LOVEN Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 grld., za en mesec 1 eld. 40 kr V administraciji prejemali. velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr.. ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno ¿manjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^teT. TO. Ljubljani, v četrtek 7. aprila 1892. Letnik XX. Narodni boji na Štajerskem. Štajerski slovenski poslanci neradi hodijo v Gradec v deželni zbor. Vedo namreč, da so v glavnem mestu lastne svoje kronovine — tujci brez domovinskih pravic. Njih glas za pravice slovenskega naroda je glas vpijočega v puščavi. Priče morejo biti, kako da se leto za letom vedno hujše nasilje vsiplje od strani Nemcev na Spodnji Štajer. Tudi v letošnjem zasedanju so morali bili priče sklepa večine nemško-liberalnih poslancev, da naj se ponemčevanje bolj goji na slovenskem Štajerskem vzlasti v šoli ter da naj se učiteljem dele v ta namen vabljivi darovi. Nikjer na svetu se pri vzgojevanju mladine pač toliko ne greši proti natornim zakonom, kakor vprav v Avstriji. Po mnogih druzih deželah pametnim ljudem niti ne pride na misel, da bi bilo mogoče otroke podučevati v drugem jeziku kakor v materinem. S tem so že a priori uničeni vsi sadovi šolske vzgoje. To ni nobena vzgoja pametnih ljudij, to je „dressura" brezpametnih živali. Vkljub vsemu temu vendar zahtevajo liberalni Nemci, da naj se to izvršuje na spodnjem Štajerskem pri slovenski mladini. Tudi v tem slučaju se je pokazal bistveni razloček med liberalnimi in med konservativnimi Nemci. Poslanci nemško-konservativni so v zbornici glasovali s Slovenci ter branili njih natorne pravice proti liberalno-nemškim poslancem. S tem so seveda storili le svojo dolžnost. A zato morajo pa marsikatero grenko požreti od liberalnih časnikov. „Tagespost" piše v tem oziru: „Včerajšnji dan pač ni bil časten dan za klerikalce, ki so pod pretvezo, da se ohrani narodni mir, glasovali ravno proti onim predlogom, kateri bi oživljeni ohranjevali in vtrjevali mir v deželi." Po mislih nemškoliberalne „Tagespost" bo tedaj narodni mir na Štajerskem tedaj vtrjen, kadar bodo pokopali zadnjega Slovenca, kadar bo germanizacija slavila svoje zmage na slovenskem Štajerskem. Glasilo nemških konservativcev na Štajerskem odločno zavrača pisarjenje „Tagesposte" ter pravi glede vzgoje v materinem jeziku: Poskus, otrokom v ljudski šoli vbijati v glavo tuj jezik, je nesrečen. To se pravi šolski čas zapravljati za prazen nič; to pa tudi naravnost nasprotuje namenom ljudske šole. V narodno namešanih okrajih vzgajajo se sami bebci, ako se resnobno vrše taki poskusi. Mi si celo misliti ne moremo, da bi kedo tako nespameten bil ter hotel v nemških gornje-štajerskih šolah podučevati j tuj jezik in sicer tako, da bi ga konečno ljudstvo razumelo in govorilo. — Bolj nespametnega in bolj nevspešnega poskusa bi si pač ne mogli lotiti! Iz tega praktičnega vzroka odločno obsojajo ne le nemški konservativci vsi v Avstriji marveč tudi I katoliki na Nemškem in v Ameriki nezmiselno načelo „že v ljudski šoli priučevati se tujega jezika." Iz teh pojavov je Slovencem pač jasno, kedaj se bode tudi zanje uresničila narodna jednakopravnost | v Avstriji in od katere strani se imajo v tem oziru nadejati izdatne pomoči. Slovani v Avstriji pridemo do svojih pravic, kadar bode na krmilu konservativna, krščanska vlada, kadar bodo državni zbor in deželni zbori imeli večino krščansko mislečih mož. Torej za nas Slovence tudi v narodnem oziru ni večje nevar-i nosti, ni hujšega sovražnika' nego je liberalizem, ki že po svojem bistvu hujska narod proti narodu, da v teh prepirih žanje za-se. Večje kvari torej Slovencem tudi v narodnem oziru ne more provzročevati nikdo, kakor oni, ki širijo napačni liberalizem tudi med Slovenci. Kajti tem potom se le rušijo pogoji, ki bi nas dovajali do narodne ravnopravnosti. Mi bi nikdar ne hoteli prevzeti tolike odgovornosti; mi nečemo biti poma-gači grobokopom blaginj slovenskega naroda, zato moramo z vsemi silami pcbijati liberalizem, ker je uprav to v naših očeh najnevarnejši naš sovražnik. Želeti bi torej bilo, da bi liberalni slovenski vodje vendar že jedenkrat resno in brez strasti premislili ter si vest izprašali, kam njih delovanje naposled privede naše ljudstvo. Izjavimo pa ob tej priliki tudi željo, naj bi naši liberalni listi prav dobro si | zapomnili ta dogodek v deželnem zboru štajerskem ter nehali udrihati, kakor to delajo pri vsaki priliki, po nemških konservativcih, ker ti so naši zanesljivi zavezniki ne le v boju za verske in gospodarske, marveč tudi v boju za naše natorne narodne pravice. Politični preg-ied. v Ljubljani, 7. aprila. Sotrauje Tirolska. Šolski odsek tirolskega deželnega zbora je izdelal že zakonski načrt o šolskem nadzorstvu. Glavne določbe tega načrta so: Krajni šolski svet je sestavljen iz zastopnikov cerkve, šole, zastopnikov občin, sestavljajočih šolsko občino, in krajuega šolskega nadzornika. Verske interese šolske mladine zastopa s člani katoliške cerkve dušni pastir, v katerega dušnem pastirstvu je šola, ali duhovnik, katerega določi višja cerkvena oblast. Ce je v občini več šol v raznih dušnopastirskih oko-liščih, odloči višja cerkvena oblast, kateri dušni pastir naj vstopi v krajni šolski svet. Drugi dušni pastirji se pa vendar udeležujejo s posvetovalnim glasom obravnav, ki se tičejo njih šol. Ce pa javna šola ima učne moči kacega ženskega reda, ima voditeljica pravico odposlati zastopnika, da se s posvetovalnim glasom udeležuje posvetovanj o njih šoli. Krajni šolski nadzornik je zavezan, večkrat ogledati šolo