le:
Ko smo lansko leto izvolili 100 in 100 zaupnikov po celi državi, je »Enotnost« lepo molčala o naših uspehih, prinesla pa je celo tabelo nezavisnih, ki so v celi državi komaj v par krajih mogli postaviti liste.
In na zagrebške volitve smo letos mi sa-vezarji izredno ponosni, ker dokazujejo, da ni več daleč čas, ko bo tudi zadnja postojanka nezavisnih izven Srbije v naših vrstah.
Leta 1927 nismo mogli za volitve v delavnici postaviti niti liste, ker nismo imeli članov še v vseh oddelkih.
Leta 1928 smo prvič samostojno nastopili ter smo dobili 126 glasov in 2 zaupnika. Nezavisnim je postalo to zelo neprijetno in ukrenili so tekom leta 1928 vse, da bi uničili našo podružnico v delavnici, a brez uspeha.
Leta 1929 smo šli drugič v volitve in smo dobili že 176 glasov in 3 zaupnike. Po-rastli smo na glasovih in tudi na organiziranih članov v enem letu za 50 članov ali za 40 odstotkov. Imamo pa to garancijo, da bomo tudi letos za 40 odstotkov porastli in to je, krožek okoli »Enotnosti« ,kar vas skrbi in kar je resničen rezultat volitev v zagrebški delavnici.
»Pravica« prinaša vedno bolj interesantne železničarske vestnike. Odkar se je centrala preselila v Ljubljano, nameravajo po vzgledu Zvezarjev črpati modrost pri »Enotnosti«. Častitamo!
Taktika zvezarjev.
Vsem železničarjem je še znano, s kako energijo in hitrostjo so sklicevali zvezani zadnje mesece protestne shode, sprejemali nezaupnice direkciji ter napovedovali najltujši boj.
En mesec je poteklo od takrat in gospodje v vodstvu zveze so uvideli »netaktičnost svoje odločnosti, s katero niso pridobili niti enega člana, pač pa razočarali nešteto pridnih ovčic, ki se s tako »politiko« niso strinjale (ker bi lahko posamezniku morda kaj škodila).
In v št. 2 svojega časopisa so izdali izjavo, v kateri med drugim navajajo sledeče;
»Nezadovoljni smo bili do sedaj, kar je prišlo do izraza tudi v našem oficijelnem glasilu in naravno, da se je v takih razmerah iskalo vzroka povsod in tudi v ljubljanski direkciji, vsled česar so padali proti njej z naše strani najostrejši napadi.
Izjavljamo iz svojega nagiba, da so bili napadi našega lista na ljubljansko direkcijo v zadnjem času, posebno v zadnji številki neosnovani in ugotavljamo, da je direkcija s svoje strani na podlagi obstoječih predpisov in svoje kompetence pod-vzemala vse za ohranitev prometa v Sloveniji in materijelno oskrbo osobja.«
Tako, železničarji, sedaj vidite pa drugi obraz oficijelnega vodstva zvezarjev. Vse, kar so preje kričali proti direkciji, ni bilo res in resno mišljeno.
Kje so še taki kalini, ki bi se ujeli na vaš lim?
Volitve v Nabavljačko zadrugo.
Že v eni zadnjih številk smo izjavili našo bojazen, đa se volitve v Nabavljačko zadrugo ne bodo izvršile tako, kakor bi to bilo, želeti, to je nepristransko, ampak, da bodo gotovi gospodje na vsak način hoteli pri teh volitvah manipulirati. Gospodje v upravnem odboru Nabavljačke zadruge so se izgovarjali, da bj pošiljanje glasovnic po pošti stalo preveč denarja, da bi se glasovnice lahko izgubile ter da jč najbolj pravilno, da se glasovnice dostavijo dosedanjim delegatom, ki naj jih nepristransko razdele in skrbe, da s e bodo volitve v redu izvršile in da bo vsakdo lahko svobodno volil. Kako so se te glasovnice nepristransko razdeljevale? Na enem volišču je nosil glasovnice nek upokojenec v nahrbtniku od hiše do hiše ter povsod zahteval, da naj se podpisana glasovnica takoj kar njemu vrne, da bodo že oni vse naredili. Na drugem volišču se je enako marsikateremu volilcu dalo le listek o procentih (ki je bil pač iz ; taktičnih razlogov priložen glasovni-
I ci), glasovnico pa je lepo obdržal de-! legat, ki je seveda skrbel, da pridejo nanjo »pravi kandidati«. Imamo slučaje, ko zadrugar kljub ponovnim urgencam ni mogel dobiti glasovnice, ki jo je baje že nekdo vzel za njega. Na dan volitev pa je ta glasovnica bila v kupu zvezarskih kandidatov. Imamo izjave zadrugarjev, da glasovnic niso niti dobili, niti podpisali, vendar pri skrutiniju je taka glasovnica prinesla en glas zvezarjem. Že v Ljubljani sami smo ugotovili, da so nekateri člani še v soboto, to je 23. februarja, morali iti po glasovnico v Nabavljačko zadrugo, ker ni bila odposlana po pošti. Kako so se glasovnice delile v nekaterih zunanjih krajih, bo Nabavljačka zadruga pač lahko zvedela ter bo ponosna na delegate, izvoljene po tem sistemu. UJNŽB je takoj v pondeljek razglasilo v »Narodu« uradni komunike, da je Udruženje zmagalo pri volitvah v Nabavljačko zadrugo na celi črti Mi ne zavidamo take zmage zvezanem ter jim svetujemo, da naj bodo za prihodnje leto še bolj »kunštni« ter naj poskrbe še za kak drug volilni red. Zakaj bi pač delegati delili glasovnice, ko je zadosti, da jih oni sprejmejo in kar sami zopet oddajo. Da pa bo tako vedrenje in oblačenje v Nabav-Ijački zadrugi enkrat prenehalo, bodo poskrbeli zavedni železničarji in takrat tudi pošteno obračunali z onimi, ki mislijo, da je njim vse dovoljeno.
