Carinska uprava je začela letos avgusta graditi na mejnem prehodu v Ratečah novn stavbo, v kateri bodo delovale vse obmejne službe, prehodi v obeh smereh pa bodo lahko neprimerno številnejši — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 99 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice/Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Tednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci Kranj, petek, 27. 12. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO ^ začetku septembra je podjetje Jelovica iz Škofje Loke začelo povečevati Sv°j obrat v Sovodnju v Poljanski dolini. Dela izvaja SGP Tehnik iz Škofje '-oke, konstrukcijo pa postavlja kranjsko podjetje Kovinar. Gradbena dela naJ bi.bila po predvidevanjih končana marca, vselitev pa je predvidena za ^esec maj. Število delavcev v sovodenjskem obratu Jelovice se ne bo bistveno Povečalo, saj se je škofjeloško podjetje za gradnjo novih prostorov v tem ftaJu odločilo predvsem zato, ker so bili dosedanji občutno premajhni. Novozgrajeni prostori bodo imeli 400 kvadratnih metrov površine, (-jg) — ^oto: F. Perdan Praznična številka za novo leto bo izšla v ponedeljek, 30. decembra Dom za komunalne delavce Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj je v sredo opoldne na Primskovem odprlo novozgrajeni samski dom oziroma dom družbenega standarda kot so ga imenovali. V pritličju bodo začasno poslovni prostori podjetja, v prvem nadstropju pa so sobe s 120 posteljami. Dom ima tudi kuhinjo, jedilnico, garderobo in druge prostore. Gradnja, s katero so začeli lani poleti, je veljala 6 milijonov dinarjev. Od tega je podjetje 4 milijone prispevalo samo, 2 milijona pa so dobili posojila. Dom na Primskovem je v kratkem času že drugi takšen objekt v Kranju. Pred mesecem dni je namreč podoben objekt odprlo tudi podjetje Tekstilindus. Ker so doslej delavci Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, ki bodo stanovali v novem domu, v glavnem živeli v neprimernih stanovanjskih prostorih, je odločitev kolektiva, da jim omogočijo boljše stanovanjske pogoje, še toliko pomembnejša. A. Z. MOST V ŽABNICI ZAČASNO ODPRT — Zaradi bližajoče se zime-so delavci Cestnega podjetja iz Kranja pohiteli z gradnjo mostu v Zobnici in ga usposobili za začasni promet. Obvozi bi namreč v zimskih vremenskih pogojih povzročili voznikom preveč preglavic, pa tudi zastojem se ne bi mogli izogniti. Spomladi se bodo dela pri urejevanju mostu nadaljevala, hkrati pa bo okolica mostu tudi komunalno urejena, (jk) — Foto: Foto: F. Perdan Na Planini grozi tretja izmena J*di na Bohinjski Beli so slovesno proslavili dan JLA! *0rnandant enote je na proslavi, kije bila ob tej prilož-[Psti, poudaril, da so njegovi fantje letos uspešno opravi-vse zastavljene naloge ter dosegli odlične uspehe pri *8°ji in pouku. Največja nagrada za enoto pa je prav Gotovo prvo mesto, ki so ga vojaki dosegli v tekmovanju £ najboljšo enoto v ljubljanskem armadnem področju! Q ta uspeh so Smailagičevi fantje v sivih uniformah ^teli malo plaketo JLA! Taka plaketa pa se podeljuje samo enotam, ki dosegajo največje dosežke na področju moralno političnega in vojaškega znanja ter so usposobljene za opravljanje vseh nalog, ki bodo postavljene prednje v sodobni vojni. Priznanje pa seveda pomeni obenem veliko čast in obvezo za dobro delo tudi v prihodnjem obdobju. Proslavi so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ti so mladim vojakom zaželeli veliko sreče v prihodnje! Tekst in fotografija: R. Knežević - V programu gradnje šol in vrtcev v kranjski občini je bilo na začetku predvideno, da bi pri osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini dogradili prizidek. Odkar pa se je na Planino preselila organizirana in kompleksna stanovanjska gradnja (precej stanovanj je bilo že vseljenih, v prihodnje pa jih bo še več), so potrebe po dodatnem šolskem prostoru nenadoma močno narasle. Izkazalo se je, da s prizidkom pri sedanji šoli problema ne bi rešili. Rešitev je le v gradnji nove šole, ki bi morala imeti okrog 28 učilnic in druge dodatne prostore, ki sodijo po današnjih normativih v popolno, osemletno osnovno šolo. Koordinacijski odbor za gradnjo šol in vrtcev v občini se s takšno ugotovitvijo strinja. Ugotavlja pa, da po sedanjem programu za gradnjo nove šole ni denarja, niti takšna odločitev (glede sredstev) ni v njegovi pristojnosti. O tem vprašanju bi morala spregovoriti celotna kranjska skupnost. Vendar bi se bilo o začetku gradnje nove šole na Planini in o zagotovitvi denarja treba sporazumeti čimprej. Že v šolskem letu 1975/76 namreč grozi sedanji šoli Staneta Žagarja na Planini tretja izmena za prve in druge razrede. Razen tega bi bilo treba ukiniti malo šolo. Ko so o tem razpravljali na koordinacijskem odboru, so menili, da bo treba prihodnjo jesen razmisliti najbrž o spremembi šolskega okoliša, da Gradnja teče po programu Koordinacijski odbor za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini je ugotovil, da gradnja prizidkov pri osnovnih šolah Lucijana Seljaka v Stražišču, pri osnovni šoli Stanka Mlakarja v Šenčurju in pri osnovni šoli Jezersko poteka po programu. Zaradi objektivnih razlogov so izvajalci v zaostanku v Stražišču za okrog 20 dni, v Šenčurju približno za en mesec in na Jezerskem za 20 dni. Prav tako ni večjih odstopanj od prvotnih proračunov oziroma finančnih načrtov. Zato računajo, da bodo ti trije prizidki gotovi sredi prihodnjega leta in se bo jeseni v njih že lahko začel pouk. Člani odbora so se tudi strinjali, da se ena od učilnic v stari šoli na Jezerskem uredi za potrebe otroškega varstva. A*. Z. bi tako preprečili tretjo izmeno v šoli na Planini. Predlagali so, naj se preučijo možnosti, da bi del sedanjega stanovanjskega prispevka uporabili za gradnjo nove šole in da bi morda povečali prispevno stopnjo za financiranje osnovne dejavnosti osnovnega šolstva. Tako bi morda lahko zbrali del denarja za gradnjo. Razen tega pa so na seji odbora sklenili, da bodo denar, ki je bil predviden za gradnjo prizidka pri osnovni šoli Staneta Žagarja, namenili kot začetni znesek za gradnjo nove šole na Planini, A. Zalar Z novim letom Alptour Turistično transportno podjetje Creina Kranj in Združeno podjetje Transturist Škofja Loka se bosta z novim letom združila v sestavljeno organizacijo združenega dela Alptour. Novo podjetje, ki bo poslovalo pod naslovom Turistična, gostinska, prometna in proizvodna delovna organizacija Alptour Škofja Loka, bo imela okrog 2000 zaposlenih. V hotelih bodo imeli okrog 2000 postelj, nadalje 50 gostinskih obratov, žičnice, računski center, mehanične delavnice in drugo. Alptour bo na začetku razpolagal tudi s 160 avtobusi in prek 200 kamioni. 1 Naročnik: Napotila za akcijo V sredo je bila na Brionih pod predsedstvom Josipa Bro-za-Tita seja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so obravnavali in ocenili politični razvoj v državi na podlagi sklepov X. kongresa ZKJ in načel nove ustave. Stališča in naloge, ki so jih sprejeli na seji, bodo osnova za nadaljnjo in še bolj učinkovito akcijo zveze komunistov in organiziranih socialističnih sil v naši državi. Produktivnost večja za 5,3 odstotka Gospodarska dejavnost je bila letos v primerjavi z obdobjem od leta 1970 do konca 1973 razgibana. Stopnja rasti družbenega proizvoda je letos za tretjino večja od poprečne stopnje v obdobju preteklih štirih let, zaposlovanje za 5 odstotkov, produktivnost dela za 5,3 odstotka, enako pa tudi stopnja naraščanja realnega življenjskega standarda. Cene industrijskih izdelkov so letos hitreje naraščale od poprečja preteklih štirih let, neugodna razmerja v mednarodni trgovini pa so se še bolj zaostrila. Napoved za leto 1975 Na sredini seji so vsi zbori skupščine SR Slovenije sprejeli resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije. V njej je poudarjeno, da bodo pogoji gospodarjenja v letu 1975 še ostrejši, še bolj težak bo boj za ohranitev dinamične stopnje rasti gospodarske proizvodnje. Zato bo treba ^delovati še bolj organizirano in odgovorno in dosledno za uresničevanje nalog, ki smo si jih zastavili. Realni družbeni proizvod naj bi se povečal za 6 do 6,5 odstotka, produktivnost naj bi porasla najmanj za 3 odstotke, število zaposlenih pa naj se ne bi povečalo za več kot 3 odstotke. Bruto osebni dohodek naj bi nominalno narastel za 31, nominalni osebni dohodek za 28,5 odstotka, realni OD pa za 1 odstotek. Hitreje naj bi naraščala sredstva za družbeni standard. Izvoz naj bi se povečal za desetino, uvoz za 4 in ne za 6 odstotkov kot je bilo prvotno predvideno. Naložbe naj bi povečali od 1.600 milijonov dinarjev letos na 5,848 milijonov prihodnje leto. To bo izreden napor. Visoke naložbe bodo predvsem usmerjene v infrastrukturo in bomo drugo in še nekaj prihodnjih let pravzaprav plačali zgrešeno politiko v preteklih letih, če naj dosežemo normalen razvoj kasneje. Do 40.000 din brez davka Skupščina SR Slovenije je na predlog izvršnega sveta dopolnila zakon o uvedbi in stopnjah davkov in taks. IS svet je predložil, da bo pri odmeri davka od skupnega dohodka občanov za leto 1974 neobdavčeni del dohodka povečan na 40.000 dinarjev. Za otroka bo davkoplačevalec odračunal 16.000 dinarjev, za druge vzdrževane družinske člane pa 13.000 dinarjev. Bijedič pri šahu Iranski šah Mohamed Reza Pahlavi je v sredo sprejel predsednika ZIS Džemala Bi-jediča in se z njim eno uro pogovarjal. Ob tej priložnosti mu je izročil pozdrave za predsednika Tita. Bijedič se je v Iranu mudil dva dni. Med pogovorom sta predsednik ZIS in iranski šah izmenjala mnenja o najpomembnejših vprašanjih sedanjega položaja v svetu, zlasti pa o mednarodnem položaju in kriznih območjih kot sta Sredozemlje in Bližnji vzhod. Zvedelo se je, da je pri pogovoru prišla do izraza velika sorodnost stališč. Petek, 27. decembra 1974 Večje socialno varstvo občanov Kranj Zakon o socialnem skrbstvu, ki se prav te dni sprejema v republiški skupščini, predvideva, da interesne skupnosti socialnega skrbstva za izvajanje svojega programa ustanovijo svojo strokovno službo, v večjih občinah pa centre za socialno delo. V slovenskih občinah trenutno že deluje devet centrov za socialno delo, med njimi kranjski center že več kot deset let. Ker bodo z novim letom ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo sprejemale svoje delovne programe, ki jih bodo v pretežni meri skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi dejavniki izvajali centri za socialno delo v občinah, smo se z vprašanji o programu dela v prihodnjem letu obrnili na direktorja centra za socialno delo v Kranju Franca Dolenca. »Čeprav novi zakon o socialnem skrbstvu zelo malo govori o dejavnosti centrov za socialno delo, so naloge centrov zelo obširne. To zakonsko pomanjkljivost bo verjetno treba popraviti s posebnim zakonom o naši službi. Že sedaj je namreč jasno, da se bo morala dejavnost centrov za socialno delo vse bolj širiti, mi v Kranju pa smo ožje okvire naše dejavnosti že pred časom prešli. Poleg zadev, ki jih opravlja center kot občinski skrbstveni organ na podlagi zakonov, je naloga centra tudi analizirati negativne pojave, ki vplivajo na poslabšanje socialnega položaja občanov, obenem pa je koordinator akcije vseh ostalih dejavnikov o občini za preprečevanje novih socialnih problemov.« Za učinkovito delo na tem občutljivem področju je potrebna poleg materialne osnove tudi ustrezna kadrovska zasedba. Takih težav za sedaj center po besedah njegovega direktorja nima. Prav sedaj so zaposlili še sociologa, po novem letu pa bodo področje dela razširili še na pravno pomoč socialno ogroženim občanom. Program nalog, ki naj bi se jih Novosti v delovanju skupnosti Vsi trije zbori kranjske občinske skupščine so v začetku tedna na ločenih sejah potrdili samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, občinske zdravstvene skupnosti, samoupravne skupnosti za zaposlovanje, stanovanjske skupnosti in samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti. Samoupravne sporazume so včeraj popoldne podpisali pooblaščeni predstavniki iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti v kranjski občini. Na področju delovanja prejšnjih in sedanjih, novoustanovljenih samoupravnih interesnih skupnosti bodo nekatere razlike. Pomembno je, da se bodo te skupnosti zdaj tesneje vključevale v skupščinski sistem, zmanjšala pa se bo vloga izvršnega sveta občinske skupščine. Tako bodo skupščine novoustanovljenih skupnosti določale razvojno politiko posameznih področij, sprejemale bodo razvojne programe in sklepale o vseh drugih vprašanjih posebnega družbenega pomena. K nekaterim odločitvam pa bodo morali dajati soglasje tudi pristojni zbori občinske skupščine. Druga novost zadeva financiranje samoupravnih interesnih skupnosti. Za dogovorjeni program v tekočem letu bo višino prispevka določala skupščina samoupravne interesne skupnosti po poprejšnji obravnavi na zborih delovnih ljudi. Za financiranje dodatnega programa, ki bo usklajen s planom o splošni in skupni porabi, bo skupnost lahko sklepala pogodbe z združenim delom. Če pa bodo potrebe še večje in bodo presegale začrtane okvire o splošni in skupni porabi v začrtanem obdobju, bo potreben dogovor o prispevku, ki se bo obračunaval od neto osebnih dohodkov delavcev. A. Z. Letni sestanek V soboto, 28. decembra, bo v Mojstrani redni letni sestanek krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, na katerem bodo govorili o svojem dosedanjem delu in o nalogah v prihodnje. Izvolili bodo tudi delegate za krajevno skupnost in izročili priznanja najbolj zaslužnim članom te krajevne organizacije. D. S. prihodnje leto v občini na področju socialnega varstva lotili, je dokaj obširen. Katere so pomembnejše? »Trenutno je med nalogami najpomembnejša,« pravi direktor Franc Dolenc, »izdelava programa socialnega varstva v delovnih organizacijah. V kranjski občini imajo socialno službo le štiri večje delovne organizacije. Prizadevamo pa si, da bi socialno službo imele vse'organizacije, ki imajo več kot 500 zaposlenih. Druga važnejša naloga je izdelava programa nalog za socialne delavce terapevte v klubih zdravljenih alkoholikov in pa izdelava analize o vzrokih za recidive zdravljenih alkoholikov, ki jo bomo opravili skupaj z dispanzerjem za alkoholizem kranjskega zdravstvenega doma. Treba bo tudi zgraditi prizidek k domu ostarelih v Preddvoru ter tako zagotoviti prostor za vse tiste ostarele občane, ki jih zaradi težje vodljivosti ni mogoče oskrbovati v domovih za ostarele, saj preveč motijo s svojim vedenjem ostale oskrbovance. S takšnim azilom za okoli 40 ostarelih bi v občini problem ostarelih rešili; ostane pa nam seveda še populacija starih ljudi, ki žive osamljeni na svojih domovih. Njim je potrebna sosedska pomoč, pri tem smo v Kranju še povsem na začetku. Po mojem mnenju bi bilo treba spodbuditi podmladkarje rdečega križa in pa komisije za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih.« Kaj pa skrb za otroke in mladoletnike? »Medtem ko smo s socialnim varstvom na osnovnih šolah zadovoljni, saj imajo vse šole socialne delavce, pa na srednjih šolah tega nimajo. Pripravljamo razgovor z vodstvi srednjih šol in pa internatov, da bi za dora-ščajočo mladino poskrbeli prihodnje leto tudi s te strani: program socialnega varstva je treba vključiti v program izgradnje srednjih šol v občini. Pp drugi strani pa bo treba še marsikaj storiti za preprečevanje mladoletnega prestopništva, ki je zadnje čase v porastu. Razen analize vzrokov tega prestopništva, bomo skrbneje izvajali varstvene ukrepe o nadzorstvu mladoletnih prestopnikov.« L. M. V ponedeljek in torek so v Kranju na ločenih sejah zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Obravnavali so samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, sprejeli rebalans proračuna občine za letos, podprli družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega razvoja kmetijstva v Sloveniji in družbeni dogovor o financiranju sanacije, povečanju zmogljivosti in gradnji visokogorskih planinskih postojank in nadelavi planinskih potov. Sprejeli so tudi odlok o oddajanju sob za prenočevanje in odlok o obratovalnem času v gostinstvu. V torek popoldne so se sestali predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij socialistične zveze iz kranjske občine. Pogovorili so se o pripravah na konference krajevnih organizacij socialistične zveze in ocenili nedavne volitve delegatov in delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kranj, 26. decembra — Popoldne so v dvorani občinske skupščine v Kranju pooblaščeni predstavniki organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, zdravstveno varstvo in stanovanjsko skupnost. A. Z. < Za danes popoldne ob 17. uri je sklicana seja sveta gorenjskih občinskih konferenc ZSMS. Člani sveta bodo govorili o pripravah na seminar, ki ga nameravajo pripraviti januarja prihodnje leto. , -lb Radovljica Danes dopoldne se bodo v Radovljici na skupni seji sestali vsi trije zbori na sedmi seji občinske skup-čine. Delegati bodo razpravljali in sklepali o predlogu odloka o začasnem financiranju proračuna občine v prvem tromesečju prihodnjega leta. Potrjevali bodo tudi predloge samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, telesne kulture in zaposlovanja. Ob 13. uri danes se bodo v dvorani občinske skupščine zbrali pooblaščeni predstavniki organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti in podpisa" samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, telesno kulturo in zaposlovanje. Razen tega bodo podpisali tudi samoupravni sporazum o programu izgradnje vzgojno-varstvenih in izobraževalnih objektov v občini v obdobju 1975—1980. A. Z. Tržič Včeraj popoldne je bila seja komiteja občinske konference ZKS Trži*. Člani komiteja so razpravljali o oceni preteklih volitev in obravnavali delovni program občinske organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič za prihodnje leto. Delovni program je že sprejelo mladinsko predsedstvo, po obravnavi na komiteju pa bo o programu ponovno razpravljala mladinska konferenca. Včeraj popoldne seje sestal tudi aktiv mladih komunistov. Razpravljal je o delu v letu 1974 in nalogah, ki čakajo aktiv v letu 1975. Na včerajšnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta pa so razpravljali o uresničevanju sklepov zadnje seje predsedstva ter o pripravah na redne občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij. V tržiški občini se bodo redni občni zbori pričeli 10. januarja prihodnje leto in naj bi bili do konca januarja zaključeni. -j* Uspel referendum v Zasipu Zasip pri Bledu je ena najmanjših in tudi najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini. Ko so se ločili od krajevne skupnosti Bled, se je v kraju še bolj povečala skrb za reševanje različnih komunalnih problemov. Tako so med drugim pred nedavnim začeli razmišljati, kako bi v krajevni skupnosti uredili in asfaltirali ceste. Odločili šo se, da bodo občanom predlagali, naj bi s samo- prispevkom rešili to vprašanje. Na nedavnem referendumu so prebivalci krajevne skupnosti takšno zamisel potrdili. Kar prek 77 odstotkov jih je glasovalo za samoprispevek. Tako bodo prebivalci v petih letih zbrali, denar za ureditev in asfaltiranje cest. Pričakujejo pa, da ji11} bodo pri tej akciji pomagale tudi delovne organizacije in občinska skupščina. A. Z. zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Leta 1973 so skupni stroški, izdani za oboroževanje, znašali astronomskih 206,5 milijarde dolarjev. Od navedene vsote, ki si je poprečen Zemljan preprosto ne more vizuelno predstavljati, odpade na dežele NATO pakta skoraj polovica. In vendar po pripravljenosti in borbeni sposobnosti Atlantska zveza opazno zaostaja za Varšavsko, so poudarili udeleženci nedavnega posveta zunanjih ministrov držav — članic v Bruslju. Čemu? Ali rešitev tiči v nadaljnjem povečevanju proračunov? Čas hladne vojne še ni minil Nikakor ne, sta pribila oče ameriške vojaške doktrine sedemdesetih let Kissinger in šef obrambnega ministrstva ZDA Schiessinger, brez dvoma najuglednejša gosta sestanka. Le bolj racionalno je treba trošiti denar, bolj se je treba zgledovati pri vzhodnem tekmecu. V mislih sta imela dejstvo, da gredo težki milijoni v izgubo samo zato, ker hoče vsak generalštab zase razvijati svoje sisteme, ki jih sosed morda že operativno uporablja. Raziskave so strahotno drage, opozarjajo strokovnjaki. Morale bi potekati iz enotnega središča, usklajeno in ob pogostejši izmenjavi izkušenj. Nesmiselno je, menijo Američani, da po zahodnoevropskem nebu leta 15 različnih sort lovcev, ki so za nameček še slabši od treh vrst migov, s katerimi razpolaga nasprotni blok. Krivo je popuščanje parcialnim profitar8kim interesom nacionalnih industrij. Podobno stanje vlada pri tankih, artileriji in lahkem orožju; na večini dosedanjih manevrov so imeli natovci hude težave zaradi različnih kalibrov pušk in topov, saj je bila angleška municija v rokah vojaka Bundeswehra po- vsem neuporabna, Nemci pa so spet zaman posojali strelivo Italijanom. Poljaki, Čehi, Madžari, Rusi in Bolgari tozadevnih zagat ne poznajo, kajti v uporabi sta le dva tipa nabojev. Ministri so nadalje priznali Kissingerju, da ekonomski momenti pogosto sprožijo krčenje že sprejetih in napol izpeljanih programov, kar je seveda nedo-pustljivo. Poslej naj bi trenutne gospodarske razmere ne vplivale na obrambno politiko NATO, so sklenili. Dogovor je vsekakor zelo pomemben, zlasti če upoštevamo naraščajočo krizo, ki pretresa razviti Zahod. Nas pa seveda ne brigajo potankosti natojevske in varšavske strategije, marveč predvsem žalostna resnica, da kljub načelni podpori razoroževanju, izraženi na evropski varnostni konferenci, obe ntrani mrzlično krepita udarno sposobnost armad. Geslo »Nasprotnik je močnejši!