PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24" maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 168 (13.998)
Trst, sobota, 31. avgusta 1991
Okop ljubezni je v Beogradu naletel na gluhi zid armadnega vrha
Generali proti materam
Preprečili so jim srečanje s srbskimi materami in jih niso pustili pred generalštab Vuk Draškovič podprl napore Evropske skupnosti in obsodil srbsko vodstvo
WasMngton Že obtožuje za spopade Srbijo in armado
BEOGRAD — Svojevrstna jugoslovanska tragedija v malem se je včeraj dogajala v tukajšnjem Domu garde na Topčiderju, kjer je že drugi dan vztrajalo več tisoč mater iz Hrvaške, BiH in Makedonije. Njihov okop ljubezni z zahtevami, naj jim armija vrne sinove, ki so že doslužili redni vojaški rok oziroma, ki haj jim omogoči, da ga odslužijo do konca v matičnih republikah, je naletel na gluhi zid vojaških vrhov.
Za sogovornika iz predsedstva SFRJ so jim ponujali Miloševičevo marioneto Seida Bajramoviča - kakšen cinizem ob tem, da materam s Kosova sploh niso dovolili, da bi se udeležile tega protestnega shoda proti prelivanju krvi v vojni, ki ni in ji ni videti konca. Zraven niso pustili niti novinarjev, razen »preverjeno« naklonjenih zvezni vojski, ki smo jo do nedavnega imenovali ljudska. Veliko mater sinov, ki služijo svojo obveznost v tej vojski, se je včeraj že odpravila proti domu. Videti je bilo, kakor da je bila njihova pot zaman, njihove besede, namenjene generalom v varnih naslanjačih, pa jalove. Pred rampo Doma garde so bile zbrane tudi matere iz Beograda. Niso dovolili, da bi se po-
mešale z drugimi Jugoslovankami, da bi si pogledali iz oči v oči in si dopovedale, da želijo isto: mir - vse dobro za svoje otroke. Tega jim jugoslovanska vojska ne jamči. Ker jo vodijo gluhi in slepi za voljo navadnega ljudstva. Vojska ne potrebuje mater. Ta vojska ni več ljudska.
Včeraj pa se je na tiskovni konferenci v beograjskem Mednarodnem press centru oglasil Vuk Draškovič, vodja Srbskega gibanja za obnovo SGO. Domačim in tujim novinarjem je poudaril, da njegova stranka podpira zahteve evropske dvanajsterice, to je prekinitev vojne na Hrvaškem in sklic mirovne konference o Jugoslaviji. Evropskim zahtevam je dodal še zahtevo za sodelovanje predsednikov vodilnih opozicijskih partij (posebno Hrvaške in Srbije) ter predstavnikov ZDA in Sovjetske zveze v delu konference o Jugoslaviji. Vodja trenutno najmočnejše opozicijske stranke Srbije meni, da sovraštvo in spopadi med Srbi in Hrvati izvirata iz nerazčiščenih odnosov med obema narodoma po 2. sve-
NADALJUVANJE NA 2. STRANI
Materi iz Makedonije zgovorno izpričujeta vso nemoč pred zidom molka
generalskega vrha	(Telefoto AP)
WASHINGTON - Združene države Amerike so izrekle veliko zaskrbljenost zaradi oboroženih spopadov na Hrvaškem in pozvale vse sprte strani k brezpogojni ustavitvi ognja. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Richard Boucher je posebno odgovornost za razširitev spopadov pripisal jugoslovanski armadi in srbskemu vodstvu.
Nizozemski zunanji minister van den Broek je izjavil, da bo njegova država Evropski skupnosti predlagala, naj poveča pritisk na Srbijo, da bi jo prisilili k sprejetju prihoda mednarodnih mirovnih opazovalcev na Hrvaško. Van den Broek, predsedujoči Evropske skupnosti, je ocenil, da francoskemu predsedniku Francoisu Mitterrandu predvčerajšnjim v Parizu ni uspelo prepričati srbskega voditelja Slobodana Miloševiča, da je nasilje mogoče končati samo, če bo ustavitev ognja pod mednarodnim nadzorom. Sicer pa bo v torek, tretjega septembra, nov izredni sestanek zunanjih ministrov Evropske skupnosti o jugoslovanski krizi, (dd)
V ponedeljek bo o novi SZ razpravljal zbor ljudskih poslancev
Nov udarec za politiko Slobodana Miloševiča
Doslej že devet neodvisnih republik Kazahstan proti dezintegraciji
Markovič podprl deklaracijo ES
MOSKVA Izredno zasedanje vrhovnega sovjeta se J1' zaključilo včeraj, kot je bilo predvideno, zaradi zaple-0v z dnevnim redom. Včeraj so člani sicer odobrili vrsto Resolucij v zvezi s pučem, vendar se niso potegnili pričakovanih zaključkov. To bodo bržčas storili danes, ko bi se korali domeniti tudi o poteku kongresa ljudskih poslan-Cev' ki se bo začel v ponedeljek.
Med odobrenimi ukrepi je revizija cele vrste zakonov, izpust in prenova parlamentarnega komiteja za državno orambo in varnost ter obnova KGB. Resolucijo je odobri-325 članov, trije so bili proti, osem pa se jih je vzdržalo. a dnevnem redu je bila tudi reforma kazenskega zako-'ka, revizija zakonika za državne zločine in novi zakon o ohk ' Prav na ta račun se je včeraj spet sestal uredniški Obor Pravde, ki načrtuje korenito prenovo, s katero pa se kateri novinarji stare garde ne strinjajo. Pravda bi pri-°dnje leto praznovala 80-letnico, novinarji pa ne želijo, se ta obletnica spremenila v njen pogreb. V ponede-bodo torej stopili v akcijo ljudski poslanci, ki bodo zPravljali o reformi vladnega aparata in oblasti posa-eznih teles, ustavnih amandmajih ter o pristojnostih Predsednika države.
s ‘VIedtem se nadaljujejo deklaracije o osamosvojitvi po-jeICezn*h republik. Zadnji na vrsti je bil Azerbajdžan, ki . samostojnost proglasil prav včeraj in se tako pridružil °ldaviji, Belorusiji, Ukrajini, Latviji, Litvi, Estoniji, Gru-
ziji in Armeniji. Pomembna pa je tudi odločitev Kazahstana, ki je z Rusko federacijo podpisala dogovor proti dezintegraciji Sovjetske zveze oziroma s katerim se zavzema, da ne bi prišlo do nenadzorovane dezintegracije. Ruska federacija in Kazahstan sta se dogovorila tudi za ohranitev sedanjih notranjih meja in za ustanovitev začasnega upravnega telesa, za nemoteno delovanje gospodarskega ustroja, v katerem bi bili predstavniki vseh petnajstih republik. Obe republiki sta v ta namen povabili ostale republiške vlade, naj pripravijo medsebojni dogovor. V Baltiških republikah, ki so jih priznale že številne države, je bil včeraj Boris Jelcin. Iz še nepojasnjenih vzrokov poteka ta obisk v dokajšnji tajnosti in o njem poročajo na protisloven način. V tamkajšnjih republikah pa je pravkar zaključil obisk francoski zunanji minister Dumas, ki je ponovno odločno podprl pravico do neodvisnosti. V pogovoru z novinarji je Dumas očital Gorbačovu, da preostro zagovarja ustavno pot za dosego avtonomije. Za Baltiške republike to ne bi smelo veljati, saj so bile SZ priključene s silo, je dejal.
Predsednik Mihail Gorbačov pa je včeraj doživel neke vrste poraz, saj mu kljub prepričevanju, tako trdijo dobro obveščeni viri, ni uspelo »ukloniti« bivšega šefa sovjetske diplomacije Ševardnadzeja. Slednji namreč ne namerava vstopiti v prenovljeni varnostni svet in vztraja pri že večkrat izrečenem namenu, da bo »sovjetskemu potresu« sledil z zmerne razdalje.
BEOGRAD Zvezni izvršni svet je pozdravil stališča Evropske skupnosti za ustavitev tragičnih spopadov v Jugoslaviji, začetek miroljubnega in demokratičnega dialoga o jugoslovanski prihodnosti in pripravljenosti Skupnosti, da pomaga pri tem.
Predsednik ZIS Ante Markovič je s tem včeraj seznanil novinarje na tiskovni konferenci, na kateri jim je povedal tudi to, da je vlada takšno oceno sprejela soglasno. Deklaracijo je temeljito preučila, pri čemer je izhajala iz dolgoletnih prijateljskih odnosov in sodelovanja Jugoslavije z Evropsko skupnostjo in njenimi članicami.
ZIS se v celoti strinja s stališčem Skupnosti, da je jugoslovansko krizo mogoče rešiti le po mirni poti in sporazumno, nikakor pa ne z uporabo sile, izsiljenimi dejanji in enostransko. Zunanjih in notranjih meja ni mogoče spreminjati s silo, pravice vseh, ne glede na to, kje v Jugoslaviji žive, pa je mogoče v celoti zavarovati le s pogajanji in sporazumom.
Ker sta ustavitev ognja in zagotovitev trajnega miru najpomembnejša naloga in pogoj za urejanje vseh drugih problemov, povezanih z jugoslovansko prihodnostjo, je ZIS podprl predlog Skupnosti o razširitvi dejavnosti njenih opazovalcev tudi na Hrvaško.
Zvezna vlada je podprla tudi evropski predlog o mirovni konferenci, ker bi po njenem prepričanju takšna konferenca pomagala začeti in končati pogajanja o jugoslovanski prihodnosti, saj bi Evropska skupnost lahko pogajalcem strokovno, gospodarsko in politično pomagala. Zvezna vlada bo pri vsem tem dejavno sodelovala z vsemi drugimi jugoslovanskimi dejavniki.
ZIS je tudi zahteval takojšen sestanek predsedstva SFRJ, ZIS in predsednikov republik oziroma predsednikov njihovih predsedstev, na katerem bi preučili deklaracijo in se sporazumeli o nadzoru nad ustavitvijo ognja na Hrvaškem ter o mirovni konferenci za Jugoslavijo, (dd)
Tudi Andreotti grozi s priznanjem Slovenije in Hrvaške
j IMlNI — »Če do ponec ha e?ternbra, jugoslovanska EGs u 3 ne Bo sprejela za že ' “° treba neizbežno pr ren,UuvSn*čeno V0li0 posair iur! , k << "Bo je včeraj gov< Jugoslovanski krizi na Mee de r?1I'liju izjavil predsedni Pri a,-1,0 Andreotti, ki se je lomsr-1 zboru mednarodne Andreonf Washingtonom nč
nnst v .je sicer priznal i hih eno?bČnega množenja e ne Z1, a J6 poudaril, da » stva J6- zahtevati o el pre
skUpnoaJ neko nedol< vetnn« p°Bro žrtvuje svojo
skeoaI"" tPred eksplozijami vati qianacaia Pač ni mogoče
V Kanalu so se začeli Kogojevi kulturni dnevi
KANAL — Predsednik SAZU akademik dr. Janez Milčinski je sinoči v Kanalu otvoril letošnje Kogojeve dneve, glasbeno in likovno manifestacijo, ki se je že globoko vsidrala v slovenski kulturni prostor. Letošnji program je še posebej naravnan na ovrednotenje deleža slovenske ut-varjalnosti v izseljeništvu. Tako so pri uvodni okrogli mizi, ki jo je vodil pesnik Ciril Zlobec, včeraj popoldne kulturni delavci razpravljali o Primorski kulturni ustvarjalnosti v svetu. Prisotnost ministra za Slovence v svetu Janeza Dularja in predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Bojana Brezigarja je tej vsebinski izbiri dala še poseben uradni pečat.
Dr. Milčinski je v svojem nagovoru podal živ spomin na skladatelja Marija Kogoja, ki so mu ti dnevi posvečeni in spomnil na 100-letnico njegovega rojstva prihodnje leto.
Program, ki je sinoči ponudil koncert vokalne skupine A ve in se drevi ob 20.30 nadaljuje z večerom poezije Lili Novy (recitira Metka Franko ob spremljavi violine Roka Klopčiča in klavirja Vlaste Doležal-Rus) je predstavil predsednik sveta Kogojevih dni Jože Šušmelj, Nelida Silič-Nemec pa je s predstavitvijo slikarja in njegovega opusa odprla likovno razstavo Rajka Slapernika (1896-1975).	^
Včerajšnji dan na atletskem SP v Tokiu bo šel v zgodovino
Fantastični Powellov skok: 8,95 m!
TOKIO Včerajšnji dan na atletskem svetovnem prvenstvu v Tokiu bo šel v zgodovino. V fantastični tekmi v skoku v daljino je Američan Mike Povvell z znamko 8,95 m popravil 23 let stari svetovni rekord rojaka Boba Beamona in obenem od leta 1983, ko sta se prvikrat srečala v Los Angelesu, premagal svojega slovitega rojaka Carla Lewisa. Slednji v zadnjih 10 letih sploh ni vedel, kaj pomeni poraz. Tudi včeraj je skakal izredno, najbolje v svoji karieri. A ni bilo dovolj.
Prejšnji svetovni rekord je 18. novembra 1968 s skokom 8,90 m v Ciu-dad De Mexicu postavil Američan Bob Beamon. Nekateri so napovedovali, da bo zdržal tlo leta 2.000. Powell je poskrbel za presenečenje.
Danes bo v Tokiu na vrsti še 5 finalov, prvenstvo pa se zaključi jutri.
Veselje Mlkea Povvella
(Telefoto AP)
Hrvaška vlada je včeraj ustanovila republiški urad za tujce
V Anconi in Bariju se nadaljuje psihoza »hrvaškega begunca«
ANCONA, BARI, ZAGREB — Nadaljuje se budnost v pristanišču v Anconi, kamor je včeraj zjutraj s hidrogliser-jem iz Zadra prispelo novih 58 potnikov iz Jugoslavije. Mejna policija je tudi te prišleke natačno prekontrolirala in ugotovila, da gre v večini za »turiste«, ki so prišli v Marke po nakupih in ki so se bili namenjeni že zvečer vrniti od koder so prišli. Ob 17. uri je v Ancono priplul še redni vsakodnevni trajekt Balkanija iz Zadra, na katerega krovu je bilo 148 potnikov, med njimi 70 jugoslovanskih državljanov, ki so imeli vsi veljavne potne listine. Tamkajšnje oblasti pa bolj skrbi današnji prihod ladje Palladio, ki bo na redni progi priplula iz posebno »vročega« Splita.
Drugače pa je bilo včeraj v Bariju, kjer je policija v pristanišču ustavila in zavrnila skupino 27 jugoslovanskih državljanov, in sicer makedonskih in črnogorskih Romov. Med njimi je bilo sedem otrok in tri ženske, iz Italije pa so bili izgnani, ker niso imeli predpisane denarne vsote, ki bi jim omogočila preživetje, nekateri izmed njih pa so bili celo že večkrat izgnani. Skupina je prišla v Bari z jugoslovansko motorno ladjo Sveti Stefan, ki mesto redno povezuje z jugoslovanskim Barom in na kateri je bilo skupno 359 potnikov različnih narodnosti. Po mnenju mejne policije v tem primeru vsekakor ni mogoče govoriti o jugoslovanskem migracijskem valu proti Apuliji, kjer pa se kljub temu
pripravljajo na to možnost. O njej je na včerajšnji prvi po-počitniški seji razpravljal deželni svet, ki mu je predsednik deželnega odbora Giampaoli sporočil, da bo čimprej. sklical delovno skupnost srednjega in južnega Jadrana, ki ji trenutno predseduje. V tem okviru naj bi preučili možnosti, s katerimi bi se pripravili na morebitne množične prihode beguncev in na potrebe po delovnih mestih zanje.
V Rimu se je medtem glede problema morebitnih jugoslovanskih beguncev oglasila predstavnica parlamentarne skupine zelenih Laura Cima, ki je opozorila, da se je treba izogniti tako imenovani psihozi begunca, ki jo je porodil pojav beguncev iz Albanije, in da je nujno čimprej priznati Slovenijo in Hrvaško ter še bolj osamiti Srbijo in njeno agresivno politiko. Italijanska vlada pa se mora po njenih besedah z jugoslovansko krizo soočiti tudi neposredno, zunaj mednarodnih organizmov, in sicer v prvi vrsti s kar največjo prožnostjo do morebitnih beguncev, ki bi iskali začasno zatočišče na italijanskem ozemlju.
O problemu skokovitega naraščanja števila beguncev iz ogroženih območij Hrvaške je včeraj razpravljala tudi tamkajšnja vlada, ki se je sestala pod vodstvom predsednika Franja Greguriča. Za učinkovitejše reševanje tega problema je vlada odredila takojšnjo ustanovitev posebnega republiškega urada za begunce.
Andreotti na mitingu prijateljstva odločno proti novim zavezništvom
Po umoru pogumnega palermskega podjetnika »Zoper mafijo niso dovolj osamljeni heroji«
PALERMO — Preiskava v zvezi z umorom podjetnika Libera Grassija, nad katerim se je mafija maščevala v četrtek zjutraj, je še v teku. Grassija bodo slovesno pokopali danes. Policija in karabinjerji so doslej aretirali več sumljivih ljudi, našli pa so tudi odvrženo pištolo kalibra 38, kakršne so se poslužili zločinci. Med aretiranimi je skupina mafijskih kurirjev, ki jih je žrtev lani prijavila oblastem, letos aprila pa so jim sodili. Ker so izkoristili pravico do dogovarjanja, ki jo predvideva nov kazenski zakonik, jim ni bilo treba kazni presedeti v zaporu.
Prav ta sporna in za sicilske razmere skorajda nesprejemljiva »usluga« se kot rdeča nit vije skozi komentarje javnosti. Delavci Grassijevega ateljeja so včeraj sklicali zborovanje (na sliki AP), na katerega so povabili upravitelje, sindikate, politike in sodstvo. Potrdili so, da ne bodo zatajili idealov, ki
jim jih je vlival Grassi in da ne bodo pristali na grobo izsiljevanje, ki ga v določenih krogih oblasti nočejo videti. Zelo ostra je bila tudi obsodba Cerkve, ki sprašuje, »kakšna prihodnost čaka mesto, ki ga kratko malo ni in kjer se zahtevo in potrebo po civilnem sožitju tolmači kot prekršek«.