in o tem poročati krajnemu šolskemu svetu. Ce je na šoli več učnih močij, sme se tudi udeležiti učiteljskih konferenc. Pa tudi drugi člani krajnega šolskega sveta lahko večkrat ogledajo šolo. Posebno ima zastopnik katoliške cerkve pravico, se vsak čas prepričati o nravnoverski odgoji in pomanjkljivosti, katere zapazi, takoj poročati krajnemu šolskemu svetu in predloge staviti v tem oziru. Kaku naredbe ukreniti pa more le skupni šolski svet. Mestom, če tudi nemajo svojega statuta, se more tudi dovoliti poseben šolski okraj. Poleg okrajnega šolskega nadzornika ima tudi vsak član okrajnega šolskega sveta pravico, ogledavati šole, posebno zastopnik cerkve, da se prepriča o nravnoverski odgoji in poroča o kacih pomanjkljivostih krajnemu šolskemu svetu ter stavi potrebne predloge. Deželni šolski svet je sestavljen iz načelnika deželne vlade kot predsednika, štirih zastopnikov cerkve, to je jednega zastopnika iz solnograške, jednega iz briksenske, jednega iz italijanskega in jednega iz nemškega dela LISTEK Sebastopolj. (Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.) XVI. Na naši utrdbi in na francoskih nasipih vihrale so bele zastave in mej njimi po cvetoči dolini so ležala na kupih razmesarjena trupla v sivih in modrih oblekah brez čevljev. Delavci so jih nakladali na vozove. Smrad mrtvih teles je polnil zrak. Iz Sebastopolja iu iz francoskega tabora hitele so tolpe naroda gledat z radovednostjo in sočuvstvom ta prizor. Poslušajte, kaj govoré mej seboj ti ljudje. Tu je v krogu zbranih Rusov in Francozov mladi častnik, če tudi slabo, pa vendar dosti razločno, da ga raznmejo, govoreč francoski, ogledujoč gardin patronjak. „E sesi purkua se uazo lie?" izpregovori on. „Parcelne c'est une giberne d'nn régiment de la garde, Monsieur, qui porte l'aigle impérial." „E vu de la gard?" „Pardon, Monsieur, du 6-ème de ligue." „E sesi u ašte?" vpraša častnik, kažoč na lesen rumen smočnik, v katerem Francoz kadi smodčico. „A Balaclava, Monsieur! C'est tout simple en bois de palme." „Žoli," rekel je častnik, ki ni toliko govoril po lastni volji, kakor po besedah, katere je znal. „Si vous voulez bien garder cela comme souvenir de cette recontre, vous m'obligerez. In uljudni Francoz je ugasnil smodčico in podal častniku smočnik z majhnim poklonom. Častnik mu da svojega in vsi zbrani Francozi in Rusi bili so videti jako zadovoljni in so se smehljali. In sedaj vesel pešec v rudeči srajci z ogrneno suknjo v spremstvu druzih tovariš, ki z rokami na hrbtu z veselimi radovednimi obrazi stojé za njim, stopi k Francozu in ga poprosi ognja. Francoz razžge pipo, jo odpre in dâ Rusu ognja. „Tabak bun," reče vojak in gledalci se po-smejajo. „Oui, bon tabac, tabac turc," reče Francoz; „et chez vous autres tabac — russe? Bon?" „Rus — bun," reče vojak v rudeči srajci in in pričujoči bi bili kmalu popokali od smeha. „Franse net bun, bonžur mus je!" reče vojak v rudeči srajci, ki je zbral vse svoje je- zikovno znanje, Francoza poteplja po rami in smeje se. BVancozi se tudi smejejo. „Ils ne sont par jolis ces ba . . de Russes," reče neki Zuav izmej množice Francozov. „De quoi de ce qu'ils rient donc?" pravi drugi z italijanskim naglasom, stopivši k našim. „Kaftan (suknja) bun," reče veseli vojak, gledoč obšito suknjo zuavovo in se zopet zasmejajo. „Ne sorts pas de ta ligne, a vos places sacre nom!" kriči francoski desetnik in vojaki razidejo se z vidno nezadovoljnostjo. In tukaj se v krogu francoskih častnikov zabava naš konjiški častnik. Govoré o nekem comte Sazonoff: „Que j'ai beaucoup connu M.," reče francoski častnik z jednim epoletom, „c'est un de ces vrais comtes russes, comme nous les aimons." „I ly a un Sazonoff, que j ai connu," reče kava-lerist, „mais il n'est pas comte, a moins, que je sache, un petit brun de votre âge a peu prés." „C'est ça M., c'est lui. Oh que je vaudrois le voir ce cher comte. Si vous le voyez, je vous prie bien de lui faire me compliments — Capitaine Latour," reče on klanjajoč se. (Dalje slédi.j tridentske škofije; iz štirih zastopnikov učiteljskega stanu, katerih dva morata biti učitelja uemških, dva pa italijanskih šol. Gorenja Avstrija. Tudi v podrobi v s prejel je deželni zbor zakon o novi sestavi det nega šolskega sveta. Liberalci se specijilhe debi niso udeležili in tudi niso glasovali. — Potenfr deželni zbor rešil več gospodarskih zadev, mej di gim uaročilo deželnemu zboru, poizvedovati, če kazalo osnovati deželno zavarovalnico za škode toči. Češko. Mej liberalci je velik etrali zaradi tega, da se je sprava raždrla, ih se je vsled tfega bati, da razpade levica. „Deutsche Zeitung" pogovarja nezadovoljueže, da naj le vstrajajo pri zjedi-njeni levici. Sprava je Nemcem že precej koristila. Notranja politika se je zanje ugodneje obrnila, pridobili so neko samostojnost v deželnem šolskem in deželnem kulturnem svetu iu pa nemški senat pri nadsodišču. Tudi omejenie okrajev po narodnostih se bode izvršilo, če Nemci ostanejo edini. W maiaj «i draav». Italija. V Veroni je umrl general Piandel. Pokojnik je bil znan posebno v južni Italiji. Mncgo zaslug ima za iztrebljenje roparjev na Napolitan-sivem, kjer je pa tudi z veliko odločnostjo, da, včasih tudi z grozovitostjo postopal. V bitvi pri Cu-stozzi pa ni imel sreče. liumnnija. Vlada se hoče vsekako iznebiti bolgarskih emigrantov. Ko bi jim Rusija dala ruske Dotne liste, jih pa bodo iztirali na podlagi zakona o iztiranju tujcev iz 1881. leta. Povod temu, da je vlada začela s tako odločnostjo postopati proti emigrantom, je to, da je bolgarski zastopnik v Buku-reštu dobii več pretilnih