« spet obseda generalske glave, ki niso nič manj razgrete kot v času najostrejše hladne vojne. Lep primer je Amerika: če so v Washingtonu še pred petimi leti razmišljali o postopnem umiku čet iz ZRN in o krčenju evropskega »ekspedicijskega korpusa«, zdaj tega nihče več niti ne omenja. Število »Johnvjev« na stari celini celo polagoma narašča. Narašča tudi »paket« uskladiščenih atomskih konic; slednji je edina, toda izredno važna točka vzdrževanja ravnovesja, v kateri so zahodnjaki uspeli obdržati izrazito prednost. Ampak kaj bodo z bombami? Ležijo v zastraženih betonskih bunkerjih in ne rabijo prav ničemur. Z denarjem zanje bi lahko zgradili 4500 najsodobneje opremljenih bolnišnic oziroma financirali prvo etapo v Rimu zasnovanega »kmetijskega načrta« o boju zoper lakoto. Komentar menda ni potreben. Kongres ZDA se zadnje dni ukvarja z izjemno občutljivo zadevo, ki neustavljivo prerašča v afero watergatskih razsežnosti. V javnost so namreč prek časopisa New York Times prodrle vesti, da osrednja špijonska org*" nizacija CIA (Central Inteligence Agencv) že dlje časa vohuni 28 »nadležnimi« ameriškimi državljani, da jih nenehno zasleduje in, spremlja ter da obstoja najmanj 10.000 strogo zaupnih dosjejev, v katerih je spravljeno na milijoj podatkov o navadah, slabostih« vrlinah in »grehih« ljudi iz črnega spiska. Očitno so vsemogočni gospodje iz agencije zlorabili zakonom predpisane pristojno* sti, ki izključujejo kakršnokoli dejavnost znotraj meja združ6* nih držav. Uslužbencem CIA dovoljujejo le operacije obveŠČe* valne, kontra ob vešče valne 10 intervencijske narave v tujini' Domače zadeve naj bi razrešev«* la izključno FBI (Federal Biro & Investigation — Zvezni preiskovalni urad). Toda v šestdeseti*1 letih, pod »vladavino« Richard* Helmsa, bivšega direktorja Cl^» trenutno veleposlanika ZDA Iranu, so s tihim privoljenje*^ washingtonske administracij* špijonsko službo pritegnili v I*"** krinkavanje vietnamskih dezej"' terjev, borcev za državljan^ pravice črncev, sindikalnih v°" diteljev, komunistov in podobni^ »neprijetnih osebkov«. Moč l** samostojnost CIA sta nenehn naraščali in končno spremeni' povsod pričujočega polipa ustanovo, dvignjeno nad za k0*1' v organ, ki ga ni bilo mog°c nadzorovati. Brez vednosti sen*' ta in predstavniškega doma * Helmsove ekipe organiziraj udare, politične umore, prevrfl* in stavke v različnih konci|| sveta, podpirale reakcionar^ gibanja ter nemoteno krši' načela nevmešavanja v zadev drugih držav. (Znana je umetn potlačena polemika okrog yl°£0 CIA v čilski drami.) No, zdaj, *■' so Američani spoznali, da nJ'.nf0 ve »oči in ušesa« ne spoštuj^ več niti proslavljene vankeej^ ske osebne svobode in nedot*^ ljivosti, bo verjetno težko ustaviti plaz. Tudi pri CIA to**j ni odpovedal tisti dobri, st** pregovor, ki uči, da se za slehe no zadnjico nekoč šiba najde. I. GuzeU i Pokojnina kot darilo Elizabeta Obrtnikova bi se tisti večer zagotovo sesedla, če ne bi že sedela v udobnem naslonjaču salona; njen Lojze se je vrnil s sestanka obrtnikov zidane volje. Tega ni prenesla, ker je bila že popolnoma prepričana, da ga je prevzgojila; po naglem vzponu njunega standarda in družbenega ugleda ji je namreč malomeščanska nečimernost tako stopila v glavo in pete, da je zahtevala od svojega Lojzeta kar največ uglajenosti in vljudnosti in nikakor ni dopuščala, da bi »zunaj« kazal svoje napake in slabosti. Ker je Lojze Obrtnik dodobra poznal svojo ženkico, se je instinktivno ravnal po načelu »najboljša obramba je napad«, zato se je že pri vratih zadri: »Lizika, delala boš, delala! Pri meni, za sto jurjev na mesec, zidarska in druga dela, zidarska in druga, hahaha,« ga je začelo ■zvijati od smeha. Elizabeta pa se ni smejala, ker je vedela, kaj misli, je imela obrtniško in davčno zakonodajo v malem prstu, čeravno se ji ni ljubilo voditi poslovnih knjig. Za taka postranska opravila sta najela ekonomistko, spretno in prefrigano in jo za dragoceno honorarno uslugo skorajda preplačevala. Elizabeto pa je vedno zanimal le dobiček, kajti na vsak način je hotela imeti še vikend ob morju. »Ja, kaj jim boš pa rekel, ko me prijaviš? Samo to me zanima! Pa si ja ne boš dovolil izustiti, da ti bom ,cegle' podajala pa malto mešala pa ,vaservago' nosila? A?« jo je pri vsem tem najbolj zaskrbelo, čeravno je bila po drugi strani zelo zadovoljna, da bo po novem zakonu lahko Lojze plačeval zanjo pokojninsko zavarovanje in bo potlej tudi ona prejemala pokojninico. Ah, dragi zlati stari časi se vračajo, vendarle! Tak zakon je bil pred leti že v veljavi in zpitorej ima že nekaj let tako imenovane, ha, delovne dobe. »Daj no! Smo se prima zmenili! Johan pa Janček pa Fonzek so žene že prijavili. Rečeš: delala bo kot administratorka, pa pika:« »Pa verjamejo, da obrtnik potrebuje pisarniško moč za celih osem ur na dan? Naša ekonomistka ,zrajta' v dveh urah za cel mesec!« »Verjamejo, kaj pa! Zakon je zakon, Lizi. Si sploh predstavljaš Fonzkovo Francko v pajp,cu — oh, trebuh me boli od smeha — v fičot, ko ,štrom rihta'! Francka, hihi, se še v fička zbasati ne more, o elektriki pa ve le toliko, da jo plačuje! Ali Johanova Alojzija, ha, tista od pleskarja, po lestvi naj bi plezala, ko še po ,štehgah' ni zanesljiva. Kako smo se smejali, ko.smo si tebe, Elizabetka, predstavljali med mojimi pomočniki! Ugibali smo, kakšen ,grif bi imela, ko bi steno obmetavala?« »Tak tiho že bodi s temi bedarijami,« se je ujezila Elizabeta, nazadnje pa se je zamislila, kako prav ji bo kljub precejšnjemu premoženju prišla tudi pokojninica na stara leta, zato je še sama planila v vesel in samozadovoljen krohot. ■ " D. S. Devet debelih let Železniki: dosežki starega vodstva KS so hkrati tudi spodbuda za novo »vlado«, ki jo čaka kup zahtevnih nalog Bil je to sestanek kot vsi drugi, sestanek, kakršnih pri nas vsak popoldan skličejo nešteto. Pa vendar so na njem razpravljali v dopadljivejšem tonu, uporabljali so mnogo bolj konkretne pojme in izraze kot jih je med brezštevilnimi posedanji po zadimljenih sejnih sobah vajena poslušati od smernic, planov, obljub, zagotovil, priporočil, gesel in fraz utrujena novinarska duša. Prednjačili sta namreč govorica dejstev in pripoved številk, ki ne prenesejo leporečnih prihodnikov v stilu »bo treba«, »bi morali« in »se bo izvršilo«. ODLIČNO OPRAVLJEN POSEL Ampak čemu je pravzaprav namenjen gornji, malce nenavadni uvod? Namenjen je nedavni zadnji redni seji sveta KS Železniki v stari postavi. Devet let, polni dve mandatni dobi, so njegovi člani dajali pečat razvoju kraja. In dobro, rekli bi lahko celo odlično, jim je šel od rok posel'. Rezultate svojih prizadevanj so združili v preglednem, zgoščenem poročilu, posredovanem tudi družbenopolitičnim organizacijam in organom občinske skupščine. Upajmo, da bodo slednji z vsebino zadovoljni, kajti redek je primer, ko si časopis spričo preobsežnega seznama uspešno izpeljanih akcij ne more privoščiti njihove objave: preprosto bi »požrle« preveč papirja, saj samo po letih razporejen in v telegrafskem slogu zabeležen spisek pridobitev iz sfere komunalnih dejavnosti obsega 8 tipkanih strani. Navrzimo le sklepno spoznanje, ki ga v materialu sicer ni, a se bralcu ponuja samo od sebe: Železniki so v polpreteklem obdobju na področju splošnega družbenega standarda napredovali hitreje kot ostali centri komune — zlasti če upoštevamo finančni delež domače industrije in prebivalstva. Odločilno vlogo pri tem je seveda odigrala ravno KS. ISKANJE STREHE NAD GLAVO Kajpak v predloženem gradivu avtor tajnik Miha Bertoncelj ni pozabil nanizati še nerešenih problemov, katerih odpravljanje bo predstavljalo glavno nalogo novega sveta. Gre za tri življenjsko pomembne dileme, ki zahtevajo naglo ukrepanje. Predvsem velja omeniti zmeraj bolj perečo prostorsko stisko. Dejstvo je, da v ozki železnikarski kotlini primanjkuje ustreznih parcel. Odgovorni mrzlično iščejo izhod, kajti pritisk varčevalcev, potencialnih graditeljev individualnih hiš, nenehno narašča. (Znani so, denimo, spori okrog poskusa, da bi odkupili in »zabetonirali« Rudensko polje, ki je v osnutku nastajajočega urbanističnega plana občine spet prikazano Uspešna akcija Odbor za medsebojna delovna razmerja pri* Zavarovalnici Sava PE Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. administratorja za nedoločen čas 2. škodnega likvidatorja za določen čas Pogoji pod 1. in 2.: popolna srednja šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj svoje pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in kratek opis o dosedanjem delu pošljejo najkasneje do 10. januarja 1975 na naslov Zavarovalnica Sava — PE Kranj. V ponedeljek, 23. decembra, se je na Jesenicah sestal odbor, ki je spremljal akcijo zbiranja sredstev za dom mladine in borcev v Kumrovcu. Člani odbora so razpravljali o poteku akcije, ki je bila po končnih rezultatih dokaj uspešna. Odbor je v začetku svojega dela izdelal program akcije, ui sicer je predvidel, da bi osnovne šole zbirale odpadni papir v vrednosti 15.500 dinarjev, srednješolska mladina naj bi z mladinskimi akcijami zbrala 36.937 dinarjev, zaposlena mladina z udarniškim delom 119.000 dinarjev, člani Zveze borcev in vojaških vojnih invalidov 21.000 dinarjev, člani sindikatov — gospodarske organizacije 58.000 dinarjev in gospodarske organizacije 34.563 dinarjev. Znesek, za katerega so se na Jesenicah obvezali, znaša skupaj 285.000 dinarjev. V akciji zbiranja papirja za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu je bila daleč najboljša osnovna šola Toneta Čufarja, ki je bila v tekmovanju slovenskih šol na drugem mestu. V akcijo zbiranja odpadnega PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 V\ Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se. pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES papirja pa so se vključile prav vse osnovne šole v občini. Učenci so tako svoj plan presegli za 43 odstotkov. Mladinske akcije niso bile najbolje organizirane in mladina svoje obveze z mladinskimi akcijami ni izpolnila. Med člani ZB in vojaških vojnih invalidov je bila najboljša organizacija s področja krajevne skupnosti Mojstrana, kjer so se posebno izkazali invalidi, ki so prispevali največ. Plan so presegli za 11 odstotkov. Zbiranje denarja med člani sindikata po posameznih panogah gospodarstva je tudi uspešno potekalo in so tudi ti presegli plan. Vendar pa dokončna številka o zbranem denarju v jeseniški občini ne drži, ker so denar zbirale tudi dislocirane enote in ti podatki niso na voljo. Na seji so poudarili, da so z akcijo lahko zadovoljni, saj so z osebnim denarnim prispevkom, delovnimi akcijami, zbiranjem papirja zbrali 50 odstotkov vseh sredstev, le 50 odstotkov sredstev pa so prejeli iz skladov gospodarskih in drugih organizacij. Ob koncu seje so se dogovorili, da bodo podelili posebna priznanja osnovni šoli Toneta Čufarja, Zvezi vojaških vojnih invalidov Mojstrana, Železarni Jesenice, učitelju Jaku Klinarju ter nekaterim mladincem, ki so v raznih oblikah dali svoj prispevek za spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu, ki danes že' služi namenu. D. Sedej Ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo V ponedeljek, 30. decembra, ob 9. uri bo v dvorani kranjske občinske skupščine ustanovno zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo kranjskega gozdnogospodarskega območja, ki obsega gozdove kranjske, škofjeloške in tržiške občine. Na skupščini bodo razpravljali o delu iniciativnega odbora za ustanovitev skupščine, ki ga vodi Mirko Polajnar, in o samoupravnem sporazumu o oblikovanju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, volili predsednika in podpredsednika skupščine, izvršilni odbor skupščine in njegovega predsednika ter namestnika ter delegata za republiško gozdarsko samoupravno interesno skupnost. Na ponedeljkovi skupščini bodo sprejeli tudi delovni program skupščine in izvršilnega odbora. -jk Občni zbori Več kot 30 osnovnih organizacij sindikata v organizacijah združenega dela na Jesenicah je že zaključilo z občnimi zbori, ki so bili številno obiskani in na katerih so obravnavali aktualne probleme sindikata. Se posebno lepo so svoj občni zbor pripravili v Centru srednjih šol na Jesenicah, kjer so gojenci Glasbene šole pripravili zanimiv program. D. S. kot zazidalni teritorij). Z nič dosti manjšimi zagatami se Zeleznikarji ne srečujejo pri iskanju-dragocenih lokacij, kjer bi -mogli zrasti objekti družbene gradnje. V naselju Kres so še obsežne neizkoriščene cone, po mnenju domačinov zelo primerne za postavitev petih stolpnic-nebotični-kov, enakih onim ob Partizanski cesti v Škofji Loki (.11 etaž). Če bi zamisel uresničili, bi bilo dinamično industrijsko središče tja do konca devetdesetih let rešeno kronične stanovanjske stiske. Toda loški urbanisti in SGP Tehnik nasprotujejo predlogu sveta KS Železniki ter zatrjujejo, da prihaja v poštev zgolj četrt petnadstropnih stolpičev. No, KS vztraja pri prvotnem stališču, prepričana o pravilnosti zahteve po gradnji v višino, ki edina zagotavlja dovolj ekonomično izrabo obstoječih površin. »ŠTACUNE« PA NI Naslednji kamen spotike je trgovina. Zapleti v zvezi z ureditvijo sodobne trgovske hiše na Češ-njici spominjajo na povest o jari kači ter že debelih pet let burka-jo duhove ljudi. Absurd je, da navzlic nekajkrat povečani kupni moči občanov Železniki razpolagajo z znatno skromnejšimi prodajnimi kapacitetami kakor pred zadnjo vojno. Najbolj delavski kotiček Gorenjske, katerega gospodarske organizacije zaposlujejo več oseb kot znaša skupno število prebivalcev (v oktobru letos 2501), torej v resnici krvavo potrebuje spodobno (veleblagovnico. In vendar nihče, niti investitor, podjetje ABC Loka, niti kmet — lastnik spornega zemljišča, ki upravičeno terja zanj dostojno plačilo, trenutno ne ve, kako stvar premakniti z mrtve točke. Morda pa bo nasprotja razčistil poseben pripravljalni odbor, čigar formiranje naj bi postalo prva obveza na novo izvoljenega vodstva KS. Mnogo obetavnejše so informacije o izpeljavi projekta pokritega olimpijskega bazena (kopališča), osrednje športno-rekreacijske dobrine Železnikov jutrišnjega dne. Potem kb je gospodarstvo pristalo v podaljšanje internega samoprispevka, ni bojazni, da bi zadeva »zamrznila«; uvodne etape graditve se bodo, kot smo izvedeli, lotili marca 1975. Perečih vprašanj obče narave je v Železnikih očitno še veliko, a volja in odločnost, ki so jo izpričali člani dosedanje lokalne »vlade«, sta porok, da ta mrtvilo v srcu Selške doline ni prostora. I. Guzelj Odločil bo izvršni svet Koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vrtcev v kranjski občini je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o gradnji osnovne šole na Primskovem. Prvotno je bilo predvideno, da bi obnovili staro šolo. Potem so ugotovili, da preurejanje starega poslopja ne bi bilo najboljše, saj ga ne bi mogli dosti popraviti. Zato so se odločili za gradnjo nove šole, ki bo imela osem učilnic, dve igralnici za vrtec, kabinet, večnamenski prostor in druge potrebne prostore. Po urbanističnem in zazidalnem načrtu je predvidena lokacija te šole jugozahodno od zadružnega doma na Primskovem. Vendar se je v razpravi o tej lokaciji zataknilo, ker je tovarna IBI na tem področju predvidela tudi Širitev svojih zmogljivosti. Mnenja za in proti gradnji šole na tem prostoru so bila živa in so se oblikovala v krajevni skupnosti in v Ibiju že nekaj časa. Zadnje stališče političnega aktiva krajevne skupnosti pa je bilo, naj šola stoji na jugozahodni strani zadružnega doma. Dokončna odločitev o tem zdaj čaka izvršni svet kranjske občinske skupščine. Na seji koordinacijskega odbora je bilo rečeno, da se izvršni svet najbrž ne bo težko odločil in bo še letos sprejel odločitev. Takoj potem pa bodo naročili dodatne načrte oziroma projekte za šolo, ki naj bi jo začeli graditi prihodnje leto, končali pa naslednje. A. 2. WL4 JMk ^CP 3 Petek, 27. decembra 1974 V naših ^ 'prodajalnah kupljene darilne pakete, ki jih bo \dedek Mraz delil, zbiramo ]v Globusu in Blagov niči, \Kokra do ponedelj |'£a, 30. decem \bra, do 16: ure \Tu dobite tudi brezplačne ^vstopnice Cenjeni potrošniki! obveščamo vas, da bo dedek Mraz s spremstvom obiskal vaše otroke v ponedeljek, 30. decembra, ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Pred prihodom dedka Mraza, ki bo obdaroval otroke, bo na sporedu vesela otroška igrica HODL /DE BODL ali DVA VEDRA VODE. Poleg tega bo dedek Mraz obiskal in razveseljeval otroke tudi po naših enotah: — Globus: 26. in 28. decembra od 15. do 16. in od 17. do 18. ure; — Blagovnica Kokra, Gorenje, Tekstil: 27. in 30. decembra od , 15. do 16. in od 17. do 18. ure. VssUjul KRANJ Separacija na Hrušici Prejšnji mesec so v Vrbnjah na Hrušici odprli novo separacijo ki je last SGP Sava z Jesenic. S tem je jeseniško gradbeno podjetje uresničilo prvi del načrta gradnje industrijskega centra na Hrušici. Poleg separa-cije nameravajo namreč postaviti še betonarno ter halo za uetonske polizdelke. Za gradnjo separacije so se odločili iz več vzrokov. Gradbena operativa Save se zelo hitro razvija in tako se je pojavila potreba po kvalitetnejših betonih, ki pa jih je moč dobiti le iz agregatov prek separacije. Do zdaj so vsa gradbena podjetja jemala pesek na prodiščih Save, ki so ga potem morala sejati prek mrež na avtomobilih, kar je bilo zamudno, razen tega pa so debelejši kosi ostali na prodišču. Obenem je bilo izkoriščanje proda stihijsko, ker so uporabniki jemali pesek v vsej strugi Save od Jesenic do Kranjske gore na tistih mestih, kjer so nanosi največji. V drugi fazi namerava Sava poleg separacije postaviti tudi betonarno. Sicer ima to jeseniško gradbeno podjetje že svojo betonarno z zmogljivostjo 25 kub. metrov na uro in stoji na Plavškem travniku pod Splošno bolnico Jesenice. Ta lokacija pa je zaradi bližine bolnice in dolgih dovozov gramoza zelo neugodna in zato so se pri podjetju odločili, da to betonarno prestavijo poleg separacije na Hrušici. S tem ne bi bilo več prevozov gramoza in bi se betonarna direktno lahko oskrbovala z agregati iz separacije. V nadaljnji fazi razvoja pa predvidevajo tudi gradnjo obrata betonskih polizdelkov. Sava že proizvaja omnia plošče in razne betonske zidake ter nosilce v svojih hali na Plavškem travniku. Z dograditvijo separacije in betonarne pa bi se ta dejavnost prenesla na novo lokacijo, ki je že določena z zazidalnim načrtom. Ob tem bo poleg separacije treba zgraditi tudi prodno pregrado, ki bi zadrževala prod in bi tako zaščitili akumulacijski bazen HE Moste. Ureditev lovilnega bazena s pregrado predstavlja del regulacije Save od Jesenic do Mojstrane in organizirano eksploatacijo proda na tem odseku Save. Obenem pa bo nova prodna pregrada tudi zaščita urbanega naselja Jesenic pred visoko vodo in odlaganjem materiala. Zaradi nove separacije, prihodnje betonarne in novega obrata betonskih izdelkov bodo morali zgraditi novo trafo postajo, transport pa bo potekal po dveh cestah: zgradili so že zasilno cesto, ki je podaljšek sedanje ceste do smetišča, pripravljajo pa tudi že načrt za rekonstrukcijo ceste Jesenice—Hrušica in v tem načrtu je predviden tudi priključek iz separacije na novo cesto. Lahko pa bi v zaključni fazi uporabili za dovoz materiala in odvoz betonskih polizdelkov tudi industrijski tir nekdanje proge Jesenice—Kranjska gora, ki je v neposredni bližini separacije. D. Sede j Cenjenim strankam in občanom Gorenjske ter poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1975 Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. UPRAVNEGA REFERENTA v oddelku za notranje zadeve POGOJ: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj 2. VODJE DELOVODNIKA 3. PISARNIŠKO MOČ — V PERSONALNI SLUŽBI 4. STROJEPISKE — 2 delovni mesti v oddelku za občo upravo in družbene službe POGOJ od 2.