Podpredsednik parlamentarne proti-mafijske komisije Cabras je umor palermskega poštenjaka povezal z neštetokrat izraženimi zahtevami po pozornejši prisotnosti vlade in sodstva, ki pa je doslej ostala neuslišana. Z izredno ostrino pa je obsodil tiste sodnike, ki prostodušno gledajo na izsiljevanje mafije oziroma na izplačevanje tako imenovane varščine, kot na edino sredstvo, ki v Palermu lahko zajamči mirno sožitje. Sicer pa je prevladalo splošno mnenje, da mafije ne bodo izkoreninili osamljeni heroji in dvoumni kompromisi.
RIMINI — Predsednik vlade Giulio Andreotti je že stalen gost mitinga prijateljstva in to je tudi potrdil s podpisom v spominsko knjigo, ko je med drugim zapisal: »Z željo, da se bo ta priložnost še ponovila...«. V svojem posegu pa se je dotaknil najaktualnejših političnih problemov, kot so na primer snovanje sporne »super vlade«, Cossi-gove izpovedi in obtožbe ter mednarodni položaj.
O domnevni vladi KD-PSI-DSL je predsednik vlade dejal, da je v sedanjih pa tudi v bodočih razmerah neuresničljiva. »Iskanje kompromisov (ali bližnjic, kot jih je imenoval) bi bilo v tem trenutku lahko zelo škodljivo. Biti moramo skromni, saj se je izkazalo, da imajo nekateri sicer velike zaloge idej, dobršen del pa jih je čas pokvaril«. Skratka, Andreotti meni, da vlada obstaja in da jo je treba ohraniti do konca mandata. »Čas, ki nas še loči od volitev, moramo izkoristiti s pametnim delom, kajti v resnici nihče točno ne ve, kaj je to »super vlada«, čeprav o njej vsi govorijo«. O Cossigovih izjavah pa je šef vlade dejal, da so nekakšen poskus zbliževanja z ljudmi in kot take jih je treba tudi tolmačiti.
Na sliki (AP): prijateljski stisk rok med Andreottijem in liderjem CL Formigonijem.
Zaradi nemoči ob globoki gospodarski krizi
Precej nepričakovan odstop poljske vlade
VARŠAVA Poljski premier Bielecki je včeraj v parlamentu oznanil odstop svoje vlade, ki je bila oblikovana v letošnjem januarju. Odločitev je poslance močno presenetila, vzroke pa gre iskati v hudi recesiji, ki jo preživlja poljsko gospodarstvo. Vlada je namreč pripravila predlog o rezkem krčenju letošnjega proračuna, ki je nemudoma sprožil val kritik na račun vladnega ekonomskega programa. Bielecki je v odgovor zavrnil predlog bivših komunistov, da bi vlada po odstopu opravljala svoje funkcije vse do oktobrskih parlamentarnih volitev. »Nočem biti predmet surrealne igre,« je dejal, »saj bi vlada brez dejanske oblasti pripeljala državo v kaos in anarhijo.«
Bielecki je bil imenovan za predsednika vlade 12. januarja letos, na svojem mestu pa bi moral ostati do maja, ko so bile predvidene prve svobodne volitve. Toda parlament, v katerem imajo bivši komunisti in njihovi zavezniki še vedno večino, je VValesov predlog o majskih volitvah zavrnil in tako zamrznil vlado premiera Bieleckega.
Po mnenju poljskega predsednika VValese je bilo vladni odstop pričakovati, »saj vlada brez posebnih pooblastil ne more zagotoviti prehoda iz starega v nov sistem«. Dogodki v Sovjetski zvezi - je dodal - pa dokazujejo, da s takim prehodom oziroma s podelitvijo pooblastil ne gre odlašati.
Lojze Peterle odpotoval v ZDA
LJUBLJANA — Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je včeraj odpotoval na obisk v ZDA in Kanado, kjer se bo sestal z vidnimi predstavniki gospodarskih in finančnih institucij, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Ameriške centralne banke in drugih ter s predstavniki Slovencev. Premier Lojze Peterle naj bi se vrnil v Slovenijo predvidoma 7. septembra.
Delegacija Republike Slovenije, v kateri sta slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in posebni odposlanec Republike Slovenije Matjaž Šinkovec s sodelavci, pa bo v nedeljo (1. septembra 1991) odpotovala na obisk v Litvo, Latvijo in Estonijo. Med obiskom bo slovenska delegacija gostiteljem izročila listino Skupščine Republike Slovenije o priznanju posameznih pribaltskih držav ter podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov.
Obisk v pribaltskih republikah bo zunanji minister dr. Dimitrij Rupel izkoristil tudi za krajši obisk v Ruski federaciji, kjer se bo sešel s predstavniki ruskega političnega vodstva in zunanjega ministrstva. Osredno pozornost bodo namenili slovenskim prizadevanjem za njeno mednarodno priznanje. (STA)
Včeraj v spremstvu uglednega češkoslovaškega gosta Dubčka
Occhetto v Bologni odprl prvi postkomunistični praznik Unita
BOLOGNA Prav v mestu, kjer je bivša Komunistična partija Italije opravila svojo bolečo in zgodovinsko ideološko prelevitev, se je včeraj začel prvi praznik dnevnika Unita v postkomunistični dobi Demokratične stranke levice. »Bila je to boleča in težavna izbira, ki pa je danes tisočem članov naše stranke omogočila, da so doživljali krizo v Sovjetski zvezi kot demokratična in levičarska sila, ki zna ceniti tudi Busheva stališča,« je dejal tajnik DSL Achille Occhetto, ko je v nasprotju z dosedanjo prakso včeraj manifestacijo odprl. Spremljal ga je ugledni gost, legendarni voditelj praške pomladi Aleksander Dubček.
Na tiskovni konferenci pred uradno otvoritveno slovesnostjo so novinarji Occhetta naravnost zasipali z vprašanji. »Governissimo«? Za tajnika DSL je zamisel preuranjena, sploh pa ne gre za vladno formulo, pač pa za program,
ki bo sposoben zbrati okrog sebe politični konsenz. Odnos Krščanske demokracije do DSL po dogodkih v Sovjetski zvezi je Occhetto komentiral rekoč, da je simbol KD ščit, ki naj bi branil pred puščico, ko pa puščice ni več, je tudi ščit odveč... Konec realnega komunizma postavlja pod vprašaj vse sile, ki so vzklile okrog drame našega stoletja - je opozoril voditelj DSL - vendar vidim okrog sebe zelo provincialne reakcije. Na vprašanje o novih polemikah glede povojnih pokolov v trikotniku smrti je Occhetto odgovoril s samoumevno ugotovitvijo, da brez odporništva ne bi bilo demokracije, medtem ko je o morebitni novi spremembi simbola DSL izmikajoče dejal, da gre za polemike, ki dokazujejo provincialnost politike.
Praznika DSL se letos ne udeležuje stari komunistični lider Pietro Ingrao, ki je v polemiki s časopisom Unita.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
• Generali proti materam
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tovni vojni, kar se kaže še posebej skozi vprašanje notranjih meja. Draškovič podpira stališče Evropske skupnosti, da se notranje meje ne smejo spreminjati Z uporabo sile, čeprav dvanajsterici očita pomanjkanje tako jasnih stališč tudi glede zunanjih meja. Notranje meje se morajo v vsakem primeru, tudi če zunanje meje ostanejo nespremenjene, spremeniti med Srbijo in Hrvaško in BiH. Draškovič je včeraj predstavil svoje videnje nujnih razmejitev med tremi republikami. »Vsa področja, na katerih je srbski narod na Hrvaškem večinski (Kninska krajina, deli Banije in Kordu-na ter Zahodna Slavonija) morajo biti priključeni BiH (in ne Srbiji!), Hrvaški naj bi pripadle Hrvaške krajine v BiH, kjer so Hrvati v večini (posebno Hercegovina). Baranjo in dele Vzhodne Slavonije ter Srem bi morali priključiti Srbiji. Položaj hrvaškega in srbskega naroda, ki bi ostali na Hrvaškem oziroma v Srbiji, naj bi uredili s posebnimi sporazumi, za katere bi jamčile še Evropska skupnost, ZDA in Sovjetska zveza. Draškovič je režima v Srbiji in na Hrvaškem obtožil za poskus nasilne spremembe meja, s čimer se poskušata obdržati na oblasti. Kar se tiče režima v Srbiji, je predsednik SGO napovedal novi 9. marec, ki naj bi se zgodil 9. oktobra, ter dejal, da se v Srbiji pojavlja določena stopnja fašizacije, ki jo izvaja vladajoča stranka, Socialistična partija Srbije.
Na novinarsko vprašanje, kako bo reagiral, če oblast v Srbiji ne bo spremenila stališča do predloga Evropske skupnosti, je Vuk Draškovič odgovoril, da bo dvignil srbski narod in srbske matere na noge. Če komu odgovarja ta mirovna konferenca, so to Srbi, posebno Srbi na Hrvaškem, (dd)
Več možnosti
ZAGREB — Podpredsednika hrvaške vlade Milan Ramljak in Zdravko Tomac ter obrambni minister Luka Bebič so na včerajšnji tiskovni konferenci v hrvaškem saboru menili, da je zdaj veliko več možnosti za to, da bi se izognili obsežni in splošni vojni, kot jih je bilo še pred kakšnimi desetimi dnevi. Za to je več vzrokov, med njimi pa so na prvem mestu omenjali deklaracijo ministrskega sveta Evropske skupnosti, ki je v bistvu sprejela hrvaško zamisel o reševanju krize. Nič manj pomembni niso bili sovjetski dogodki, ki so obglavili in podrli vse načrte stalinističnih generalov, da bi Jugoslaviji vsilili svojo politiko, razmerje sil pa je bistveno spremenilo tudi vse jugoslovansko gibanje mater in druge mirovniške akcije. Zato Hrvaška ni več daleč od uresničenja svojih strateških ciljev, so zatrjevali udeleženci včerajšnjega pogovora z novinarji, ki jih bo v tem primeru lahko dosegla brez hujših žrtev. To pa seveda še ne pomeni, da se hkrati ne pripravlja tudi za širšo vojno, če jo bo hotela izsiliti druga stran, to pa sta Srbija in armadS. Hrvaške oblasti pripravljajo dvojne ukrepe - ene, če bo deklaracija evropske dvanajsterice v celoti sprejeta in druge, če bo Srbija zavrnila njen ultimat.
Na novinarsko vprašanje, ali je možna zveza s Srbijo, so na tiskovni konferenci menili, da z Mi-
za konec vojne
loševičevo Srbijo ni mogoča nobena zveza, da Pa bi bilo mogoče urejati vse odprte zadeve z demokratično Srbijo. Tudi svetu je že jasno, sC° slišali, da se z Adžičem, Miloševičem in tovariš' ni mogoče pogovarjati in ta druščina se bo morala umakniti, če hočemo imeti na Balkanu mir.
Hrvaška javnost in stranke se precej razliko jejo v ocenah, kaj bi bilo treba storiti. Razlike s° v metodah in oblikah, temeljni cilj pa je vse enak. Zato bi bilo, smo slišali, za zdaj napačn zahtevati, naj vlada in predsednik sprejmeta °o J odločne odločitve, ki bi omajale že dosežen mednarodno priznane miroljubne rezultate.
Hrvaška se je očitno odločila za mirno res ^ te v, kar pa ne pomeni, da se ne pripravlja splošni spopad, če bi ji takšen razplet vsilili- ^ rambni minister Luka Bebič je napovedal, ^ bodo predvsem Baranjo okrepili z moštvom 1 oborožitvijo, ki je doslej tam niso imeli. V kr kem bodo začeli Baranjo »čistiti« odpadnikov^, četnikov. Jugoslovanska armada, so pouda ^ poka po vseh šivih, velikosrbski načrti pa s deklaracijo evropske dvanajsterice doživeli _ sen udarec in opozorilo, naj vendarle že spreg;a dajo in spoznajo, kam jih je pripeljala dose politika.	ALFONS ŠOLJAN
Finančna politika sredi čeri
RIM — Pot, ki jo mora prehoditi vlada do končne opredelitve finančnega zakona 1992, ne ho postlana z rožicami. Če je cilj zakona jasen zbrati dodatnih 50.000 milijard lir. — pa ni jasno, kako bo ta cilj dosegla. Gotovo je le, da se davčnim zavezancem ne obeta nič dobrega, tudi zato ne, ker bodo imeli že čez en mesec opraviti z novim davčnim privitjem in ker jih je pravkar prizadela nova podražitev goriv (18 lir pri kurilnem plinskem olju, 15 lir pri motornem gazoli-nu in 11 lir pri gorilnem olju). Ne samo, 16. septembra bodo cene naftnih derivatov sprostili: v primeru podražitve ne bo več prišla v poštev "fiskalizacija", ki pa bo ostala v veljavi le za primer pocenitve. Z drugimi besedami: potrošnik se ne bo mogel okoristiti z morebitnim znižanjem cene, pač pa bo nosil breme poviškov.
V sredo je bil prvi "vrh" finančnih ministrov, na katerem so prečesali gospodarsko stanje v državi. Novinarji niso smeli zraven, ministri ne črhnejo, zakladno ministrstvo pa pravi, da ne bo nobenega tiskovnega sporočila vse dotlej, dokler ne bo vlada predložila dokončnih zakonskih besedil, in da je vse, kar so doslej objavili časniki, brez sleherne osnove. In vendar ni ostalo pri popolni tajnosti. Zvedelo se je, da se vrha niso udeležili le ministri Guido Carli (zaklad), Paolo Cirino Pomicino (proračun) in Rino Formica (finance), temveč tudi minister za industrijo Guido Bodrato, podtajnik v predsedstvu vlade Nino Cris-tofori in celo guverner Bance d'ltalia Carlo Azeglio Ciampi. Šlo je torej za pravi summit, kar kaže, da so pretresli tudi problem pomoči Sovjetski zvezi. Mimogrede: minister za zunanjo trgovino Vito Lattanzio je predlagal enkratno nakazilo (una tantum); sindikati CGIL, CISL in UIL so njegov predlog brž (in nekako posmehljivo) zavrnili, ministri pa so naglasili, da zadeva še nikakor ni dozorela.
Glede protideficitnih ukrepov uradni viri molčijo, zanikajo pa govorice, da snujejo nov, izreden davek na stanovanje. No, kak minister je vendarle kaj spregovoril, da bi pomiril javnost. Vlada bo predložila predloge za finančni zakon 1992 konec septembra Prihodnje leto, toda za september ni Predvidena nobena podražitev tarif in lavno določenih cen, je dejal Cirino Pomicino. In še: osrednji cilj vlade je la, da obvaruje kupno moč uslužbencev. Kako? Z znižanjem inflacijske stopnje, ki da se že bliža ravni 6%, s Preosnovo plačne strukture; z omejit-vijo javnega primanjkljaja.
Ob takšnih "manevrih" nikdar ne Veš, kaj bo, niti ne, pri čem si. Nihče ločno ne ve, koliko znaša javnofinančni deficit: vsako leto so napovedi eno, dejstva drugo — zdaj zaradi kakega "podtalnega" deficita v sistemu krajevnih zdravstvenih enot, potem ZQto, ker so izdatki za zdravstvo ali skrbstvo prekosili gornjo streho, zdaj (najnovejši primer) pa spet, ker se v državne blagajne steka manj denarja, k°t je bilo načrtovano. To se ponavlja loto za letom. Tudi letos. Septembra lani je vlada določila, da bo potrebovala Država letos največ 132.000 milijard lir, toda šest mesecev pozneje [rnarca) smo bili že pri 146.000 milijardah. Maja je sprejela vlada popra-vjtveni ukrep — 700 milijard novih davkov in prav tolikšno zmanjšanje državnih izdatkov — vendar se raču-še zmeraj ne ujemajo. Priliv od avkov raste počasneje (11% v prvih P^tllt mesecih proti stopnji 14%, pred-meni za vse letošnje leto), nekateri čredni prihodki (8.000 milijard za yevrednotenje podjetniških premočni in 5.000 milijard za privatizacijo refavnega premoženja) so v dvomu, o in °rm* zdravstva, javnega skrbstva i C(-ne dela pa se bodo pogajali šele v^em' V takšnih razmerah je zelo 'letno, da bo potrebovala Država v 'Vtem letu kar 150.000 milijard lir ,ZJ" sredstev, se pravi 8.000 več, z , 0r Hh predvideva letošnji finančni °n- Ni pa izključeno, da bo treba vju,ni ze sPe< seči po kakšnem popra-do Čnem .manevru in to kljub temu, (Tu zdajšnji ni izpeljan do kraja. pr /oti/cš/uTi in tako številnih po-vernrf PQ finančni zakon izgublja Plui .stoinost, javne finance slepo /j/, Č° med plitvinami napovedi, ki ejStva redno nnstnviin nn otavo.
in ntalo
_c]stva redno postavijo na glavo, •--ulo6™^ 'Učnega varčevanja ter nja n vfrietnega spontanega narašča-cei0Pnd°dkov. Tedaj je težko verjeti tivtski -Vni. vIactni listini o gospo-ki Dr 5* ,m finančnem programiranju, nje tennI<^eva s‘la ambiciozno skrče-v nasie JLCn?9a lavnega primanjkljaja v i iqnollh treh letih (48.700 milijard v /. lqcf' 87-400 v i. 1993 in kar 120.800 gode ve' p?s^ed,čno pa skoraj ni molečih n ?•?" v sPOsobnost vladu-Prorar\° Jf/čnih sil, da bi s primerno v evrnn , ° P°Htiko Italijo vključile Ps o integracijo brez obližev.
F- DRAGO GAŠPERLIN
Posle na italijanski borzi še vedno zavira zadeva Dumenil Leble
MILAN — Po dveh tednih muk, ki sta jih povzročila najprej dogajanje v Sovjetski zvezi in nato afera Dominion - Dumenil Leble, se je stanje na italijanski borzi vrednostnih papirjev nekoliko zboljšalo. Kupčij je bilo včeraj sicer malo (trajale so komaj dve uri in tričetrt), vzdušje pa je bilo vendarle drugačno. Indeks MIB je dosegel raven 1.080, kar pomeni napredek za 0,47% v primerjavi s četrtkom, seveda pa se bodo posli pomnožili šele po prisilni likvidaciji: agentje mrzlično čakajo na objavo, koliko in katere delnice so vpletene v vso zadevo.
Začasni predsednik milanskega sodišča Luigi Bitto je včeraj odgodil odločitev o zaplembi vrednotnic in premoženja švicarske banke Dumenil Leble, ki jo je zahtevala komisijska družba Misafin, in odredil, da se bo o tem razpravljalo v sredo, 4. septem-
bra, sicer v navzočnosti vseh zainteresiranih strani. Te se bodo zbrale pred sodnikom Manliom Espositom, predsednikom stečajne sekcije, ki bo prevzel prihodnji teden najvišji položaj na sodišču in ki je tudi izvedenec za takšne primere, saj je imel opraviti že s številnimi primeri nesolventnosti komisijskih družb in menjalnih agentov, med temi tudi družbe Lombardfin.