pisem in da so emigrantje imeli skrivne shode. Rumunska vlada je prepričana, da je mej emigrauti tudi več ruskih vohunov. Španija. Zaprta anarhista Devac in Fereira priznata, da sta nameravala razrušiti več javnih poslopij. Več družili anarhistov zaprli so v Sevilli, Cadixu, Badajozu, Granadi in primorskih mestih. V Madridu našli so več rudečih in črnih zastav. Devac je priznal, da je poskusil v dinamitom razrušiti poslopje španjskega konzulata v Lizboni. Policija je na jako točno poučena o anarhistih, ker je neki anarhist stopil v tajno policijsko službo in vse izdal. Francija. Anarhist Mathieu je baje bežal v Bruselj. Ravachol je priznal, da je on prouzročil več eksplozij, ali sodišče več njegovim izpovedbam ne veruje. Sodijo, da je on prevzel nase hudodelstva več druzih, da jim ohrani svobodo in policijo spravi na napačen tir. Policija straži noč in dan stanovanje generalnega državnega pravdnika Beaurepaira. Gospodar hiše, v kateri državni pravdnik stanuje, je v velikem strahu pred anarhisti. Ponujal je pravdniku veliko odškodnino, da se kam drugam preseli. i izvirni dopisi. Z Dunaja, 5. marca. Poslednja dva večera slovenskega kluba, v katerih prvem je čita! gosp. dr. Al. H o m a n o „športu", a v drugem gosp. prof. dr. J. Pajk „predmet iz praktičnega modroslov.ja", bila sta zelo zanimljiva in živahna. G. dr. Homan je sportsmau kat'exoehen — zato je njegovo berilo tem bolj zanimalo, ker — kakor je sploh znano. — Za sedaj se še nobeden Slovenec ni bavil s tem predmetom. Gosp. dr. Simonič, ki je klubovemu večeru predsedoval, ker je gosp. Navratil bil zadržan priti v klub, zahvalil se je g. čitatelju v srčnih besedah. Mnogokateri pa so želeli, da bi to berilo gosp. dr. Homan priobčil v katerem slovenskem listu. — Berilo g. prot. dr. Pajka delilo se je v dva dela v katerih je slavnoznani naš modroslovec raziskaval človeško življenje s stališča modroslovca v vseh dobah. Berilo je bilo z burno pohvalo sprejeto. G. starosta Navratil slavil je našega rojaka dr. Pajka ki se je zopet potrudil, Slovencem na Dunaju prirediti zanimljiv večer. Vrstile so se napitnice, petje in razgovori. Tudi za Preširnov in dr. Gross-ov spomenik se je nabiralo. Poročilo o delovanju „Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju", katero je temeljito sestavil zelo marljivi tajnik društva, gospod Janez Jereb, bilo je razdeljeno mej ude. Bog daj, da bi obrodilo obilo sadu, kajti to društvo je letos v velikih zadregah, ker je vsak mesec po 25—30 prosilcev, revnih dijakov, ki z velikim pogumom prenašajo bede dunajskega življenja, samo, da bi dosegli vzvišeni svoj smoter. Slovansko pevsko društvo na Dunaju je imelo na večer sv. Jožefa veliki svoj postni koncert, ki je bil v dvorani Ronacher-jevi nenavadno dobro obiskan. Koncert delal je vso čast pevovodji g. A. Buchti kakor obema zboroma moškemu in ženskemu. Pri tem koncertu bilo je čez 900 oseb, mej njimi srbski poslanik Š i m i č, ruski generalni konsul G u b a s t o v, dvorni svetovalci Kratocbvvile, Laube Ger-mau, poslancu Špiudier in Spinčič itd. itd; potattfid ni nego smo opAteili Slovencev in SrfeH delavno praznovalo fce je ti So me&Skegit 800 l&blca od uajMAoj 40 sifetftfaskiii društet na bfl»lju, pri kiiifri je «sodelovalo; „elotaasko pev-eko društvo." Rouacb&jeva dvorani je bila je zopet prepolna. Navdušeno je govoril o pbmefco te slavi-nostt dr. SpŠfcek. t kffctkem pa fcočejo slavnost Kolenskega ptaznavati vsa'tulk}Sn|a učiteljska društva. Z Blok, 4. marca. Po dolgem prestanku zopet nekaj podrobnostij. Tudi v naši Sibiriji nastopila je vesela pomlad. Kakor drugod, bilo je tudi pri nas precej bolnikov, hripavih in prehlajenih, vendar pa jih ni mnogo pomrlo primeroma z drugimi kraji, kjer so bile ali so še šole zaprte, in so pri eni hiši celo po trije v malo dneh umrli. (Polica pri Višnji Gori). Sploh so se pri nas zdravstvene razmere precej zboljšale, ker smo dobili v bližujem Ložu mladega a spretnega zdravnika gosp. dr. M. Neu-berger-ja. Kmalo po prihodu v Lož, imel je tudi tukaj dokaj posla. Posebno mi je omeniti neke operacije, katero je g. zdravnik s pomočjo dveh pripravnih oseb iz vasi na neki ženski srečno izvršil, sicer bi bila ista v par dneh neizogibno umrlo. Tako si je g. zdravnik dobil v prav kratkem času popolno zaupanje tukajšnjega prebivalstva. V ravno tej vasi (Vel. Bloke) pripetila se je pred kratkim zanimiva tožba. Sosed je bil pri sosedu, kjer je prišel govor na kokoši in jajca. Sosed se je baje potožil prišlemu sosedu, da jajec zmanjkuje, prišli sosed pa je v šali omenil, da jih pri njem dekla nese. Razžaljena dekla meneč, da jo je tatvine obdolžil, gre gospodarja tožit. Pri obravnavi popra-šan, ali je svojo deklo obdolžil, da je jajce ukradla, zanikal je ta obdolžitev, ter se tako zagovarjal: jaz nisem rekel, da je jajce ukradla — ampak le, da je isto znesla, ker sem je v postelji dobil. Domača logika mu je baje pomagala, da ni bil obsojen. Lansko leto se je več pisalo o novem velikem altarju, ki se je tu postavil. A letos se bode cerkveno delo nadaljevalo. 2e bodeta tudi stranska altarja kmalu izdelana in po vel. noči postavljena. Cerkveni tlak se bo pri tej priložnosti znižal, in na ta način cerkev zvišala. Tudi kor in orgije se bodo popravile. Po prizadevanju gospoda župnika bo tedaj v kratkem vsa cerkev prenovljena. Dela bo dosti, a tudi mnogo denarja bode treba. Kajti čaka nas še mnogo dela. Treba bo nove šole itd. Ko bi se pač našel kak slov. mecen, kateri bi nam prihitel z izdatno svoto na pomoč. Bog daj naklonjena srca k početju. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 5. aprila. Župan Grasselli naznani, da je občni zbor kranjske hranilnice dovolil in tudi že izročil 2500 goldinarjev občiuskemu ubožnemu zakladu. Zupan se je zahvalil na tem daru, kar občinski zastop z „dobro"-klici vzame na znanje. Dalje naznani g. župan, da je učitelj „Glasbene Matice", gosp. J. Baudis, izročil magistratu načrt, kako bi se mogla ustanoviti mestna godba, ter nasvetuje, naj se ta načrt izroči posebnemu odseku. Svetovalec dr. vitez Bleiweis omeni, da je vprašanje o mestni godbi uvaževanja vredno, ter nasvetuje, naj se izvolijo v ta odsek gg.: Hrasky, Hribar, dr. Majaron, Ravnikar in Valentin či č. Ker se svetovalec Hribar izjavi, da ne more sprejeti izvolitve, bil je namesto njega izvoljen svetovalec Prosenc. Gosp. župan še poroča, da je došla prošnja od odbora „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani, naj bi občinski svet dovolil primerno podporo, da bi se dne 19. t. m. priredil slavnosten večer v spomin tristoletnice A. Komenskega, in da bi se Poljske ulice imenovale Ksmenskega ulice. Svetovalec Hribar priporoča to prošnjo, ter nasvetuje, naj se Poljske ulice imenujejo Komenskega ulice, sedanje table pa nadomestijo z novimi, in sicer s slovenskimi napisi. Nove table bi stale 40 gld., stare bi se prodale za 8 gld. 20 kr., torej bi znesli troški 31 gld. 80 kr. Ta predlog je bil sprejet soglasno, kakor tudi drugi predlog svetovalca Tomšiča, da se dovoli 100 gld. podpore za proslavo Komenskega. Svetovalec dr. Majaron poroča v imenu pravnega odseka o ugovoru notarja Gogole zoper letošnji volilski imenik za občinske dopolnilne volitve. V imenik so sprejete osebe, ki niso ne doma-ÜM, ne domačinski fadnlki. Ü tf&r je takih v t rfc|||u 36, v ti. ttttedii M iü ^ itf. raz- frotlr Gogola potuje, da bi M Unfeli volilno |tf4vico. Po dotš&iih par«tfaM i&činskega reda illflt-ajo stanovati töWl v owänlffl občine, ne le plačeflfe daflfrj če »£ŠS|o im«W volilao »fravico. Žato bfrefllagl, ha, <* ugodi nj^fe i« mestnemu mägMratu n&roM, U vs& dotlčMfe ifcbriše iz volilskega imenika. Občinski svetovalec Prosenc protivi se predlogu pravnega odseka, ter ugovarja gosp. poročevalcu v prvi vrsti zaradi tega, ker je on trdil, da vsakdo, kdor brati znd, mora se iz postave prepričati, da tisti davkoplačevalci v mestni občini, ki izven Ljubljane stanujejo, nimajo volilne pravice. Govornik zagotovlja gosp. poročevalcu dr. Ma-jaronu, da znd brati, da je dotično postavo natančno prečital, a da navzlic temu se z nazori gosp. poročevalca strinjati ne more, temveč trdi, da, kdor znä brati in pa postavo tolmačiti, ta bode prišel do druzega zaključka, nego pravni odsek in gosp. poročevalec. Občinski volilni red v §1., odstavek prvi, določuje, da imajo pravico voliti tisti občani, ki od svoje realne posesti, od svojega obrta ali dohodka v občini vsaj od jednega leta sem plačujejo najmanj po 5 gld. skupnega direktnega davka. Ta postavna določba govori tedaj splošno o občanih, ne oziraje se na to, ali občani v Ljubljani stanujejo, ali ne. Nedvomljivo je tedaj, da ima vsak občan v okviru § 1. volilnega reda pravico voliti. Vprašanje pač nastane, kdo je občan? Ali to vprašanje najde svojo rešitev v § 2. občinskega reda, ki se glasi: Občani so: a) občinski domačini, b) občinski druž-niki. Iz paragrafov občinskega reda sledi tedaj, da so občinski družniki občani, in ako so občani in plačujejo davek, potem imajo tudi v smislu § 1. volilnega reda volilno pravico. Trditi bi se smelo, da v ljubljanski občini davek plačevajoče, pa zunaj Ljubljane stanujoče osebe niso občinski družniki in zaradi tega tudi ne občani. V tem oziru daje nam dovolj pojasnila § 7. občinskega reda, in morda bi bil s pravim duhom te postavne določbe se še gosp. poročevalec sprijaznil, ako ne bi našel v njem besedice „In", iz katere je izvajal napačni pomen postave. Neka nemška prislovica pravi: „Es lasse sich ein Ducaten Goldes in ein so dünnes Blatt schlagen, dass man damit Ross und Reiter vergolden könnte." Ta aurotehnični eksperiment napravil je vsled besedice „in" gospod poročevalec in zasukal duh postave tako, kakor se mu je ravno ugodno zdelo. Govornik pripozna sicer nekoliko nejasnosti § 7. občinskega reda, ali on misli, da pri tolmačenju postave več duh namena nego mrtva črka velja. Kočljivi in pri razsojevanju današnjega vprašanja merodajni § 7. občinskega reda glasi se do-slovno: „Občinski družniki so tisti avstrijski državljani, kateri v občini nimajo domovinske pravice, a vendar v nje ozemlju stanujejo in ali tamkaj posedujejo kako hišo ali kako zemljišče, ali od svojega v občini izvrševanega obrta ali od svojega zaslužka ali od druzega dohodka plačujejo v nji predpisani davek." Ako bi postavod»jalec hotel tu izključiti tiste, kateri v občini ne stanujejo, odpasti bi morala besedica „ali" in potem bi se omenjeni § 7. tako-le glasil: „Občinski družniki so tisti, kateri v občini nimajo domoviuske pravice, a vendar v nje ozemlji stanujejo in tamkaj (in ne „in ali tamkaj") posedujejo kako hišo itd." Ker se tedaj v postavi nahaja tudi besedica „ali", sklepati je, da so vsi tisti občinski družniki, ki v občini davek plačujejo. Da je to edino prava interpretacija § 7., sledi tudi iz tega, ker ravno ta paragraf konečno omenja, da so tudi tisti, ki od svojega v občini izvrševanega obrta ali zaslužka davek plačujejo, občinski družniki in tedaj občani, kajti, ako bi postavodajalec imel v tem le v Ljubljani stanujoče davkoplačevalce pred očmi, potem ne bi mu bilo treba navajati, da se mora obrt v občini izvrševati. Ker je ravno mislil na obrtnike, kateri