—4.: 2-letna administrativna šola oziroma nepopolna srednja izobrazba z dobrim znanjem strojepisja 5. PISARNIŠKO MOČ — v matični službi v oddelku za notranje zadeve POGOJ: 2-letna administrativna šola ali nepopolna srednja šola z dobrim znanjem strojepisja 6. SNAŽILKE v oddelku za občo upravo in družbene službe POGOJ: nekvalificirana delavka Kandidati za zgoraj razpisana prosta delovna mesta naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1 najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa. Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog r \l leti Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič. najlepša darila za novo leto enciklopedija okrasnih rastlin Margot Schubert: v domačem vrtu Aleksander Šiftar: vrtno drevje in grmovnice Knjige so na voljo v vseh knjigarnah, naročila Državna založba Slovenije 250 strani barvnih prilog velikega formata, nad 2000 barvnih slik cena pl. 450 din priročnik, ki so ga naši strokovnjaki prilagodili za domaČe razmere. 381 strani, cena pl. 240 din ilustriran priročnik 290 strani, cena pl. 280 din pa sprejema tudi založba. Mestni trg 26, Ljubljana KUPITE DANES CENEJE! Do 15. januarja 1975 vam nudimo ob nakupu pohištva in lesa: 5 % popust pri plačilu t devizami in 2 % popust pri gotovinskem plačilu nad 5.000 dinarjev KRANJ, Titov trg 5 — pohištvo Primskovo — pohištvo ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 64 — les »Strah pred Pomladnim vetrom« Slovenska kinematografija na razpotju med tradicionalnim ustvarjanjem in novimi poskusi — Zadnja filma zrcalita problematiko slovenskega filma — Kdaj iz filmskega siromaštva? SLOVENSKI FILM DANES Kadarkoli govorimo o bližnji preteklosti slovenske kinematografije, ne skoparimo s pripombami, bolj ostrimi in kritičnimi kot pohvalami, ki so, roko na srce, upravičene. Dejstvo je, da močno zaostajamo za splošnim razvojem sedme umetnosti, da smo v primerjavi z drugimi kinematografijami, pri tem ne gre samo za najbolj razvite, saj med te druge lahko prištejemo tudi hrvaško in srbsko, že precej zaostali. Zato sploh ni čudno, da se iz dneva v dan ponavljajo vprašanja, na katera ne najdemo zadovoljivih odgovorov. Sprašujemo se na primer, kdaj bodo sodobni družbeni in politični problemi dobili svoje mesto pred kamerami slovenskih režiserjev, kdaj se bomo končno znebili ustvarjalnih stereotipov in začeli ustvarjati na izvirnih idejah. Kdaj, kdaj, kdaj ... Tem vprašanjem ni konca. Zanimivo pa je, da se skoraj vsa začenjajo z »kdaj« in ne s »kako«. Če se ustavimo samo pri scenarijih, ki so zelo pomemben dejavnik končne podobe filmov, potem lahko ugotovimo, da smo sprti z izvirnostjo. Odmislimo filme s tematiko iz NOB in ekranizacije posameznih literarnih del. Kaj nam ostane? Bore malo dobrega in izvirnega hkrati. Sicer ne nasprotujem filmskim obdelavam kvalitetne literature, toda tovrstna ustvarjalnost ne sme biti temeljno obeležje neke kinematografije. S takšno usmeritvijo številne probleme samo še pomnožimo, ker lc-ta pogojuje vrsto nasprotij in dilem od odnosa med literarno predlogo in filmom do razmerja pisatelj — režiser. Trditev, da nam primanjkuje izvirnih scenarijev, ni povsem pravilna. Vsako leto številni avtorji ponujajo svoje ideje, ki pa so iz tega ali onega razloga zavrnjene. Problem torej ni nerešljiv, le s prave strani se ga je treba lotiti. Reševati pa bi morali tudi druge stvari, o katerih tokrat ne bi govorili. POMLADNI VETER V zadnjih dneh starega leta smo dočakali dvoje premier, končana sta bila dva nova slovenska filma, ki zrcalita stanje slovenskega filma zadnjih let. Gre za Klopčičev Strah in Ranflov Pomladni veter. Pomladni veter je delo znanega televizijskega režiserja Rajka Ranf-la, ki s prvencem Mrtvo ladjo pri publiki ni imel posebnega uspeha. Nemara zato, ker Slovenci nismo vajeni komornih filmov. V svojem drugem celovečernem filmu je posegel po sodobni, življenjsko aktualni in vsem nam bližji temi. Lotil se je mladostne, študentovske ljubezni, njenih veselih in žalostnih plati. Kljub problemom kot so duševne stiske mladih, ljubosumje, zavoženo Življenje, nezaželena nosečnost in druga v filmu poudarjena življenjska dejstva, je v tem delu čutiti optimizem, ki se konkretizira v tovarištvu in ljubezni mladih, s čimer se krepi njihova vera v prihodnost. Pomladni veter v nekem smislu nadaljuje Hladnikovo delo, pravzaprav ga skuša spraviti na pravo pot, s katere je Hladnik skrenil že na začetku (Sončni krik, Maškarada, Ko pride lev). Torej ne gre za izvirnost, ampak samo za iskanje prave in za slovenski film tudi nove poti. Naslov Ranflovega filma ima tako tudi simboličen pomen. Vendar pa s filmom ne moremo biti zadovoljni. Preveč ostaja na površju obravnavanih problemov, nemalokrat se izgubi v romantiki in pretirani patetiki, ki v življenju študentov le ni tako izrazita kot bi lahko sklepali po filmu. Režija je solidna, kamera zelo dobra, igra obeh glavnih igralcev Mire Nikolič in Marinka Šebeza pa prej slaba kot dobra. Sploh je zanimivo, da so stranske vloge (Marjeta Gregorač, Marko Simčič, Janez Hočevar) +>olje izdelane in tudi bolje igrane. Igra protagonistov nekako tone v režiserjevem razmišljanju o pojmu, ki mu pravimo ljubezen. To svoje razmišljanje preveč očitno vsiljuje še gledalcu, in to že na začetku filma, ko na cesti ustavljajo mlade in jih sprašujejo o ljubezni. STRAH Pomladni veter ni izpolnil priča--kovanj, kar pa ne moremo trditi za Strah Matjaža Klopčiča, ki se ga spominjamo kot režiserja priljubljenega Cvetja v jeseni. Strah je zgodovinska freska, drama, ki riše podobo našega glavnega mesta ob koncu prejšnjega stoletja. Z mračno zgodbo o ljudeh, o povratniku, ki prinese v Ljubljano denar in z njim odpre javno hišo, nudi podobo slovenskega malomeščanstva, njegove nravi. Film je mozaik obrazov, na katerih sb začrtani provinci-alnost, človekova majhnost in čas. To je podoba katastrofe, ki se v filmski zgodbi uresniči s potresom (potres v Ljubljani aprila 1895. leta), ki ruši mesto, razdira stari svet, postavlja novega. Osrednja osebnost filma je gospod Franc, lastnik bordela z ženskami z vseh vetrov, ki podjetnim in premožnim Ljubljančanom krajšajo čas. Potem so tu še drugi »uslužbenci« bordela, ki jih je ustanova podedovala iz uglednega meščanskega okolja in so se presenetljivo hitro navzeli nove morale. Med njimi je tudi Ana, za gospoda Franca simbol časti, služkinja s podeželja, zaradi katere njen gospodar zagreši umor in mora po potresu pred puške. Strah je široko zasnovano delo, ki v risanju zanimivih likov in usod ne pozablja na splošne značilnosti neke družbe. Zraven režije in scenografije izstopa igra glavnih igralcev, ki so zelo prepričljivo podali posamezne like. ŠE O JEZIKU j Slabost obeh filmov, ki je značilna ( za slovenski film sploh, je jezik. Ob teh filmih se ponovno postavlja vprašanje govornega filmskega jezika, ki ga že dolgo zanemarjamo. Kadar avtorji zraven knjižnega pogovornega jezika uporabijo še narečja ali žargone, pride največkrat do čudne jezikovne mešanice, ker jih uporabljajo nedosledno. Videti je, da se režiserji in drugi ne zavedajo pomembnosti jezika in da jim je le-ta' deveta briga. V Pomladnem vetru je nekakšna ljubljanščina, ki pa ni dosledno uporabljena. Meša se s knjižnim pogovornim jezikom, kar je nov dokaz zanemarjanja jezika. Se slabše je z jezikom v Strahu. Tu so se srbohrvaški igralci kar sami spopadli s slovenščino. Kakšna je, si ni težko predstavljati. VEČPOMENSKOST NASLOVA Ostane nam še razrešitev večpomenskosti naslova prispevka. Prvič: sestavljen je iz naslovov najnovejših slovenskih filmov. Drugič: pomeni, da je Strah vidnejši dosežek od Pomladnega vetra, čeprav kljub novostim in širini zastavljenega problema nadaljuje tradicijo slovenskega filma zadnjih let. Tretjič: v prenesenem pomenu je ideja naslova v tem, da se s, premajhno zavzetostjo lotevamo iskanja novih rešitev. Pomladni veter to poskuša, a premalo odločno, preveč znotraj starih okvirjev. Marjan Gabrijelčič NJ7 JELOVICA. Kredit do 20.000 din 6 % popust ob nakupu z devizami 1 % popust ob nakupu nad 30.000 din Odbor za medsebojna razmerja pri TOZD HOTEL KRIM BLED objavlja prosto delovno mesto INTERNEGA KONTROLORJA Pogoji: srednješolska izobrazba, 2 leti prakse na podobnih delovnih mestih Prijave pošljite do 10. januarja 1975. Objavljamo fotografijo ženskega seksteta iz Obirja pri Železni kapli, ki je nedavno tega nastopil na kulturnem večeru v gledališki dvorani na Jesenicah ter navdušil številne poslušalce. Pevkam smo dolžni opravičilo, kajti pričujoči posnetek bi moral iziti že v zadnji, torkovi številki Glasa (5. stran), in sicer nad podpisom v spodnjem levem kotu, kamor se nam je pomotoma vrinila slika cerkljanskega moškega pevskega zbora. Uredništvo Na podlagi odloka o podeljevanju nagrad občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15-162/68, 19-176/69 in 27-248/69) skupščine občine Kranj, komisija za odlikovanja In priznanja občine Kranj, po sklepu seje z dne 25. decembra 1974 RAZPISUJE nagrade občine Kra'nj za leto 1975 r — za skupine občanov, delovne in druge organizacije: za izredne uspehe pri delu, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — za posamezne občane: za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. Predloge za podelitev nagrade občine Kranj lahko dajejo občani ter delovne in druge organizacije. Predlogi za podelitev nagrad morajo biti predloženi komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj do 30. aprila 1975. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja Splošna bolnica Jesenice razglaša naslednja prosta delovna mesta za 2 višja laboratorijska tehnika z dokončano višjo zdravstveno šolo iz smeri za laboratorijske tehnike 10 srednjih medicinskih sester z dokončano srednjo zdravstveno šolo Stanovanj ni na voljo. Prijave s kratkim življenjepisom naj kandidati vložijo do 20. januarja 1975 na naslov Splošna bolnica Jesenice. ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Tudi letos smo vam pripravili bogato izbiro darilnih zavitkov za dedka Mraza. Pri večjih naročilih poseben popust. Oglasite se v trgovini Delikatesa. Darilne zavitke v košarah lepo opremljamo. Uvožene in domače kvalitetne pijače vam nudimo v bon-bonieri in samopostrežnem delu trgovine. Delikatesa v Kranju, Maistrov trg 11. Pri večjem nakupu damo novoletni popust. TEKSTILINDUŠ KRANJ Informativno prodajni center Tekstilindusa — Kranj odprt od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure k Trgovsko podjetje VIICI Kočna Kamnik kamnik uvaja za novoletne in druge večje nakupe discount trgovino — nakup blaga v originalnem tovarniškem pakiranju po cenah, ki so znatno nižje od maloprodajnih. Priporočamo vam: živila, alkoholne in brezalkoholne pijače, konzervirano hrano, kavo, čistilna sredstva in ostalo blago. Discount trgovina je v bivši samopostrežni MINI — MARKET, Kamnik, Ljubljanska 1/a. Delovni čas: vsak delavnik od 10. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Pri novoletnih in drugih večjih nakupih ne pozabite na ceneno in kakovostno prodajo v DISCOUNT TRGOVINI! Silvestrujte v restavraciji Pošta Tržič za ceno 80 din. Aperitiv, večerja, priznan »Goričanov trio« iz Tržiča. Rezervacije sprejema uprava Gostinskega podjetja Zelenica Tržič, Trg svobode 21/1. m Wk SCHIEDEL-YU- Kamin MM§i dimnik št. 1 v Evropi lil PGP h ■P GRADNJA ŽALEC OZD Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto vodje elektro delavnice Pogoji: dokončana tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek in 5 let ustrezne prakse. Poskusni rok je 3 mesece. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement Izkoristimo ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 Od 15. decembra 1974 do 31. januarja 1975 dajemo 9 % novoletni popust za vse vrste oken. Malta — zibelka starih kultur in civilizacij PREPLETENOST VPLIVOV Delati kakršnekoli primerjave med ljudstvi in kraji ene ali druge dežele, na osnovi osebnih in povrhu še kratkotrajnih vtisov je tvegana stvar. Vendar se o Malti lahko reče,, da ni ne Sicilija, ne Mallorca, še manj pa Afrika ali Anglija. Res pa je, da je na otoku tudi nekaj vsake od naštetih dežel. Menda nikjer ni življenje, vsaj na prvi videz, tako prepleteno s tujimi vplivi kot prav na Malti. Vsekakor ima človek občutek, da ni v Evropi, pa tudi v Afriki ne. Ze zunanja podoba, mest in naselij, kjer se mešajo arabski in sredozemski slog z resno in malce prenaglašeno anglosaksonsko viktorijansko arhitekturo, te navaja na pomisleke o pravi malteški izvirnosti. Pokrajina prav tako. Skalnat^ obrežja, borna zemlja brez gozdov, pašniki brez velikih čred in male zaplate njiv š krompirjem, sočivjem in veliko detelje z rdečimi cvetovi. Veliko kaktusovega grmovja in oleandrov, a nikjer nasadov pomaranč, smokev in citron, še manj pa drugega sadja, razen vinske trte 'na prisojnih pobočjih neposredno ob naseljih. Sadje uvažajo iz Sicilije, Libije in dežel Commonvvealtha. Tudi ljudje — pravi Maltežani-so v poprečju takšni. Zdi se, da so bolj skromni in revni kot je skupnost, ki ji pripadajo, a vendar imajo veliko avtomobilov in razmeroma urejene, čiste hišice, v katere se zapirajo z dvojnimi vrati. Njihove domove varujejo poleg vhodov majhne "božje podobe ali oltarčki, ki so sestavni del opreme vsakega pročelja. Zdi se, da je kult družine še močno prisoten, saj se vse dogaja le na dvoriščni strani, kamor se iz ulice seveda ne vidi. Ce je to patriarhat v pravem pomenu besede, pa se hkrati težko opraviči zlasti v mestih razvita prostitucija. Mornarjem baje nikoli ni dolgčas v ozkih valetskih ulicah, kjer si za majhen denar lajšajo težave, tudi v neposredni soseščini častitljivih cerkva. LASTEN JEZIK IN PRAVOPIS S pridobitvijo neodvisnosti so Maltežani že od vsega začetka skušali postopoma odpravljati nasprotja in se rešiti spon, ki so jih ovirale v njihovem političnem in nacionalnem razvoju. Najprej so se seveda z največjo vnemo lotili jezikovne reforme in lastnega pravopisa. Pri tem se srečujejo s podobnimi težavami kot so jih imeli naši Makedonci takoj po osvoboditvi, ko še niso imeli knjižnega jezika, pač pa samo pogovornega. Zaradi zgodovinskih okoliščin, ko so se tako pogosto menjali gospodarji na Malti in utrjevali svojo kulturo, so se tudi v jezik vkoreninile številne tuje besede-, zato je še danes težko odgp- _ variti na vprašanje, v katero skupino sodi malteški jezik. Razen latinskih, arabskih, italijanskih in grških, je ta jezik prepoln tudi angleških besed in zdi se celo nekaj slovanskih. Še najbolj podoben je latinsko arabskemu z malo primesi angleškega jezika. Zanimivo je, da italijanščine poprečen Maltežan ne pozna, da pa veČina govori angleško. Na otoku je že v veljavi nov pravopis, ki se bistveno razlikuje od angleškega pa tudi italijanskega. Za laike kot smo bili mi je težko razumeti pravila, zlasti še, ker v samostalnikih pogostokrat ne uporabljajo samoglasnikov, razen tega pa pišejo tudi dvojne črke, ki po naši logiki ne padajo skupaj kot so XX in YY, in to- celo takoj na začetku besede. Za primer nekaj imen krajev brez samoglasnikov v prvem zlogu: Mdina, Msta, Mgarr itd., ali z začetnimi dvojnimi samoglasniki Oormi. Stavim ena proti sto, da večina Kranjcev ne more izgovoriti imeita mest kot so Naxxsar, Siggi-ewi, Mqabba, Msierah in podobno. Povrhu vsega pa imajo še posebne črke, ki so podobne našim oz. srbohrvaškim. Č, š, ž, dž izgovarjajo kot mi, pišejo pa namesto strešic pike nad črko č, š, ž, g\ Črko H izgovarjajo samo, če ima dve prečni črtici v sredini, malo črko h pa kot mehki ć v cirilici. Enako kot mi pišejo in čitajo črko J. J uporabljajo v besedah podobno kot mi, npr. Albanija, Italija, Jugoslavija, pulizija (policija). Po malteško se beseda bog piše Allah, in* so jo, kot še številne druge prevzeli od Arabcev, čeprav pomeni krščanskega boga, izgovarja pa se ala, brez h na koncu. Toda bodi dovolj, saj tako najbrž ni dosti izgledov, da bi komu prišlo na miseh učenje malteškega pravopisa in jezika. » TRGOVINE IN CENE Proste popoldanske ure smo navzlic kislemu vremenu posvetili obhodu trgovin, restavracij in drugih lokalov v Shemi in Valletti. Sicer pa tako ali drugače nismo imeli kaj početi v hotelu do večera, ko je bil po programu. napovedan obisk v enem izmed številnih tipičnih malteških nočnih zabavišč. Za ta obisk je bilo potrebno spet odšteti 3 funte. V ceno je bila vračunana večerja, poslušanje narodnih pesmi in glasbe ter vino v neomejenih količinah. Kljub dobri reklami, ki jo je za to malteško posebnost in »vina, kolikor ti duša hoče«, pripravil Krešo, računajoč na našo slovensko ljubezen do dobre kapljice, se je prijavila le slaba polovica skupine, v glavnem mlajših posameznikov, željnih nočnih dogodivščin. Ostali pa so po hitri metodi ugotovili, da si za 15 starih tisočakov, kolikor v našem denarju stane zadeva, lahko omislijo kaj bolj koristnega z dobro večerjo vre'd. Naslednje, jutro med obiskovalci nočnega zabavišča ni bilo videti posebnega navdušenja, iz česar smo sklepali, da so bili prej razočarani kot zadovoljni. Vsa obljubljena posebnost je bila običajna restavracijska večerja in manjša skupina pevcev s kitarami. Posamič ali v skupinah. smo se torej razkropili po ozkih uličicah ,v prodajalne in druge lokale Vallette in Slieme. Srečevali smo se skoraj na vsakem vogalu, največkrat pa, kot je samo po sebi umevno, v Wimbyje-vih