Misafin zahteva zaplembo premoženja švicarske banke v vrednosti do 20 milijard lir, ker meni, da je Dumenil Leble, ki jo nadzoruje Carlo De Benedetti, neposredno odgovorna za položaj, v katerem se je znašla. Misafin tudi sicer dvomi v solidnost te banke, ker je pristojna švicarska oblast zaukazala njeno rekapitalizacijo za približno 100 milijard lir (120 milijonov frankov), drugače jo bo dala zapreti.
Malopodjetniški sistem čaka na sveža sredstva
RIM — Mala in srednja podjetja bodo prejela v doglednem času svežo denarno zaslombo. Poslanska komisija za proizvodne dejavnosti je namreč odobrila ob koncu julija zakonski osnutek, ki predvideva nakazilo 1.500 milijard lir v treh letih za financiranje novih podjetniških programov. Po osnutku, ki ga morajo pretresti in odobriti seveda še senatorji, bodo imela pravico do finančnih olajšav industrijska podjetja, ki ne zaposlujejo več kakor 200 uslužbencev, ter storitvena in obrtna podjetja, pri katerih je zaposlenih največ 75 nameščencev.
Predsednik omenjene poslanske komisije Michele Viscardi je zatrdil, da vnaša zakonski osnutek pomembne novosti v sistem finančnega podpiranja podjetnikov oziroma v kreditni mehanizem, te novosti pa naj bi odločilno prispevale k inovaciji celovitega proizvajalnega aparata v državi. Če pojde vse tako, kakor si je zamislil zakonodajalec, bodo torej lahko dobila mala podjetja prav lep denar za to, da se ustrojno in organizacijsko pripravijo na "usodno" leto 1993.
Finančna sredstva, ki jih bodo razdelili v obdobju 1991-1993, bo mogoče izkoristiti v razmerju 70 odstotkov kot kredite za vplačevanje davkov in v razmerju 30 odstotkov kot prispevke na račun kapitala. Denar bo namenjen pridobivanju novih tehnologij in aparatur za nadzor posameznih proizvodnih procesov ter načrtovanju protionesnaževalnih postopkov.
Podjetniki bodo morali nasloviti ustrezne prošnje neposredno na ministrstvo za industrijo, ki bo sestavilo prednostno lestvico glede na časovni dotok prošenj. Vsako prošnjo bo dolžan podpisati komercialist ali računovodja, ki je redno vpisan v poklicni zbornici, ali pa industrijski izvedenec.
gospodarski dopis iz Slovenije
Lastninski ples
JOŽE PETROVČIČ
Opravilo je zelo zahtevno, ker ni nobenega vzorca. Jasno lahko povem, da ne vem, kako bi se spopadli s tem problemom. Tako nekako je pred dobrim letom dejal nekdanji podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger, ki se je moral spoprijeti s tem problemom in izdelati program privatizacije slovenskega gospodarstva oziroma zakon o privatizaciji. Kot je znano, je zaradi tega zakona pogorel, vendar pri tem ni šlo samo za strokovnost, ampak tudi za politične vzroke. Nova skupina, ki jo je vlada določila za izdelavo zakona o privatizaciji, je svoj zakon prav zdaj predstavila v republiški skupščini in požela dokaj burne reakcije.
Bistvena razlika med enim in drugim zakonom je v zamisli, kako opraviti privatizacijo. Mencinger je zagovarjal idejo, da je treba družbeno lastnino razprodati na tradicionalen način, torej za denar, pri čemer so bila postavljena določena pravila, ki jih je treba pri tem spoštovati. Druga skupina, ki jo vodi minister Umek, pa trdi, da Mencingerjev način privatizacije ni mogoče opraviti, saj ni denarja za take nakupe. Mogoče bi lahko družbeno lastnino za gotovino prodali tujcem, kar pa bi bilo slabo, saj bi tako "naša" lastnina za nizko ceno odšla v tujino, k tujim lastnikom, celoten proces lastninjenja pa bi trajal predolgo, saj ni pričakovati, da bi tudi v mnogo boljših razmerah, kakršne so zdaj pri nas, lahko hitro našli nove lastnike.
Ker torej denarja doma ni, je treba nekaj te lastnine razdeliti med prebivalce te države. Razdelili naj bi predvsem lastnino velikih podjetij in sicer tako, da bi petino delnic razdelili pokojninskim skladom, 35 odstotkov delnic vsem polnoletnim državljanom, vendar preko različnih skladov, 15 odstotkov delnic naj bi dobil odškodninski sklad, 30 odstotkov pa država,
ki bi delnice prodala na trgu denarja.
Največ razburjenja je zaradi zadnjih dveh postavk. Iz njih je namreč mogoče razbrati, da bi precejšnji deleži podjetij prešli v državno last; ne gre torej za privatizacijo, ampak za podržavljanje. Podržavljeno gospodarstvo pa je še veliko manj uspešno kot nekdanje samoupravno, zato se mu kaže izogniti na veliko, pravi opozorilo, ki ima že zelo dolgo brado.
Z odškodninskim skladom pa je povezan zakon, ki je v teh dneh tudi v skupščinskih klopeh. Gre za zakon o denacionalizaciji' (z njim je povezan tudi zakon o zadrugah), ki naj bi nekdanjim veleposestnikom, trgovcem in podjetnikom vrnil premoženje in jim na ta način skušal vsaj nekoliko popraviti stare krivice. Velik problem pa je nastal zaradi tega, ker naj bi nekdanjim lastnikom vračali lastnino v naravi. To pa pomeni, da bo treba dati nekdanjemu lastniku - del zdajšnjega podjetja!
Prav slednje je močno razburilo sindikalne vrste, proti sp socialisti in liberalci, celo v Demosovih vrstah je nekaj razpok. Očitki so različni, predvsem pa (od najblažjega), da je zakon tako zapleten, da si ga je možno razlagati na več načinov, in celo (najbolj grob očitek), da je zakon zato tak, ker je precej razlaščenih lastnikov zdaj na visokih in vplivnih političnih in upravnih položajih in skušajo te položaje izkoristiti sebi v prid in si spet zagotoviti vlogo in vplivnost nekdanje drobne buržoazije.
Proti novim podjetniškim slojem, četudi bodo nastali s staro lastnino,' ne bi smelo biti večjih ugovorov. Tržnega gospodarstva ne more biti brez močnega podjetniškega sloja, ki je seveda tudi neprimerno bogatejši od drugih slojev. Ugovor pa je velik zaradi tega, ker je denacionalizacija postala pomembnejše gospodarsko vprašanje kot pa privatizacija, ki je sicer v vseh nekdanjih socialističnih državah največji problem. Le pri nas denacionalizacija narekuje, kako privatizirati gospodarstvo.
Sovjetska zveza bo še raztegnila sodelovanje s podjetništvom FJK
VIDEM - Najnovejša dogajanja v Sovjetski zvezi ne le niso prizadela njenega gospodarskega sodelovanja s tujino, ampak bodo celo še pospešila tovrstne tokove. To velja zlasti za Furlanijo-Julijsko krajino, saj so bili vsi doslej načrtovani dvostranski programi potrjeni in jih bodo potemtakem redno izpeljali.
To je povedal včeraj svetnik pri sovjetskem veleposlaništvu v Rimu Anatolj Orel med sestankom s predsednikom deželne uprave FJK Adrianom Biasuttijem in deželnim odbornikom za industrijo Ferrucciom S arom.
Svetnik Orel, ki sta ga spremljala direktor konzorcija za poslovanje z vzhodnimi državami (CIEST) inž. Sandro Targa in konzulent tega konzorcija posl. Arnal-do Baracetti, je prišel v Videm potrdit organizacijo "tedna gospodarskega sodelovanja FJK/Nord-Est—SZ", ki bo od 6.
do 13. oktobra v naši deželi, v Venetu in v Tridentinski-Južni Tirolski; šlo bo za razstavni pregled v priredbi številnih sovjetskih poslovnih organizacij, za vrsto zasedanj in posvetov, predvsem pa za niz poslovnih srečanj med podjetniki z ene in druge strani.
Anatolj Orel je izrecno poudaril zanimanje Sovjetske zveze za nadaljnji razvoj sodelovanja s Furlanijo-Julijsko krajino, ki jo je označil kot pilotno deželo na področju utrjevanja mednarodne kooperacije. Deželni podjetniki poznajo sovjetske kolege, zdaj (po Orlovi zaslugi) so se globlje seznanili tudi še z novimi razmerami v tej državi, sicer pa razpolagajo z najustreznejšimi instrumenti za razpredanje občutno širšega poslovnega omrežja do evropskega vzhoda.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je podčrtal, da je dežela že po tradiciji
nagnjena k sodelovanju z vzhodnim svetom, posebno še ravno s Sovjetsko zvezo. Predvsem pa je naglasil globok pomen državnega zakona za razvoj obmejnih območij; ta bo veliko prispeval k raztegnitvi kooperacije s sovjetskim gospodarstvom, pri čemer bo odigral še posebno važno vlogo finančni center off-shore, ki ga ta zakon predvideva.
Odbornik Saro pa je med drugim iznesel predlog (s katerim očitno soglašajo tudi pri moskovski vladi), naj bi gospodarsko sodelovanje FJK-SZ osredotočili po možnosti v eno in isto območje, katerega naj bi postala Furlanija-Julijska krajina privilegirana partnerica. Se večji zagon sodelovanja zagotavlja sicer tudi že dolgoletna prisotnost deželnih podjetij na sovjetskem tržišču, kamor izvažajo zlasti tehnično opremo, a kjer tudi gradijo tovarne in razne infrastrukture.
Ženske bodo šle v pokoj z 61. letom
RIM — Minister za delo Franco Marini je sklical včeraj tehnični sestanek v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Kakor je znano, se je to vprašanje premaknilo s slepega tira predvčerajšnjim in sicer zaradi tega, ker je prišlo do kompromisa med demokristjani in socialisti, potem ko so slednji odločno nasprotovali ministrovim tezam. Kompromis koristi v prvi vrsti ženski delovni sili: upokojitvene starosti uslužbenk ne bodo potisnili tja do 65. leta kakor pri moških, terhveč se bo ženska verjetno lahko upokojila poprej: pri 61. ali pri 62. letu.
To je sad predvčerajšnjega snidenja med podpredsednikom ministrskega sveta, socialistom Claudiom Marte.lli-jem in krščansko demokratskim ministrom Marinijem, od katerega so socialisti pred poletnim dopustom zahtevali, da odloži razpravo o svojem zakonskem osnutku na september, ter kritizirali ravno njegovo odločitev o povzdignjenju starostne dobe, ki prihaja v poštev za upokojitev.
Tiskovni urad PSI je izdal včeraj uradno sporočilo, v katerem socialisti poudarjajo pomen tvornega dialoga med vlado in sindikati v zvezi s pokojninsko reformo, hkrati pa znova pojasnjujejo, da ravno zdaj izpopolnjujejo lastne pripombe k zakonskemu besedilu, ki jih bodo iznesli še pred ponovnim odprtjem parlamenta.
Na včerajšnjem tehničnem sestanku, ki so se ga udeležili poleg Marinija in generalnega direktorja njegovega ministrstva Luigija Palmidora še generalni direktor zavoda INPS Giovanni Billia in tehniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, so obravnavali predvsem to, kako bo na pokojnine učinkovalo podaljšanje zadnje delovne dobe, na katere podlagi se računa višina penzi-je, s 5 na 10 let. Kot osnovo za to pre-verbo so izkoristili anketo zavoda INPS, ki zadeva 5.000 primerov že likvidiranih pokojnin. Sindikat UIL se s takšnim izračunavanjem ni strinjal in je pozval vodstvo INPS, naj pri prevrednotenju pokojnin vzame v poštev tudi stopnjo rasti globalnega upoko-jenčevega zaslužka.
Ob koncu včerajšnjega sestanka so se strani domenile, da se bodo ponovno sešle v petek, 6. septembra.
Poslovalnica Tržaške hranilnice v Kopru bo vsestransko koristna
KOPER — Poleg nekaterih drugih tujih bank, ki že poslujejo v Sloveniji, bo verjetno še pred koncem leta svojo poslovno enoto in svoje urade v Kopru odprla tudi Tržaška hranilnica - Cassa di risparmio di Trieste. Ustrezno soglasje oziroma pooblastilo za to odprtje je Tržaška hranilnica že dobila od Italijanske banke (Banca d ltalia), to pa je še en dokaz zaupanja zahodnih poslovnežev v to, da se bodo politične in gospodarske razmere v Sloveniji verjetno prav kmalu spremenite na bolje. Poteza je pomembna tudi zato, ker sodi Tržaška hranilnica med večje bančne družbe iz sosednje dežele Furlanije-Julijske krajine in bo s to potezo gotovo prebila led ter določeno zadržanost, ki je zadnje mesece nastopila v poslovnih krogih te dežele.
Banka namerava svoje storitve ponuditi pripadnikom italijanske narodnosti pri številnih načrtih na gospodarskem področju, pa tudi drugim prebivalcem iz Slovenije pri vseh oblikah poslovanja, pri trgovanju, pri poslovanju novih mešanih podjetij, ki nastajajo na obeh straneh meje in tako dalje.
Pripadniki italijanske manjšine v Jugoslaviji so se te bančne ustanove, ki jo bodo odprli v Kopru, že vnaprej razveselili, saj bo pomagala pri uresničevanju številnih načrtov, ki so jih zastavili z Aegido oziroma BIC - valilnico podjetij. Tomaž Može, direktor koprske območne gospodarske zbornice pa je ob tej novici za Primorski dnevnik izjavil: »Hvalevredno je, da pride tuja bančna inštitucija, ki bo v Slovenijo prinesla verjetno tudi nekaj
svežega kapitala in s tem nekaj sveže "krvi" slovenske-mu gospodarstvu. Dobro bi bilo, če bi prišlo še več tujih bank. Naš zakon o podjetništvu namreč omogoča tujim poslovnežem odpiranje takih bančnih enot, to so v Italiji pred časom sprejeli z velikim zanimanjem, a tudi s precejšnjo skepso. Zaradi maloobmejnega prometa, Luke, načrtov italijanske narodnosti in drugih tukajšnjih podjetij smo že zdavnaj želeli, da bi z neko tujo in ugledno inštitucijo ustanovili kakšno mešano banko, ki bi združila zmogljivosti, izkušnje, ki jih imamo v naših finančnih ustanovah, tujci pa bi prinesli tehnologijo, kapital in možnosti za razvoj zunanje trgovine ter menjave bi se nedvomno povečate. Odločitev Tržaške hranilnice bo zagotovo vzpodbudila vrsto drugih podjetnikov, da bodo naredili podoben korak. Za nas je najpomembnejše, da je led razbit...«
Direktor Splošne banke Koper (delniške družbe iz sistema Ljubljanske banke) Vojko Cok pa je povedal: »Tujci so ocenili, da je naš prostor ekonomsko interesanten, to za nas pomeni konkurenco, toda tega ne jemljemo kot nekaj slabega, to je premik za vse, navsezadnje najbolj za uporabnike bančnih storitev, ki bodo imeli eno možnost več. Sam sicer še ne vem, kakšno poslovno usmeritev bo ubrala tržaška banka, morda v kreditiranje zunanjetrgovinskega poslovanja. V kakšno pretirano finansiranje pa se po mojih ocenah vsaj na začetku še ne bodo vključili.«	BORIS ŠULIGOJ
Včeraj popoldne začetek študijskih dnevov
Kakšna bo usmeritev bodoče nove Drage?
Varianta št. 25 znova v središču pozornosti
Še precej nejasnosti po znani razsodbi TAR
Pričel se bo prihodnji teden
Vsakoletni seminar za vse slovenske šolnike v Trstu
Draga je bila do lani dejansko tribuna slovenskega oporečništva, nove razmere v Sleveniji (in morda tudi v Evropi) pa ji sedaj odpirajo nove poti in seveda tudi nova obzorja, ki pa so trenutno še nejasna. Njen prireditelj — Društvo slovenskih izobražencev — se je odločil, da bodo letošnji študijski dnevi usmerjeni v iskanje dialoga in političnega razčiščevanja med Slovenci v matici, očitno pa je to še vmesna in če hočemo le začasna rešitev v pričakovanju jasnejše usmeritve, ki v bodoče ne bo mogla mimo položaja tukajšnjih Slovencev, ki je letos, sodeč po vsebini predavanj, ostal preveč v senci. Svojo Drago bolj kot Ljubljana danes verjetno nujno potrebujeta Trst in Gorica. Ta dilema je prevevala tudi pozdravni poseg predsednika DSI Sergija Pahorja, ki je rekel, da je lani Draga pozdravila demokratizacijo Slovenijo, letos pozdravlja njeno nelahko pot v samostojnost, o čem bo razmišljala prihodnje leto, pa še ni jasno. Kakšna sugestija o tem bo morda prišla iz razprave, ki navadno sledi posameznim predavanjem in iz katere Draga navadno črpa moči za bodočnost.
Pozdrav slovenske vlade je prireditvi prinesel minister za kulturo Andrej Capuder. Navezal se je na razkroj sovjetskega komunizma in na usodne ure, ki jih doživlja tudi Slovenija. Komunizem po njegovem vsekakor še ni dokončno mrtev, »kot prihaja do izraza tudi v Sloveniji, kjer je prejšnji režim še kako glasen«. Minister, ki je rekel, da se bliža ura mednarodnega priznanja slovenske državnosti, pa vseeno upa v dialog, ki mora imeti za cilj vzpostavitev novih (političnih in gospodarskih) pravil igre za splošni razvoj nove države. Po krajšem ministrovem posegu se je oglasil filolog Justin Stanovnik s predavanjem »Lectio difficili-or Težje branje«, v katerem je plastično prikazal razvoj evropskega duha. Njegovo predavanje je bilo zelo strokovno, vseeno pa dovolj razumljivo in v marsičem tudi zanimivo za razumevanje sedanjih bučnih dogodkov, ki pretresajo staro celino.