davek v Ljubljani plačujejo, pa zunaj Ljubljane stanujejo, ravno zato določil je, da je' tisti, ki od svojega v občini izvrševanega obrta davek plačuje, občinski družnik. To moje tolmačenje postave podpira močno tudi koneČni odstavek § 3. občinskega volilnega reda, kajti tu je jasno po- v6dano, da smejo posestniki (tu ni nič rečeno, Mi Morejo biti občinski domačinci ali družniki) v T občini ležečih posestev ali v občini izvrševanih podjetij, a k o s o naseljeni v drugi oblini, pooblastiti svojega postavljenega oskrbnika ali obrtnega upravitelja, da v njih imenu izvršuje volilno pravico. Ta paragraf pojasnuje tedaj, kar bi stegnilo v paragrafih občinskega reda nejasnega biti 'gledi tolmačenja, kdo je občinski družnik, in oba paragrafa v soglasju ne dasta se drugače tolmačiti, da so občinski družniki vsi davkoplačevalci v Ljubljani, ali stanujejo tu ali izven Ljubljane. KoheČno omenjam le še, da ima vsaka dolžnost tudi svojo pravico. Ce sedaj izven Ljubljane stanujoče osebe morajo v Ljubljani davke plačevati, pravično bilo bi tudi, da se jim za to dovoli ista pravica do volitve, kakor drugim davkoplačevalcem. Če bi tedaj imela postava v resnici kako nejasnost, soditi bi nam bilo danes po devisi: aequitas dictat legem. Govornik je torej proti odsekovemu predlogu ter nasvetuje, da se ugovor gospoda notarja Gogale — odkloni. Svetovalec dr. Tavčar pobija predlog svet. Prosenca ter pojašnjuje dotične paragrafe, ki povedo, kdo je občan in kdo občinski družnik. To so, če stanujejo v občini, in fe taki imajo volilno pravico. Govornik izjavi, da bode glasoval za predloga pravnega odseka. Občinski svetovalec dr. Gregorič pravi: Ni bilo treba gosp. poročevalcu na tak način izzivati eventualne opozicije, češ, če kilo 1« pozna črke, mora tudi biti odsekovega mnenja. Preverjen sem, ker znajo gosp. poročevalec in njega somišljeniki izvrstno čitati, da so ti gotovo že večkrat prečitali dotične paragrafe, toda nikdar se nad njimi izpodtikali, saj so jih sami ustvarili. Takrat se je šlo za drugo stvar, takrat so bili ti volilci, ki spadajo večinoma v III. razred, dobri; sedaj pa, ko je radikalna slovenska tranka na krmilu, in ko so ti volilci večinoma o p. iliki zadnjih volitev pokazali, da bodo v bodočd tu.li za kouservativno narodno stranko glasovali, sedaj pa ima stvar popolnoma drugo lice. Sedaj hočejo radikalci izbacniti volilce, ki bi jim utegnili nasprotovati. To označuje popolnoma ime ugovorjatelja g. notarja Gngale, ki je član občinskega sveta in predsednik „Slov. političnega društva". Za tem grmom tiči zajec. Sedai se hočejo znebiti volilcev, ki večinoma ne trobijo v radikalni rog. To je pravi uzrok, da se izbacne veliko število volilcev, katerim je slovenska stranka sama pred 5 leti dala volilno pravico, katero jim sedaj hoče kratiti radikalna narodna stranka, oziroma „Slov. politično društvo" po njega predsedniku. Izrekam le željo, Bog ne daj, da bi še enkrat potrebovali teh volilcev, pa proti drugemu nasprotniku in ne proti konservativni narodni stranki. Občinski svetovalec Kune izjavlja, da bi glasoval še za širšo volilno pravico in zato bi je ne hotel omejevati v tem slučaju. Ali ugovor je opravičen, ker oni po zdravi pameti nemajo volilne pravice, ki ne stanujejo v Ljubljani in nemajo tu domovinske pravice. Lanske volitve so pokazale, da je nasprotna (narodno-konservativna) stranka hotela majorizovati tukajšnje obrtnike. Po tem načelu bi vsakdo, kdor ima v kaki občini nekaj zemljišča, smel voliti v mnogih občinah. Zato je prav, da se izključijo iz volilskega imenika oni, ki ne nosijo vseh mestnih bremen. Župan odgovarja, da magistrat ni izbrisal iz imenika dotičnih volilcev, ker ni bilo ugovora, kar pa se bode zgodilo v prihodnje. Pri glasovanju je bil predlog pravnega odseka sprejet proti glasovom gg. dr. Gregoriča, Prosenca in Peterce. Odbornik ces. svetnik M urni k poroča o dopolnilnih volitvah za občinski zastop ter nasvetuje: Letos izstopita v III. razredu odbornika: Dr. Gregorič in Klein, umrl je P. Kajzelj; v II. razredu dr. Majaron, Povše, prof. Zupan, odpovedal se je častni kanonik in župnik Rozman; v I. razredu: Knez, Muruik, Ravnikar in Terček. Dopoluilue volitve se bodo vršile za III. razred dne 25. aprila {načelnik volilni komisiji dr. Majaron), za II. razred dne 27. aprila (načelnik volilni komisiji Ravnikar), za I. razred dni 29. aprila (načelnik volilui komisiji dr. Tavčar). Druge člane volilne komisije naj izbere g. župan sam. Pri tej priliki sproži svetovalec dr. Gregorič vprašanje gledi na pooblastila ter pravi: Vsak trezno misleč človek mi mora priznati, da je gotovo v interesu občine in dostojne izvršitve volilnega akta, ako se ta mirno in brez sleplrij vrši. Po našem volilnem redu imajo tudi ženske volilno pravico, in sicer s pooblastili po upravičenem volilcu. Kako se pa s temi pooblastili postopa, je vsakemu znano. Marsikatera ženska odda vedoma ali neve-doma dve ali pa še več pooblastil. Nastane sedaj vprašanje, katero je veljavno? Po sedanjem običaju se je postopalo po pregovoru: Kdor prej pride, prej melje. Ali tako postopauje je krivično, in dotična volilka ni osigurana, da se pooblastilo ne ponaredi. Zaradi tega bi bilo umestno, ako bi magistrat izdal pooblastilo z uradnim pečatom, katero naj bi bilo edino veljavno. Zupan odgovarja, da je itak določeno po zakonu, kake lastnosti mora imeti pooblastilo. Uradni pečati pa neso ukazani po dotičnem zakonu. Svetovalec dr. Gregorič graja tudi izgrede pri volitvah rekoč: O volilnih dnevih ob času izVfševanja volilnega akta naj bi bil prepovedan v prvi vrsti