restavracijah, kjer smo pridno naročali zrezke in druge dobrote — v znak protesta proti piškavemu kosilu v našem Metropolu. Navsezadnje pa malteška hrana niti ni tako slaba, smo si po obilnih obrokih in dobri črnini dopovedovali, le da smo bili za funt ali dva lažji, kot smo računali • pred prihodom v mesto. Naša omizja so hitro zaživela v posvetovalne sestanke. Iznajdljivejši, ki so že obhodili trgovske četrti, so svetovali manj iznajdljivim, kaj in kje 9e splača kupiti in kaj je vredno pogledati. Malteške prodajalne in trgovinice vseh vrst ne napravijo posebnega vtisa. Razen nekaj večjih sodobnih trgovskih lokalov, predvsem z avtomobili; gospodinjskimi stroji, TV in radioaparati, so ostalo majhni lokali, od vrha do tal založeni z bla-. gom in bolj podobni starinarnam ali skladiščem kot pa trgovinam. Zdi se kot da potrpežljivi trgovci zastonj zgubljajo čas, saj njihovo staromodno in zaprašeno blago najbrž že desetletja zaman čaka kupcev. Morda nas je prav zaradi tega najbolj zamikalo, da smo vstopili. Prav zabavno je stikati po takšnih majhnih kramarijah in si ogledovati staromodne kariraste suknjiče, pum-parice, cilindre, slamnike, sprehajalne palice, pipe in druge predmete, ki bi prej sodili v muzej kot pa v prodajalne. Pa vendar, tudi tu se najde za vsakega nekaj, na kar prej niti pomislil ne bi, kaj šele; da bi kupil. Zelo pogoste so zlasti. trafike in prodajalne nakita in spominkov. Med pisano izbiro blaga je največ zlatih, srebrnih in manj žlahtnih malteških križcev raznih velikosti, verižic, delfinčkov in svetinjic. Zlahka opaziš, da to ne more biti izdelek domače obrti ali industrije. Na otoku razen keramične tovarne, tovarne vžigalic in manufakturnih delavnic znamenitih malteških čipk, ni nobene industrije. Tujci zelo radi posegajo po serijah slikovitih škatlic vžigalic in kompletih stekleničk z vzorci domačih in tujih pijač. V prodajalnah z. obutvijo in tekstilnimi izdelki ni kaj dosti izbire. Na Malti močno zaostajajo za evropsko modo. Najpogostejše ponujajo standardno angleško konfekcijo in zastarele modele čevljev, ki bi jih pri nas davno že dali v razprodajo. Moški čevlji stanejo od 10 do 20 funtov, ženski pa še več. Konfekcijska moška obleka od 20 do 50 funtov, nogavice 1,5 funta. Torej precej dražje kot pri nas. Medtem ko je obleka in obutev dokaj draga, pa so avtomobili in tehnični izdelki razmeroma poceni. Za barvni televizijski sprejemnik je treba odšteti od 150 do 170 funtov, pralni stroj od 50 do 70, hladilnik 103, magnetofonski transistor 50 funtov, kasete 2 funta itd. Do nedavnega so domala vse blago uvažali iz Anglije, v zadnjem času pa ga uvažajo tudi že iz drugih dežel, menda celo s Kitajske. KRIŽEM PO OTOKU Res je, da na skupinskih potovanjih, ki jih bolj ali manj uspešno in korektno organizirajo naše potovalne agencije, v kratkem času in razmeroma poceni veliko vidiš, in doživiš marsikaj tudi za majhen denar. Ni kaj oporekati. Res pa je tudi, da si ob tem pridobiš marsikatero novo izkušnjo in spoznanje, ki pove, kaj je reklama. Marsikaterega utegne to spoznanje naučiti, da temeljito premisli, preden se odloči za pot po taki, naravnost smešno nizki ceni, kot je bil izlet na Malto. Za novega tisočaka tri dni z letalom na ta oddaljeni otok s kompletno oskrbo in vodenjem? To je vsekakor več ' kot lahko pričakuješ. Kljub mamljivi ponudbi — ali kot se danes pravi — reklami, pa skoraj gotovo moraš vselej računati'vsaj na četrtino več denarja kot ga vplačaš. Tudi na Malti smo morali marsikaj doplačati. Najprej- večerje, nato. obisk zabavišča, naslednji dan pa Še izlet po notranjosti otoka z ogledom' zgodovinskih mest Mdine, Mste in Rabat. Sem sodi obvezna napitnina šoferju za vsako vožnjo, pa napitnina natakarju v hotelu, pa sobarici itd. Krešo nam je že ob prihodu zelo vljudno dal vedeti, da je na Malti takšna navada in da bi se kot Jugoslovani zelo grdo vedli, če ne bi za uslugo šoferju in drugemu osebju dali tudi »bakšiš«. Okoli sedme zjutraj je zazvonil telefon po naših sobah. Portir nas je budil z »dobro jutro« v našem jeziku. Lepa gesta, ni kaj. Po zajtrku smo se naložili v avtobus. Nihče 0 manjkal. Tudi tisti nezadovoljneži, ki še prejšnji večer niso kazali nobene pripravljenosti za izlet, oz. za tisti funt doplačila. Tokrat smo se peljali po ulicah skozi središče starega dela mesta, kj se skoraj v ničemer ne razlikuje od drugih mestnih četrti. V gostem prometu smo se le počasi prebijali skozi promet dolge predmestne ulice proti severu. Povsod nas je spremljala ista podoba strnjenih ozkih, večnadstropnih hfl z dvojnimi vhodnimi vrati in o'' tarčki ter . zasteklenimi viktorijanskimi balkončki. Med vožnjo nas je Krešo opozori' na večjo restavracijo z napisoni »Cafe bar — Kuludrović«. Lastnik je naš človek — Dalmatince, ki se Je kmalu po vojni oženil tu na Malti in se, kot je vedel povedati vodnik, kar dobro znašel. Zdaj je ugleden zasebnik in podjeten poslovni mož. Naši mornarji, ki vržejo sidro v Valletti. so njegovi stalni gostje, pa tudi sicer gostje radi pridejo v njegov lokal. " u najdejo košček Jugoslavije, za kar lastnik s svojimi specialitetami ,n vzdušjem lepo poskrbi. Je še vedno trden Dalmatinec in Jugoslovan. , Mditid, mhtlun/a pumtalniea Malic - danes jo imenujejo tudi Mrti <> rm>st<> -lošt Rok (Se bo nadaljevalo) Hribljanova mama komaj čaka pomladi Preteklo soboto je lično stanovanjsko hišo Franca Oblaka v Ćirčičah pri Kranju napolnilo veselje. Najbližji, hčerke, njih možovi, vnuki in pravnuki, so se zgrnili okrog svoje drage mame Ivane Hribljan, ki je v torek, 24. decembra prestopila prag 80. leta. Mama se je mirna in tiha, taka, kot je vedno bila, zahvaljevala za tople želje ob visokem jubileju ter z lesketajo-čimi solzami v očeh poslušala, kako se ji njeni najdražji zaželeli, naj bo še dolgo med njimi. .. Slavljenka se je rodila v vasici Debeče nad Litijo, v bližini Stične. V rojstni vasici so ob vsakdanjem delu in trpljenju minevala njena dekliška leta. Poročila se je. Z možem sta začela ustvarjati dom in družino. Nekaj časa sta živela v Debečah, potem pa sta v Velikem Gabru na Dolenjskem uredila skromno hišico. Leta so minevala. Mož je delal, mama Ivana pa je skrbela za dom in vedno številnejšo družino. Devetim otrokom je podarila življenje. Danes, živi še šest hčera: Marija, Joža, Slavka, Malči, Milica in Ivica. Trije otroci: hčerki in sin, pa so umrli. »Vladala sta pomanjkanje in trpljenje,« se spominja tistih dni Ivana Hribljan. »Hodila sem pomagat okoliškim Tole je instrumentalni trio bratov Pivk. Andrej in Tone Pivk (harmonika in kitara) sta zaposlena v kranjski poslovalnici Lesnine, Cveto Štrukelj pa igra bas-kitaro. Ansambel uspešno nastopa ie od 1968. leta. Sicer pa so fantje doma iz Loke pri Tržiču. Povedali so, da so igrali že v Avstriji, precej redno pa tudi pri Jožovcu v Begunjah; in seveda na številnih drugih prireditvah. Tale posnetek je nastal v soboto, 14. decembra, ko so fantje igrali na svečanosti, ki jo je za svoje kupce pripravila Lesni-na Ljubljana — poslovalnica Kranj ob 25-let-niči na Beli pri Preddvoru. — A. Ž. — Foto: F. Perdan kmetom, v ,taberh\ kot smo takšnemu delu takrat dejali. Će sem dobila kos kruha, sem ga shranila in odnesla domov otrokom. Kako prijetno je sedaj, ko je kruha in vsega dovolj, ko ni več pomanjkanja, lakote ...« Prišlo je še hujše, 1941. leto z vojno. Ivanin mož ni okleval. Med prvimi Dolenjci je šel v partizane. Italijani so ga leto kasneje ujeli ter odvlekli v Gonars. Po kapitulaciji Italije se je partizan Hribljan vrnil in odšel tja, kamor sta ga vlekla zavest in srce — v gozdove k partizanom. Teror nad napredno Hribljanovo družino se je stopnjeval. »Marija je odšla kmalu po isti poti kot oče,« se spominja mama. »Joža in Slavka sta postali aktivistki, Ivica, Milica in Malči pa so odšle v partizane z menoj. Osvoboditev nas je spet združila, vendar od našega doma ni skoraj nič ostalo. Uredili smo le zasilno streho nad glavo.« Oče svobode, za katero se je boril, ni užival dolgo. Leta 1953 je smrt pretrgala njegovo življenje. Hčerke so po vojni odhajale v Ljubljano, v Kranj. Za njimi je odšla tudi mama. Že dolgo živi pri hčerki Ivici v Kranju. Pokojnino po možu ima, pomagajo pa ji tudi hčerke. »Veseli me delo na vrtu,« pripoveduje slavljenka Ivana Hribljan. »Dolgo sem honorarno delala v kranjski vrtnariji. Zadnji mesec sem zbolela in oslabela. Ne hodim veliko ven. Komaj pa čakam pomladi, toplega sonca in svežega zraka. Če bom le pri močeh, bom lepe, sončne dneve spet preživljala na vrtu!« J. KoŠnjek Dedek Mraz tudi v Sovodnju Dedek Mraz je v Sovodnju v Poljanski dolini že tradicija! Tudi letos bo! V nedeljo ob pol dveh se bo pripeljal v kraj, če ne s sanmi, ker ni snega, pa s koleselj-nom. V kraj, ki je povsem na zgornjem delu Poljanske doline, bo pripotoval s številnim spremstvom! Toda Sovodenjčani so letos nekoliko razočarani! Šele iz gosto potiskane strani lepaka, ki smo ga videli pred dnevi, smo izvedeli, da je letos v občini predvidenih lepo število prireditev z obiski »sivolasega možaka«, ki bo obdaroval otroke, pravijo v Sovodnju! Našega kraja, naše vasi pa ni nikjer zapisane. Skoraj vsi drugi delovni kolektivi ter krajevne skupnosti so omenjene! Res nismo vedeli za to, nismo bili seznanjeni z vseobčinsko akcijo, vse je bilo preveč skrito! Toda v Sovodnju niso obupali! Domače kulturno umetniško društvo »Boštjan Jezeršek« bo v Sovodnju v sodelovanju s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami kljub vsemu pripravilo obisk dedka Mraza! In to ne le za otroke, katerih starši so zaposleni po posameznih krajevnih ter drugih podjetjih, temveč za vse malčke s tega področja. V ta namen- so že zbrali precej denarja in kot v Sovodnju obljubljajo, daril zlepa ne bo zmanjkalo. Če pa jih bo preveč, bodo dobrote, tako kot vsa leta doslej, jazdelili med ostarele prebivalce s področja sovodenjsKe krajevne skupnosti! -jg Iz gobarske sekcije v družino Malce čudno in nenavadno v tem letnem času zveni beseda —* gobe! Prav zaresl Ampak, če se v teh dneh pripravljajo obračuni čez minulo sezono, če je potrebno spregovoriti o preteklem letu, je že prav, da se spregovori tudi o vse bolj popularnih gozdnih sadežih, o jurčkih, lisičkah, bisernicah, maveljnih in drugih vrstah gliv. In v prostorih »Homana« v Škofji Loki se je minulo soboto zvečer govorilo prav o tem! Člani loške gobarske sekcije so namreč imeli redni letni občni zbor. Obiskovalcev je bilo veliko. Med njimi je bilo opaziti tudi predstavnika slovenskega mikolo-skega društva Bogdana Tratnika, ljubljanske gobarske družine dr. Dušana Vrščaja, predstavnike dobro znane kranjske gobarske družine ter druge goste. Škofjelodka gobarska sekcija je bila ustanovljena pred dvema letoma. Po nekaj mesecih pa je njeno delo zamrlo. Toda ne za dolgo! Gobarskih entuziastov v Škofji Loki ni manjkalo. Med tem časom so člani nekdanje sekcije spoznali že lepo vrsto gob! • In delo v preteklem letu? Škofjeločani so pripravili družabno gobarsko srečanje, v načrtu pa je bila tudi priprava razstave gob. Za prihodnje leto je v načrtu nakup večjega števila kvalitetnih učbenikov, diapozitivov ter drugih podobnih učnih pripomočkov. Sekcija je štela 83 članov. Na občnem zboru so se skofjjelofiki gobarji sklenili osamosvojiti. Sklenili so, da ustanovijo svojo gobarsko družino. S tem pa seveda nikakor ne pomeni, da bo prekinjena vez s Kranjčani, da bo pretrgano sodelovanje z dosedanjimi prijatelji iz kranjske gobarske družine, ki so doslej dali Škofjeločanom marsikateri koristen nasvet. Na sobotnem občnem zboru gobarske družine je bil ustanovljen tudi nov upravni odbor. Za predsednika je bila ponovno izvoljena Fani Bertoncelj! -jg nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ ■ 20 1 22 ■ 23 ■ 25 26 27 -■ 28 29 ■ 30 31 32 33 *■ 35 36 37 ■ 39 40 41 ■ 1 ■ 43 44 45 46 1 1 48 ■ 49 50 1 52 53 ■ i 55 - ■ 56 57 58 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. kura, puta, 6. alkaloid v čaju, 10. rimski bog vojne, 14. italijansko ime za Videm, 15. odložitev, preložitev, 17. industrijski kraj pri Mariboru, 18. četrti ton v tonovski lestvici, 19. švedsko ime za finsko pristanišče Turku, 20. ploskovna mera, 21. načrtno zdravljenje z različnimi metodami ali posebej pripravljenimi zdravili, 23. tovarna v Celju, 25. Udo Jiirgens, 26. zver iz družine mačk, 28. morsko pristanišče; rabljeno v mnogih imenih, 30. prerokovalka, vedeževalka pri starih Grkih in Rimljanih, 32. modrosten zob, .'35. odposlanec, pooblaščenec, 36. okrajšava za akreditiv, akreditiranje, 38. tuje moško ime, -10. filistejski velikan, ki ga je s fračo ubil pastir David, 42. deli teniške igre, 43. glavno mesto Italije, 46. kratica za račun, 47. tuje žensko ime (Magnani), 49. tovarna usnjene galanterije v Domžalah, 51. kratica za Zve/no ligo, 52. kratica za in tako dalje, 54. neprozoren, raznobarven okrasni kamen (za vaze, plošče), 56. teža embalaže, 58. kar se pripelje, del pripeljave, 60. slovenski književniki Ferdo, Juš, Primož, 61. levi pritok Rena v Švici, 62. zelenica v puščavi, 63. težaven položaj, stiska. Navpično: 1. slovenski pisatelj Lovro, 2. kraji, kjer voda zemljo odira, odnaša, 3. neokusni likovni, literarni, glasbeni in drugi izdelki, 4. kraj pri Kočevju, 5. prislov, ki izraža dodajanje, nadaljevanje, ponavljanje, 6. fabrika, 7. okrajšano žensko ime, 8. zabava otrok, odrsko ali filmsko dogajanje, 9. be-ležnica, zapisnica, 10. avtomobilska oznaka za Milano, 11. oče, 12. vrsta belega vina, 13. drhal, sodrga, 16. žrtvenik, oltar, 18. krojaško delo, 22. nasprotje naraščanja, 24. kosilo, 27. skril, skrla, 29. Bakhova palica, thvrsos, 31. ime slovenskega pisatelja Torkarja, 33. reditev, 34. kmečko posestvo, 36. rimski vojskovodja i:i državnik cesarja Avgusta, 37. izraz pri kartanju, proti, zoper, 39. »sveta gora« na grškem polotoku Halkidika, 41. klada za sekanje drv, 44 sredstvo izražanja, 45. luža, nilakuža, 48. ime hrvaške igralke Kisić, 50. žlebič v deski, v dogi, utor, 53. hiter tek, 55. stara kratica za Protiavionsko zaščito, 5/. naziv za tri nordijska božanstva, 59. avtomobilska oznaka za Peć, 60 Kmetijski kombinat. Rešitve pošljite do torka, 31. decembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev nagradne križanke z dne 20. decembra: 1. maskota, 8. mikado, 14. interes, 15. erotika, 17. Lar, 18. ostalina, 20. VL, 21. Alec, 23. ned, 24. ST, 25. kad, 26. iluminat, 29. omara, 31. okoli, 32. IM, 34. Iran, 35. seve, 37. oj, 38. rajna, 40. opora, 42. akordant, 45. DID, 46. KO, 48. sla, 49. stok, 51. AL, 52. pavkisti, 55. epi, 56. romanca. 58. kolonat, 60. gostač, 61. Anabaza Izžrebani reševalci: prejeli smo 96 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi MARIJA DOBERLET. 64000 Kranj, Breg ob Savi 42-, 2. nagrado (40 din) MILKO KUNSTEU, 64000 Kranj, Prešernova 4; 3. nagrado (30 din) pa prejme LOJZKA AHAČIČ, 64290 Tržič,. JLA 16. Nagrade bomo poslali po posti. — Če še malo počakava, nama ne bo treba delati 'sneženega moža. — Mamica, jaz sem tukaj! On je sosedov Robi.. . — Ugotavljam, da je to najboljša obleka za ropanje. Srečno ljudstvo To ljudstvo ne pozna obleke, denarja, ne seje in ne žanje in ne vzdržuje nobenih domačih živali — pa je vendar najsrečnejše na svetu. To ljudstvo so avstralski pintubi. Avstralski antropolog dr. Richard Coul, kije spremljal njihovo življenje v puščavi, je dejal: »Čeprav uživajo samo travo in koreninice, nam jih ni treba pomilovati. So zelo zdravi in lahko brez težav prenesejo razlike od 40 stopinj vročine do nekaj stopinj pod ničlo. Pintubi ne poznajo zakonov, vojne, si medsebojno pomagajo in živijo srečno, da jim lahko zavidamo. V svoji govorici . ne poznajo besed, včeraj, jutri, v prihodnje ali v" preteklosti — za njih obstaja samo danes.« Zvesti pes Že tri leta čaka pes na nekem osamljenem križišču v mestu Bradfordu v ZDA. Na tem mestu tudi spi. Zdaj mu je neki dobrotnik postavil na križišču hišico, avtomobilisti, ki vozijo mimo, pa ga krmijo. Domnevajo, da je njegov gospodar na tem kraju doživel prometno nesrečo. Prestrašeni pes je skočil iz avta in pobegnil. Pozneje se je vrnil na kraj nesreče in tam še vedno čaka na svojega gospodarja . . . Pol dneva dolga brazda Na žitnih poljih kazahstanskih step v Sovjetski zvezi orjejo najdaljše brazde na svetu. Zato zmorejo traktoristi, kjer se širijo pšenična polja, le dve brazdi na dan. Če traktorist začne zjutraj, se ne obrne vse do poldneva. Tedaj ustavi in nekaj prigrizne in potem se obrne in konča tam, kjer je zjutraj začel. Pravijo, da je takšno oranje praktično in ekonomično, ker traktorja ni treba ustavljati in obračati. Za oranje uporabljajo posebno močne traktorje. Za polovico manj nevarnosti Švicarski zdravnik dr. Serge Neukomm je iznašel postopek, s katerim najmanj za polovico zmanjša moč škodljivih snovi v tobaku, pri tem pa se vonj in okus tobaka ne spremenita. Metodo so že preizkusili strokovnjaki švicarske zvezne , službe za javno higieno. Postopek zmanjšanja škodljivosti je predvsem v obdelavi rezanega tobaka z organskimi raztopinami. Tako se škodljivost kancerogenih ogljikovodikov, predvsem pa katrana, zmanjša za več kot polovico. Če cigareti dodajo še filter, pa se škodljivost tobaka zmanjša kar za 80 odstotkov. Upor zaradi podražitve \ Zaradi podražitve mestnega prometa v kolumbijskem mestu Šali so nastali takšni nemiri, da je bilo 8 ljudi mrtvih, več sto pa so jih zaprli. Avtobusne karte pa so potem pocenili. Mesto Šali šteje približno milijon prebivalcev. Ko so avtobuse podražili drugič, so se meščani uprli. Več pravic tudi za moške Sodišča vVeliki Britaniji so se v zadnjem času začela bolj zanimali za pravice moških. Oglejmo si enega od primerov. Na križišču je avtomobilist podrl žensko. Ostala je živa, vendar je več mesecev ležala v bolnišnici. Tožila je voznika in tožbo dobila. Odšteti ji je moral približno 60.000 dinarjev. Zatem se je na sodišču oglasil še mož. Žena je bila v bolnišnici, on pa je bil brez družbe in nasploh brez ugodja zakonskega življenja. Tudi njemu pripada odškodnina. Sodišče se je z njim strinjalo. Krivec prometne nesreče sije še za 6000 dinarjev olajšal denarnico. s šolskih klopi Tomaž Vidic hodi v 7. razred osnovne šole v Šenčurju in je prizadeven član pionirskega odreda Janka Bele harj a, ki deluje na tej šoli. Za pridnost pri učenju ga je nagradil komandant garnizije Staneta Žagarja v Kranju, hkrati pa je na prireditvi v počastitev dneva JLA prejel tudi posebno nagrado za spis, ki ga je napisal ob letošnjem prazniku vojakov, (jk) — Foto: F. Perdan Teden solidarnosti z otroki Vietnama Prejšnji teden je bil posvečen solidarnosti z otroki Vietnama, katerim so požgali domove, šole in druge stavbe, kakor so jih nam med vojno fašisti. Vsi smo jim dolžni, da jim pomagamo. Vsak razred v naši šoli je dobil svoj naslov, na katerega bi napisali spis. Naša razredničarka Olga Ban-delj je takoj pri razredni uri posvetila pogovor o Vietnamu. Tako smo se domenili, da napišemo spise, kaj narišemo in izrežemo iz časopisa o otrocih, ki so se rodili, živeli in nekateri že mladi zapustili svet v vojni. Vsi učenci smo se strinjali s predlogom, da bi kot drugi učenci naše šole tekmovali med razredi, kdo prinese za Vietnam več denarja, vsi pa vsaj dinar. Predsednik našega razreda je pobiral denar in tovarišica mu je dala kar tri tisočake, da bi imeli več. Skoraj vsi učenci smo prinesli po tisočak. Skupaj smo nabrali enaindvajset tisočakov in tako osvojili prvo mesto v zbiranju denarja za Vietnam. V petek pa smo imeli prvi dve uri razredno proslavo. Vse naše prispevke smo nalepili na plakat in obesili najboljše spise. Na tablo je tovarišica napisala velik naslov: »RADI VAS IMAMO, OTROCI VIETNAMA, KER STE HRABRI.