Draga je imela letos zanimiv uvod v Taboru mladih, ki se je zaključil dopoldne s predavanjem teologa in filozofa Ivana Štuhca, ki je prišel na Opčine, da bi predaval o problemih Evrope ob propadu starih ideologij, svoj poseg pa je prikrojil na položaj Slovenije in Slovencev. Z njegovim predavanjem se je Tabor mladih Slovenske prosvete končno približal naslovu prireditve — Slovenski Diogen po evropskem Babilonu — saj je Štuhec skušal prikazati (to mu je uspelo še kar dobro!) kaj se pravzaprav dogaja slovenskemu človeku v postkomunistični družbi. Predavatelj gleda na ta vprašanja z razsodnimi očmi kristjana, ki mu ni vseeno, kaj je napisala knjiga zgodovine (od tod zelo kritične ocene komunizma in če hočemo totalitarizma), pri čemer pa je priznal, da je bila komunistična oblast v Sloveniji različna
Študijski dnevi »Draga '91« v openskem Finžgarjevem domu se bodo nadaljevali danes ob 16. uri s predavanjem Vlada Gotovca, ki bo govoril o Hrvatski med Mediteranom in Srednjo Evropo. Gotovac je eden izmed glavnih voditeljev Hrvaške matice. Ob 18. uri pa bo slovenski minister za znanost in raziskovanje Peter Tancig govori o perspektivah znanosti v Sloveniji. Jutri ob 10.30 bo Marko Rupnik govoril na temo »Vizija iz kaosa«, veliko pričakovanje pa vlada za popoldansko okroglo mizo o Sloveniji med realnostjo in vizijo, na kateri bo sodeloval širši krog predstavnikov slovenskega političnega življenja. Svojo prisotnost (začetek ob 16.uri) so že napovedali nekateri eminentni slovenski politiki in vladni predstavniki. Po vseh predavanih bo diskusija. Nedeljska maša, ki jo bo daroval škofov vikar Lojze Škerlj, bo ob 9. uri v parku na prostem.
od tiste v drugih vzhodnih državah, da je bila v nekaterih aspektih dovolj prožna, »da je tudi slovenska Cerkev v letih ohranila svojo vlogo in svojo dostojanstvo«.
Prireditelji Drage so tudi letos poskrbeli za bogato razstavo knjig in publikacij iz zamejstva, zdomstva in iz matične Slovenije. Obiskovalci v Fiž-garjevem domu lahko kupijo tudi komplet magnetofonskih kaset Svetega pisma, ki je sta ga skupno izdali založba Korona in revija Ognišče. Gledališke igralce, ki so ustvarili kasete, je vodil režiser Marko Sosič.
S.T.
Na sliki (foto Križmančič) minister Capuder pozdravlja udeležence letošnje Drage.
Državni svet bo sredi septembra odločal o prizivu deželne vlade proti nedavnemu sklepu deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je razveljavilo varianto št. 25 regulacijskega načrta Občine Trst iz leta 1969. TAR je s tem svojim nepričakovanim sklepom dejansko vzpostavil stanje izpred leta 1969, ko je tržaški urbanistični plan odgovarjal razvojnim smernicam Trsta, ki naj bi se v srednjeročni perspektivi razvil v mesto s polmilijonskim prebivalstvom. To bi pomenilo več zazidljivih površin, različne urbanistične norme in seveda tudi več uslug in storitev. Odločitev TAR je spravila v težave občinske in z njimi tudi deželne upravitelje, istočasno pa odprla tudi številne probleme, saj še ni jasno, kakšne so trenutno veljavne norme na urbanističnem področju.
Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone je vsekakor precej optimistično razpoložen in upa da bodo v Rimu razveljavili razsodbo upravnega sodišča Furlanije-Julijske krajine. To je povedal tudi novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je demantiral, da bi glede tega kočljivega vprašanja kdajkoli prišlo do sporov ali razhajanj med Deželo in Občino Trst. Konference se je udeležil tudi tržaški odbornik za urbanistiko Luigi Anghelone, ki je rekel, da vsekakor ostajajo v veljavi vsi podrobni urbanistični načrti (vključno s tistimi na Vzhodnem in na Zahodnem Krasu) in vsi projekti za ljudske gradnje. Odprto pa ostaja vprašanje gradbenih dovoljenj, ki bi jih morala Občina na osnovi razsodbe TAR na nekaterih področjih vsaj začasno zamrzniti. Da bi preprečila zmedo na tem področju, je deželna vlada na svoji zadnji seji na Carbonejev predlog odobrila
Včeraj predstavili glasilo Sklada Mitje Čuka
»Škrat« za otroški svet
Izšel je Škrat, prvi »tiskani« glas Sklada Mitje Čuka. Poskusno številko novega glasila so včeraj popoldne predstavili ob zaključku letošnjega poletnega središča. O zamisli, o namenih in ciljih, ki si jih zastavlja, o vsebini in še o marsičem je v imenu pobudnikov spregovorila Stanka Čuk. Škrat bo od oktobra dalje izhajal kot mesečnik, ki bo ponujal poglobljeno obravnavo nekaterih tem, vrsto podatkov in informacij predvsem iz otroškega sveta, saj je »to glasilo pravzaprav posvečeno otrokom in vprašanjem z njimi v zvezi«, kot v uvodnem članku piše odgovorna urednica Jelka Cvelbar. Odkod pa naslov Škrat? »Ker so škratje nadvse simpatična bitja, skoraj vedno precej nagajiva in živahna, razigrana in prepogosto poredna, a brez prave zlobe. Njihova zasluga je, da je naše življenje razgibano, da ni dolgočasno,« piše dalje v predstavitvenem članku in utemeljuje, kako »med otroki in škrati pa največkrat res ni velike razlike!« Prvi Škrat ponuja fotokroniko in zapis o poletnem središču, posvečenem pravljičnemu svetu, zanimivo izletniško možnost za potepanje po Benečiji, prvo rubriko z zdravnikovim mnenjem o potrebi po večjem gibanju otrok, razmišljanje o odnosu med otrokom in govornim sporazumevanjem, poročilo o delovanju Sklada. Pri uresničitvi prve številke Škrata, ki je že prijetno opremljen s fotografijami in ilustracijami, so s članki sodelovali Nadja Kriščak, dr. Viljem Ščuka in Stanka Čuk. • Ob resnejšem delu pa glasilo dopolnjujejo tudi »kamenčki« oziroma križanka, preštevanka in ustvarjalna igrica za kratek čas mlajših in naj mlajših (ali pa tudi ne!). Poskusna številka je izšla v tisoč izvodih, vsak od teh stane 3.000 lir, vsem pa je na razpolago v Tržaški knjigarni, v kioskih na Opčinah in na Trgu Ober-dan, v openskem Prosvetnem domu in seveda na sedežu Sklada, Proseška ulica 131, Opčine, (dam)
Na sliki: risba 6-letnega Mateja Iskre na naslovnici Škrata.
Občina bo gradila športno palačo
Tržaški občinski odbor je odobril splošni načrt družbe Svei za gradnjo nove športne palače. Novi objekt, v katerem bo poseben prostor imela tržaška košarka, bodo zgradili na območju sedanjega športnega igrišča v Ulici Flavia, tik novega nogometnega stadiona Nereo Rocco, stal pa naj bi okrog 20 milijard lir.
Odbor je že poveril županu Richet-tiju nalogo, da posreduje za odobritev državnih prispevkov, ki jih predvideva zakon 65/87, dežela pa je že napovedala, da je za športno palačo pripravljena vložiti pet milijard lir.
Zadnja pot male Erike
Bela krsta, ob njej častni špalir sošolk (v belih krilih) in sošolcev prvega razreda nižje srednje šole Fran Levstik, tiha bolečina staršev, sorodnikov, prijateljev, dejansko celotne krajevne skupnosti, ki se je ob tej težki uri strnila okoli nesrečne družine. Presunljivo je bilo v Zgoniku poslednje slovo od male Erike iz Saleža, blagega 12-letnega dekletca, kateremu ni bilo usojeno<, da bi uživalo brezskrbno otroštvo. Še tako neobčutljiv človek je ob takem žalostnem dogodku ganjen in čustveno pretresen. Bridke solze žalosti so pomsile prene-katero lice. Vendar to ni nič v primerjavi z nepojmljivo bolečino ljubeče matere, ki je do zadnjega upala v čudežno ozdravitev, sedaj pa je bila oropana sadu svojega telesa in njeno ranjeno srce je otrpnilo od bolečine in žalosti. V trenutno uteho je izzvenela iskrena človeška solidarnost, otožno petje zbora Rdeča zvezda in liturgični napevi cerkvenega zbora, tolažilne besede župnika Felca svojcem, da imajo angelčka v nebesih. V srcih pa ostaja praznina, obup, skeleča rana... Človek ima občutek nemoči, ker proti taki zli usodi ni bilo mogoče ničesar ukreniti. Pa vendar lahko vsakdo izmed nas le nekaj stori. V nas naj se prebudi solidarnostna darežljivost, izkažimo se s plemenitim dejanjem, naredimo dobro delo: na tak način se bomo na najboljši način poklonili spominu na malo Eriko.	B.S.
upravni sklep, ki pooblašča tržaško upravo, da v pričakovanju razsodbe državnega sveta lahko sklepa po dosedanjih pravilih in določbah.
Kot smo lahko izvedeli, se bodo gradbena dela na osnovi variante št. 25, ki so že v teku, lahko brez težav nadaljevala, do zastojev pa bo prišlo tam, kjer se dela še niso začela. Za to bo treba počakati na sklepe rimskih sodnikov, ki bi morali, kot rečeno, odločati sredi prihodnjega meseca. Nobenih težav in zastojev pa ne bo pri delih za resanacijo oziroma za popravilo starih stavb, kar od blizu zadeva predvsem kraško področje.
Carbone je podčrtal, da je deželni odbor odobril zgoraj omenjeni sklep, ker noče, da bi nastali položaj odprl pot divjemu urbanističnemu razvoju mesta in okolice ter celo špekulacijam, ki so žal vedno na obzorju. Nekoliko manj optimistično razpoložen od Carboneja pa je bil tržaški odbornik Anghelone, ki je priznal hude težave, v katerih se je naenkrat znašla mestna občinska uprava zaradi razsodbe deželnega sodišča. V primeru, da bo Rim čez nekaj več kot dva tedna potrdil razveljavitev variante št. 25, bo Biasut-tijeva uprava skoraj gotovo posegla na upravnem in zakonodajnem področju s sklepi, ki bi omogočili Trstu skladen in uravnovešen razvoj. Na to je včeraj namignil tudi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje, izredni poseg deželne uprave pa bi v teh pogojih nujno zahteval revizijo osrednjega deželnega urbanističnega načrta (PUR), o čemer bo tekla v vsakem primeru razprava jeseni. Najprej v pristojnih svetovalskih komisijah, nato pa še v deželnem svetu, ki bo moral odobriti nov deželni urbanistični načrt.
Prihodnji teden se bo pričel tradicionalni, že 27. Seminar za vzgojiteljice in profesorje na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem.
Seminar se bo delil, kot običajno, v različne skupine. Za učitelje se bodo pričela predavanja že v ponedeljek, ko bodo o delu z nadarjenimi učenci spregovorile prof. Neva Pahor, prof. Nataša Škrt-Leban in prof Slavica Bra-gato. Druga skupina bo poslušala predavanja o problemu poučevanja materinščine v osnovni šoli v okviru dodiplomskega in postdiplomskega študija učiteljev iz zamejstva. Uvod bosta podali prof. Olga Bertok in prof. Janek Musek.
Vzgojiteljice bodo poslušale prvo predavanje v sredo, 4. septembra. O novih koncepcijah predšolske vzgoje v Sloveniji bo spregovorila Marička Jamšek, pedagoška svetovalka OE Koper. O motivaciji za govor v materinem jeziku pa bo predavala Jana Kolarič, pedagoška svetovalka OE Murska Sobota. Vzgojiteljice bodo imele hospitacije v Kopru.
Naslednji sklop predavanj se bo pričel 6. septembra, ko bosta o odnosih do mladostnikov spregovorila dr. Martina Tomori in dr. Gorazd Mrevlje. Naslednji predavanji bosta 9. septembra, ko bosta o evropski dimenziji izobraževanja govorila prof. Viljana Lukas in prof. Silvo Fatur.
Uradna otvoritev seminarja bo v torek, 10. septembra v tržaškem Kulturnem domu, ko bo za vse udeležence spregovoril dr.Janez Dular, minister za Slovence v tujini in sicer na temo "Osamosvajanje Slovenije in Slovenci v zamejstvu.
Sodnik Patriarchi včeraj zaslišal mladega obtoženca iz Kranja
Homoseksualne nasilne zahteve v ozadju krvavega dogodka
Sodnik za preliminarne preiskave Patriarchi je včeraj zjutraj več kot dve uri zasliševal 19-letnega Viljema Plevnika iz Kranja, ki je obtožen nedovoljene posesti noža in poskusa umora 28-letnega Franca Zentilina iz Vidma. Krvavi dogodek se je pripetil v noči na četrtek na obali pred zapuščenim kamnolomom v Sesljanskem zalivu. Anonimen klic je karabinjerje obvestil, da leži na plaži ranjen moški, kar se je izkazalo za resnico. Zentilina je nekdo večkrat zabodel v trebuh tako globoko, da se mu je izlil del črevesja. V glavni bolnišnici so ga takoj operirali, sedaj pa leži na oddelku za reanimacijo. Njegovo stanje je še vedno hudo, največja nevarnost je za infekcijo, vendar zdravniki upajo, da ga bodo z antibiotiki rešili hujšega.
Kolikor nam je uspelo izvedeti, je Plevnik včeraj potrdil verzijo, da je Zentilina spoznal v sredo zvečer, ko je štopal. Na obali naj bi ga nato s prisilo skušal pripraviti do spolnega občevanja, na kar je Plevnik reagiral z nožem. Karabinjerji so ga našli ob zori, ko je v popolni zmedi taval na Obalni cesti. Patriarchi je potrdil aretacijo in obtožbi, vendar ne gre izključiti možnosti, da ju bo sodišče, tudi na osnovi ekspertiz, omililo, še posebno če se bo izkazalo, da je Plevnik potegnil na dan nož iz samoobrambe in da je pri tem pretiraval. Možno je nadalje, da se obtožba poskusa umora spremeni v povzročitev telesnih poškodb. Njegova branilka, odvetnica Tiziana Benus-si, je predlagala tudi hišni pripor, kar pa je sodišče odbilo z utemeljitvijo, da bi Plevnik lahko vplival na dokaze oziroma, da za tujega državljana ni predviden ta postopek. Plevnik tako ostaja v koronejskem zaporu, medtem ko bodo Zentilina zaslišali, čim bo to dovolilo njegovo zdravstveno stanje.
V zaporu Križan ki je pomagal ilegalno čez mejo
Finančni stražniki iz Tržiča so prejšnjo noč aretirali 35-letnega Vasilija Starca iz Križa, ker naj bi bil vpleten v mrežo, ki tujim državljanom pomaga ilegalno prestopiti mejo z Italijo. Po aretaciji so Starca zaprla v goriški zapor, kjer je na razpolago državnemu tožilcu Raffaeleju Mancusu. Finančni stražniki niso posredovali drugih podrobnosti, da ne bi preprečili razvoja, ki ga preiskava lahko še ima.
Zadnja vest o podobni aretaciji na Tržiškem so organi pregona posredovali junija, preden je jugoslovanska kriza povsem ohromila tovrstni »promet«. Med aretiranci je bil tudi bivši tržaški gostinec (večkrat je bil obsojen tudi zaradi ropa), po rodu iz Bergama, katerega- so zasačili, ko je s kombijem prevažal skupino Filipincev. Vasilija Starca poznajo tržaški preiskovalci
predvsem zaradi prijav v zvezi z uživanjem mamil.
Narkomana rešili smrti
Sinoči okrog 22. ure so reševalci Rdečega križa zadnji hip rešili življenje 35-letnemu Fabiu Piccu, ki si je v stanovanju v Ul. Rapicio 6 vbrizgal v žilo prekomerno dozo heroina, tako da je naenkrat prenehal dihati. K sreči je njegova sostanovalka takoj poklicala Rdeči križ in Picco je lahko pravočasno dobil — poleg drugega — injekcijo narcana, to je zdravila, ki v trenutku nevtralizira delovanje heroina. Picca so nato pospremili v glavno bolnišnico. Ko je prišel k sebi, je sam povedal, da je vzel heroin.
■ Policijski agenti so v okviru akcije za preprečevanje narkomanije aretirali 28-letnega zlatarja Andrea Boni-vento iz Ul. Trento 9. Med osebno preiskavo so agenti ugotovili, da je imel pri sebi 8 gramov kokaina, v svoji delavnici, vendo v Ulici Trento 9, pa tudi 30 gramov hašiša. Namestnik državnega tožilca De Nicolo je aretacij0 potrdil.
t
Zapustila nas je naša draga
Marija Ražem
(ČOTOVA)
Pogreb bo danes, 31. avgusta, 0 15.30 iz hiše žalosti v Bazovici št. 16 domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo t,r® Vinko z ženo Silvo, nečakinja Na u ka s Francom in ostalo sorodstvo.
Bazovica, 31. avgusta 1991
Ob izgubi drage sestrične ižem se pridružujeta žalova
rojcev
pridružujeta
Stojan in Silk°
z družinama-
Razgovor s predstavnikom Brunom Zvechom
Zapletena obnova znotraj CGLL in predlogi za tržaško stvarnost
Politična slika sveta se zadnja leta spreminja z izjemno hitrostjo. Poleg propada reai-socialističnega bloka, na te spremembe odločilno vpliva razvoj proizvodnih načinov. Vsi zahodnoevropski sindikati so zaradi tega že pred nekaj leti začeli spreminjati svojo organizacijsko strukturo in jo prilagajati novonastalim razmeram. Italijanske sindikalne organizacije so se tem spremembam odvzale nekoliko pozno. CISL in UIL nekako vztrajajo pri svojih starih organizacijskih oblikah, CGIL pa se je nekoliko bolj odločno podala na pot globjih, resnici na ljubo še dokaj nedorečenih, sprememb. Ta proces se je začel, ko je tajnik Bruno Trentin najavil razpustitev takratne komunistične komponente znotraj CGIL.