Igralci in Igralke posor!
Delavski oder »Svobode« v Ljubija tu bo začel začetkom marca študirati dramo nemškega pisatelja Ernesta Tollerja
„RUŠILCI STROJEV'
v prevodu Mileta Klopčiča. Režiral bo s. Kreft Bratko. Ker je za uprizoritev potrebno čim večje število igralcev in igralk, poživljamo vse člane Delavskega odra, da se prijavijo v tajništvu »Svobode« (palača Delavske zbornice, levi vbod. L nadstropje) kakor tudi da privedejo nove s odru ge in Sodražice, ki imajo veselje, da igrajo. Ker bo prva bralna vaja že okrog 10. marca, naj se sodrugi tn Sodražice čimpreje prijavijo. Čim več, tem bolje. — Delu čast in oblast!
Delavski oder.
Železničarji, pozori
Priporoča se nakup blaga za obleke, perilo itd. pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kor-gresni trg 15, ki nudi veliko izbiro, prvovrstno blago in je najceneje.
Podpore in posmrtnine.
A. Podpor e;	Dih
Gartner Anton, Bistrica . . . • •	'00.--
Bertoša Metod, pom. ljevač. Zagreb 250. -Maraković Mato, radionica Sarajevo 200,— Miloš Luka. radionica Sarajevo . .	100. -
Mikulčić Karlo, radionica Sarajevo . 200.— Cize! Anton, prog. del., Brežice .	.	150,—
Jiirkas Franc, prog. del.. Brežice . .	150.—
Kozjak Franc, prog. čuvaj, Brezno .	200.—
Mauer Anton, upokojenec, Ig . .	. 200.—
Podlesek Ludvik, kovač, Maribor 1 .	100.—
Glaser Franc, profesion.. Maribor II 150.— Pekošak Franc, prog. del., Grobelno 150.-Ložar Anton, premogar, kur. Ljublj. 150.— Furek Mirko, delavec, Maribor 1 . .	100.—
Škvorc Matija, kotlar, Maribor I . . 200,— Vertnik Franc, zvaničnik, Celje . . 200.— Malnika Josip, radionica Sarajevo . 300. Pinjušič Anton, radionica Sarajevo .	200,—
Miličevič Franjo, radionica Sarajevo 200,— Hermec Ivan, prog. del.. Krško . .	150,—
Petek Franc, prog. del.. Ponikva . • 100. Zorman If Ivan, kurilnica Ljubljana 150.— Vrance Ivan, vododajaiec, Brezno .	100. -
B. Posmrtnine;
Kosmath Hinko, Ptuj, po umrli ženi 500.— Vdovi Fistrič Jakoba, kurj., Maribor 250.— Vdovi Šemcrl Filipa, Novo mesto . 500.— Kocjančič Filip, Zalog, po umrli ženi 350 — Renner Miha. Mar. III, po umrli ženi 350 — Vdovi Pfeifer Fr., prav. del. Maribor 700.—
Skupno izplačano Din 6550, — : Do 1. nov. 1928 že izplačano Din 108,875.—
Celotno Din 115.425 —
RAZU K A vVašo korist dg 30°lo
že nabavite blago za obleke, plaSže, perilo Itd. pri
NOVAKU kongrein?trg 15
Največja izbira kamgarnov in sukna za civilne in službene obleke, za plašče damske in moške.
Nad 200 novih vzorcev za pomlad!!
Blago za perilo, rjuhe i. t. d. najboljših znamk.
Prlznnno nnjcenejil naKup! Oglejte sl nlogo! Prepričujte se!
Istavnik J^ip Ošlak v Mariboru. - Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru - Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjen! «-i»	oi-Livr D»,u sr i iiiHiintii in T*T&T17. Zmazek v Marmoru.