nevolilcem vstop v magistratno poslopje, kjer agitujejo itd. Sploh pa bi se ne smelo občinstvo zbirati po stopnicah in hodniku na magistratu, kajti magistratno poslopje je najmanj primerno torišče za turbulentne volilne prizore, kakor smo jih lansko leto doživeli. (Dr. Tavčar: Peterca mlajši! — Občinski svetovalec Peterca st.: Golaš! — Nemiri!) Pričakoval sem že poprej kaj takega, in čudil sem se, da g. dr. Tavčar ni takoj napravil svoje navadne osebne opazke. Vajen sem takih prizorov od strani g. dr. Tavčarja in njegovih ožjih pristašev, da ugovarjajo vsaki, še tako mirni in stvarni razpravi nasprotnika z osebnimi dovtipi, ker druzega — ne znajo. Priporočam slavnemu magistratu, da skrbi o volilnih dnevih za red, zabrani ali vsaj omeji, kolikor mogoče, vsako agitacijo v magistratnem poslopju, in odstrani v tem času nevolilce z volišča. Občinski svetovalec dr. vitez Blei weis poroča v imenu policijskega odseka o določitvi podpor za morske kopeli v Gradežu, in nasvetuje, naj se dovoli 100 gld. za dve mesti, ki se oddadö dvema bolnima otrokoma ljubljanske občine. Svetovalec Peterca nasvetuje 300 gld. za šest mest. — Ta predlog je bil z večino sprejet. Isti poroča o nasvetu, da bi se mestnim policijskim stražnikom določila nova pokrivala za svečane prilike, ter predlaga, naj ostanejo sedanji klobuki, kar obvelja. Nato je bila tajna seja. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. aprila. (Kranjski deželni zbor) je imel danes XIII. sejo, v kateri je rešil mej drugim proračun gledališkega zaklada za 1. 1892, potrdil predloženo poročilo o zgradbi deželnobranske vojašnice v Ljubljani, imenoval č. g. A. Koblarja definitivnim hišnim duhovnikom v deželni prisilni delarnici in ugodno rešil prošnjo, da se občina Sv. Ožbald razdruži v dve samostojni občini. Prihodnja seja je jutri, zadnja utegne biti v soboto. (Upraviteljstvo mestnega vodovoda) nam je doposlalo naslednjo prošnjo, oziroma svarilo: Pri vodovodni postaji v Klečah snažili se bodo nocoj nekateri strojni deli in bo vsled tega dela dotok vode v mesto od 9. ure zvečer do jutri zjutraj 6. ure zaprt; upraviteljstvo mestnega vodovoda prosi nujno, da se ne .jemlje med tem časom voda iz vodovodnih naprav, ker bi inače v njih nastali vodovodnim cevem škodljivi, brezzračni prostori. (Pooblastila volilk.) Zadnje razprave v občinskem svetu glede izvrševanja ženske volilne pravice po pooblastilih, so dokazale, da se mora o tej za- ; devi kaj ukreniti, sicer je vsaka zloraba pooblastil mogoča. Najbolje sredstvo bi bilo, ako bi volilna j komisija vsa pooblastila s priloženimi glasovnicami ; vred do končanega volilnega akta shranila. Pri skru- ' tiniju odbili bi se vsi glasovi, oddani po dvojnih ali večkratnih pooblastilih, dokler se dotična volilka ne [ izjavi, komu da je izročila pravo pooblastilo. Proti ponarejevalcem pooblastil naj bi se potem porabili kazenski zakoni. (Snaženje cest.) Sedaj, ko se topet pri suhom toplem vremenu nabira nadležni prah po ulicah in cestah ljubljanskih, je gotovo opravičena želja, naj bi slavni mestni magistrat skrbel za izdatno škropljenje, sosebno ker je to vsled vodovoda prav lahko mogoče. Res z nekairo nevoljo in začudenjem stno opazovali, pometače z majhnimi škropilnicami po hišah prosjačit vode, da vsaj malo poškropi pred snašenjem prašne ulice. Čemu pa imamo vodovod in ž njim vred izdatno 5% doklado? Ali ni morebiti za zdravje in za promet sploh važno, da se kolikor mogoče skrbi za čisti zrak ? Morebiti se slavni magistrat tudi tu, kakor pri razsvetljavi ulic, ravno po pratiki ? (Volitev prednice v nršnlinskem samostanu v Ljubljani.) Pri tukajšnjih čč. gg. uršulinkah vršila se je danes po sv. maši, katero so darovali prevzv. g. knezoškof, volitev prednice, ker je dosedanji go-spej materi potekla po redovnih pravilih odmerjena triletna opravilna d6ba. Izvoljena je zopet dosedanja | č. g. mati Antonija Murgelj. i (Iz deželnega šolskega sveta.) Imenovane so: , Učiteljica gdč. Fr. Š m i t i k v Boštanju za drugo j mesto v Smledniku, gdč. A. Dolinšek v Tuj-' nicah za drugo mesto v Komendi in gdč. Josipina I Fort u n a Podgabrom je ravnotam stalno name-I ščena. i (Ljubljanskega mestnega vrtnarja) službo z letno plačo 800 gld. je občinski svčt v zadnji tajni ! seji podelil Vaclavu Heiniču, rodom Čehu. Ogla-' sili so se med 61 prosilci le 3 Slovenci, ki pa niso ! dokazali potrebne kvalifikacije. Novi vrtnar je bil j doslej v službi na Dunaju v dvornih vrtovih. („Glasbena Matica") priredi koncert v soboto dni 9. aprila 1892. leta v dvorani narodne čitalnice ljubljanske pod vodstvom g. M. Hubada. Pri koncertu sodelujejo gg. Hanuš Baudis in Karol Hoff-meister, moški in ženski zbor „Glasbene Matice". Vspored: 1. P. Hugolin Sattner: „Po zimi iz šole", mešan zbor. 2. Anton Dvorak: a) „Prstan", b) „Da, jaz te zapustim 1" dvospeva za sopran in alt, poje ženski zbor. 3. Anton Nedvčd: „Pozdravljam te", moški zbor s samospevom za tenor; tenor-solo poje g. J. Pavšek. 4. Oh. Gaunod: Meditacija o prvem preludiji J. S Bachovem za sopran-solo, troglasni ženski zbor, vijolmo, klavir in harmonij; sopran-solo poje gospa Franja Gregorič, klavir igra g. K. Hoff-meister, vijolino g. H. Baudis, harmonij g. J. Maier. 5. Anton Dvofak: a) „Zadnja želja", b) „Namenjeno je nama", c) Rob. Schumann: „Pod oknom", dvospeva za sopran in tenor; pojeta gdč. Vrhun-čeva in g. Razinger. 6. L. van Beethoven : Sonata za klavir in vijolino, op. 24. št. 5 , f-dur. (Allegro — adagio molto espressivo — scherzo, allegro molto — rondo, allegro ma non troppo). Svirata g. K. Hoffmeister in g. H. Baudis. 