Do sprememb je seveda prišlo tudi pri tržaški CGIL. Razprava na zadnjem kongresu je pokazala, da oblast znotraj tržaške CGIL ni več kot nekoč v rokah političnega-upravnega tajništva, ampak da počasi prehaja v roke vodstev raznih sektorialnih sindikatov. Na kongresu je prišlo tudi do bistvene pomladitve vodstvenih organov. Nekaj pomislekov je vzbudila izvolitev novega pokrajinskega tajnika Bue, ki je praktično potekala po starem načinu porazdeljevanja oblasti po ključu strankarskih komponent. »Vsekakor,« nam je pojasnil sindikalist Bruno
Zvech, »dokler se ne zmenimo za nove statutarne načine organizacije, je to edini način, da zagotovimo določeno stopnjo pluralizma znotraj naše organizacije.« Zvech, ki se politično proglaša za neodvisnega levičarja, nam je tudi predstavil program, ki si ga je na zadnjem kongresu zastavila tržaška CGIL. »Kljub trenutno ne ravno spodbudnem položaju v sosednji republiki,« nam je razložil naš sogovornik, »je tržaško gospodarstvo nedvomno usmerjeno proti vzhodni in srednji Evropi. Tako geostrateško usmeritev podpira tudi vlada v Rimu, ki je konec koncev zadnja leta večkrat ukrepala v tem duhu. Da bi bil kos tej nalogi, mora Trst posodobiti svojo gospodarsko podobo. To se zaenkrat še ne dogaja. Pretok blaga skozi tržaško pristanišče se je zmanjšal, vloga podjetij in industrij z državno udeležbo je v našem mestu še povsem negotova, jugoslovanska kriza pa je pokazala, da so tržaški upravitelji in gospodarstveniki gradili mestno drobno-trgovinsko strukturo na zelo krhkih temeljih. Poleg tega javni upravitelji še niso poskrbeli za jasne in sodobne urbanistične načrte za razvoj našega mesta. Lahko trdimo, da je večina tržaškega gospodarstvo tako ali drugače povezana z javnimi upravami ali podjetji. Kar je, glede na sodobne gospodarske trende, skorajda paradoksalno.
»Pred leti,« je nadaljeval Zvech, »so nekateri politiki napovedovali, da bo Trst predvsem mesto, kjer bo velika večina prebivalstva zaposlena v terciarnem sektorju. Zgodovina in izkušnje zadnjih let pa nas učijo, da kjer ni industrije, terciarni sektor ne more vzdržati. Zaradi tega pri CGIL se zavzemamo, da bi industrija še naprej ostala nosilni steber tržaškega gospodarstva. Prihodnost Trsta je v visoko tehnološki industriji. CGIL se je odločno zopr-stavila poskusom, da bi tržaško industrijsko cono spremenili v kemijsko-energetsko središče. Žal tržaški javni upravitelji nimajo jasnih načrtov za nadaljni razvoj mesta. Posledica te programske nedorečenosti je potratna uporaba javnih sredstev in storitvenih zmogljivosti. V tej luči si CGIL med drugim prizadeva, da bi v novih občinskih statutih na novo določili status in naloge raznih občinskih služb in podjetij. Tako naj bi podjetje ACEGA spremenili v pokrajinsko podjetje za energijo in okolje, ACT v pokrajinsko podjetje za mobilnost in podobno. Poleg tega bi morali javni upravitelji na novo določiti pristojnosti Ustanove za industrijsko cono in Tržaške pristaniške ustanove. Skratka,« je zaključil Zvech, »moramo si prizadevati, da bo tržaško gospodarstvo lahko razpolagalo s storitvami, ki bi ustrezale evropskim standardom. (w)
Srečanje med SGPS in skupino zelenih
Pred dnevi se je Slovenska gospodarsko prosvetna skupnost srečala s tržaško zeleno alternativno listo. Predsednik Skupnosti Gombač je orisal predstavniku Zelenih Bekarju cilje organizacije, ki je nastala na kritičnih Pozicijah do SSO in SKGZ.
Na srečanju je bil govor o zakonu za obmejna območja, o kraški konzul-ti, sinhrotronu in zaposlovanju mladih. Na srečanju so se domenili za nove sestanke in razne oblike sodelovanja.
koncerti
Rumena hiša
Nocoj, ob 21. uri bosta v Rumeni hiši nastopila madžarska skupina LESS CUPS in Paolo Privitera s predstavo “Triste Trieste«.
Sv. Ivan
Jutri, ob 19.15, bo v Ul. San Pelagio ®/B pri sv. Ivanu, blizu sedeža Centra Promozione večer klasične in ljudske glasbe. Nastopali bodo Alessandra Mig-hacca (diatonična harmonika), Tatiana Doniš (harfa) in Nuria Kanzian (flavta) !er glasbena skupina Gwenc'hlan, ki bo izvajala keltske in irske motive.
Glasbeni september V ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 Sa bo s koncertom organista Maura Mac-nla v baziliki sv. Justa začela tradicio-nalna tržaška glasbena revija Glasbeni pePtember, ki jo organizira Združenje jOmusica ob podpori dežele Furlanije-Julijske krajine in pod pokroviteljstvom ižaške pokrajine. Na sporedu skladbe oscha in praizvedba skladbe Prospettive nflesse Lodovica Lazzerija, ki je bila lani Qagrajena z Nagrado Giulio Viozzi.
Grad sv. Justa
, V torek, 3. septembra, ob 21. uri glasbeni večer HIT MUSIČ '91. Celoten iz-^PPjček bo namenjem tržaški sekciji
Grad sv. Justa
, , četrtek, 5. septembra, ob 21. uri v
n °PU prireditev "E...state in citta« bo a sporedu celovečerni koncert AME-UEA MINGHIJA.
Grad sv. Justa
ko' nedel)°- 8. septembra, ob 21. uri
te -ncert nagrajencev Mednarodnega na-Caja »Castello di Duino«, ki je bil letos Posvečen klarinetu.
L___________razstave__________________
p0j TK galeriji je na ogled skupinska etna razstava s posebnimi popusti.
Muf ,sedežu letoviščarske ustanove v
RAMtčJ6 še danes na ogled razstava KE-Kroi3GNA UMETNOST, v organizaciji od 1c a Niaritain. Urnik: od- 9. do 13. in
Na 19-' ure'
Sesis sedežu letoviščarske ustanove v
stava nrU do 10. septembra odprta raz-ROscT,1rlanskega slikarja ERMANNA V 1IJ^- Urnik: od 9. do 13. ure.
Guarri* u*j* JnlieVs Room v Ul. della do ji la n° °d 1. do 13. septembra, od 18. Ca Bo^a ogled razstava DOMENI-
PtomhreVinlU kodo v ponedeljek, 2. se-kov y,a' °o 18. uri odprli razstavo izdel-Nino pP ecaia slikarstva, ki ga organizira ^Ptembra21 ^azsl:ava bo na ogled do 12.
Ijah ^Nnski razstavni dvorani v Mikana Bah jkled skupinska razstava Giu-liane Balte n ' Giannija Bacchettija, Giu-rosa in' aiu ^ada Jagodisa, Marinelle Pe-n Alberta Rocca.
Berite
»Novi Matajur«
XXVI. študijski dnevi DRAGA 91
Park Finžgarjevega doma na Opčinah
danes, ob 16.00 uri:
VLADO GOTOVAC:
Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo;
nato ob 18. uri:
PETER TANCIG:
Perspektive slovenske znanosti
ŠKRAT
prodajne točke:
Tržaška knjigarna kioski: - na Trgu Oberdan - na Opčinah
Posvetni dom, Sklad M. Čuk
gledališča
Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 V petek, 6. septembra, ob 20.30 (red A) otvoritveni koncert letošnje simfonične sezone. Pod vodstvom Lti Jia bosta nastopila orkester in zbor Gledališča Verdi. Na sporedu Mozart in Prokofiev. Miramarski park - Luči in zvoki Nocoj, ob 21.00 in ob 22.15 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob
21.00	v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob
22.15	v italijanščini) ter ob sobotah (ob
21.00	in ob 22.15 v italijanščini).
kino
ARISTON - 18.30 L’arma silenziosa, r.
Bato Cengic.
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.15 Ancora 48 ore, r. VValter Hill. EXCELSIOR - 19.00, 22.15 Un bacio pri-ma di morire, r. James Dearden, D EXCELSIOR AZZURRA - 18.45, 22.00 Teneramente in tre, i. John Travolta. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Tartarughe Ninja 2-11 segreto di Ooze. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 I ragazzi degli annl '50.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Pentagram, la porta delVinferno, i. Lou Diamond Phillips.
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.10, 22.15 Robin Hood, i. Patrick Bergim, Uma Thur-man.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Vacanze di Nata-le '90.
EDEN - 15.30, 22.10 Una scatenata mog-lie insaziabile, i. Lilli Čarati, porn.,
□ O -
CAPITOL - 17.00, 22.10 Io e zio Buck, i. John Candy.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 Rosen-crantz e Guildenstern sono moril, r. Tom Stoppard, i. Gary Oldman, Rim Roth, Richard Dreyfuss.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Josephine 6 - goc-ce di piacere, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 31. avgusta 1991
RAJKO
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob
22.15	in zatone ob 13.15.
Jutri, NEDELJA, 1. septembra 1991
TILEN
PLIMOVANJE DANES: ob 1.23 naj višja 11 cm, ob 6.41 najnižja -20 cm, ob 13.22 najvišja 38 cm, ob 20.37 najnižja -28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,6 stopinje, najvišja 25 stopinj, najnižja
17,9	stopinje, zračni tlak 1021,2 mb ustaljen, veter vzhodnik, severovzhodnik 16 km na uro, burja, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA SE JE: Anna Montesano..
UMRLI SO: 78-letna Antonia Ierman, 71-letni Libero Benussi, 90-letna Anna Pettorosso, 71-letni Angelo Loschiavo, 86-letna Federica Knez, 96-letna Germana Deangeli, 66-letna Pier Maria Rubat-to.
OKLICI: finančni stražnik Sergio Testom in gospodinja Anna Lisa Di Frances-co, farmacevt Roberto Dogani in blagovni tehnik Federica Sergo, inženir Paul Alfred Gregori in šolnica Nicoletta Zani-ni, profesor telesne vzgoje Fabio Mitri in v pričakovanju zaposlitve Elizabeth Gonzales Carvalho, finančni svetovalec Alessandro Varij en in uradnica Micaela Tutta, tehniški uradnik Corrado Mazzeni in uradnica Iside Bettinelli, trgovec Alessandro Barbieri in estetistka Silvia Pesle, vzgojitelj Salvatore D Orso in univerzitetna študentka Giorgia Visintin, državni funkcionar Gennaro D Acunto in uradnica Noemi Rizza, kovinar Giuseppe Di Maria in gospodinja Alessandra Čaz-zolato, šolnik Giuseppe Zudini in šolnica Manuela Cecotti, evtoelektrikar Bruno Coballi in uradnica Francesca Saffioti, uradnik Stefano Zanfagnin in uradnica Paola Dori, finančni stražnik Antonio Sorrone in frizerka Luciana Bertagnoli, natakar Roberto De Cecco in točajka Tanja Bogdanovich, tehnik za zdravstvene ustanove Luca Piccini in brezposelna Stefania Pascolo, direktor mehanske delavnice Heinz Josef Berhorst in tehniška uradnica Laura Paulissich, vojaški častnik Roccaldo Amico Giando in šolnica Rosangela Lica ta, finančnih Roberto Tor-torelli in gospodinja Enza Telesca, agent J.V. Giuseppe Gnido Zanier in trgovka Marisa Rocchetti, pomožni kuhar Lauro Akilic in čistilka Maria Luisa Ambrosi-no, uradnik Piero Meniš in uradnica Pat-rizia Abatangelo, uradnik Dejan Gregori in uradnica Alessandra Živec.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. avgusta 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmau-ra 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
v občini Dolina
priredi danes, 31. t. m. in jutri, 1. septembra tradicionalni
Naš praznik
v Zabrežcu pri Borštu (Hribenca)
Danes, 31. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov. Od 20. do 24. ure ples, igra ansambel KRT iz Kamnika
Jutri, 1. septembra, odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala od Sv. Antona pri Kopru, pozdravi in politični nagovori. Od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN.
Vabljeni vsi Slovenci!
ŠD SOKOL
organizira danes, 31. 8. in jutri, 1. 9., na društvenem igrišču
PRAZNIK SOKOLA
SPORED:
danes, 31. 8.: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri košarkarska tekma Olimpia-Ljubljana — Jadran-Trst, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day;
jutri, 1. 9., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop folklorne skupine Divača - Sežana, ob 20.30 ples z ansamblom California.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev
sporoča, da bodo tržaški uradi od 10. septembra odgovarjali na novo tel. št. 635626.
Dekliški zbor Vesna obvešča, da bo prva pevska vaja v torek, 3. t. m., ob
20.30	v Domu A. Sirka. Vabljene nove pevke!
55-Ietniki občine Dolina vabijo na sestanek, ki bo v torek, 3. septembra, ob 20. uri v Društveni gostilni v Dolini. Na sestanku bo govora o enodnevnem izletu. Vabljeni vsi letniki!
razne prireditve
Zadruga Ban v sodelovanju s KD Grad prireja ŠAGRO POD KOSTANJI na vaškem trgu pri Banih. Danes, 31. t. m., ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet ter jutri, 1. septembra, ob 17.30 'mante-njada" in nastop trebenske godbe na pihala V. Parma, ob 19.30 odprtje plesov v nošah in ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet.
čestitke
Danes se v Grljanu vzameta D ARI O SEDEVČIČ in BARBARA SAKSIDA. Obilo sreče in medsebojnega razumevanja jima želita Andrej in Belli.
Danes zapušča ledih stan DAVID BANDI. Da bi s svojo izvoljenko SANDRO preživljal lepa zakonska leta so želje strica Mirka z družino.
Danes stopata na skupno življenjsko pot SANDRA KJUDER in DAVID BANDI. Veliko sreče v zakonu jima želi KD J. Rapotec.
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča in pedagoškega liceja A. M. Slomšek
sporoča, da se popravni izpiti za vse razrede začnejo 2. septembra, ob 8.30 s pismenima izkušnjama iz italijanščine in latinščine. Razpored ostalih izpitov je izobešen na oglasni deski.
Glasbena matica - Trst obvešča, da vpisuje nove gojence za šolsko leto 1991/92 od ponedeljka, 2. do vključno srede, 11. septembra od 9. do 12. ure v Ul. Manna 29, tel. 418605.
Ravnateljstvo DTTZ in oddelka za geometre Z. Zois v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30 z naslednjimi pismenimi in grafičnimi izkušnjami: na sedežu, Vrdelska cesta 13/2: slovenščina -4.b, 2.a; italijanščina - l.a, l.b, l.c, 1. geom, 2.a, 3.b, 3. geom, 4. geom; angleščina 2.t.j. - l.a, 4.c; nemščina 2.t.j. - l.b, l.c,
2,	b; knjigovodstvo - 3.b; trgovinstvo - 3.a,
3.	c, 4.a; na podružnici, ul. S. Cilino, 16: tehnično risanje - 1. geom; cenitve - 4. geom; strojepisje - l.c; stenografija - 2.c. Razpored pismenih in ustnih izpitov za naslednje dni je izobešen na oglasni deski zavoda. Pred začetkom izpitov bo ob 8. uri seja celokupnega profesorskega zbora.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča dijakom, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
Ameriški dolar...... 1300,100	1260.
Nemška marka........ 746,500	740.
Francoski frank..... 219,710	216.-
Holandski florint ... 662,800	655.
Belgijski frank.....	36,282	35.- ~
Funt šterling....... 2192,150	2170,
Irski šterling ..... 1996,750	1970.
Danska krona........	193,400	190.
Grška drahma........	6,759	6,20
Kanadski dolar...... 1139,650	1090.
izleti
PD Slovenec Iz Boršta in Zabrežca
organizira v nedeljo, 8. septembra izlet v Tabor v Savinjsko dolino. Vpisovanje na tel. št. 228629, 228494 in 228644 še danes, 31. t. m.
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine organizira ob priliki praznika grozdja izlet v VO (Colli Euganei) v nedeljo, 15. septembra. Za informacije tel. št. 200036 ob uradnih urah.
Sekcija SPI CGIL iz Križa sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Cordovado jutri, 1. septembra, ob 7.30 izpred kriškega spomenika.
__________prispevki_______________
V spomin na pokojnega strica Franca daruje Boris Kobau 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
Ob 2. obletnici smrti Erminje Lozar daruje mož. Zdravko Lozar 100.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Za Skupnost Družina Opčine darujeta družina Grgič 25.000 lir in družina Čok s K-atinare 30.000 lir.
Za dograditev doma Skupnosti Družina Opčine daruje družina Lovriha 50.000 lir.
Danes se v Zgoniku poročita ROBI in KRISTINA
Obilo sreče v skupnem življenju jima želi
KD F. Prešeren iz Bolj unča
mali oglasi
BM EDI DOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
ODDAM kiosk za prodajo cvetja. Dobra pozicija. Tel. 417937 ob uri obedov.
PRODAM novo dirkalno kolo po ugodni ceni. Tel. 225742.
PRODAM seat ibiza 1200, rdeče barve, avgust ’89. Cena po dogovoru. Tel. (040) 822877.
PRODAM črn klavir za 600.000 lir. Tel. 228766.
IŠČEM knjige za četrti razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 228438.
DEKLE z večletno delovno izkušnjo išče zaposlitev, part time, kot prodajalka, blagajničarka ali čistilka uradov. Tel. 291442 od 8. do 12. ure.
TRGOVINA JESTVIN Despar v Bazovici išče vajenca ali delavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
OSMICO je odprl Emil Purič v Repnu št. 15.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
OSMICO je odprl Igor Slavec v Dolini št. 98.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene stranke, da je zopet pričela delovati po običajnem urniku.
NA KRAŠKI OHCETI v bližini pokopališča na Colu sem izgubila zlato ogrlico. Pošteni najditelj na tel. na št. 575145.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine. Tel. 948080
DVOPOSTELJNO sobo s souporabo kuhinje in kopalnice oddam v Barkovljah od septembra do junija. Tel. 273681 od 14. do 16. ure.
KUPIM drva za ogrevanje. Tel. št. 228766.
PODJETJE za električno napeljavo s podružnico v Trstu išče gospo/dično za poslovne stike s klienti, lepe postave z znanjem italijanščine, po možnosti tudi angleščine, pripravljeno potovati. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pd šifro "Podjetje".
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče telefonistko z znanjem angleščine in srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Telefonistka".
Japonski jen 		9,509	9,25
Švicarski frank		. 854,000	848.
Avstrijski šiling		. 106,085	104,50
Norveška krona		. 191,030	188.
Švedska krona		. 205,710	202.
Portugalski eskudo	8,714	8.