« Naredili-smo kratko proslavo, kjer smo obudili spomin na vietnamske dni. Nataša Finžgar, 5. d r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Ugasnil je blesk v očeh Sonce je počasi lezlo izza zasneženih gora in obsvetljevalo malo gorsko vas, raztreseno po mogočnem hrbtu gore. Jutro seje prebujalo iz sna, ledene sveče so se talile pod toploto in lahen dim se je vil iz dimnikov. Vasica je bila pusta in tiha. Na koncu vasi je stala majhna, revna koča. Kdaj pa kdaj se je za zaledenelimi šipami pokazal /guban obraz, poln skrbi. Pred oknom je na razmajanem nizkem stolu sedela starka. Bila je bleda, upadlih, rumenih lic, tresočih se rok, a veselih, živih oči, s katerimi je begala po sencah pod vasjo. V njenem vedenju, kretnjah, je bilo nekaj, kar je kazalo veselje, pričakovanje . . . Čakala ga je, njega, ki ji je pomenil vse. Počasi, podrsavajoč. po podu z bolehno nogo, je odšla k omari. Vzela je bel papir. Bilo je pismo. Še enkrat gaje preletela: »Zagotovo pridem! Tvoj sin Ivan!« Blede ustnice ji je preletel nasmešek. Njen sin se bo vrnil iz mesta, prišel bo k njej, k materi. Zopet je sedla in potrpežljivo čakala. Minil je dan, na vzhodu so se začele prižigati zvezde, starka pa je še vedno čakala na sina. Potrpežljivo, vdano. Toda začelo jo je skrbeti. »Vem, pot je strma, polna prepadov, gotovo-se je dolgo zadržal, a prišel bo!« se je tolažila. Pred durmi je zaškripal sneg. »Prišel je!« je dahnila. Z iskrečimi očmi, polnimi pričakovanja, s trepetajočimi ustnicami je odprla duri. Hotela je reči: »Sinko, vrnil si se!« A glas je zamrl v njej. Pred njo je stal sosed. Za-jecljal je: »Ivan .. . no, Ivan ... padel je v prepad ...!« Zameglilo se ji je pred očmi, iz katerih je izginil blesk, ki je še malo prej napolnjeval njeno telo, topa bolečina ji je prešinila srce, zatresla se je v krču, a trdo vprašala: »Mrtev?« »Mrtev!« je odgovoril sosed, nekaj časa postal, se pokril in odšel. Ni mogel gledati starkinih prosečih oči. Nekako je starka prišla do postelje, se zrušila, zakopala roke v blazino in hlipaje ponavljala: »Ivan . . . moj Ivan . . .!« Sopla je in se premagovala, da ne bi zakričala, a saj ne bi mogla, z njo je konec. Še zadnjič si je v spomin priklicala črne, goste lase, štrleče obrvi, zagorel obraz in močno postavo. »Da, to je bil moj Ivan!« je trdo dejala in ... utihnila ... Na koncu vasi je zalajal pes v tiho noč, povsod je bila tišina, le mesec je obsvetljeval prepade in kotanje, po katerih se je vrtinčil veter... Milena Fornazarič, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Kaj si najbolj želim Sreča!? Pojem, star toliko kot človek in prav tako — neraziskan. Kaj si želim? Kaj? Kaj? Nekateri imajo določene želje: delajo, garajo za ta cilj. Odpovedujejo se normalnemu življenju, da bi izpolnili svoje sanje. Želim si potovati. Srečen sem, kadar potujem. Mislim, da je potovanje gotovo ena najstarejših človekovih želja. Odhod v neznano, spoznavanje oddaljenih predelov, nova poznanstva z ljudmi, s kulturo drugih krajev, to je zame užitek, to so moje želje. Poslušati ali brati o lepih krajih, gledati fotografije in razglednice o njih . .. vse to se ne da primerjati z lepotami kraja, ki ga obiščeš in vidiš, čeprav si o njem že veliko slišal ali bral. Človek danes veliko več potuje, kot je potoval včeraj, zahvaljujoč se velikemu razvoju moderne civilizacije. No, mi, mladi Prestrašila sem se Za strah velja pregovor, da ga okoli nič ni, znotraj pa je votel. To drži, a jaz sem se vseeno hudo prestrašila. Bolje rečeno prestrašila me je moja mlajša sestra. Bilo je neke sobote zjutraj. Mati je imela delovni dan, oče pa je odšel po opravkih in tako sva s sestro ostali sami doma. Ko sem se zjutraj prebudila, sem slišala, da iz kuhinje prihajajo čudni glasovi. Hitro sem vstala, a v kuhinji nisem našla nikogar. Tudi v dnevni sobi in shrambi je bilo vse mirno. Ko pa sem hotela pogledati še v kopalnico, sem za seboj zaslišala renčanje. Hitro sem se ozrla in začudena obstala. Videla sem čudno pošast. Na sebi je imela mojo pustno obleko, v roki omelo, na glavi pa lonec. Noge so se mi začele tresti, a imela sem še toliko moči, sa sem zbežala v sobo in za seboj zaklenila vrata. Zaslišala sem glasen krohot. Lahko si predstavljate, kdo je bila ta pošast, ki mi je prizadela toliko strahu. ' Moja sestra. Tega ji nisem mogla tako kmalu odpustiti. A vendar sva se žez nekaj dni pobotali. Morala pa mi je obljubiti, da me ne bo nikoli več tako prestrašila. Na obljubo do sedaj še ni pozabila. Breda Božnar, osn. šola Petra Kavčiča, Šk. Loka ljudje, ki nam je največ do potovanja, naših želja večkrat zaradi raznih ovir ne moremo uresničiti. Čeprav še nisem videl mnogo sveta, vendar svojo ožjo domovino Slovenijo že kar dobro poznam. Lepa je vsa, vendar je najlepši kraj na svetu zame — Gorenja vas. Naj bo lepa Ljubljana, Škofja Loka, Maribor, Kranj, jaz sem najsrečnejši v svoji Gorenji vasi. Zoran Jelovčan, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Dedek Mraz prihaja Vsa vesela pričakujem dedka Mraza, jutri obiskal me bo. Čokolade in bombone mi ta stari mož prinesel bo. Želim si pa še žogo: belo, modro, pisano, da skakala sama bi — en dva tri, en dva tri. Rada bi še sanke, smuči in drsalke; in še jelko novoletno, šele potem bo res prijetno. Maja Kolar, 5. a r. osn. šole heroja B račića, Tržič Dedek Mraz prihaja v vas, in veselje nosi in darove trosi, prišel je s sanmi v vas, Z zajčki dolgouhimi. In prišel je k nam domov, nam natrosil vseh darov, čokolad in še bonbonov, pa še polno vseh igrač. Zdaj zarujajmo veselo, in veselimo se ga vedno, ko pa prišel bo med nas, to bo naš najlepši čas. Mojca Repič, 5. a r. osn. heroja Bračiča, Tržič šole radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 28. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Tri tisoč sekund radia Student, 15.40 Portret orkestra Duke Ellington, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Iz oper in glasbenih dram, 21.45 Dvignjena zavesa, 21.55 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 29. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila športnih dogodkov, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.05 Radijska igra — A. Andersch: Smrt Jamesa Deana, 18.47 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Glasba novih akordov, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 30. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnih odrih, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z Zadovoljnimi Kranjci, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Giacomo Puccini: Dekle z zahoda ■— opera v treh dejanjih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru in zboru Rias Berlin, 16.00 S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Klasična in romantična zborovska glasba, 19.30 L. van Beethoven: Sonata za klavir in violino v Es-duru, op. 12, št. 3, 19.50 Literarni večer, 20.35 Franz Berwald: Simfonija št. 2 v C-duru, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Karol Pahor, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 31. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojeta kvintet Anton Nefat in oktet Jelovica, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Pnpbročajo vam, 14.10 Parada melodij, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Z ansamblom Atija Sossa, 17.05 Otroško in mladinsko silvestrovanje popoldne, 19.50 Novoletna čestitka otrokom, 20.00 Naše trideseto silvestrovo, 24.00 Srečno 1975, 0.05 Prvi ples v novem letu, 1.05 V veseli družbi, 2.00 Silvestrski disco club, 3.05 Spomini in želje, 4.00 Z vedrimi zvoki v novo leto Drugi program 9.00 Silvestrovo na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Parada popevk, 14.35 Marjan Krišelj: Na zdravje, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.35 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Dinom Nixom, 18.00 Parada orkestrov, 18.35 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program , 19.05 Mozartov večer — W. A. Mozart: Simfonija v C-duru, K. 73, Koncert za klavir in orkester v C-duru, K. 415, Idomeneo — Se il tuo duol, arija, Simfonija v D-du-ru, K. 385 — Haffnerjeva, 20.35 Preživimo silvestrovo skupaj (srečanje z glasbenimi uredniki) sreda 1. JANUARJA 6.00 V praznično jutro, 8.07 Novoletno voščilo našim najmlajšim, 8.35 Novoletne razglednice z orkestroma Franck Pourcel in Carrnen Dragon, 9.05 Koledar melodij, 10.05 Janez Ujčič: Zvočno kulturno pismo iz Mežiške doline, 10.45 Z ansamblom Mojmira Šepeta, 11.15 Z gosti našega simfoničnega orkestra, 12.10 Čestitke za Novo leto, 13.30 Svet v letu 1974, reportaža, 14.05 Novoletno popoldne ob kmečki peči, 15.05 Lepe želje, 16.20 Srečko Pratnemer: Kako smo delavci gospodarili, 17.05 Ura brez* kazalcev, 18.05 Radijska igra — Gregor Strniša: Driada, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Novoletni koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 21.15 Glasba za ples, 22.20 Melodije in ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Zvoki za lahko noč Drugi program 9.00 Novoletno jutro na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Znana imena — znane popevke, 14.35 Jurij Holy: Slovenija je čudovita dežela — taka je bila tudi v letu 1974, 15.40 Glasba ne pozna meja, 18.00 Andreja Fuks: Prazničen razgovor v družinskem krogu, 18.20 Glasbeni intermezzo, 18.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Novoletni pozdrav Komornega zbora RTV Ljubljana, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Prizori iz komičnih oper, 21.35 Dan zimskih sanj, 22.15 Sprehodi po sodobni glasbi, 23.15 V deveti deželi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 2. JANUARJA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntar: Biba leze, 8.52 Glasbena medigra, 9.05 Vesele otroške pesmi, 9.20 Voščilnice jugoslovanskih pevcev, 10.05 Zvone Kržišnik: Vizija ob srednjeročnem načrtu, 10.45 Z ansamblom Bojana Adamiča, 11.15 Od koračnice do kola, 12.10 Franci Pavšar: Iskrice minulega leta, 13.30 Skupna otroška oddaja jugoslovanskih radijskih postaj, 15.05 Zelje : Stvarnost 1:0 — praznična oddaja športnega uredništva, 16.00 Vrtiljak, 17.05 Iz priljubljenih oper, 18.05 Spomini ob melodijah, 19.40 Minute z ansamblom Latinos, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Berger-Šomen: recital šansone, 22.20 Paleta popevk in plesnih ritmov, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Pesmi zimskih noči Drugi program 9.00 Novoletni četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Radi jih poslušate, 14.35 Rezervirano za mlade, 15.00 Naše trideseto silvestrovo (ponovitev oddaje z dne 31. 12. 1974 na I. programu) Tretji program 19.05 Sodobni literarni portret, 19.25 Večerni concerti-no, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Z Dub-rovniškega festivala 1974, 21.50 Pesmi Benjamina Brit-tna in Gustava Mahlerja, 23.05 Leoš Janaček: Mladi — suita za pihala, 23.25 Bela Bartok: Glasba za godala, klavir, harfo, celesto in tolkala, 23.55 Iz slovenske poezije petek 3. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16..50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 S pevcem Johnom Denverjem, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture-lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Claude Simon: Ločitev, 20.16 Z jugoslovanksih koncertnih odrov, 22.15 V nočnih urah, 23.30 Iz jugoslovanske operne literature, 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 12 din, špinača 14,50 din, korenček 4,50 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 7,50 din, limone 13,50 din, Česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 14 din, pesa 2,50 din, kaša 11,34 din, paradižnik 24 din, ajdova moka 16,87 din, koruzna moka 4,29 do 4,80 din, jajčka 1,35 do 1,45 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, orehi — celi 15,80, jedrca 77,50 din, klobase 40 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 5,60 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6 din, cvetača 10,50 do 12 din, krompir 1,70 din TRŽIČ Solata 13 do 20 din, korenček 7 din, slive 8 din, jabolka 4 do 6 din, pomaranče 8 din, limone 13 din, česen 25 do 30 din, fižol 15 do 16 din, pesa 5 din, kaša 15 din, paradižnik 24 din, ješprenj 7 din, hruške 6 do 13 din, grozdje 11 din, mandarine 11 din, ananas 13 din, ajdova moka 20 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 40 din, smetana 20 din, orehi 75 do 80 din, krvavice 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 do 5 din, kislo zelje 6 do 8 din, kisla repa 5 do 7 din, cvetača 12 din, krompir 2 din gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 27. decembra, ob 15. uri za otroke delavcev PLANIKE, ob 17. uri za otroke delavcev ELEKTRA — A. E. Greidanus: HODL DE BODL; ob 15.30 v Goricah in ob 17. uri na Golniku — Matija Logar: STRIČEK METLA, lutkovna predstava; SOBOTA, 28. decembra, ob 10. uri za otroke delavcev PLANIKE, ob 12. uri za ZDRAVSTVENI DOM Kranj, ob 15. uri za GORENJSKA OBLAČILA, ob 17. uri za ISKRO: HODL DE BODL; ob 9.30 in 11. uri v Cerkljah, ob 14. in 16. uri v Mengšu, ob 18. uri za PROJEKTIVNO PODJETJE: STRIČEK METLA, NEDELJA, 29. decembra, ob 10. uri za ISKRO, ob 12. uri za ZVEZO ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Kranj, ob 15. uri za ZAVAROVALNICO SAVA in PTT, ob 17. uri za ISKRO: HODL DE BODL; ob 9. in 10. uri v Preddvoru, ob 15. in 16.30 na Beli: STRIČEK METLA; PONEDELJEK, 30. decembra, ob 15. uri za ISKRO, ob 17. uri za KOKRO: HODL DE BODL; ob 15. uri na Jezerskem, ob 17. uri v Kokri, ob 18.30 na Trsteniku: STRIČEK METLA. Vse predstave bo obiskal tudi dedek Mraz. GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE PETEK, 27. decembra, ob 15. uri za člane ježkovega kluba, ob 17. uri za OŠ Tone Čufar — S. Maršak: MU-CINDOM; SOBOTA, 28. decembra, ob 15. uri za izven — S. Maršak: MUCIN DOM; ob 19.30 za izven — P. Hamilton: PLINSKA LUČ; NEDELJA, 29. decembra, ob 10. uri matineja, ob 15.30 za izven — S. Maršak: MUCIN DOM; ob 19.30 KONCERT ANSAMBLA PRO ARTE; PONEDELJEK, 30. decembra, ob 10. uri za OŠ Pre-žihov Voranc, ob 17. uri za Iskro Blejska Dobrava in delno za izven — S. Maršak: MUCIN DOM. Pri vseh predstavah otroške igrice Mucin dom bo otroke obiskal dedek Mraz. poročili so se V KRANJU Engelman Bojan in Orehek Margareta, Cehte Marijan in Podlipnik Mojca, Korošec Franc in Lendero Jelka, Dolinar Danilo in Nadižar Bojana vtrZiču Auser Janez in Gačnik Vesna umrli so V KRANJU Gruden Pavla, roj. 1897, Galjot Marija Ana, roj. 1916, Mohar Marija, roj. 1906, Kogovšek Anton, roj. 1892, Ničman Jože, roj. 1904, Vidmar Vincenc, roj. 1926, Jerše Frančiška, roj. 1906, Mubi Angela, roj. 1896, Hafner Frančiška, roj. 1882, Zima Alojz, roj. 1899, Ma-kuc Ivan, roj. 1887, Grebenšek Luka, roj. 1888, Jarc Alojzij, roj. 1898, Drovenik Valter, roj. 1912, Markič Marija, roj. 1884, Mihelič Jožefa, roj. 1909, Koren Franc, roj. 1907, Govekar Frančiška, roj. 1902 V TRŽIČU Salberger Jožef, roj. 1879, Hafner Ivana, roj. 1893, Kimovec Ida, roj. 1933, Zupan Alojzija, roj. 1897 kino televizija Kranj CENTER 27. decembra ob 18. uri ANDREJ RUBLJEV za Filmsko gledališče, amer. barv. krim. PODVIGI DETEKTIVA NEVVMANA ob 20. uri sobota 28. DECEMBRA ZADNJI VLAK IZ GUNN HILLA — ameriški barvni film; režiser John Sturges, 1959, v gl. vlogah: Kirk Douglas, Anthonv Quinn, Carolvn Jones; Zadnji vlak iz Gunn Hilla je brez dvoma eden boljših westernov. Zaplet je v zločinu dvojice mladih razgrajačev, ki v pijanosti napadeta lepo Indi-janko Catherine, jo posilita in ubijeta. Njen sinček ob napadu pobegne in pokliče na pomoč svojega očeta šerifa Matta Morgana. Sled za zločincema pelje v Gunn Hill in tukaj potem pride do obračuna John Sturges, eden največjih mojstrov zvrsti, je po razmeroma neoriginalni zgodbi ustvaril izredno razgiban film. 28. decembra amer. barv. krim. PODVIG DETEKTIVA NEVVMANA ob 16., 18. in 20. uri, amer.-ital. barv. western — premiera VRNITEV ČLOVEKA TRI-NITE ob 22. uri 29. decembra amer. barv. risani ČAROBNA PAJČE-VINA ob 10. uri, amer. barv. krim. PODVIGI DETEKTIVA NEVVMANA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. glasb. MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 21. uri 30. decembra amer.-ital. barv. vvestern VRNITEV ČLOVEKA TRINITE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 27. decembra amer. barv. drama LADY POJE BLUES ob 16., 18. in 20. uri, 28. decembra amer. barv. krim. MELINDA ob 16. in 18. uri, amer. barv. drama LADY POJE BLUES ob 20. uri 29. decembra amer. barv. krim. MELINDA ob 16. uri, amer. barv. drama LADY POJE BLUES ob 18. uri, premiera amer. barv. vvesterna SODNIK ZA OBEŠANJE ob 20. uri 30. decembra amer. barv. vvestern SODNIK ZA OBEŠANJE ob 16., 18. in ^0. uri Tržič 27. decembra ital. barv. erot. DEKAMERON (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 28. decembra ital. barv. erot. DEKAMERON (m primeren ža otroke) ob 18. in 20. uri 29. decembra premiera amer. barv. vvesterna NEZNANI ZAŠČITNIK ob 15., 17. in 19. uri 30. decembra amer. barv. vvestern NEZNANI ZAŠČITNIK ob 18. uri Kamnik DOM 28. decembra ital.-amer. barv. vvestern BRANDON, LOVEC NA NAGRADE ob 16. uri, Šved. barv. ljub. VRNI SE, LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 29. decembra Šved. barv. ljub. VRNI SE LJUBEZEN ob 17. in 19. uri 30. decembra ital.-špan. barv. vojni PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. in 20. uri Krvavec 28. decembra ital.-pan. barv. vojni PEKLENSKI KOMANDOSI ob 19. uri Radovljica 27. decembra amer. barv. vvestern VELIKI DVOBOJ ob 20. uri 28. decembra danski barv. zabavni STREŠNIK, 2ENE IN SEKS ob 18. uri, jug. barv. vojni UZIŠKA REPUBLIKA ob20. uri 29. decembra jug. barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA ob 15. uri, amer. barv. vvestern VELIKI DVOBOJ ob 18. uri, amer. barv. pust. ŠAMPION RODEA ob 20. uri 30. decembra nem. barv. krim. PO SLEDI IZGUBLJENE ŽENE ob 20. uri Jesenice RADIO 27. decembra amer. barv. drama LADY POJE BLUES 28. in 29. decembra amer. barv. komedija ZAKAJ TE OČKA PUSCA SAMO? 30. decembra nem. barv. drama LJUBEZEN JE LE BESEDA Jesenice PLAVŽ . 27. decembra amer. barv. vvestern BODALO 28. in 29. decembra nem. barv. drama LJUBEZEN JE LE BESEDA 30. decembra amer. barv. komedija ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO? Dovje Mojstrana 28. decembra jug. barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA 29. decembra amer. barv. komedija CRNOBRADA POŠAST Kranjska gora 28. decembra amer. barv. drama LADY POJE BLUES 29. decembra jug. barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA 9.15 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 17.35 Spoznavajmo indijsko glasbo — barvna oddaja, 17.55 Obzornik, 18.15 Pellerinova hči — barvni film, 19.00 Kljukec pri dedku Mrazu, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.00 Filmska burleska Charliea Chaplina, 20.30 Moda za vas — barvna oddaja, 20.40 V gosteh pri orkestru — barvna oddaja TV Beograd, 21.45 Zadnji vlak iz Gunn Hilla — ameriški barvni film, 23.