7. Anion Nedvžd: „V ljubem si ostala kraji", moški zbor. 8. Anton Foerster: „Ljubica", mešan zbor. — Pristop je le čč. p. n. društvenikom čitalniškim in rodbinam članov pevskega zbora dovoljen. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. (Slovenci in graška „Tagespost".) Povodom zahtev štajerskih Slovencev v Štajerskem deželnem zboru glede enakopravnosti obeh deželnih jezikov se je zopet enkrat graška „Tagespošta" znosila nad ubogimi Slovenci. Kaj pač je po po mnenju nemških liberalcev uzrok, da slovenski poslanci zahtevajo čisto slovenske šole za slovenske otroke? Samo zato, da bi Nemci ne mogli imeti nobenega vpliva med Slovenci in bi slovenski poslanci pridržali sebi gospodarstvo, katero so si priborili nad narodom. No, enacih očitanj smo že vajeni in to nas ne bi spravilo iz ravnotežja, ko bi ne bila „Tagespošta" izrekla par besedic, ki pa vendar kažejo, kaj te gospode najbolj briga. Imenovani list namreč piše: „Ako se slovensko ljudstvo priuči nemškega jezika, potem je to koristno za Nemce, katerim je s tem omogočeno med Slovenci živeti in delovati, ne da bi jim bilo potreba učiti se slovenskega jezika, ki Nemcu sploh nikdar gladko ne teče." Slovensko ljudstvo naj se tedaj zato uči nemščine, da bodo mogli Nemci med nami živeti, da bodo mogli potem z nami občevati v svojem jeziku. Spominjamo se neprijetnih dogodkov, ko so židovski agenti potikali se po deželi in s pomočjo tolmača sleparsko prodajali svoje blago, mnogokrat se jim je to obneslo slabo le zato, ker niso jezika umeli, ali pa ker je bil tolmač prepošten, da bi bil za par judeževih in židovskih grošev pomagal slepiti svoje domačine. Slovenec naj se uči nemščine, da bo potem loži« osleparjen od židovskega trgovca. Ali ni dovolj, da je vkljub Vsem pritožbam še vedno Velika množica nemških uradnikov po Slovenskem nastavljenih, ki bi morali vešči biti slovenskega jezika, ki ga pa malo ali celo nič ne hmejo? Tedaj zato naj se Slovenec Uči nemščine, da bo nemški uradnik mogel Ž njim občevati. Na Dutliijti biva nad 200.000 Cehov, ki so zahtevali v nekaterih cerkvah češke < y imenu desnice očitanje nelojalnosti in je kot govore. Koliko hrupa in šuma je to provzročilo in slednjič se jim še to ni dovolilo. In naj bi kak češki poslanec izrekel le željo, da bi se na dunajskih mestnih šolah učili tudi češkega jezika, nemški liberalci, bi planili na-denj, da bi siromak ne vedel, kam bi se skril. Le nemški liberalci si upajo javno zvest Avstrijec Avstriji in Njega veličanstvu zaklical „hoch" in „slava". (Odobravanje na desnici, veliko gibanje v zbornici.) Grof Dubsky je poskusil napačno razumljene besede popraviti. Zaradi velike razburjenosti se je morala seja zaključiti. V današnji večerni izreči zahtevo, ki jasno kaže, da jim ni mar ni za j seji je obžaloval grof Žierotin V imenu pravico, niti za omiko, marveč le za gospodstvo. j srednje stranke oni del govora grofa Dub-In s takimi ljudmi naj bo sprava mogoča! Mi sicer j skega, s katerim se je žalila desnica in češki ne odobravamo vseh zahtev mladočeških poslancev, | narod v njiju lojalnih čuvstvih, in je izrekel ako pa pomislimo razmere, v kojih živ6 slovanski j prepričanje, da je lojalnost in zvestoba lastna poslanci nasproti liberalnim Nemcem, razjasni se vsem prebivalcem dežele brez razlike narod- nam pač marsikaj, česar bi si na prvi pogled ne mogli razjasniti. Graški „Tagespošti" smo za njeno nosti. Belgrad, 6. aprila. „Narodni Dnevnik" izjavo pač hvaležni, ker nam je nov dokaz, kaj j oraenja govorico, da general Belimarkovič imamo pričakovati od njenih pristašev. A mi po- j mjs]i'jz političnih uzrokov izstopiti iz re- znamo tudi svojo dolžnost: Le edino odločno in ne- ' gg^tstva. odjenljivo postopanje nam more pripomoči do naših j Peterburg, 6. aprila. Kakor se govori, narodnih pravic. : t -0 carska rodbina proti 22. maju v Ko- (lz Mošenj) se nam poroča: V dan 5. aprila danj K()d bode potoval ge sedaj ni dolo_ t. 1. vršila se je v tukajšnjej občini, ki je med na)- ¿eno večjim radovljiškega ukraja, volitev občinskega sta- j rešinstva. Izvoljen je jednoglasno županom občepri- j ljubljeni posestnik g. Andrej Jurgele; častni, a j Tujci, težavni posel župana opravlja on vestno i natančno : aprila. zaporedno že nad 14 let. Svetovalci pa so: gg. Josip Pri Maliču: Czech, akad. slikar. — Rubin, Gliick, Pinžgar, Janez Cvenkelj in Ignac Rozman- Soiterz, Graf, Rukelj, Hilfreieh, Brennet, potovalei, z Dunaja, (Slovstvo) Te dni je izšla jako lična knjižica z naslovom: „Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini. II. z v. Uredil Anton Medved. Založil Cirilski. Tiskala Katoliška tiskarna." Na mnogo-stransko željo so izdali ljubljanski bogoslovci drugi zvezek te mladinske knjižice v isti obliki in s podobno vsebino. Ker bodemo o tem delcu pozneje obširneje govorili, zadoščaj danes, da ga samo naznanimo in toplo priporočimo gg. učiteljem, katehe- ! tom, starišem in vsem mladinoljubom, ker je knjižica ob godotih, ob praznikih in zlasti ob koncu šolskega leta kaj primerno in lepo darilo za učence. Dobiva se, v „Kat. Bukvami", in sicer velja mehko vezan snopič 20 kr., trdovezan pa 30 kr. Po pošti j 5 kr. več. Pismenim naročilom ustreza tudi Cirilski Semenišče, Ljubljana. (Zoper goljnfne razprodaje.) V notranjem ju-stičnem in trgovinskem ministerstvu je bila sestavljena komisij», koja prireja naredbe zoper goljufne „razprodale". Te naredbe se bodo izvršile bodisi administrativnim potem, ali pa po posebnem za- i konu. (Nenadna smrt.) V torek zjutraj prišel je v zagrebško bolnišnico usmiljenih bratov mizar Janez Gričar. doma