Španska peseta ....	.	11,992	11,30
Avstralski dolar ....	. 1021,900	960.
Jugoslov. dinar .... ECU		. 1532,950	27.
menjalnica
30. 8. 1991
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN - TRST
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Ob večernih nastopih v dvorani in kratkih prikazih v ljudskem vrtu
Folklorna prazničnost zajema poleg navdušencev tudi mesto
Nocoj in jutri pod števerjanskimi borovci
21. festival ansamblov narodnozabavne glasbe
Kar je odpadlo v četrtek zaradi dežja, so organizatorji folklornega festivala nadoknadili sinoči: v ljudskem vrtu so prižgali »ogenj prijateljstva«, nato se je »praznik, ki naj gradi mostove med ljudmi in narodi«, kot ga je označil presednik Sergio Piemonti, nadaljeval v vsem svojem lesku. Folklorno vzdušje pa z nastopi skupin v ljudskem vrtu počasi zajema mesto.
Po plesnem pozdravu skupine iz Ločnika so se sinoči prve predstavile občinstvu skupine VJagram ob der Traisen iz Hollenburga (Avstrija), Brotherhood Folkdance Group iz Sop-rona (Madžarska), Sama Ballet iz Co-lomba (Pri Lanka), nato še Beni Ameur
iz Sidi-Bel-Abbesa (Alžirija) in Miljen-ko Cvitkovič iz Sarajeva (Bosna).
Morda velja posvetiti še nekaj besed četrtkovemu večeru. Vse nastopajoče skupine so ponudile plesno dovršene točke, a Francozi in Italijani niso navdušili, morda zaradi vsebinske šibkosti. Dovolj »živahni« so bili Venezuelci posebno v zadnji točki z norim calypsom. Iz celotnega sporeda sta izstopali romunska skupina iz Valee Doftanei in skupina iz Južne Koreje. Romuni so navdušili z razigranostjo, starimi nošami, živahnimi plesi s hri-bovnatega področja, dobrim petjem in glasbili, kot so frule, dude in rogovi (morda sta bili odveč harmoniki!), Ko-
rejci so ponudili, mimo ženskih plesov, odlično bobnarsko skupino.
Ob sorazmerno skromnem številu udeležencev se v dvorani Občinskega sveta nadaljuje kongres na temo Ljudska kultura in ohranjanje folklore v priporočilih Unesca. Na kongresu sta kot predstavnika Cioffa dva sama tuja gosta - prof. Jean Roche iz Francije in inž. Bruno Ravnikar iz Ljubljane. Že ob samem začetku so izvedenci ugotovili, da je prišlo priporočilo Unesca o zbiranju dokumentacije o ljudskem izročilu prepozno. V Jugoslaviji, pa še v nekaterih vzhodnih državah, kot sta, denimo, Poljska ali Madžarska, so kmalu po vojni ali celo prej začeli zapisovati plese, viže in zbirati podatke o običajih. V Sloveniji so, recimo, že zdavnaj zabeleženi vsi ljudski plesi. V Italiji bo večji del ljudskega izročila tonil v pozabo, ker manjka načrtnega dela. V Franciji stanje ni nič boljše.
DANAŠNJI SPORED:
—	ob 20.30: ob plesnem pozdravu skupine iz Koprivnega nastop vseh skupin in metalcev zastav iz Faenze;
ob 24. uri: praznik prijateljstva;
JUTRIŠNJI SPORED:
—	ob 10.30: koncert Godbe na pihala iz Metlike in nastop skupine Gli sban-dieratori Rione Bianco iz Faenze;
—	ob 16. uri: 26. folklorni sprevod 11 nastopajočih skupin, godbe iz Metilke in 13 domačih skupin (po Korzu Italia, Verdi in Ul. Oberdan do Travnika);
ob 18. uri: zaključek na Travniku in podelitev trofeje Castello di Gorizia;
—	ob 20.30: gala predstava z vsemi skupinami ob plesnem pozdravu skupine Chino Ermacora.
Na sliki: romunski plesalci med navdušujočim četrtkovim nastopom.
Nocoj se v Števerjanu začenja 21. festival narodnozabavne glasbe Šte-verjan 91, katerega pokrovitelji so med drugimi Pokrajina, Briška gorska skupnost, SSO in Kmečka banka. Letos je veliko novosti. Omenili smo že večjo vlogo občinstva, temeljito spremenjena pa je tudi sestava komisij. Komisijo za glasbo sestavljajo: Miha Dovžan, ki je s svojim ansamblom večkrat nastopal na festivalu; Franc Lačen, direktor festivala narodnozabavne glasbe v Ptuju,- Ivan Sivec, avtor skladb, ki so bile pogosto izvajane v Števerjanu; Janez Beličič, voditelj radijske oddaje Četrtkov večer (ki je posvečena prav tovrstni glasbi) in vodja ansambla Taims z Opčin; Nevo Radovič, bivši član ansambla Igo Radovič iz Nabrežine, in predstavnika društva Sedej Matej Terpin in Valentina Humar. Komisijo za besedilo sestavljajo: Franko Žerjal iz Gorice, Alenka Saksida iz Nove Gorice in predstavnica društva Sedej Franka Padovan.
V sodelovanju z agencijo Gotour so letos uvedli tudi nagradno žrebanje med občinstvom na nedeljskem finalnem delu: med vstopnicami bo izžreban listek, njegov lastnik pa bo prejel v nagrado 7-dnevno bivanje za dve osebi v zdraviliščih v Radencih.
Novosti je torej dovolj, da lahko zadostijo vsebinski prenovi Festivala. Za popestritev bo poskrbel tudi nastop godbe na pihala, ki bo uvedla sprevod ansamblov na jutrišnjem finalnem delu festivala. Nova bosta tudi napovedovalca. Marjana Šnebergerja, ki je skoraj dvajset let prijazno vodil Festival, bosta zamenjala Tajda
Lekše in Janez Dolinar, sodelavca TV Slovenija.
Natiskana je že tudi brošura s podatki o Festivalu, o nastopajočih ansamblih in predstavitvijo delovanja društva Sedej. Organizatorji so se odločili, da bodo po svojih močeh prispevali za pomoč Sloveniji pri odpravljanju posledic, ki jih je utrpela ob agresiji JA. Zato bodo del vsote, ki jo bodo zbrali na Festivalu, poklonili v ta namen in se tako vključili v akcijo Pomoč Sloveniji 91.
Prav zaradi vojnih dogodkov je bil Festival z začetka julija odložen na konec avgusta. Prireditev med števerjanskimi borovci se bo nocoj začela ob 20. uri, jutri pa ob 17. uri. Nocoj bodo nastopili vsi ansambli: Ansambel Robert Prapotnik (Ljubljana), Štajerski vrelec (Rogaška Slatina), Vinoteka (Maribor), Franc Potočar (Novo Mesto), Omahna (Domžale), Šimon Legnar (Velenje), Mladi prijatelji (Maribor), Šeruga (Ptuj), Ivan Pugelj (Novo Mesto), Bela Vrtnica (Ptuj), Drago Elikan (Turjak), Bratov Štopar (Mengeš), Boris Razpotnik (Domžale), Bratov Poljanšek in Mariborski kvintet (Kamnik), Svetlin (Moravče), Vikis (Švedska), Fantje iz vseh vetrov (Novo mesto, Obzorje (Železniki), Primorski fantje (Piran), As (Cerklje), Bratov Benčina (Col pri Idriji), Šlo-venski-goriški kvintet (Maribor), Goriški fantje in Vrtnica iz Nove Gorice, Zvezde (Opčine), Slovensko-goriški kvintet (Videm pri Ščivnici), Belokranjci (Črnomlej) in Alpski pozdrav (Jesenice). Jutri bomo lahko spet poslušali skupine, ki si bodo priborile mesto v finalu.
Pini (PSI) svari krščansko demokracijo glede bolnišnice
Zaradi »padca« tovomjaka-žeijava delavec skočil in utrpel poškodbe
Avtomobilski klub ponuja brezplačne preglede vozil
V ponedeljek zvečer bo vodstvo KD razpravljalo o zdravstvu in skušalo razrešiti dilemo o eni ali dveh bolnišnicah, glede katere se razhajajo mnenja tudi v sami večinski stranki. S tem v zvezi nam je občinski svetovalec Luciane Pini v imenu PSI poslal izjavo, v kateri ocenjuje, da je ta razprava v stranki relativne večine brezpredmetna. ŠPini ugotavlja, da so se vse večinske sile svoj čas že opredelile za dve bolnišnici in da so v skladu s to odločitvijo že bili nerejeni konkretni koraki z izdelavo načrtov, ki jih je tudi odobril tehnični odbor na ministrstvu za zdravstvo. Če torej razprava okrog morebitne enotne bolnišnice ni zgolj akademska, meni Pini, potem utegne imeti kvarne posledice za bodočo raven zdravstvene oskrbe, ker bi vsako spreminjanje že dogovorjenih izbir odložilo reševanje problemov. Politično soočanje naj zato zajame edino usklajevanje in razporejanje zdravstvenih storitev v dveh bolnišnicah, da se preprečijo dvojniki in potrata denarja-nikakor pa ne izbir za realizacijo dveh bolnišnic. Izjava PSI zveni torej kot jasno opozorilo vsem, ki se v KD zavzemajo za revizijo teh izbir v prid enotni pokrajinski bolnišnici.
Voznike na Ul. Terza Armata je včeraj zgodaj popoldne presenetila neobičajna slika: na poslopje, ki ga podjetje Basso iz Tre viša gradi za preprodajalca Fiat Aguzzoni, je bil nekoliko »nerodno« naslonjen kamion-žerjav. Zaradi prevelike teže se je »zmaj« prevrnil, delavec na zidarskem odru, 20-letni Giulio Schia-von iz Trevisa, pa je v strahu, da bi se žerjav zvrnil nanj, skočil z višine šestih metrov. Pri tem si je zlomil desno peto in izpahnil zapestje, da se bo moral zdraviti dobra dva meseca. Upravitelj žerjava se je izmazal z veliko dozo strahu.
Avtomobilski klub ACI prireja od 2. do 6. septembra akcijo za varnost na cestah. Pred goriškim sedežem ACI v Tržaški ulici bo vsak dan med 9. in 12.30 ter 14.30 in 18. uro delovala posebna premična delavnica, kjer bodo tehniki poskrbeli za brezplačne preglede avtomobilskih naprav, ki v naj-večji meri pogojujejo varnost vožnje. Pregledovali bodo zlasti luči, električne naprave, zavore, gume in kolesa, vzmeti, izpušne cevi in drugo. ACI vabi vse avtomobiliste nas se poslužijo te ugodne priložnosti za pregled vozil, ki je predvsem v njihovo korist za varno vožnjo.
■ Na državni cesti pri Krminu se je
včeraj zjutraj ponesrečil 51-letni Carlo Alberto Mašini iz Vidma. Peljal se je s fordom fiesto, od zadaj pa je vanj trčil furgon fiat 242, ki ga je upravljal 32-letni Giorgio Murer iz Bicinicca. Ranjenega Masinija reševalci niso mogli potegniti iz razbitin avtomobila, zato je bil potreben poseg gasilcev. Naposled so ga le prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se bo zaradi zloma ključnice in ramena zdravil 30 dni v kirurškem oddelku. Zapisnik so sestavili agenti prometne policije.
Tik izven mesta sta se ljubki gozdni živali že kar udomačili pri ljudeh
Zgodbi o srnah, ki imata radi ljudi (in obratno)
Ko jo je Marija prinesla domov v predpasniku je bila drobcena živalica. V nekaj mesecih je Bambi zrasla v vitko, nekaj kilogramov težko srnico. Dobro se razumeta s sosedovim psom, Marijo pa seveda uboga na besedo. Kako je tudi ne bi, saj jo že nekaj mesecev skrbno neguje in hrani. Ena drugi si delata družbo, saj živi Marija sama v kmečki hiši. »Te dni smo bili v skrbeh, ko je izginila in smo jo dolgo iskali. Še dobro, da ima okrog vratu zvonček in smo jo končno našli«, pravi Marija, ki ima živalico tako rada, da ji dovoli prenočevati kar v hiši, čeprav ji vsak dan, posebej sedaj, ko je že*dovolj odrasla, kaj ušpiči, ko skače z di-
vana na mizo. Mimogrede je zamenjala rože za slastno travo.
»Prav zanima me, kako se bo živalica obnašala, ko povsem odraste. Zdaj je krotka in navezana name in na dom. Ljudi, tudi tujih, se skoraj ne boji. Navadila se je avtomobilov.« Kdo ve, kam bo odšla, ali če bo sploh odšla, ko se je bo lotil pomladni nemir!
Kraja dogajanja te nekoliko nevsakdanje zgodbe namenoma nismo zapisali. Povemo lahko, da je nekje v neposredni bližini Gorice.
Le nekoliko drugačna je zgodba srnice Piki, ki je zamenjala domačijo družine Bregant pri Ločniku za porod-
nišnico. Letos ob koncu pomladi se je Piki pojavila že četrtič in osrečila svoje goste z dvema mladičema - samčkom in samičko, ki se že pogumno držita na nogah in razposajeno skakljata okrog hiše. Verjetno se bosta v kratkem odpravila z materjo spet v bližnji gozd, za sedaj pa le razveseljujeta otroke, ki si ju ogledujejo in ju seveda crkljajo. Mladiča še nimata imena in zaželjeno bi bilo, da za to poskrbijo najmlajši obiskovalci.
Odrasli samci in samice živijo med letom v ločenih krdelih, družijo se le v začetku jeseni v času parjenja. V tej dobi so lahko samci včasih nekoliko nevarni. Nosečnost traja približno
osem mesecev, mati srna nato hrani mladiče, ni pa vedno z njimi.
Da vsi člani družine Bregant, ki stanuje v kraju San Roc di Luzinis, ljubijo živali je nesporno, od očeta Franca, ki je včasih celo pomolzel srnico in nato hranil mladiče s stekleničko (na sliki), do mame Giuliane in treh otrok. Gospodar je prav v tem času odprl tudi osmico, v kateri ponuja beli pinot in črni merlot. Tako se otroci lahko igrajo s srnicami, medtem ko se starši odžejajo, v veselje obojih in še posebno lastnika osmice.
Na slikah: srnica Bambi (levo, foto Klemše) in mati-srna Piki (desno).
GLASBENA
MATICA
GORICA
obvešča, da bo na sedežu šole potekalo
vpisovanje
za šolsko leto 1991/92
od 2. do 13. septembra vsak delavnik od ponedeljeka do petka od 10. do 14. ure. Vsa pojasnila in informacije lahko dobite na sedežu šole v Ulici Croce 3 (tel. 531508). Potek vpisovanja po podružnicah bomo javili naknadno.
razna obvestila
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje člane in uporabnike Kulturno-športnega središča na vzdrževalno delovno akcij0 danes od 8. do 12. ure.
izleti
SPD Gorica sporoča, da bo avtobus za izlet v Badkleinkirchein jutri odšel iz Gorice (s Travnika) ob 7. uri, nato v Štandrežu (pred marketom) ob 7.10 10 Sovodnjah (pri Ušarju) ob 7.20.
Upokojenci in sekcija VZPI iz Doberdoba prirejajo 3-dnevni izlet v Salzburg' Dachau, Miinchen. Odhod 27. septembra-Prijave in pojasnila do petka, 6. septeff' bra, pri Mili.
__________čestitke____________
Danes praznuje ROŽA JUREN 93-rojstni dan. Še na mnoga leta ji kliče! hčere, zetje, vnuki in pravnuki.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Un bacio prim3 morire«, i. Matt Dillon, Sean Jung; Pr povedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Apache«.
VITTORIA 18.00-22.00 »Pomo sensazi^' ni«; prepovedan mladini pod 18. let0
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 in »Rock detektiv«; 22.30 »Privatna so SVOBODA (Šempeter) 22.30 »Morske si' rene«.
DESKLE 20.00 »Zelena karta«.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 5314 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU, Alla Salute, Ul. Cosulich IV' 711315.
__________pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Mario F® ^0. lja iz splošne bolnišnice na glavno p'g. pališče, ob 16.30 Antonio Sturm iz v ne bolnišnice v Koprivno.
Na atletskem SP v Tokiu po 23 letih padel Beamonov rekord v skoku v daljino
TOKIO — Pravili so, da bo treba počakati na leto 2.000: Mike Powell pa je prehitel čas in s fantastičnim skokom v nepozabni tekmi »skočil« v zgodovino.
Včerajšnja toliko pričakovani spopad med Američanom Carlom Lewi-som, ki zadnjih deset let ni vedel, kaj pomeni poraz ter njegovim rojakom, 27-letnim Mikeom Powellom, je nudil res izjemen užitek in tehnično izredne dosežke ter po 23 letih spravil v arhiv rekord, ki ga je 18.10.1968 v Ciudad De Mexicu postavil Američan Bob Be-amon, ko je skočil 8,90 m.
Lewis je imel včeraj fantastično serijo, ki pa mu je na koncu zadostovala »le« za srebrno odličje. Slava in svetovni naslov sta šla Powellu, ki je ob zadnjem Levvisovem skoku skorajda padel v nezavest, kot je sam povedal: »Sprožil sem kronometer, Lewis je porabil 5 "35 za zadnji poskus. Na koncu sem zatisnil oči, in se znašel prvak. Sedaj se mi zdi,« je nadaljeval, »da sanjam. Upam, da mi bo Lewis pustil nekaj časa uživati ta primat.«
Tekma v skoku v daljino je bila v bistvu le spopad med Lewisom in Po-wellom. Zgledalo je, kot da ostalih sploh ni. Samo Myricks se je nekajkrat vključil, kar mu je tudi prineslo tretje mesto.
V dosedanjih 15 spopadih med Le-wisom in Povvellom je slednji vsakokrat potegnil krajši konec. Preteklega 15. junija pa je Powell, ki se je v svoji karieri bavil že s košarko, skokom v višino, tekom na 100 in 200 m, poka-
Mlke Powell
zal, da lahko ogrozi slovitega tekmeca: zmagal je sicer Lewis (8,64 m), a Powell je bil le za centimeter krajši.