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.30 Samo igra — športna oddaja (Bg), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Mali šlager (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 TV drama, 20.35 Makedonija v NOB, 21.05 Večer z Olgo Jančevetcko (Bg II) nedelja 29. DECEMBRA 9.25 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.15 Otroška matineja: Viking Viki, Življenje v gibanju — barvna filma, 11.05 Poročila (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Zg), 12.15 Oberstdorf: smučarski skoki — barvni prenos (EVR), Nedeljsko popoldne: Veseli planšarji — barvna oddaja, Igre brez meja — barvna oddaja, Za konec tedna, 17.50 Moda za vas — barvna oddaja, 18.00 Poročila, 18.05 Vidocq — serijski barvni film, 19.00 Kljukec pri dedku Mrazu, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 Odpisani — TV nadaljevanka (Bg), 20.50 30 let od tistega silvestra (Lj), 21.20 Športni pregled (Bg), 22.55 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Kratki filmi, 20.00 Karavana: Neretva — 2. del, 21.00 Celovečerni film (Bg II) ponedeljek 30. DECEMBRA 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30 (Bg), 16.00 Košarkarski finale v Solunu — posnetek (Sk, Lj), 17.20 E. Maja-ron: V znamenju dvojčkov, 17.40 Obzornik, 17.55 Naši zbori: Trbovlje — barvna oddaja, 18.25 Svet črt — barvna oddaja, 18.55 Odločamo, 19.05 Kljukec pri dedku Mrazu, 19.30 TV dnevnik, 20.05 H. Boli: Kakor v slabem romanu — drama TV Zagreb, 20.50 Sodobna oprema — barvna oddaja, 21.00 Kulturne diagonale, 21.30 Mozaik kratkega filma, TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Lutke (Sk), 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna elasha (Bg), 18.45 Branje (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Aktualna oddaja, 21.05 24 ur, 21.20 Celovečerni film (Bg II) TV drama KAKOR V SLABEM ROMANU je narejena po zgodbi sodobnega nemškega pisatelja, Nobelovega nagrajenca Heinricha Bolla. Mladi matematik, projektant, sodeluje s svojim projektom na nekem natečaju. S tem projektom ima možnost vstopiti v poslovni svet in zaslužiti veliko denarja. Toda pri tem je treba zatajiti nekatere moralne ozire in se prilagoditi poslovnim normam, ki niso prav nič tenkočutne in jih ne brigajo posameznikove moralne dileme, kajti edini imperativ, ki ga pozna poslovni svet, je zaslužiti čim več denarja. Drama prikazuje trenutek, ko se mladi intelektualec vrže v poslovni svet in pri tem izgubi svoj obraz. torek 31. DECEMBRA 17.20 F. Baum: Čarovnik iz Ozza — 3. del barvne oddaje, 17.45 Obzornik, 18.00 Življenje v gibanju — barvni film, 18.30 Praznovanje po svetu, 19.00 Kljukec pri dedku Mrazu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Novoletni spored, (Lj), 1.30 Novoletna oddaja — barvni posnetek iz VVies-badna (Zg), 3.00 Celovečerni film — do pribl. 4.30 (Bg) UHF — oddajnik Krvavec 16.30 Poročila, 16.40 Otroška igra, 18.00 Informativna oddaja (Zg), 18.15 Resna glasba (Bg), 18.45 Dokumentarna oddaja, 19.30 TV dnevnik, (Zg), 20.00 Novoletni spored (Zg II) sreda 1. JANUARJA 9.00 Novoletna čestitka, 9.05 Kurirčkov festival, 9.35 Trije lešniki za Pepelko — barvni film, 11.00 Štirje letni časi — barvna oddaja TV Zagreb, 11.45 P. M. Lefevre: Poroka cesarja Janeza — barvna oddaja, 12.10 Poročila (Lj), 12.15 Dunaj: Novoletni koncert — barvni prenos, 13.30 Garmisch: Smučarski skoki — barvni prenos (EVR), 15.30 Šport v letu 1974 (Zg), 16.25 Nikogar ni doma — film, 16.35 Viking Viki — barvni film, 17.00 Mladi za mlade — oddaja TV Zagreb, 17.40 Maček s klobukom — barvni film, 18.05 Poročila, 18.15 Narodna glasba, 18.45 Kitajska, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Vzemi denar in zbeži — barvni film, 21.20 Tijar-dovič: Mala Floramv — opereta TV Zagreb, 22.30 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 16.20 Novoletni otroški spored (Zg II), 16.50 Janky na dvoru kralja Arturja — film, 18.00 V gosteh pri orkestru (Bg II), 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Novoletni spored, 22.30 24 ur, 22.45 Žejna zemlja — serijski film (Bg II) TRIJE LEŠNIKI ZA PEPELKO je malo-drugačna pravljica kot jo poznamo pri nas. Pepelka je tokrat deklica, ki je imela srečno otroštvo in je šele po očetovi smrti zaradi mačehe postala služabnica. Vsekakor pa ni ponižna, vdana v usodo. Je energično, pogumno mlado dekle, ki se zna boriti za svojo srečo. Pri tem ji pomagajo golobi in trije lešniki... VZEMI DENAR IN ZBEŽI — ameriški barvni film; režiser VVoodv Allen, 1969, v gl. vlogah VVoodv Allen, Janet Margolin, Jacque-Ivn Hvde; VVoodv Allen je novo ime v svetu filmske komedije. V ZDA se je že kar lepo uveljavil. Njegova komika je precej drugačna od Levvisove, lahko bi rekli bolj intelektualna, umirjena, zato pa bolj duhovita predvsem v brezkompromisnih, ostrih dialogih in domislicah. To pot se je postavil v vlogo skrajno neuspešnega kriminalca Virgila Starhvvel-la: 16 bančnih ropov, 16 obsodb. Njegova prizadevanja po vrnitvi v svobodo so polna originalnih komičnih prijemov. Priljubljeno domačo opereto MALA FLORAMV je TV Zagreb posnela v barvni tehniki in v avtentičnem okolju — v Splitu. Iz scenarija so črtani vsi govorni dialogi. Da pa bi se ohranili vsi dramaturški momenti, bo gledalce uvajal v vsako dejanje sam avtor Ivo Tijardovič. Glavno žensko vlogo Floramv poje Gertruda Munitič, članica sarajevske opere, Mirko je tenorist iz Beograda Zvonko Krnetič, šjor Bepo pa zagrebški Splitčan Vlado Krstulovič, član gledališča Komedija. četrtek 2. JANUARJA 9.30 Poročila, 9.35 Vse je okroglo od sreče, 9.50 Risanka, 10.00 Volk samotar — barvni film, 11.20 Poletje v Grožnjanu — barvna oddaja, 14.00 Novoletne oddaje vseh jugoslovanskih TV centrov, 16.40 Srečni časi, 18.10 Poročila, 18.20 Svet v vojni — serijski dok. film, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 M. Vitezović: Dimitrije Tucovič — barvna TV nadaljevanka, 21.00 Četrtkovi razgledi: Svet v letu 1974, 21.35 M. de Falla:' Lutke mojstra Pedra — barvna oddaja, 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 16.00 Kako ukradeš milijon dolarjev — film, 18.00 Novoletni spored TV Zagreb (Bg II), 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Srečanje virtuozov, 21.00 24 ur, 21.15 Jugoslavija v letu 1974 (Bgll) Film VOLK SAMOTAR nam predstavlja zgodbo o prijateljstvu med dečkom in psom. Pes se je po koncu vojne zatekel v širne liške gozdove in podivjal. Postal je strah in trepet hribovskih vasi. Nekoč je mali Ranko na poti iz šole rešil tega psa iz nastavljene pasti in postala sta prijatelja. Obrad Gluščevič je z dobršno mero posluha za otroške želje posnel privlačen film, ki je toliko boljši, ker je domač. Na puljskem festivalu je film prejel veliko srebrno areno in Jelena — nagrado občinstva. S filmom SREČNI ČASI je debutiral VVilliam Friedkin — režiser, ki je postal znan kasneje po odličnem filmu Francoska zveza Sammvjn Cher sta srečno poročena in na moč uspešno prepevata, po vsej Ameriki imata prijatelje in občudovalce. Toda Sammy še ni zadovoljen. Na vsak način hoče uspeti še na filmu. Sklene pogodbo s producentom Mordicusom in sanja kako bi igral kakšnega slavnega šerifa z divjega zahoda, kralja džungle po vzoru Tarzana ali pa zasebnega detektiva. Toda producent mu ponudi ničvreden scenarij, ki ga ponosna popevkarja zavrneta Raje bosta nadaljevala svojo veselo in uspešno popevkarsko kariero. Film je predvsem duhovita parodija na tri akcijske filmske zvrsti — vvestern, Tarzan, kriminalka — ter seveda na tovarno sanj, Hollywood. petek 3. JANUARJA 10.00 TV v šoli (Bg), 15.55 Smučarski skoki — barvni posnetek iz Innsbrucka, 17.25 Pisani svet, 18.00 Obzornik, 18.15 Kvartet DO, 18.50 Doktor, pomagajte mi: Otrok in spolnost, 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.05 Jesen Chayennov — barvni film, 22.30 TV kažipot, 22.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 16.30 Bistrooki, 18.00 Kronika, 18.15 Zdravo mladi, 19.00 Risanke (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 TV drama, 21.10 24 ur, 21.25 Studio 3 (Bg II), 22.35 Zabavno glasbena oddaja (Zg II) JESEN CHAYENNOV — ameriški film; režiser John Ford, 1964, v gl. vlogah: James Stevvart, Edvvard G. Robinson. Richard VVidmark, Carroll Baker, Arthur Kennedv in drugi; John Ford, klasik ameriške kinematografije, najbolj pomemben prav zaradi vvesternov, je z Jesenjo Chayennov posnel zelo ambiciozno zasnovan »supervvestern« o žalostni usodi indijanskih plemen, ki jim okoliščine sredi prejšnjega stoletja nikakor niso bile naklonjene. Najboljši Indijanec je mrtev Indijanec, je bilo znano geslo. Veliki pokoli so se vrstili, vladni ukrepi pa so bili nezadostni, pomanjkljivi. Rezervati nikakor niso rešili problemov svobodnih ljudstev. Ford je skušal oživiti to tragedijo ljudstev. družinski pomen ki marta odgovarja Metka — sim vas za nasveti kaj nuj obleče, zadnji dan v let Silvestrovala bot v hotelu, zato bila gotovo mer na dolga c ka. Stara ser let, visoka 168, tam pa 64 kg. Marta — /Obleka naj bo krojena ob telesu inj bo segala do tal. Na skici se Me malo vidi gornli del obleke: je /brez rokavov z globokim izrezom. Gornji del je pod prsmi rezan v loku in malo naguban. Cez rame se lepo poda krznen ali volnen plet. V zadnjem trenutku Ce niste med tistimi, ki že poleti vedo, kaj bodo podarili svojim najbližjim za novo leto in takrat tudi že kupijo, potem se vas zdajle že malo loteva panika. Kaj se vas ne bi! Izbira v trgovinah je zdaj konec meseca vse prej kot dobra, police so bolj ali manj prazne. No, vendar se da še marsikaj tudi tik pred dvanajsto narediti, da ne bo žalosti v hiši. Svetujem pa vam, da najprej zavijete v papirnico in nakupite pisanega ovojnega papirja ali aluminijaste folije ter pisane zlate in srebrne trakove. Vse, kar ob novem letu damo iz rok, mora biti namreč kar najlepše zavito, v veselih barvah na izviren, če tudi malo prismuknjen način. Poiščimo stare škatle, jih oblepimo s pisanim papirjem ali aluminijasto folijo ter vanjo položimo steklenico pijače. Se velika pisana pentlja in darilo bo pripravljeno. Imeniten bo tudi lesen zabojček, ki ga bomo pobarvali z bronzo ali morda s kako drugo barvo in do vrha napolnili s pomarančami. Verjemite takega darila bo sedaj v času prehladov in splošnega pomanjkanja vitaminov marsikdo vesel. Ste skrit kuharski talent in še posebej, če je to vaša slabša polovica, se odločite za sladko hišico iz piškotov, čokolade in bonbonov. Zgradite jo po izvirni zamisli in oblijte s sladkorno raztopino. Pazite, da vam je kak Janko in Metka ne snesta še pred novim letom, podarite pa jo mladoporočencem brez stanovanja — v tolažbo in za upanje. Še ideja za kopalnico in tiste, ki so nori na čistočo. V velik steklen kozarec, v katerega ste sicer vlagali paprike ali kumarice, naložite več kosov barvastega mila, lepo zavijte z mnogo pisanih trakov — verjemite, hvaležno bo sprejeto. Ko smo že pri čistoči — če zvrtite kje kako škatlo pralnega praška, je bodo vsi zeloveseli, seveda pa ne pozabite na veliko pentljo. Še in še bi lahko naštevali: lep pleten cekar poln sadja, orehov, tri lepe enobarvne brisače, na katere ste izvezli monogram, za sladokusce kolekcijo več vrst sirov itd., itd. L. M. Saj ni treba, da so zimske rokavice ravno usnjene in podložene s kožuhovino. Nič manj lepe in tople niso tudi volnene rokavice. Spletimo jih v čim bolj veselih barvah s črtami in raznobarvnimi prsti. Pečena jabolka s snegom Potrebujemo: 4 jabolka, 2 žlici kake rdeče marmelade, 2 žlici sladkorja, sok pol limone, 1 žlička surovega masla ali margarine, 2 beljaka, žlička limoninega soka, ščepec soli, 3 velike žlice sladkorja v prahu, 3 žlice sesekljanih mandeljev. Jabolka olupimo in jih razpolovimo ter odstranimo peščišče. Z ravno stranjo spodaj jih denemo v plitko posodo odporno proti vročini. Marmelado umešamo s sladkorjem in limoninim sokom ter s tem namažemo jabolka. Obložimo jih s kosmiči surovega masla ali margarine in potisnemo v pečico, ki smo jo segreli na 200 stopinj. Pečemo 20 minut. Iz beljakov, žličke limoninega soka in ščepca soli stepe-mo trd sneg. Ko je sneg stepen, mu rahlo primešamo sladkor v prahu in mandeljne. Jabolka, ki so se že pekla 20 minut, obložimo s snegom in potisnemo še za 5 minut v pečico, da sneg rahlo porjavi. Saj ni treba vedno novoletno vzdušje v stanovanju pričarati z večjo ali manjšo smrečico. Zadostuje že nekaj vej, ki jih pritrdimo na steno in okrasimo s svetlečimi se okraski, trakovi in bonbončki. Praznik za gospodinje Najbolj naporni dnevi za gospodinje so praznični dnevi. Celotna družina je na kupu, vsi pričakujejo na domači mizi dobrote in prijetno dišeče jedi, ki jih zna pripraviti le gospodinja. Družina pa naveličana hrane po družbenih obratih med tednom zahteva kar veliko. Kaj naj bo torej v shrambi, da bodo vsi zadovoljni in gospodinja ne v zadregi, če pridejo tudi novoletni obiski? V shrambi naj le visi kaka suha salama, ki pride vedno prav, če so obiski ria vratih, ali pa za novoletni zajtrk. Še boljše je seveda, če bo shramba premogla gnjat. K njej narežemo kumarice, hren, ponudimo novoletno potico ali piškote, črn kruh, čaj in sadje. Iz teh jestvin lahko poljubno sestavljamo praznične zajtrke, večerje in malice, ne da bi družina pravzaprav vedela, da je vedno eno in isto, le da je drugače ponuđeno. In kaj bo za kosilo? Ce bodo družinski člani prizanesljivi in ne bodo sestavili predolg seznam želja, kaj naj bi med temi prazničnimi dnevi jedli, kar med letom niso in navadno so to jedi, ko je treba stati pri štedilniku ure in ure, se mora pač gospodinja znajti po svoje. Skuhamo govejo juho za vse praznične dni. Vsakič, ko jo ponudimo, jo obogatimo z zelenim peteršiljem in se potrudimo, da bo zakuha vedno drugačna. Če se vsi strinjajo s kislim zeljem, potem je zadeva lahka: prepražimo ga in zraven spečemo pečenice, ali pa skuhamo segedin golaž za več dni skupaj. Tudi sarme in sladko zelje na različne načine so jedi, s katerimi nimamo dosti opravka, pa srbski pasulj in morda še katera enolončnica, ki jo družina med tednom sicer pogreša. Seveda pa lahko ponujamo lačnim ustom tudi pečenke. Meso spečemo tudi dva dni prej in ga ponudimo hladnega z različnimi prilogami. Ce pa želimo toplo, pa je piščanec, krompir in nekaj zelenjave skupaj v pekaču pripravljeno tudi hitro na mizi. Solato otrebimo za nekaj dni vnaprej in shranimo zavito v hladilniku, za posladek pa postrežemo z vkuhanim kompotom ali pa ga iz različnega sadja tudi pripravimo dan poprej ali pa odpremo kbnzervo. Skratka, s prehranjevanjem družine med prazniki ni treba, da bi gospodinja obupovala pred štedilnikom — prazniki naj bodo tudi zanjo. Kdor pa misli, da bo med prazniki kaj shujšal, se moti. S shujševalno kuro je treba začeti po praznikih. L. M. POMENKI O PREDOSUAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG Kristal se vedno velja kot lepo in dragoceno darilo. V Murkinem ELGU v Lescah so bogato založeni z domačim in uvoženim. Cena: od 178,30 do 957,75 din Klasičen športni pulover z V-izrezom in kitami sodi v vsako moško garderobo. Iz kvalitetnega shetlanda v sivi in drap barvi jih prodajajo v ALMIRI v Radovljici. Cena: 258,30 din Ce iščete novoletno darilo, poglejte Se na Kokrin oddelek spominkov v GLOBUSU, kjer so dobro založeni z izdelki iz alaba-stra, kot sta svečnik in skrinjica za nakit, cigaretnica in etui za glavnik iz ročno obdelanega usnja, ogrlice iz slonove kosti, ročno izrezljani slončki iz Indije, čipkasti prtički itd. Cena: od 21 do 346,65 din (Bobovek, Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec) Po posebno ugodni ceni pa lahko za vašega motorista dobite pri Slovenijdavtu v Kranju (Titov trg) živobarvno čelado. Cena: 80 din (7. zapis) S slike, ki jo danes priobčujem, je razvidna vnanja podoba barona Antona Zoisa. Na videz strog in mrk, v resnici pa dobrodušen človek. Na jesen 1. 1872 je začel mož hirati. Sicer se je še za vse živahno zanimal, posebno vneto je bral slovenske časnike in časopise, a društvenih funkcij ni mogel več opravljati (bil je mimo drugega tudi deželni poslanec za kranjsko-loški okraj). Takole se je opravičeval, ko je tik pred smrtjo predajal svoje funkcije v mlajše roke: »Dobrega počutka se ne moreni hvaliti, zato sem primoran odpovedati se častnemu poslu, kajti samo ime imeti, pa ne delati, tega jaz nimam rad.« Za sklep še mično sporočilo: baron Anton Zois, ki je bil tudi klient Prešernove odvetniške pisarne, je ob koncu 1. 1848 v družbi z dr. Bleivveisom obiskal smrtno bolnega pesnika v njegovem kranjskem stanovanju. Pozneje se je lepo izkazal z visokim prispevkom za Prešernov nagrobnik. Brdski baron Anton Zois Vsekakor pa apeliram na zavedne Pre-doseljčane, pa naj bodo še tako sprti med seboj, da poskrhe, da pride Zoisova nagrobna plošča po toliko letih spet na dan. Saj, zdrobljena menda vendarle ni? Tembolj bi radi spet videli Zoisov nagrobnik tudi zato, da bi prebrali celoten slovenski tekst (sestavil dr. Janez Blei-weis). Takole je bilo vklesano pod podatki o rojstvu in smrti: Tebi, Rodovine svoje očetu milemu, Naroda slovenskega preljubljencu, ki Te gesla vnela zarja: »Vse za vero, dom cesarja!« Tebi, Domovine, zvesti sin, Hvala ne zveni spomin! Tak je bil čas, taka je bila Bleivveisova in še mnogih zvestih državljanov- miselnost/vse za vero, dom, cesarja . .. BEL ANGEL Popotniku, ki stopi na predoseljsko pokopališče, se oko, hočešnočeš, najprej ustavi na belem marmornem angelu nad grobnico Zoisovih sorodnic. Angel (ali kerubin, če hočete) trosi belo kamnito cvetje na grobnični pokrov. Po naročilu grofa Rudolfa VVelserja je belega kerubina izklesal italijanski kipar G. Ciniselli v Rimu, in sicer 1. 1881. Tako je zapisano v podstavku. Omenjeni grof je bil v avstroogrski diplomatski službi. S Cele-stino baronico Zois-Edelstein se je poročil na Bledu (29. 9. 1872). Žena mu je umrla (7. 2. 1876) v Carigradu ter so jo nato prepeljali v Predoslje. — Poleg nje spi v tej grobnici tudi Serafina, roj. baronica Zois-Edelstein. umrla na Bledu 21. 11. 1904. Grob teh dveh žena iz rodu slavnih Zoisov je torej le ohranjen. Nevarnost razpada pa grozi umetnini — kamnitemu kerubinu. Prej — vsaj še do 1. 1929 — so kip pred vsako zimo skrbno pokrivali z lesenim opažem in tako preprečevali delovanje zmrzali. Zakaj se spuščam v te drobnarije? Zato. ker je v nevarnosti še mnogo dragocenejši kulturni spomenik — Prešernov nagrobnik v Kranju. Tudi tega bo lepega zimskega dne razžrla ledena zmrzal — potem pa bomo krivili drug drugega. Pri vsem morju arhitektov, ki v Kranju dobro služijo, ni enega, ki bi v take stvari posegel. Nenaro-čen, iz lastnega občutka, da je treba spomenik obvarovati. Včasih so bili ljudje bolj skrbni gospodarji... In večji idealisti . . . ZADNJI LASTNIK BRDA Bil je to baron Michelangelo Zois (roj. 18. 6. 1874), ki je umrl (18. 12. 1945) daleč od ljubega Brda — v koroških Škofičah nad Vrbskim jezerom. Imel je naslov vladnega svetnika, ukvarjal pa se je kot upokojenec s posestvom, ki ga je imel v bližnjih Dolah. Njegova žena je bila Ljubljančanka Treo. ' Milena iz znane rodbine Bila pa je Milena zadnja iz rodbine Zoisov,, ki je še živela in umrla na Brdu (23. 9. 1926), še razmeroma mlada, komaj petinštiridesetletnica. • Edini otrok prejšnjega lastnika je bil sedaj še živeči sin Michelangelo, rojen v Ljubljani 19. 11. 1903, ki je zadnji reprezen-tant te za Kranjsko pomembne, iz Ber-gama izvirajoče plemiške rodbine (viteštvo 1739, baronat 1760). Diplomiral je na ljubljanski univerzi iz kemije in živel do leta 1971 v Ziljici pri Podkloštru na Koroškem. Od tam se je odselil s svojo tretjo ženo na Niž. Avstrijsko, kjer živi njegova pastorka. Čeprav slovenski zemlji odtujen, je inž. Zois skoro vsako leto prihajal na obisk v Slovenijo. On tudi hrani precej dragocenih listin v zvezi z Brdom in družino, ki jih je podedoval od očeta, medtem ko je originalno plemiško diplomo pred nekaj leti poklonil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Vse tako kaže. da se bo spomin na slovito rodbino — za nekdanjo Kranjsko vele-pomembno, polagoma porazgubil. Zdaj so ostali le še grobovi na ljubljanskih Žalah, v Predosljah, v Škofičah in Volšperku. CZ. f/&f/c///(>i a/i /ca V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje- 5vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Ko je Američan že odpeljal, sem opazil, da mi je dal svoj kovček namesto mojega, namesto tistega od stare mame. Če se ne bi tako bal, da bom zamudil na vlak, bi bil gotovo že prej opazil pomoto.