iz Litije. Priletni mož, dospevši jedva na bolnišnični dvor, zgrudi se vsled oslab-ljenia na zemlio in v hipcu izdihne svojo dušo. Gričar je bil neoženjen. (Skočila je v Ljubljanico) včeraj ob 1. uri na Francovem nabrežju hišiua g. dr. Valente s samo- ( morilnim namenom. Hiteli so hitro za-njo s čolnom in jo srečno rešili. < Tetegrami. i Dunaj, 7. aprila. „Wiener Zeitung" je objavila zakon ob odškodovanju nedolžno obsojenih. Brno, 6. aprila. (Deželni zbor.) Povodom govora grofa Adolfa Dubskega je odločno zavrnil danes v nemščini posl. Začek — Müller, duhovnik, iz Monakovega. — Gaischeg; Stadler in Kunz, potovalca, iz Gradca. — Zwetti, restavrantinja, s sinom, z Reke. — Wellemin iz Prage. — dr. pl. Ehrfeld s soprogo iz Koroškega. — Miacola, trgovec, iz Trsta. — Duschag, trgovec, iz Budimpešte. — Mühlbach, trgovec, iz Draždan. — Schneider, trgovec, iz Brna. — Stransky, trgovec, iz Linea. — Strauss, trgovec, iz Frankobroda. — Lindow, trgovec, s soprogo, iz Berolina. — Kump, potovalec, iz Dolenje Vasi. — Juliani, sod. uradnik, s soprogo, iz Vipave. — Lentsch iz Inomosta. — Gospa Rochel-Alexich, zasebnica, iz Vicence. — dr. Neuberger iz Lazev. Pri ü'otiu: Hauswald, zasebnik, s soprogo; Reiner; Trnovsky, potovalec; Herrlich, Neufeld, Diamant, Diseher, trgovci, z Dunaja — Kummer, uradnik, iz Zidanega Mosta. — Žagar, stotnik, iz Zagreba. — Jeglič, davkar, iz Logatca. — Kliner iz Bleda. -- Dornovšek iz Košane. — Dekleva, trgovec, iz Slavine. — Szöde, trgovec, iz Budimpešte. Pri Južnem kolodvoru-. Groznik, župnik, iz Zagorja. — Wasserman, okr nadzornik, iz Trsta. — Fiseher, potovalec, iz Liberce. — Hendl, potovalec, iz Berolina. Pri avstrijskem čaru: Moro iz Italije. — Morandini, kamnosek, iz Tirolskega. — Zupane iz Retenj. — Bati« iz Postojne. — Majer, urar, iz Celovca. — Kovačevič, trgovec, z Reke. VremcuMko N|»oro«ilo. Srednja temperatura 13 9°, za 5'3" nad normalom priporoča v veliki izberi po najnižjih cenah Pra kočevska domača obrt v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4, * Razproda jalcem izjemna priznano nizka cena. "TKE 185 10—9 ■oooooooooooooo« § Anisette Excelsior. Dietetiôni želodčni likér jako prijetnega okusa in zdravilnih lastnostij, krepôa želodeo in pospešuje prebavljanje. Zavžije se ga po jeden kozarček po vsaki jedi. — Steklenica */» klg. 1 gld. Curaçao Naturel. \ Posebno dober dišeč likér za želodeo z istimi zdravilnimi lastnostmi kakor „Anisette", nareja se iz svežih „curaçao- pomoranč". — Steklenica >/s klg. 1 gld. Pre-kupovalcem se dovoli nižja cena Oba likerja sta za prekupovalce dobro blago, ker se more prodajati v vseh kavarnah, gostilnah in sladščičarjih. 0 Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1314) 9  ■OOOOOOOOOOOOOOOOOB Zaloga Karola Giani-ja umetelnih vezenin in tkanin Dunaj, I., Seilergasse 10, Gottvveigerhof, priporoča visč. duhovščini cerkvene zastave, bal-dabine, kazule, dalma-tlke, pluvijale, vela, monštrance, kelhe, kadilnioe, altarske svetilnioe, svete kipe, križeva pota, božje grobe, steklene in bronaste cerkvene lestence v vseh tblikah in slogih. Paramenti pošljejo se na zahtevanje na ogled. Skoro stoletni obstoj nape tvrdke, ki jo na dobrem glasu, jamči za njeno solidnost. Ilustrov dni ceniki zastonj in poštnine prosto. gO 20-3 t 0 PN tí S t •F" .T C s* ft ■ Velika zaloga vina Dominik Trojanšek, pekovski mojster, v Gorici, Via Municipio štev. B, se priporoča posebno častiti duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resuici zanesljivo dobro vino, belo in črno. Kdor si enkrat pri meni unrurM v i u o. gotovo se ne kesa iu g-a zopet naroči. Belo vino ie iz soriške okolice. V zalogi iiriiim posebno dobro istri-ian ix u a j ska bor priporoča Ivatoliška Tiskarna po nizKej ceni. Dn6 7. aprila. Papirna renta 5%, 16% davka .... 94 gld. 85 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 94 „ 15 Zlata renta 4%, davka prosta.....110 „ 60 ^ Papirna renta 5%, davka prosta . . . . 102 "„ 55 "„ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 986 — " Kreditne akcije, 160 gld........310 "n — " London, 10 funtov stri........118 „ 70 " Napoleondor (20 fr.)................9 " 43 "m Cesarski cekini....................5 62 "„ Nemških mark 100 ....... . . 58 „ 121/,! Dne 6. aprila. Ogerska zlata renta 4%.......108 gld. 40 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 „ 90 , 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 138 „ 75 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 141 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....183 „ 50 „ Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % 100 „ 70 „ Kreditne srečke, 100 gld.......190 „ — „ St. Genois srečke, 40 gld.......62 „ - „ Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. ■ . 18 ,. 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — * Salmove srečke, 40 gld........61 . — - Windischgraezove srečke, 20 gld.....66 . — . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 „ — ,. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v. 2830 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 86 „ 75 •„ Papirni rubelj....................1 „ 20>/,„ Laških lir 100 ....................45 „ 65 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile števT 10. Najkulantnejše se knpnjejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. BC Razna naročila izvrS6 se liajtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke proplnaoljsk« zadolžnioe. 4'/s % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4'/»% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10 , u i ' i nn