Bivši rekorder Bob Beamon, ki so ga poiskali doma v Miamiju na Floridi, je izjavil, da ni presenečen nad tem, da je njegova znamka padla: »Bilo je neizogibno, da nekdo izboljša moj rekord, vendar sem mislil, da bo to Lewis. To je bilo zame resnično presenečenje.«
Včerajšnji ženski finale v teku na 200 m se je končal kot finale na 100 m: znova je zmagala Nemka Katrine Krabbe, vrstni red pa je bil tudi isti: na 2. mesto se je uvrstila Torrenceje-va, tretja je bila Otteyeva. Slednja je tako zapravila najugodnejšo priložnost za kolajno na tem SP in glede na njena leta (ima jih 31) je težko pričakovati, da se bo oddolžila na olimpijskih igrah v Barceloni. Otteyeva ni skrivala svojega razočaranja, vendar za neuspeh ni krivila mokre in spolzke proge.
Po predvidevanju se je končal ženski tek na 100 m ovire ženske, kjer je zmagala Sovjetinja Grigorjeva. V ženskem teku na 10.000 m je Liz McCol-ganova priborila prvo zlato Veliki Britaniji, medtem ko se je kot najbolj vsestranski športnik na tem svetovnem prvenstvu izkazal Američan Dan 0'Brien, ki je osvojil prvo mesto v deseteroboju. Izjavil je, da je na zmago računal, vendar je upal tudi, da bo postavil nov svetovni rekord, kar pa mu ni uspelo.
Danes, v predzadnjem dnevu, bodo podelili pet kompletov kolajn. Na sporedu bodo namreč finale v ženskem skoku v višino (ob 9.30 po našem času), finale v disku za ženske (11.10), finale v krogli moški (11.30), finale ženskega teka na 1500 m (12.00) ter finale v teku na 3.000 m zapreke (12.20).
VČERAJŠNJI REZULTATI
100 m ovire ženske: 1. Naročilenko (SZ) 12"59; 2. Devers-Roberts (ZDA) 12"63; 3. Grigorjeva (SZ) 12"69; 4. Ewa-nje-Epee (Fr.) 12"84; 5. Baumann (Švi.) 12"88; 6. Colle (Fr.) 13"01; 7. Lopez (Kuba) 13"06; 8. Patzwahl (Nem.) 13'07.
10.000 m ženske: 1. McColgan (VB) 31'14"31; 2. Huandi (Kit.) 13'35"08; 3. Wiuting (Kit.) 13'35"99; 4. Ullrich (Nem.) 31'38"96; 5. Jennings (ZDA) 31'54"44; 6. Pippig (Nem.) 31'55"68; 7.
Kristiansen (Nor.) 32'10"75; 8. Tulu (Et.) 31'16"55.
Daljina moški: 1. Povvell (ZDA) 8,95 m (svetovni rekord); 2. Lewis (ZDA) 8,91 m; 3. Myricks (ZDA) 8,42 m; 4. Haaf (Nem.) 8,22 m; 5. Tudor (Rom.) 8,06 m; 6. Culbert (Avstral.) 8,02 m; 7. Evangelisti (It.) 8,01 m; 8. Ochkan (SZ) 7,99 m.
200 m ženske: 1. Krabbe (Nem.) 22'09; 2. Torrence (ZDA) 22"16; 3. Ot-tey (Jam.) 22"21; Privalova (SZ) 22"28; 5. Malčugina (SZ) 22"66; 6. Young (ZDA) 22"87; 7. Davis (Bah.) 22''90; 8. Vinogradova (SZ) 23"10.
Deseteroboj: 1. Obrien (ZDA) 8.812 točk; 2. Smith (Kan.) 8.549; 3. Schenk (Nem.) 8.394; 4. Zmelik (ČSFR) 8.379; 5. Keskitalo (Fin.) 8.318; 6. Poelman (N. Zel.) 8.267; 7. Hamalainen (SZ) 8.233; 8. Penalver (Šp.) 8.200.
KOLAJNE Z	1 S ZDA	8		6	B 6
SZ	7	5	7
Nemčija	4	2	3
Kenija	2	1	1
V. Britanija	1	2	2
Kitajska	1	1	1
Finska	1	1	1
Italija	1	0	0
Zambija	1	0	0
Francija	1	0	0
Poljska	1	0	0
Jamajka	0	1	2
Kanada	0	1	1
Romunija	0	1	1
Madžarska	0	1	1
Brazilija	0	1	0
Kuba	0	1	0
Švedska	0	1	0
Namibija	0	1	0
Japonska	0	1	0
Nizozemska	0	1	0
Španija	0	0	1
Maroko	0	0	1
prvi skok: drugi skok: tretji skok: četrti skok: peti skok: šesti skok:
FINALNA SERIJA SKOKA V DALJINO V TOKIU POWELL	LEWIS
7,85 m ( + 0,20)	8,68 m (brez vetra)
8,54 m ( + 0,40) 8,29 m ( + 0,90) neveljaven 8,95 m ( + 0,30) neveljaven
neveljaven
8.83	m ( + 2,30) 8,91 m ( + 2,90) 8,87 m (-0,20)
8.84	m ( + 1,70)
Teniško prvenstvo ZDA
Veteran Connors že v tretjem kolu
NEW YORK — Veteran Jimmy Connors nadaljuje svojo pot na teniškem open prvenstvu ZDA. Po zmagi v treh setih proti Nizozemcu Schapersu se je namreč že prebil v 3. kolo. Izpadla pa je Italijanka Cecchinijeva, ki je izgubila proti Američanki Garrisono-vi. Nekaj izidov:
Moški (2. kolo): Connors (ZDA) -Schapers (Niz.) 6:2, 6:3, 6:2; Martin (ZDA) - Sapsford (VB) 6:2, 6:3, 3:6, 4:6, 6:2; Haarhuis (Niz.) - Česnokov (SZ) 6:1, 4:6, 6:2, 7:6; Novacek (ČSFR) - Mar-ques (Por.) 6:7, 7:6, 6:4, 3:6, 6:3; Courier (ZDA) - Arias (ZDA) 6:3, 6:2, 6:0; Steeb (Nem.) - Stafford (J.Af.) 6:0, 7:6, 6:1; VVheaton (ZDA) - Skoff (Av.) 6:1, 6:2, 6:2.
Ženske (2. kolo): Labat (Arg.) - Fra-zier (ZDA) 2:6, 7:5, 6:2; Sanchez (Šp.) Godrige (Avstral.) 6:1, 6:1; Graf (Nem.) - Mothes (Fr.) 6:0, 6:0; Martinez (Šp.) -Basuki (Ind.) 6:3, 6:4; Sviglerova (ČSFR) - Lindguist (Šve.) 6:2, 6:2; Gar-rison (ZDA) - Cecchini (It.) 6:1, 6:1; Navratilova (ZDA) - Graham (ZDA) 6:1, 6:4; Shriver (ZDA) - M. Maleeva (Bol.) 6:7, 6:1, 6:2.
Argentina tretja
MONTECATINI TERME Na svetovnem mladinskem nogometnem prvenstvu under 17 je Argentina osvojila 3. mesto, potem ko je s 5:2 po 11-metrovkah premagala Oatar. V prvem polčasu je bil izid 0:0, ob izteku regularnega dela tekme (igrali so 80 in ne 90 minut) pa 1:1.
V današnjem finalu se bosta pomerili Španija in Gana.
Odslovili Richardsona
BOLOGNA — Pri bolonjskem Knor-ru so odslovili ameriškega košarkarja Michaela Raya »Sugarja« Richardsona, nekdanjega igrala NBA lige, iz katere so ga pred leti izključili zaradi mamil. Kot vzrok so pri Knorru navedli nespoštovanje pogodbenih obveznosti, kaj več pa niso hoteli povedati.
Ob odhodu priznanje ZSŠDI konzulu Antonu Pogačniku
ju 2 jutrišnjem dnem konzul Anton Pogačnik zapušča svoje delovno mesto na Jloslovanskem konzulatu v Trstu. Ob tej priložnosti je vodstvo Združenja slo-
r 6nskih športnih društev v
poslovilni večer v zahvalo in priznanje za štiriletno sodelovanje in
!r0njerju
Italiji organiziralo v društvenih prostorih Adrie
P°moč
Pri reševanju problemov, ki so bili povezani s športno dejavnostjo ob
i2Jx. ^ečera, na katerem je predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin (prvi z desne) kon- i k°nzuju Pogačniku plaketo (drugi z desne), se je udeležil tudi generalni “■ul Jože Šušmelj (zadnji z desne).	(foto Mario Magajna)
Po zmagi Brega proti S. Marcu na memorialu bratov Husu
V	ponedeljek prvi polfinale med Primorjem in Bregom
SAN MARCO SISTIANA - BREG	0:1 (0:0)
STRELEC: Prašelj v 59'
SAN MARCO: Pavesi, Valente, Sette, M. Norbedo, Venturini, Buffolini, Peric (Padoan v 68'), Codiglia, Košuta, Pa-cor, G. Norbedo.
BREG: Petronio, Pavletič, Pečar, Paoli, Kozina, Prašelj, Slavec, La Calamita, Huez (Rocchetti v 80'), Olenik, Mauri (Buzzi v 55').
Brežani so zasluženo premagali Sesljančane in se bodo v ponedeljek srečali s Primorjem v polfinalu.
Zasluga za zmago Brega gre predvsem njegovim veznim igralcem, ki so z odločno in hitro igro spravili nasprotnika v velike težave. Sicer pa so tudi branilci in napadalci tokrat pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti. San Marco je skozi vseh 90 minut predvajal prepočasno igro, tako da sta napadalca Košuta in Norbedo imela na razpolago res malo uporabnih žog. V prvem delu smo zabeležili po eno res odlično priložnost za vsako ekipo, a najprej je Petronio odbil na prečko Norbedov udarec z glavo, nato pa je strel Brežanov končal za las nad prečko.
V	drugem polčasu je Breg nadaljeval bolj napadalno in tudi povedel v 14. minuti z izrednim strelom Prašlja ob kazenskem prostoru. Sesljančani so kmalu reagirali in že tri minute kasneje je Košuta zadel vratnico. Do konca srečanja pa jim je uspelo le obdržati terensko premoč in niti izključitev Pavletiča v 83. minuti jim ni pomagala, tako da so Brežani zasluženo zmagali.
Kot smo dejali, se bo torej Breg v ponedeljek v prvem polfinalu pomeril z domačim Primorjem, zmagovalcem uvodnega srečanja turnirja proti Primorcu. Tekma bo ob 20.30 na Proseku. (Š.M.)
Pred bližnjimi prvenstvenimi srečanji
Juventina proti Lucinicu zapustila res dober vtis
JUVENTINA - LUCINICO 4:5 po 11-metrovkah (1:1, 1:1)
JUVENTINA: Pascolat,_ Chizzolini, Capotorto, Trevisan, Pizzi, Bastiani, Andaloro, Černigoj, Tabaj, Ceccotti (Petea-ni), Casagrande (Devetak).
STRELEC za Juventino: Tabaj v 36'
FARA — Štandreška Juventina je na prvem srečanju v okviru priprav na bližnje nogometno prvenstvo zadovoljila proti Lucinicu, ki nastopa v višji ligi. Srečanje je bilo dokaj izenačeno tako v rezultatu ob koncu regularnega časa kot tudi po tem, kar sta ekipi prikazali. Če je namreč Juventina pokazala nekaj več prizadevnosti in je skozi večji del srečanja, predvsem pa v prvem polčasu, imela določeno premoč v posesti žoge, je Lucinico imel nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. Prvi so povedli Štandrežci z lepim golom kapetana Tabaj a. Lucinico je izenačil pet minut kasneje zaradi napake obrambe Juventine. Ker je srečanje sodilo v okvir turnirja Puia, so ob koncu streljali enajstmetrovke, pri čemer pa je bil Lucinico uspešnejši.
V tem prvem nastopu.je Juventina zapustila dober vtis, če upoštevamo, da so igralci začeli trenirati šelej v začetku prejšnjega tedna. Pizzi je pokazal, da bo lahko občutno okrepil vezno vrsto, druga dva nova igralca, Ceccotti in Casagrande pa sta sposobna odpraviti sterilnost napada, še zlasti, ko se bo ekipa bolje uigrala in bo hitreje izvajala napadalne sheme. Nekaj tega smo že videli predsinočnjim, zanesljivo pa lahko rečemo, da bo trener Mauri do začetka prvenstva razpolagal s solidno in za vsakogar nevarno ekipo. Ob že preizkušeni obrambi naj bi torej letos Juventina razpolagala tudi s solidnejšim napadom in s prav tako zanesljivo vezno vrsto. (M.M.)
^ domu Andreja Budala v Štandreiu so se zbrali igralci, trenerji in vodstvo
Pri Valu-Naš prapor pričeli s pripravami
bon^ojkarji, trenerji in vodstvo od-se nroa e9a kluba Val-Naš prapor so ®Udaia dn£yi zbrali v domu Andreja Prav n V Štandrežu na začetku pri-Pje je lutušnjimi prvenstvi. Sreča-igralpj , kar živahno, saj so se zbrali ki b , tr®h ekip štandreškega kluba,
Prven„P letos nastopale v C-2 ligi, v ip mi,HVu *' divizije (ekipa under 18) postave under 15.
Vadziici Ka ®kipa vsak dan vadi v telohu pa na Rojcah, v prihodnjem ted-hiojem u° s trenerjem Lorenzom Za-kjer s; , dpravila v Forni di Sopra,
*h se ° predvsem nabirala kodicijo lUdi stopoma vse več posvečala ®kipe n tki- Glede sestave članske ZaUpati n_ vodstvo kluba še ni hotelo L^Zorju n„VOS,t,1' ki pa so vsekakor na b° letos ni odhodu Rajka Petejana, ki ,v°dstvo st°Paj z Olympio, si skuša {jdna i0rai?0tovtti vsaj dva nova so-.ugajanja a' .tolkača in univerzalna, nj* So izgled° z!6	V®o,dar. kjll6'
Prvenstvu nrder,18: ki bo nastopala v i erierja jJL e divizije pod vodstvom Wst» -j°zka Prinčiča, je v bistvu Ta teden treni-
za okrepitev dokaj ugod-
Odbojkarji treh ekip Valprapora s trenerji In vodstvom kluba na srečanju ob začetku priprav	(foto Marinčič)
anska ekina 3 Prinčiča- je ekipa under 16. Ta te
ra na Rojcah, prihodnji teden pa bo naljevala s pripravami v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Na igrišču štandreškega doma Budal se zaen-
krat odvijajo priprave najmlajših odbojkarjev Valprapora (under 15), ki jo bosta v letošnji sezoni vodila Aleš Cej in Bojan Makuc.
obvestila - obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 19.45 na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20 sestanek vseh, ki se nameravajo udeležiti usposobljenostnega seminarja za vaditelje smučanja.
SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM
IZ GORICE
obvešča, da se bodo vsakodnevne skupne priprave pričele 2. septembra 1991. V ponedeljek, 2.9., ob 15. uri bo vpisovanje novincev in potrditev vpisa "starih" telovadcev. Urnik treningov bodo javili ob vpisu. Treningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
ŠZ DOM
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo prvi trening za člane in kadete v ponedeljek, 2. septembra ob 19.30 v Kulturnem domu. Igralci mini-basketa (letniki 1978 in mlajši) pa naj se zberejo v torek, 3. septembra ob 17. uri v Dijaškem domu.
ŠZ MLADOST IN KOŠARKARSKA
SEKCIJA ŠZ DOM
vabita v ponedeljek, 2. septembra ob 18. uri, na prvi trening košarke na odprtem igrišču pri osnovni šoli v Doberdobu.
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričelo vpisovanje za kotalkarski tečaj. Interesenti naj se zglasijo na Poletovi kotalkarski plošči od 17. do 20. ure vsak dan razen sobote in nedelje (tel. 211758).
ŠD KONTOVEL
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bodo treningi minibas-keta za minikošarkarje letnikov od 1980 do 1985 pričeli v ponedeljek, 2. septembra ob 16. uri na odprtem igrišču Kontovela.
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se bodo treningi minibas-keta in dečkov pričeli v ponedeljek, 2. septembra na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. Urniki: od 15.00 do 16.15 za letnike 1985/84/83; od 16.15 do 17.30 za letnika 1981/82; od 17.30 do 19.00 za letnike 1980/79/78.
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča vse nove člane, da bosta prvi trening in sestanek za začetnike, cicibane in mlajše cicibane v ponedeljek, 2. septembra ob 17.30 v Borovem športnem centru v Trstu. Na sestanek so vabljeni tudi starši.
ŠD MLADINA RESCO
SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se začenjajo redni smučarski treningi vsak torek in petek od torka, 3. 9. dalje. Zbirališče v Domu A. Sirk v Križu ob 17.15. Vabljeni vsi smučarji, predvsem mladi tekmovalci.
JK CUPA
organizira pred Sesljanskim zalivom regato za jadralne deske, in sicer jutri, 1. septembra. Prijave na sedežu društva še danes, 31. t. m., do 18. ure. Vabljeni!
Sveže in prikupne Baccinijeve pesmi
Francesco Baccini sicer v svoji pesmi trdi, da "II pianoforte non e il mio forte", vendar po navdušujočem četrtkovem koncertu v Vidmu smo lahko spoznali, da ni prav tako. Mladi italijanski kan-tavtor, ki je doma iz Genove in je zablestel prav pred nedavnim s posrečeno - drugo - lp ploščo, je navdušil številno mlado občinstvo, ki je njegovemu nastopu sledilo zaradi neugodnih vremenskih razmer kar v videmski športni palači Carnera. 31-letni Francesco spada prav gotovo med maloštevilne kvalitetne glasbene ustvarjalce, ki so ponesli na italijansko glasbeno sceno odločno sveža in prikupna dela.
V Vidmu je podal dobro poldrugo uro dolg program, ki ga je sestavljalo kar 19 starejših in najnovejših pesmi. Pričel je s skladbo Tir, ki govori o utrujenem in nespoštljivem vozniku tovornjaka. Zato nas ne sme čuditi, če se je na oder privozil s klavirsko razbito limuzino kar iz garaže, na vratih katere je ob lobanji gospodoval napis Passo ca-rabbile (da ne boste slučajno mislili, da gre za tiskarski škrat!). Razbita limuzina, v kateri je bil vgrajen elektronski klavir, je bila Bacciniju vodilno mesto večernega nastopa.
Tako smo lahko prisluhnili skladbi Coatto meIody, razlagi o nepravičnem delovanju Pravice v naši državi, in duhoviti Le don-ne di Modena, ki so pravi spoznavni znak genovskega kantav-torja. Po krajši pavzi, v kateri je dokazala svoje pevske in fizične sposobnosti koristka Gianna Cerchier s skladbo iz sedemdesetih let Vorrei la pelle nera, je zapel 11 piano non e il mio forte, pa Giulio Andreotti in skladbo
Genova blues - pesem o rojstnem kraju, katero besedilo je sad tudi prijatelja, prav tako priznanega kantavtorja, Fabrizia De Andreja.