« »Gotovo bi,« meni Joannes in si ogleduje tuj kovček, ki so ga bili položili na večjega poleg voznika. »Saj je skoraj polovico manjši od tvojega.« »Polovico že ne,« ugovarja Leonard. »Saj ju ne merim z metrom,« se obregne Joannes. Leonard poskoči. »Govorim približno.« Jean Marc se brani: »Izginil je kakor blisk!« > »Čimprej mu ga moraš vrniti,« svetuje Emilie. »Ali pa mu najprej piši,« meni Joannes. »Pošlji mu pismo, da se domenita za zamenjavo.« »Na kovčku ni ne njegovega imena ne naslova. »Čudna stvar!« odvrne Joannes. »Ni, če se voziš v svojem avtu,« meni Leonard. »Svojem!« se ponorčuje Joannes, ki je to jutro očitno jezen na svojega brata. »Naj povem, kako jaz mislim: ali se je etiketa po naključju odlepila, ali pa jo bomo našli pod pokrovom kovčka. Druge dežele, drugačne navade! Američani imajo dovolj napak, na organizacijo pa se razumejo.« In ošine Leonarda izzivalno, vendar brez koristi, ker le-ta odvrne: »Ze prav, kaj pa, če je kovček zaklenjen?« »Ni, preizkusil sem ključavnice,« razloži Jean Marc. »Ampak na hodniku je bila tako huda gneča, da niti za milimeter nisem mogel dvigniti pokrova.« X Emilie je vsa iz sebe: CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Na hodniku? Si stal? Vso noč?« »Da, mama.« »Kaj pa tvoj kovček?« je radoveden Joannes. »Upam, da je bil zaklenjen?« »Poslušaj, očka,« pravi Emilie, »saj vendar ne boš sumničil gospoda, ki je bil tako ljubezniv do Jeana Marca!« »Do tujcev moraš biti zmeraj nezaupljiv,« meni Joannes kot izkušen človek. »Da, moj kovček je zaklenjen,« odvrne Jean Marc. »Sicer pa je bil skoraj prazen.« »Ampak tisto je kovček stare mame,« znova opozori Leonard. »Lahko smo brez skrbi, na mojem kovčku je moje ime in naslov.« »Lvonski?« hoče vedeti Joannes. »Seveda!« Leonardu se obraz razvedri. »Če je tako, je doma gotovo že brzojavka. In stara mati bo že vedela, kaj se je zgodilo.« »Upajmo,« zamrmra Joannes. Zdaj se oglasi Marie Louise, ki sedi na Leonardovih kolenih in jo je doslej zanimala samo vožnja: ulica Auguste-Comte, trg Bellecour, Trg republike — mestne četrti, ki jih ni še nikoli videla tako zgodaj zjutraj: »Jean Marc, saj ni v tistem kovčku darilo, ki si mi ga prinesel?« Strica in očeta posili smeh. Jean Marc pa je videti še bolj potrt. »Ničesar ti nisem prinesel. Vse zadnje dneve sem imel preveč dela. Včeraj pa je bila nedelja.« Marie Louise oblijejo solze. »Bi rada zaušnico?« ji pravi mati. Kljub temu pa so vsi postali boljše volje. Joannes zadovoljno pripomni: »Bližamo se Predilnicam in tkalnicam Saint-Policarpe!« In se obrne k sinu: »Nič ne vprašaš, kako gredo posli?« Jean Marc odvrne, ne da bi mu iz bolestnega glasu zazve-nelo vsaj trohico zanimanja: »Seveda, očka!« »Pravkar smo praznovali stoletnico. Februar 1830 — februar 1930! Bila je lepa priložnost za uspešno in zelo ganljivo slavnost. Gospod Couzon je imel čudovit govor, kajne, Leonard?« — Leonard prikima — »Dvignili smo kozarec izvrstnega šampanjca za zmeraj cvetoče podjetje. Natanko tako, kot je dejal gospod Clement, naš starešina, ko je izročil gospodu Cou-zonu darilo vsega osebja: Minilo je sto let, odkar je oče vašega očeta ustanovil Tkalnico in predilnico Saint-Polycarpe. Čez sto let jo bodo sinovi vaših sinov proslavili s še bogatejšim slavjem kot danes mi. Navzoča je bila tudi gospa Couzonova s svojimi otroki in nosila je prekrasno biserno ogrlico, ki ji jo je bil gospod Couzon podaril tisto jutro! In potem bi se lahko reklo, da je imel besedo za vsakogar. Gospa Combe, ki je postala moj pomočnik pri blagajni, se je kar razjokala.« »Kako pa materialna plat?« Videti je, da se je šele zdaj prebudil, se zavedel. Joannes in Leonard se presenečeno spogledata. »Kakšna materialna plat?« »Vaša zasluga je, da podjetje uspeva, zasluga vseh uslužbencev! Kaj je gospod Couzon podaril vam poleg šampanjca in ogrlice svoji ženi?« »Da nisi po naključju postal komunist?« nezaupljivo vpraša Leonard. Jean Marc mu odvrne: »Je mar človek komunist, če misli, da stoletnico proslaviš najlepše tako, če vsem nameščencem zvišaš plače? Zaslužili so si!« Joannes skomigne z rameni. »Vsem! Takšni so dandanes mladi ljudje. Vsi bi morali dobiti vse, slabi in dobri, zvesti in nezvesti. Počakaj vendar na nagrade ob koncu leta, Jean Marc. Gospod Couzon bo gotovo znal poiskati svoje prave prijatelje med uslužbenci, če si smem dovoliti.« »Lahko ješ, Jean Marc?« je v skrbeh Emilie. »Si od sinoči sploh kaj pojedel?« »Ne, mama, samo zaspal bi rad za nekaj ur!« »Najprej boš moral videti svojo staro mater. Še bolj se bo jezila nate kakor mi, da si tako pozabil na svojo družino.« . »Nisem vas pozabil. Sicer zdaj ne bi bil tukaj.« »Za ulico Dumont boste zavili prek trga Croix-Rousse,« ukaže Joannes vozniku. »Čim bolj se bližamo domu, tem bolj se sprašujem, ali je brzojavka res prispela,« ugiba Leonard. »Če ni, bo to čedna zgodbica za staro mater . . .« »Nikoli ne veš,« meni Joannes mehko. »Včasih jo res kaj zabava.« »Malokdaj.« Trg Croix-Rousse. Kip Jacquarda, zaščitnika »svilarjev«, kot je zapisano na podstavku, ki je večno počivališče golobov. Taksi stoji: »Ne čakajte me, poravnal bom račun,« pravi Joannes. »Prinesel bom velik kovček. Lčonard naj vzame ameriškega, skrivnostnega!« Bergerovi se razsujejo po pločniku. Ulica Dumont je zmeraj mirna in ob tej uri prazna. »Lahko storiva narobe,« svetuje Leonard. »Tako boš hitreje za nami.« ' v »Čisto lahko vzamem sam oba,« se ponudi Jean Marc. »Nikakor, nikakor,« se upre Joannes. »Slaboten si še in do našega četrtega nadstropja so še zmeraj sto štiri stopnice. Ubogaj ta oba!« Molče se vzpenjajo. Marie Louiso vleče njen brat, ki ga čedalje bolj stresa mraz. »Obrišite si čevlje, otroci,« prosi Emilie. »In pozvonimo, stara mati je naročila, naj pozvonimo.« Marie Louise se dotakne zvonca s plašnim prstom in se takoj skrije za mater. Leonard pravi: »Stopi naprej, Jean Marc« Vratom se bližajo urni koraki. Ze se odpirajo. Jean Marc zašepeta: < »Dober dan, stara mati,« in se prikloni. »Ah, ti si,« pravi ona. »Dober dan!« Suh poljub, nato pa stara mati odkoraka proti jedilnici, ker je v predsobi pretemno, da bi si lahko ogledala popotnika. Tam je skozi dve okni videti nebo, številne strehe in prijazne griče s plemenitim imenom Zlate gore. Vsi gredo za njo. Lčonard se medtem znebi nesrečnega kovčka. Stara mati se medtem obrne k Jeanu Marcu. Majhna, drobna, vzravnana, skrbno negovana, z lepimi sivečimi lasmi in z očmi, ki jim nič ne uide. V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Našim občanom Sedaj je še 1973. Kmalu bo novo leto 1974. Novo leto pa želi razveseliti vsakega otroka posebej. Moja želja je velika. Skupaj s svojimi sošolci želim, da nam novo leto prinese novo šolo, NOVO POSEBNO OSNOVNO ŠOLO! Stara je že pretesna. Prostori v njej so premajhni. Preveč učencev je sprejemala vsak dan. Med nami je krožila šala, da se ne smemo nič zrediti, če hočemo še vsi ostati v istem razredu. V tem je pol resnice. Pa kaj bi pripovedoval o slabem, ko pa se je naša želja uresničila. Letos smo se preselili v novo šolo. Radi jo imamo, ker je velika in lepa. Njeno lepoto uživamo in se v njej radi učimo. Prostori so lepi in veliki, lepo opremljeni, zračni in svetli. Ni nam več težko slišati opazke, da hodimo v posebno osnovno šolo, saj vemo, da je to ena najlepših šol v občini. Preteklo bo že leto dni, kar smo v novi šoli. Sedaj ko bo novo leto 1975, ne razmišljam več o tako velikem darilu. Sklenil sem, da bom pazil na šolo, v kateri se učim za življenje. Tako so sklenili tudi moji sošolci v osmem razredu in upam, da vsi učenci šole. Kot učenec 8. razreda se zavedam, da nam šole ni prinesel dedek Mraz. Vem, da so zanjo delali naši starši in vsi ^ostali ljudje. In vsem rečem: ISKRENA HVALA! . . Učenec 8. razreda posebne osnovne šole Kranj U-čenec, ki je napisal ta sestavek, je eden od 210 umsko manj razvitih otrok, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo Posebno osnovno šolo v Kranju. Vsako leto zaključi šolanje fta posebni osnovni šoli približno 20 učencev, ki se vsi s pomočjo tirna na Šoli in zavoda za zaposlovanje vključijo v delovni proces in na svojih delovnih mestih dosegajo dobre rezultate. Tako postanejo pri delu in tudi na ostalih področjih enakopravni člani naše socialistične družbe. Na oddelku za delovno usposabljanje se v letošnjem letu usposablja *S otrok in mladostnikov. To so fantje in dekleta, ki se zaradi stopnje duševne prizadetosti niso mogli vpisati niti na posebno osnovno šolo. Z Usposabljanjem na posebnih oddelkih pa pridobijo toliko socialnih lfi delovnih navad, da se lahko kot mladostniki vključijo v delavnice Pod posebnimi pogoji. Z naglim in uspešnim razvojem Posebnega osnovnega šolstva v naši občini smo res lahko zadovoljni. Delo z duševno manj razvitimi otro-. c* in mladostniki pa tudi z njihovimi staršipa moramo še izboljšati. Ze leta 1968 smo v Kranju ustanovili Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam,, v katerega 8o vključeni strokovni delavci v posebnem šolstvu, starši umsko manj razvitih otrok in strokovni delavci iz služb, ki obravnavajo naše otroke. Društvo je bilo v času od ustanovitve pa do danes pobudnik za mno-Se akcije, ki so prispevale k razvoju Posebnega šolstva v naši občini. širši družbeni cilj Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim 0sebam izhaja iz dejstva, da je bila ta kategorija prizadetega prebivalstva do nedavnega zapostavljena. Naša organizacija je ena od najmlajših socialno humanitarnih organizacij in zato se še vedno bori za °&/'o stopnjo osveščenosti širše javnosti, da bi le-ta zavzela pravilen °dnos do umsko prizadetih oseb. haloga naše organizacije na terenu je, da prek krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij pridobi prizadetim osebam ustrezno mesto v- okolju, kjer delajo in živijo. Vsak izmed naših-učencev in gojencev je željan življenja sredi med ljudmi, ki ga bodo sprejeli in imeli radi. Vsak se veseli priznanja, drobnih pozornosti in hvaležno vrača ljubezen, ki mu jo dajemo ob učenju in delu. Poleg tega se moramo zavedati, da ti fantje in dekleta ali pa-njihovi starši nimajo krivde za umsko prizadetost, kot na drugi strani najbistrejši učenci drugod nimajo zaslug za svojo bistrost. Za to, kar jim je dala narava. Nekaj pa za prizadete lahko storimo! Vsi tisti, ki imamo več izobrazbe, več znanja in več sposobnosti, naj bi po svoji človeški moči in dolžnosti pomagali živeti njim, ki so manj sposobni. Da s tem zmanjšamo krivico narave in lajšamo življenje tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam VABI VSE OBČANE IN ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, da pristopijo in se včlanijo v društvo. Spoznali bodo naše otroke in pomagali izboljšati odnos posameznikov do umsko manj razvitih oseb. Naša celotna družba pa bo s tem obogatila človeške odnose med ljudmi in potrdila svojo humanitarno funkcijo v današnjem svetu. Nove člane bomo vpisovali na oddelku za delovno usposabljanje (Stara posebna osnovna šola), Stritarjeva 7, Kranj. Vsem občanom in vsem prijateljem naše mladine pa želimo čim bolj uspešno in zadovoljno novo leto 1975. Društvo za-pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Predsednik: Habjan Križaj Antonija Tajnik: Irena Fister Železarji uspešno V Železarni Jesenice so zadnje dni letošnjega leta v večini obratov že izpolnili letni plan, v drugih obratih pa ga bodo predvidoma do konca leta.. Po izračunih gospodarjenja v prvih devetih mesecih so se namreč jeseniški železarji odločili, da bodo 'delali do konca leta vse sobote in tako poslali na trg toliko, za kolikor so se obvezali." D. S. Zazidalni načrt Mojstrane Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Dovje—Mojstrana sp govorili o zazidalnem načrtu B v Mojstrani. Potrdili so zazidalni načrt in pripomnili, da se mora določjti vrstni red gradnje in urediti zamenjava zemljišča pri vseh tistih lastnikih, ki' se še ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. D. S. Kriškim tabornikom plaketa JLA Na tovariškem srečanju, ki ga je pretekli petek v počastitev 22. decembra priredil predsednik tržiške občine Milan Ogris, je predstavnik obmejnih enot JLA izročil tabornikom odreda Kriška gora iz Križev malo plaketo JLA. S tem visokim priznanjem je odred odlikoval komandant ljubljanskega armadnega področja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Taborniki so prejeli plaketo JLA za zgledno sodelovanje z JLA in enotami splošnega ljudskega odpora. Kriški taborniški odred je prvi med gorenjskimi taborniki prejel visoko priznanje. K. U DO 10% POPUST u trgouinah z lesnim in gradbenim materialom SLOVSNIJAIES I rt rt Ljubljana, GR hala »D« Titova 50, telefon 312-598 Vižmarje, Plemljeva 68, telefon 72-397 Domžale, AntonaiSkoka .20 a, telefon 51-881 in 51-566 Popust velja za stavbno pohištvo do 20. januarja 1975. leta En ogled je vreden več kot 1000 besed Spalnica Petra PRIVOŠČITE SI VELIKO UDOBJE NA MAJHNEM PROSTORU! 7«došča vam že 14 kvadratnih metrov, da si omislite eno izmed inačic spalnice S: komMnaci a Turnirja tanganjika in belo P^an*^ v furniriu tanganjika ali pa v hrastovem furnirju. V petdelno omaro lahko snra ni obSludf več6lanska družina. Prostor za posteljnino ob ^ju Kredit do 15.000 dinarjev. Ob nakupu z devizami 5 % popust. Petro si lahko^ogle-date v naši prodajalni. Za dodatne informacije pišite na naslov: Lesnma, SJEP, 61000 Ljubljana, Parmova 53. KRANJ Primskovo in Titov trg 5 iovna vzgoja, 4. razred. Ste že kupili srečko Žrebanje bo 5. januarja 1975. Iz- novoletne loterije I ■ žrebanih bo 17 premij in 106.688 Glavna premija je 400.000 din. Jugoslovanske loterije drugih dobitkov pravi naslov za denarne zadeve stanovanjsko posojilo je za naše varčevalce zidak, kije vedno na zalogi in s katerim lahko zgradite še enkrat več /o ljubljanska banka Izvršni svet skupščine občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja Poklicne tekstilne šole v Temeljni organizaciji združenega dela »Šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj« v sestavi »Tekstilnega centra« Kranj. Pogoji: učitelj srednje šole z dokončano najma.lj višjo izobrazbo in ki glede izobrazbe izpolnjuje tudi druge z zakonom določene pogoje: najmanj 5 let izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralno politične kvalitete. Razpisano delovno mesto bo možno zasesti s 1. februarjem 1975. Rok za prijavo je 16 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnjo, kolkovano z 2 din, življenjepis, dokazilo o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah ter potrdilo o nekaznovanju in da niso v preiskavi na naslov: Izvršni svet skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj. Odbor za medsebojna razmerja delavcev osnovne šole Matije Valjavca Preddvor razpisuje naslednje prosto delovno mesto: hišnika — kurjača Zaželeno: ključavničar, mizar, po možnosti izpit za kurjača in razumevanje za delo ob otrocih Rok za prošnje je 15 dnf po objavi razpisa na OMRD osnovne šole Matije Valjavca Preddvor. Dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju VUKAMIN ima samotni vložek, odporen proti kislini, zato je: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker samotni vložek propušča kislino pod 2,5 %, — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. ŠT.1 DIMNIK dimnik schiedel s samotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen, — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. V EVROPI schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. prodajna mesta: Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana. Kinopodjetje Kranj vas vabi, da si v kinu Center ogledate amer. barv. glasbeni film Moje pesmi — moje sanje Režija: Robert VVise Igrajo: Julie Andrevvs, Christopher Plummer, Eleonor Parker Film je prejel 5 oskarjev! Na sporedu: v nedeljo, 29. decembra, ob 21. uri — premiera od 2^do 6. januarja 1975. Vsem cenjenim kinoobiskovalcem želimo srečno in uspešno novo leto 1975. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam AVTORADIO in motorno žago STIHL. Mubi, Britof 190 , 7865 Prodam dve KRAVI, eno z mlekom, drugo pred telitvijo. Zg. Otok 4, Radovljica 7880 Prodam nov krojaški električni ŠIVALNI STROJ znamke PFAFF KL138. Rozman, Ul. Vide Šinkov-fceve 11, Kranj 7897 Prodam 15 mesecev staro TELI-C0, čisto simentalko. Naslov v oglasnem oddelku 7898 Prodam MIZO, štiri STOLE, oljno PEČ. z ventilatorjem GIBO, PRALNI STROJ češke znamke, kovinsko SAMOKOLNICO, gradbeno OMARICO s trofaznim števcem. Naslov v oglasnem oddelku 7899 Prodam mesnatega PRAŠIČA od 120—130 kg in SLAMOREZNICO s puhalnikom. Voglje 65, Šenčur 7764 PSIČKO, foksterierko z rodovnikom, staro dve leti, prodam. Bavec Matija, Kovor 107, Tržič 7900 Zaradi selitve takoj poceni prodam POLKAVČ, majhno VITRINO, PEČ na premog, PEČ na olje, stenski OBEŠALNIK, električni LONEC za kuhanje perila. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Rožanc (pri Medarovski), Betonova 23, Kokrica, Kranj 7901 Prodam mesnate PRAŠIČE od 170 do 220 kg pO 16,00 din. Zabnica *t. 23 , 7902 Prodam PLINSKO PEČ super ser, nova, z jeklenko. Rozman Ciril, , Dolžanova pot 7, Kranj 7904 Prodam dve lepi nemški OVČAR-Kl, 4 mesece stari, dobri učenki in Wjki, puhov PQNY EXPRESS- z amortizerji, MOSKVIČ 407 po delih jn GUMl voziček, nosilnost 500 kg. Rehberger Slavka, Mandeljčeva 8, Kranj 7905 Nov KRZNENI PLAŠČ — »PERZIJANER«, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 7906 , Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Cirčičel7 7907 Reklamna prodaja v prodajalnah ŽIVILA Termoakumulacijsko PEČ 2,2 KW Prodam. Tenetiše 46, Golnik 7908 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Hrastje 153 7909 Prodam suhe borove PLOHE. Visoko 39 7910 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO z žimnicami ter razno drugo Pohištvo. Kresal, Groharjevo naselje 5?, Škofja Loka 7911 Novo otroško HARMONIKO, 40-b asno, vveltmaister, poceni prodam. Zupan, Bistrica 162, Tržič 7912 Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Sr. vas 41, Šenčur 7913 Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol. Zg. Plavž 9, Jesenice 7914 Prodam lepa zimska JABOLKA Po 3 din. Bled, Prešernova 12 7915 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČJE. Suhadole 56, Komenda 7917 Prodam KRAVO frizijko s teličkom ali po izbiri. Voglje 61, Šenčur 7917 Prodam polrodovniške nemške °VČARJE. Vodnik, Prebačeva 68 7918 . Po stari ceni prodam še nevgra-Jeno PEČ za centralno kurjavo HlDROMETAL MENGEŠ - 34 " ^vo z bojlerjem. Stare Stane, Stranka 16, Kranj 7919 .Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Kern, Praprotna polica 28, 1 Cerklje 7920 t Prodam devet mesecev brejo TE-LICO ali KRAVO po izbiri. Dorfarje jl, Zabnica 7921 Prodam KOPALNO KAD, 170cm. Ogled v nedeljo. Šenčur, Kranjska cesta 28 s 7922 .Prodam SLAMOREZNICO z ve-^80 in puhalnikom. Podpeskar, Breg Preddvor 7923 Prodam otroško POSTELJICO, jfftncosko posteljo, več omar in TELEVIZOR. Jaklič, Bičkova 2 a, Kranj, Kalvarija 7924 Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila. Babni vrt 8, Golnik 7925 Izdaja Čl* Glas, Kranj, Ulica Mo6e Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja L — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna 90 din, polletna 48 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. rroaam aooro onranjen vzidljiv, desni ŠTEDILNIK. Zg. Brnik 91 7926 Ugodno prodam SILOREZNICO z motorjem in dodatnim puhalnikom. Pušavec, Hudo 3, Tržič 7927 Prodam staro SVINJO ali PRAŠIČA za zakol, 170 kg težko. Komenda 14 7928 Prodam »LEGNARJE« za skedenj in nove salonitne plošče. Tomaž Grohar, Radovljica, Jalnova št. 4 7929 Prodam PLINSKI ŠTEDILNIK na 4 plošče. Bogataj Franc, Zasavska 29, Kranj 7930 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zapoge 21, Vodice 7931 Prodam eno leto starega BIKCA, PRIKOLICO za osebni avto in ročno električno BRUSILKO. Bukovica 20, Vodice- . 