Bacciniju je treba priznati, da je pravi show man. Občinstvu rad na duhovit način pripoveduje o svojih dogodivščinah, tudi besedila njegovih pesmi so temu primerno napisana. Pravi triumpf je dosegel s pesmijo II mio nome
e...Ivo (Il dramma di "preserva-
re"), ki govori o življenjskih dvomih vljudnega kondoma in je posvečena vsem, ki še mislijo, da je Aids le nepomembna domislica. To pesem je pred njenim izvajanjem bogato obrazložil s hudomušnimi in posrečenimi doživljanji strastnega ponočnjaka (tak naj bi bil tudi sam!), ki mu je nočni tv-program največji užitek. Številni gledalci so se nasmejali do solz, saj je bil omenjeni ekskurz užitek v užitku. Baccini rad zafrkava desno in levo, vendar nikdar na žaljiv način.
Genovski kantavtor se je prvič poslovil od občinstva z uspešnico Qua gua guando, pesem v ritmu šestdesetih let, ki bo po avtorjevem mnenju aktualna najmanj še do leta 2000 in še dlje. Po krajšem premoru so isto pesem zapeli v reggae tempu, koncert pa je Baccini zaključil s skladbo Sotto guesto sole, ki je sad sodelovanja med kantavtor-jem in skupino Ladri di biciclet-te.
Skratka lepo doživet glasben-popevkarski večer, ki je dostojno in še več zaključil letošnjo sezono, ki je v tem poletju nudila privržencem lahke glasbe marsikaj zanimivega in navdušujočega, vsekakor pa osvežilnega.
(mar)
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Računalnik v šoli in doma
Generacija srednjih let - h kateri se moram, žal, prištevati - ni zrasla sredi računalnikov in drugih "vražjih" naprav, s katerimi bi se mogla kar mimogrede sprijazniti. Naši otroci pa se razvijajo sredi bitov, chipov in by-tov.
Le počasnemu prilagajanju naše šole, izumom in pripomočkom sodobnega življenja se lahko zahvalimo, če se prvošolčki še ne učijo abecede s pomočjo računalnika.
Ali je torej računalnik tako sredstvo, ki je pri šolskem učenju lahko v večjo pomoč? Ali pa pomeni le nevarnost za fantazijo posameznika? Kakorkoli že, računalnik je dejstvo današnjega načina življenja in, kakor smo že ugotovili za televizijo se morajo naši otroci naučiti živeti s tem "zlom", kajti računalnik je del našega vsakdanjika.
Tako se je izrazil tudi profesor dr. Karl VViederhold, pedagog iz Dortmunda na nekem simpoziju. Dr. VViederhold je s sodelavcem dr. Hartmu-tom Mitzlaffom izpeljal v Porenju raziskavo na temo "Računalnik v osnovni šoli". Raziskovalca sta želela ugotoviti, kolikšno vlogo ima računalnik pri vzgojno izobraževalnem procesu v osnovni šoli. Želela sta ugotoviti, če računalnik otrokom pri učenju pomaga ali le siromaši njihovo domišljijo.
Koliko je že nova tehnika domača otrokom iz osnovne šole je pokazal podatek, da je kar 38% vseh otrok, ki jih je zajemala raziskava, imelo svoj računalnik doma in ga tudi uporabljalo.
Strokovnjaka sta tudi ugotovila, da so otroci velikokrat več vedeli o računalniku, kakor pa so njihovi starši mislili, da vedo. Sedem do osemletniki so v največ primerih zelo dobro vedeli za vse možnosti, ki jim jih računalnik nudi za delo.
Tudi samo delo ob napravah je pokazalo raziskovalcema, kako so otroci sposobni za računalniško obdelavo.
Učitelji, ki so uvedli računalnik v svoj učni program, so navdušeni nad
rezultati. Otrokom je na tak način dostopen individualni način učenja, vendar hkrati pedagogi svarijo, da računalnik nikakor ne sme biti edini vir učenja. Ko bi bilo tako, bi otroci bili opeharjeni za socialne stike in za vse pozitivno, kar s seboj taki stiki nosijo. Zato je ravno na učitelju odgovornost, kako uporabljati računalnik v razredu.
Ta odgovornost je večplastna: otroci naj bi si pridobili sposobnost upravljanja tehnike, ki bo v kratkem spadala v sleherno delovno mesto, hkrati pa jih mora učitelj, predvsem če gre za otroke tistih staršev, ki nimajo pojma o računalništvu, pravilno usmerjati v računalniške možnosti.
Kakor je mnogim znano, lahko z računalnikom izvajamo poleg didaktičnih igric tudi pornografske kot sadistične ali nacistične igrice.
Učitelj pa mora pri poučevanju s pomočjo računalnika paziti še na neko pomembno dejstvo. Otroci doživljajo ob računalniku, prav tako kakor ob
malem zaslonu le posredne doživljaje, neposrednost jim lahko nudi le resnično doživljanje občutkov. Spreten učitelj se bo znal poslužiti računalniških izobraževalnih programov za to, da mu bo ostalo še več časa na razpolago za pogovor in praktično preizkušanje z učenci. S tem pa bo tudi učenje postalo privlačnejše.
Za vsakega otroka je treba torej poiskati tudi primerno stopnjo težavnosti računalniške naloge. Učitelj naj bo pozoren, če so računalnikova vprašanja učencu prelahka, kajti v tem primeru mora prestopiti na višjo stopnjo težavnosti.
Bistvo pa je, da se otroci naučijo gledati na računalnik kot na sredstvo, s katerim lahko počenjajo določene stvari, za druge pa jim to sredstvo ni dovolj in morajo imeti v rokah, denimo, čopič, barvice, šivanko, klavir ali kitaro. Pomembno je torej, da niso obsedeni od tehnike, marveč jo jemljejo le kot del sodobnega življenja.
Česa starši ne vedo?
Ali starši poznamo računalniške igre svojih otrok? Še preden odgovorimo na to vprašanje moramo vedeti, da otroci zelo radi zamenjujejo igro in resnične dogodke. Torej, čim bolj pogosto uporabljajo računalniške igre, tem bolj verjetno je, da bodo prenašali podobnosti v resnično življenje.
Drugo dejstvo pa je, da je čedalje večje število računalnikov, ki so po domovih, do 85 odst. vsega časa na razpolago otrokom. Nanje igrajo razne igrice, o katerih starši nimajo pojma.
Znaten del računalniških igric, ki si jih uporabniki izmenjujejo po več tisoč na leto, vsebuje sadistične in orgijske elemente. Nemške strokovnjake za razvoj pa skrbi, da je v obtoku tudi vse več igric, ki razširjajo nacistično ideologijo.
Tudi če se ne razumemo na računalništvo, lahko starši pozorno sledimo temu, kar naši otroci počenjajo pri kompjuterju. Že pogled na zaslon nam bo pokazal, za kaj gre. Poleg tega pa je zelo pomembno, da se s svojimi otroki pogovarjamo o vsebini računalniških iger. Tako bomo morda tudi kmalu sposobni sami svetovati in kupovati dobre računalniške igre, ki bodo pomagale pri razvoju logičnega razmišljanja naših otrok.
ra| 1_______________
7.30	Proza: Fuorigioco
8.30	Dokumenti: Srečanje z umetninami — Palazzo dei Consoli v Gubbiu
8.55	Šport: SP v atletiki (prenos iz Tokia)
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik - tri minute
14.005	Film: Il principe e il povero (pust., ZDA 1937, r. VVilliam Keighley, i. Errol Flynn)
16.05	Sobotni šport: košarka -turnir mesta Cagliari
17.30	Nanizanka: Provaci an-cora Harry - La nipotina Charlie
18.25	Izžrebanje lota
18.30	Variete: Il sabato dello Zecchino
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Variete: Splash - Un’es-tate al Massimo (vodi Massimo Ranieri)
22.45	Dnevnik
23.00	Dnevnikove poglobitve
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: Oueimada (dram., It. 1969, r. Gillo Ponte-corvo, i. Marlon Brando, Renato Salvatori, Eva-risto Marguez)
f RAI 2__________________
7.30	Male in velike zgodbe
10.55	Ena rastlina na dan
11.15	Nanizanka: Al di gua del Paradiso
12.00	Variete: Sereno variabi-le
13.00	Dnevnik
13.15	Športna odd.: Dribbling
14.00	Sereno variabile, 2. del
14.45	Film: Shalako (vestern, VB 1968, r. Edward Dmytryk, i. Sean Con-nery, Brigitte Bardot)
16.35	Izžrebanje lota
16.40	Film: Taverna Paradiso (kom., ZDA 1978, r.-i. Sylvester Stallone, Lee Canalito)
18.45	Nanizanka: Hill Street
19.45	Dnevnik in pregled športnih vesti
20.30	Nanizanka: Commissa-rio Navarro - Il cimitero degli elefanti
22.05	Variete: New Model Today
22.35	Variete: Festa degli sco-nosciuti - Europa 2, vmes nočni dnevnik
1.00	Vreme in horoskop
0.10 Film: Difendo mia figlia (dram., ZDA 1942, r. Joseph Lewis, i. Otto Kru-ger, Tina Thayer)
RAI 3	|
10.35	Koncerti RAI 3: Alun Francis dirigira orkester A. Scarlatti iz Neaplja
12.00	Krožek ob 12.
12.30	Film: L aguila e il falco (dram., ZDA 1933,- r. S. VValker, i. F. March)
13.40	Dok.: Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Ambiente Italia
15.05	Film: Nudi in. paradiso (dram., ZDA 1983, r. J.G. Avildsen, i. C. Atkins)
16.25	Nogomet: turnir Coppa Europa G. Meazza
18.00	SP v atletiki
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Kolesarska dirka po Venetu
20.05	Videobox 91
20.30	Nanizanke Lassie: Amo-re a prima vista, Caccia fuori stagione, I disper-si, Tinker
21.55	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
22.25	Nočni dnevnik - On the road
23.10	Vremenska napoved
23.15	SP v atletiki
1.30	Filmske novosti
[ tf' TV Slovenija 1 j
9.00	Mozaik. Radovedni Ta-
ček - Čevelj, 9.10 Klub Klobuk na počitnicah,
9.35	nanizanka Alf
10.00	Kratki film: Najdaljši dan (Belgija)
10.30	Zgodbe iz školjke
11.30	Naši zbori: MePZ Metalka iz Ljubljane
12.00	Video strani
16.15	Mladinski film: Pes in Neli (Bolg. 1987, r. Hris-to Kijev-Carli)
17.20	Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Spored za otroke in mlade: kratki film Pobeg (Norv.)
18.35	Dok.: Postelja
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.15	Žrebanje 3x3
20.30	Vino, polke, valčki
22.00	Dnevnik, šport, vreme
22.20	Sova, vmes nanizanka Na zdravje!, nad. Vojna in spomin in film On, delfin (Braz., 1987, r. Walter Lima jr., i. Carlos Alberto Riccelli, Cassia Kiss)
2.00	Video strani
~pP| TV Koper_______________
17.30	Športna oddaja
19.00	TVD Novice
19.25	Video agenda
19.30	Nabožna oddaja: Jutri je nedelja
19.40	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka Laurel e Hardy in nanizanka La guerra di Tom Grattan
20.40	Film: Lucrezia Borgia (zgod., It. 1953, r. Christian Jague, i. Martine Carol, Massimo Serato)
22.15	TVD Novice
22.25	Nanizanka: Fantasilan-dia
23.15	Športna oddaja
| ^ TV Slovenija 2
8.55	Šport: SP v atletiki
18.00	Satelitski programi, poskusni prenosi
19.05	Nanizanka: Murphy Brown (6. epizoda)
19.30	TV Dnevnik - Beograd
20.15	SP v atletiki (posnetek iz Tokia)
22.15	Satelitski programi, poskusni prenosi
22.55	SP v atletiki: Maraton
1.15	Eksperimentalni program - Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Potpuri;
9.00	Otroški kotiček; 9.15 Potpuri; 9.30 Roman: Don Camillo in Peppone (r. Adri-jan Rustja); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice; '11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Muzeji pri nas; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Drobtinice; 14.25 Tropicana; 15.00 Oddaja o Indijancih: Prgišče neba; 15.30 Potpuri; 16.00 Debelost in akupuntura; 16.20 Evergreeni; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični albu® Bach; 18.00 Satirični kabaret (z Borisorn Kobalom in Sergejem Verčem); 18.30 Evergreeni; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.51 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronik® 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo jn pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radi0 danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in mevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasb^
17.00	Tedenski aktualni mozaik; 19° Obvestila in glasba; 19.45 Lahko n°& otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zr calo dneva; 22.30 Kratka radijska i<Jr8j 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Lit® rarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glas®
CANALE5_______________
7.00	Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon Templar, 9.00 Bonanza
10.00	TV film: Identita brucia-ta (dram., ZDA 1988, r. Roger Young, i. Richard Chamberlain, 1. del)
12.00	Varieteja: Rivediamoli,
12.30	Estate 5
12.55	Canale5News
13.45	Nanizanka: I Robinson -Il club degli uomini
14.30	Nan.: Top Secret - Il ca-pro espiatorio, 15.30 Ge-riitori in blue jeans
16.00	Otroški variete
17.55	Nanizanka: Mai dire si -Una fabbrica di bambole
18.55	Kviz: La verita
19.30	Varieteji: Sei un fenomene, 20.25 II Tg delle va-canze, 20.40 Bellezze al bagno, vmes (19.55) Ca-nale 5 News
22.40	Variete: Superstars
23.10	TV film: Prigioniera di un vendetta (i. Mireille Dare, pon., 1. del)
24.00	Canale5News
1.15	Variete: Il Tg delle va-canze
1.30	Nan.: Attenti a quei due
2.35	Nanizanke non stop
RETE 4
8.00	Nadaljevanke: Riviera,
8.50	La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 P er Elisa, 10.55 Valeria
12.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) -
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Piccola Cenerento-la, 15.00 Senora, 15.30 Riviera, 16.30 Stellina,
17.00	La valle dei pini
17.55	TV 4 Novice
18.00	Nadaljevanki: General Hospital, 18.30 Febbre d amore (i. Jerry Douglas)
19.00	Risanke
19.40	Nadaljevanka: Primave-ra (i. Gigi Zanchetta)
20.30	Film: Il coraggio (kom., It. 1955, r. Domenico Pao-lella, i. Gino Cervi, Toto, Irene Galter)
22.30	Film: Scusi, dov'e il fronte? (kom., ZDA 1970, r.-i. Jerry Levvis, Jan Mur-ray)
0.30 Nanizanke: I Jefferson,
1.00	Love Boat, 2.00 Qu-incy
2.50	Programi non stop
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
10.05	SuperVicky - II volo imprevisto, 10.45 Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Variete: Drive In Story
13.30	Aktualno: Festivalbar
13.50	Film: Piedino il guesturi-
no (kom., It. 1974, r. Franco Lo Cascio, i. Franco Franchi, Irina Maleeva)
15.30	Glasba: TopVenti
16.30	Nanizanki: Supercar,
17.30	A-Team - Gioco d'-azzardo
18.30	Odprti studio
19.00	Šport: Calciomania
20.00	Variete: Mai dire gol
20.30	Film: Al bar dello šport (kom., It. 1983, r. Francesco Massaro, i. Lino Ban-fi, Jerry Cala)
22.30	Film: Il comune senso del pudore (kom., It. 1976, r.-i. Alberto Sordi, Claudia Cardinale), vmes Odprti studio
1.00	Variete: Playboy show
2.00	Nanizanke non stop
ODEON__________________
13.00	Rafting
13.30	Variete: Emozioni nel blu
14.30	Nautical Show
15.30	Rubrika o zdravju
16.00	Film: Taxi di notte (glas., It. 1950, r. Carmine Gal-lone, i. Beniamino Gigli)
17.30	Film: Il pirata del diavo-lo (pust., 1964, r. Roberto Mauri, i. Richard Harrisom Paolo Salvay)
19.30	Risanke
20.30	Film: Li chiamavano i tre moschettieri... invece erano guattro (kom., It. 1973, r. Silvio Amadio, i. Ettore Manni, Tony Ken-dall)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: Una giornata spesa bene (dram., Fr. 1972, r. Jean-Louis trintignant, i. JacguesDufilho)
TMC_____________________
8.30	Risanke: Snack
9.00	Šport: SP v atletiki
13.30	Šport show
18.30	Film: La vecchia banda colpisce ancora (vestern, ZDA 1970, r. George McGovvan, i. Fred Astai-re)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Thunder (pust., It. 1983, r. Larry Ludman, i. Mark Gregory, Bo Sven-son)
22.10	Film: Il grido della morte (krim., ZDA 1975, r. R.T. Heffron, i. Raul Julia> JohnRyan)
23.35	SP v atletiki: Maraton (moški)
TELEFRIULI___________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Nanizanke: La sguadra segreta, 15.30 II grande teatro del West
16.00	Film: Fermo con le mani (kom., It. 1937)
17.30	Nanizanki: Fifty fifty,
18.20	Stazione di servizio
18.50	Dok.: Sguardi sul mondo
19.20	Dnevnik
20.00	Rubrika:	Anteprima
šport
20.30	Film: Neve a Capri (dram., r. J. Ruffio, i. Ed-die Constantine, Luigi De Filippo, P. Leroy)
22.00	Iz parlamenta
22.30	Nočne vesti
23.00	Nanizanka: Eischied
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 1^ Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; Vremenska napoved in prometni serJn()
6.30	Jutranjik in cestne informacije; '■ , Jutranja kronika; 7.30 Dnevni preg1 tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol ra j Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dog0 j in odmevi; 16.00 Glasba po željah: Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 morski dnevnik; 18.00 Melodije naj V telefonu; 18.30 Melodije morja in s°n
19.30	Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, l6q33(j 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19_ki Dnevnik; 61)7 Almanah; 6.30 Zg°d°^ aj; utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.oo 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Ve. tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9 00 D9 a 9.20 Popevka po naročilu; 9.45	*jn-
pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Dr sko vesolje: ideje in nasveti; U™	ju
skem narečju; 12.00 Glasba po želj ^0„ čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15-medijant; 16.00 Mixage; 17.00 H°	0.
18.30	Souvenir d'Italy: 19.00 Najleps pevke; 20.00 Nočni program - glas
RADIO OPČINE	a
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 1D ^ po željah; 18.00 Musič fantasy; 2U.v bavna oddaja: Morski val.