7932 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 25 7963 Prodam SVINJO, 270 kg težko, in PRAŠIČA, 150 kg težkega in čistokrvnega psa BERNARDINCA. Šenčur, Pipanova 40 7964 Prodam TRAKTOR DEUTZ, 30 KM s kabino. Zg. Brnik 26, Cerklje 7965 Prodam KONJA za vsa dela. La-hovče 24, Cerklje * 7966 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 190 kg težkega. Lahovče 32, Cerklje 7967 Prodam KRAVO s teletom, semenski KROMPIR in droben krompir. Zg. Brnik 36, Cerklje 7968 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Štefanja gora 28, Cerklje 7969 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Zalog 4, Cerklje 7970 Prodam PRAŠIČA za zakol in JABOLKA — voščenke. Pilar, Belehar-jeva 15, Šenčur 7971 Prodam več PRAŠIČEV za zakol. Naklo 52 7972 Prodam snežne VERIGE 14—15 col in SMUČARSKE ČEVLJE št 42. Rajgelj, Zasavska 39, Kranj 7973 Prodam dve mladi KRAVI simen-talki s teleti ali brez. Ilovka 11, Kranj 7974 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo 23, Kranj 7975 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje na štiri plošče in nerabljen štedilnik na trdo gorivo. Kranj, Pot na Jošta 1 a 7976 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje na trdo gorivo — desni. Zg. Bitnje 19 7977 Prodam PRAŠIČA. Kokalj Stanko, Predoslje 7 7978 Prodam dobro ohranjeno motorno ročno KOSILNICO LAVERDA (bencin, petrolej) in kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC — enofazni. Dobnikar, Verje 1, Medvode 7979 Prodam PUNTE in BANKINE. Potoče 21, Preddvor 7980 Prodam dva PRAŠIČA od 40 do 60 kg težka. Suha 14, Kranj 7981 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 200 kg težkega. Gasilska 2, Stražišče, Kranj 7982 Prodam emajlirano POMIVALNO KORITO, pult, BOJLER in peč na olje EMO 8. Arhar Jože, Sorska 10, Škofja Loka 7983 Prodam ŽAGO STIHEL 045 z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku. 7984 Prodam KRAVO z drugim teletom. Strahinj 65, Naklo 8004 Prodam suha BUKOVA DRVA. Naslov v oglasnem oddelku 8005 Prodam dva mlada KOŠTRUNA. Sr. Bitnje 63 8006 Prodam STROJ za pletenje — dvovrstni COMPUTATOR MOD. 321 SINGER. Hlepce 1 a, Lesce kupim Kupim vprežni OBRAČALNIK in GRABLJE v dobrem stanju. Ga-šperšič Ivan, Valburga 9, Smlednik Kupim rabljen PRIMEŽ. Naslov v oglasnem oddelku 7945 Kupim ŠIVALNI STROJ. Ponudbe z znamko in ceno na naslov: Markun Francka, Srednja Bela 36 7946 Kupim BETONSKI MEŠALEC, lahko brez motorja. Gogala, Dvorska vas 7, Begunje 7948 Kupim decimalno TEHTNICO, 300 ali 250 kg, leseno. Bitenc, Visoko 15, Šenčur 7992 vozila Prodam ZASTAVO 750 in nizko, skoraj novo DNEVNO OMARO. Štravs, Lesce, Finžgarjeva 2 7785 Prodam FIAT 850 SPECIAL, letnik 1970. Sp. Gorje 39 7844 Prodam VW KOMBI, nosilnost 820 kg, zaprt in traktor PASQUALI 15 KM. Roblek Matija, Bašelj 32, Preddvor 7933 ŠKODO 100 L-po delih in PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tre-ven, Stara cesta 3, Kranj 7934 Prodam PRIKOLICO za osebni avto do 1000 kg. Kokrica, Betonova št. 3 7935 Ugodno prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965. Duplje 3, telefon 47-080 7936 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Kern, Partizanska 5, Kranj 7903 Prodam TAM 2001 in WART-BURG turist (karavan) letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku 7937 Prodam karambolirano ŠKODO Š 100 ali po delih. Posavec 17, Pod-nart 7938 Takoj prodam SPAČEK, letnik 1972. Informacije po tel. 75-545 ali osebno. Smrekar, Prešernova 6, Radovljica 7939 Kupim avto OPEL KADET od 1971. letnika dalje. Naslov v oglasnem oddelku 7940 Avto ZASTAVO 750, garažiran, prodam. Informacije na tel. 23-263 7963 Prodam ŠKODO, letnik 1970. Smledniška 126, Kranj . 7942 Prodam FORD ESKORD. Stara Loka 4, Škofja Loka 7985 ' Prodam ŠKODO, letnik 1967. Kern Jože, Zg. Bitnje 262 • 7986 Ugodno prodam AUSTIN MAXI 1500, letnik 1970. Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič 7987 Kupim ZASTAVO 750. Informacije na tel. 22-808 7993 Zahvala ' Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica Vinka Vidmarja iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Stenšakovi, gospodu župniku iz Šenčurja, tovarni Iskra Kranj, KZ Cerklje, GD Šenčur in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, hčerka Anica in Mari z družino. Šenčur, 24. decembra 1974 Zahvala Ob izgubi drage mame in stare manie Marije Kimovec iz Cerkelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja. Posebna zahvala č. duhovščini iz Cerkelj in Servisnemu podjetju iz Kranja. Žalujoči: sinovi Ciril, Ivan, Stane in Ludvik z družinami ter hčerka Ljudmila. Cerklje, Dvorje, Praše, Gorje, 23. decembra 1974 Zahvala Ob nenadomestljivi, mnogo prerani izgubi naše zlate žene, mamice, sestrične in tete Ide-Helene Kimovec roj. Černe se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih urah stali ob strani, nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo delavcem tovarne BPT Tržič, govornici ob odprtem grobu in vsem, ki so obsuli njen prezgodnji grob s cvetjem. Žalujoči: mož Jože, hčerka Valerija, sin Jure in ostalo sorodstvo. Tržič, 24. decembra 1974 Ugodno prodam FIAT 850 special, letnik 1971. Ogled v soboto 28. 12. 1974. Cerklje 80 7988 Prodam AMI 8, letnik 1970. Jesenice, Tomšičeva 68 7990 Prodam FIAT 1300, letnik 1964 — italijanski. Izredna priložnost za avtokleparje. Cena po dogovoru. Križnar, Zg. Bitnje 174 7991 stanovanja GARSONJERO ali SOBO s kuhi-nio v Kranju ali okolici nujno iščeta zakonca z dvema otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku 7850 V Škofji Loki iščem SAMSKO SOBO. Ponudbe na Osnovna šola Peter Kavčič, Škofja Loka, Pod-lubnik 1 7943 Nujno iščem SOBO v Škofji Loki. Simončič Jolanda, Stara vas 51, Žiri 7994 Oddam opremljeno GARSONJERO s posebnim vhodom v bližnji okolici Kranja, ženski, katera bi nudila varstvo 6 mesecev starega otroka. Prednost imajo mlajše upokojenke ali delavke, ki delajo na dve izmeni. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »15. februar 1975« 7995 Delavki, ki dela samo v nočni izmeni, nudim za dvourno dnevno pomoč nekomfortno enosobno STANOVANJE s posebnim vhodom in plačilo. Ponudbe pod »5 km od Kranja« 7996 Iščem neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 7997 Poceni prodam manjšo GARSONJERO v Kranju. Velikost 15 kv. metrov. Ogled od 15. do 19, ure. Naslov v oglasnem oddelku. 7998 posesti Kupim HIŠO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku GARAŽO v centru Kranja na Cesti Staneta Žagarja 7, ugodno prodam. Dolinar, Partizanska 42, Škofja Loka, telefon 60-190 7999 Kupim zazidljivo PARCELO ali nedograjeno HIŠO na relaciji Kranj — Preddvor ali bližnji okolici Kranja. Koselj Alojz, Mile 4, Šenčur 8000 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna v Cepuljah zaprta 31. decembra 1974 in 1. januarja 1975 7950 Izdelujem PRIKOLICE po naročilu in priključke. Zalaznik Janez, Studeno 21, Železniki 7951 čestitke ANSAMBEL RUDIJA JEV$KA želi vsem ljubiteljem njihovega igranja SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1975 7957 najdeno Najdeno je ŽENSKO KOLO -modre barve. Dobi se: Kurirska 1, Primskovo, Kranj 7961 ostalo KRAVO z mlekom sprejmem v rejo. Mošnje 22, Radovljica 7962 zaposlitve Iščem kvalificiranega ZIDARJA. Ovsenik Jože, Jezerska 108 d, Krani 800 i izgubljeno Na plavžu v Železnikih sem izgubil ZAPESTNO URO. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi odda v Samopostrežno trgovino Železniki 7952 V Zanovi ulici se je izgubil mlad SIAMSKI MUC. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne v Zanovo 28 7953 loterija u O Vlit 20 80 660 7490 73970 36160 94320 76230 319270 1 72181 78981 87351 59361 533231 385101 449761 92 62 52 882 27852 204892 593892 03 59093 50543 073023 009293 214453 74 09674 0> Z 2.S ■ 06 "O 20 20 60 500 600 800 800 800 5.000 10 600 600 800 1.000 5.000 5.000 10.000 20-20 30 80 600 , 5.000 150.000 20 800 1.000 5.000 5.000 10.000 30 600 E a S h o X .* 82584 46544 5 41845 81135 22575 17635 225725 96 - 676 886 3966 60556 25346 129286 27 8657 38217 69097 032537 88 28 68858 13258 09918 245568 319 35669 31969 29399 466369 T3 « o o 06 "O 1.000 1.000 10 600 600 800 1.000 10.000 40 60 80 200 600 1.000 10.000 30 300 800 800 10.000 40 50 600 800 1.000 5.000 100 600 800 1.000 5.000 prireditve 27. 12. 1974 ob 18. uri NOVOLETNI PLES v zadružnem domu na Primskovem. Igral bo ansambel TRGOVCI. Vabljeni. 8002 GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igra ansambel MODRINA. Vabijo gasilci! 6319 ŠPORTNO DRUŠTVO VOKLO prireja vsako soboto PLES. Igrajo TURISTI. Vabljeni 7661 GOSTIŠČE VALERIJA Zg. Jezersko vabi na SILVESTROVANJE. Cena rezervacij 110 din. Igra godba. Rezervacije po telefonu 44-009 7802 Poceni SILVESTROVANJE prireja ORGANIZACIJA ZB VISOKO v ogrevanih prostorih. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Igra domača godba. Vabljeni! 7803 PGD ZALOG pri Cerkljah priredi 31. 12. 1974 ob 19. uri SILVESTROVANJE v dvorani šole v Zalogu. Možne so tudi rezervacije. Za ples bo igral ansambel TRGOVCI. Vabijo gasilci 7852 OO ZSMS PODNART prireja v soboto, 27.12. 1974, NOVOLETNI MLADINSKI PLES. Igra ansambel KARAVANKE. Vabljeni! 7954 OO ZSMS GORICE prireja v soboto, 28. t. m., NOVOLETNI PLES za staro in mlado. Zabaval vas bo ansambel TIGER. Poje IRENA. Žrebanje vstopnic, bogate nagrade 7955 Hotel POŠTA JESENICE priredi 31. 12. 1974 veselo SILVESTROVANJE, 1. 1. 1975 pa PLES s pričetkpm ob 20. uri. Rezervacije po 100 din. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA 7956 MLADINSKI AKTIV RETEČE priredi v nedeljo, 29.12. 1974, ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni! 7958 OO ZSMS ŠENČUR prireja v domu kulture SILVESTROVANJE. Rezervacije se dobijo v samopostrežni. Postreženi boste z domačim vinom in domačo hrano. Zabaval vas bo ansambel AMARO. Vabi mladina 7959 TURISTIČNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO KOKRICA priredita prijetno SILVESTROVANJE v kulturnem domu na Kokrici. Rezervacije , sprejema hišnik kulturnega doma vsak dan od 9. do 20. ure. Igral bo ansambel TURISTI. Vljudno vabljeni! 7960 .£* 13 Petek, 27. decembra 1974 GOSTILNA PRI ČEŠNARJU — BOHINC MARIJA viom Uboj v alkoholni omami V dneh od 20. do 23. decembra je neznanec vlomil v skladišče trgovskega podjetja Tobak v Kranju. Po še nepopolnih podatkih je vlomilec odnesel več kartonskih zavitkov cigaret filter 57, vvinston, kent in HB v skupni vrednosti okoli 25.000 din. Požar Cenjenim gostom in občanom zeumo zurauo m uspešno novo leto 1975. za silvestrski večer vam nudimo brez rezervacij silvestrski menu in domača jedila ter pristna vipavska vina. Na voljo vam je avtomatsko kegljišče Vsak dan topla malica po 8 din in kompletna kosila po želji in izbiri Nudimo tudi poročne aranžmaje. Sprejemamo zaključne družbe po naročilu. Priprave na planiška tekmovanja Minuli petek so se v Ljubljani zbrali člani organizacijskega komiteja za Planico in obravnavali priprave za izvedbo tekmovanja -Kongsberg in za Poldov memorial. Tekmovanji bosta 22. in 23.' marca prihodnjega leta na planiških skakalnicah. Tekmovanja za pokal Kongsberg se udeležujejo vse alpske dežele, v tekmovanju za Poldov memorial pa nastopijo tudi ostale reprezentance. Tako bo tekmovanje Prehodni pokal Iskri Preteklo nedeljo je Komisija za telesno kulturo pri OK ZSMS Kranj v telovadnici osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču organizirala košarkarski turnir v počastitev dneva dLA. Sodelovalo je sedem košarkarskih ekip, ki so prikazale dopadljivo in borbeno košarko. V predtekmovanju so iz nadaljnjega tekmovanja izpadle ekipe Save, Šenčurja in Stražišča, v finalnem delu turnirja pa so nastopile ekipe Iskre, Cerkelj, Naklega in Gimnazije. Rezultati: Naklo : Cerklje 34:45, Iskra : Gimnazija 49:43, Gimnazija : Naklo 45:34, Iskra : Cerklje 40:27. Prvo mesto je tako pripadlo ekipi Iskre, drugo mesto so osvojili igralci iz Cerkelj, Gimnazija je zasedla tretje mesto, četrti pa so bili igralci Naklega. B. Bogataj Tudi starejše pionirke začele Preteklo soboto so s tekmovanjem v občinski pionirski košarkarski ligi začele tudi starejše pionirke. Rezultati: telovadnica OŠ F. Prešeren: M. Valjavec : L. Seljak B 45:3 (23:3), F. Prešeren : D: Jenko 12:24 (6:16), L. Seljak B : D. Jenko 8:29 (6:17), F. Prešeren : M. Valjavec 8:34 (2:16) telovadnica OŠ S. Žagar: S. Mlakar : L. Seljak neodigrano, S. Žagar': S. Jenko 11:26 (0:18), S. Žagar : L. Seljak A 6:48 (6:28), S. Mlakar : S. Jenko 27:24 (15:12). Lestvica: M. Valjavec D. Jenko L. Seljak A S. Jenko S. Mlakar F. Prešeren S. Žagar L. Seljak B Tekmovanje se januarja. 22079:114 2 2 053:20 4 1 1048: 6 2 2 1 1 50:38 2 1 1027:24 2 20220:580 2 02 17:74 0 202 11:74 0 bo nadaljevalo 11. B. Bogataj f-\ Januarja začetek zimske košarkarske lige TSG za košarko, ki je v letošnji sezoni dokaj uspešno izvedla gorenjsko košarkarsko ligo, bo tudi v zimskem času izvedla podobno tekmovanje. Za zimsko gorenjsko košarkarsko ligo se je na razpis prijavilo pet ekip, in sicer Radovljica, Triglav — mladinci, Šenčur, Tržič in Sava. Tekmovanje se bo začelo 8. januarja. Tekmovalna skupnost Gorenjske za košarko pa bo v januarju organizirala tudi izpite za košarkarske sodnike pripravnike in s tem nedvomno pripomogla k razvoju sodniške košarkarske organizacije na Gorenjskem, -bb za pokal Kongsberg potekalo za mladince in člane 22. marca, in sicer za člane na 120-metrski in za mladince na 90-metrski skakalnici. Naslednji dan bo na sporedu tekmovanje za Poldov memorial. Na seji so poročale vse komisije, sprejeli pa so tudi program dela za ureditev skakalnic v Planici. D. S. V torek, 24. decembra, okoli 19. ure je začelo goreti na gospodarskem poslopju Ivana Štularja v Palovčah pri Tržiču. Ogenj je uničil skedenj, pogorelo pa je tudi 12 ton sena, 5 ton otave, 80 vreč cementa, orodje in drugi predmeti. Škode je za okoli 100.000 din. Vzrok požara še ugotavljajo. Popravek Pri preverjanju poročil o prometnih nesrečah, ki smo jih pod naslovom »Megla in neprevidnost povzročitelja nesreč« objavili v petek, 20. decembra, smo ugotovili, da navedbe o nesreči, v kateri sta bila soudeležena Marjan Platovšek in Stane Pintar, niso povsem točne. Voznik osebnega avtomobila Stane Pintar je peljal od Labor proti Jeprci. Ko je prišel do kolone, je ustavil. Za njim je v prekratki varnostni razdalji pripeljal Marjan Platovšek in trčil v zadnji del Pintarjevega avtomobila in ne obratno, kot smo zapisali v petkovi številki Glasa. -jk Čez neprekinjeno črto V torek, 24. decembra, dopoldne se je na cesti prvega,reda med Naklom in Polico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Vese-ljak^roj. 1943) iz Središča ob Dravi je pod klancem pred Polico kljub neprekinjeni črti zavijal v levo na odcep za Naklo. Vtem "pa ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila nemške registracije Heinrich Kolotzek. Ko je opazil, da avtomobil pred njim zavija, je zaviral in se umikal v levo, kljub temu pa Je trčil v Veseljakov avtomobil in ga potisnil v betonsko ograjo. V nesreči je bil voznik Veseljak ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilih pa je za 60.000 din. Dogodek, zaradi katerega je stopil Franc Kimovec, 40-letni delavec iz Sebenj pri Tržiču pred sodnike, se je pripetil 13. julija letos. Kimovec, ki že tri leta ni bil zaposlen, družino preživljata njegova žena in starejši sin, je to sobotno popoldne prebil doma. Prav tako je bila doma njegova žena in pa Kimovčev stric Janko Koder ter starejši sin. Tudi Janko Koder že več let ni bil zaposlen, živel pa je pri Komov-čevih na njihove stroške. Rad je pregloboko pogledal v kozarec, saj se je zaradi alkoholizma že zdravil v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, a zdravljenje ni bilo uspešno. Tudi tisto sobotno popoldne sta Koder in Kimovec skupaj pila doma. Kimovčeva žena je pripravila iz pol litra čistega alkohola, vode in pelinovih lističev »ta zelenega«. Kot je povedala Kimovčeva žena, sta včasih spila po liter te pijače že v nekaj urah. To soboto je bila proti večeru steklenica tudi že skoraj prazna. Kadar sta bila Kimovec in Koder vinjena, sta se pogosto prepirala, prišlo je tudi do fizičnega obračunavanja med njima. Nekoč je pri kosilu Janko Koder Kimovca z vilicami zbodel v vrat. Okoli 18.30 se je na televiziji začela TV nadaljevanka Legenda o divjem lovcu. Kimovec je oddajo spremljal leže na zakonski postelji v spalnici, od koder je lahko videl skozi odprta vrata v kuhinjo, kjer je bil sprejemnik. Malo pred tem mu je žena prinesla v posteljo malico. Zraven mu je dala kuhinjski nož, da bi si lahko sam rezal rebrca in kruh. Tudi sama je nato s postelje gledala televizijo. V kuhinji pa je na kavču dremal Koder. Še pred koncem televizijske oddaje pa je Kimovec zahteval od žene, naj televizor ugasne. Ko je žena odklonila, }f dvakrat zavpil, kaj naj naredi. Medtem se je zaslišalo iz kuhinje škripanje kavča in žena je vedela, da Koder vstaja. Vedela je, da se Koder in njen mož večkrat spreta, kadar sta vinjena ali pride celo do udarcev, zato je vstala in že med vrati prestregla Kodra. Potisnila ga je nazaj na kavč, vendar mu je uspelo vstati in se pririniti v spalnico do Kimovca, ki je še vedno ležal na postelji. Kimovec je strica odrinil z rokami, pomagala pa mu je tudi žena. Koder je spoznal, da bo morda dosegel Kimovca z druge strani zakonske postelje. Ko se je sklonil, da bo Kimovca pograbil na noge, se je ta dvignil in s kuhinjskim nožem, s katerim je prej malical, zabodel strica v desno stran prsi. Stric seje zrušil in kmalu nato zaradi hude rane umrl. Kasneje se je izkazalo s preiskavo krvi obeh, Kimovca in pokojnega Kodra, da sta bila oba hudo vinjena, saj sta imela v krvi prek 3 promile alkohola. Kimovec je v zagovoru pred okrožnim sodiščem v Kranju povedal, da prav gotovo ne bi z nožem zamahnil proti stricu, če tega dne ne bi bil tako hudo pijan. Res, sta se s stricem prepirala in včasih tudi tepla, kadar sta bila pijana; trezna pa sta bila prijatelja. Kadar je bil Koder pijan, je bil nasilen in se ga je Kimovec bal. Tudi usodnega dne ni imel kaj iskati v spalnici zakoncev Kimovec, ampak je silil tja, da bi se fizično lotil Kimovca. Sodišče je upoštevalo mnenje izvedenca psihiatra, da je Kimovec storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Obsodild^ga je na štiri leta strogega zapora. Med olajševalnimi okolnostmi je upoštevalo, da je bil Kimovec pravzaprav izzvan, da družinske razmere niso bile lahke, saj je bil pokojni stric breme za družino. Upoštevalo pa je tudi obtoženčevo poprejšnjo kaznovanost. Sodišče pa se ni odločilo za varstveni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma za Franca Kimovca. L. M. Obisk v kavarni V noči na ponedeljek, 23. decembra, je neznanec vlomil v kavarno na Cesti JLA v Kranju. V prostore je prišel skozi skladišče. V točilnici je odprl zidno blagajno, odprl več predalov in razmetal vsebino. Odne-seJ je 1890 din. Manjka tudi nekaj slaščic. Trije vlomi na Bledu V noči na sredo, 25. decembra, so bili na Bledu trije vlomi. Neznanec je vlomil v gostišče Union in v predalu našel ročno blagajno s 1.738,90 din. Vlomljeno je bilo tudi v kiosk podjetja Delo pri hotelu Jelovica. Odnesel je več paketov cigaret kent, opatija in filter 57, igralne karte, 10 plinskih vžigalnikov in za 200 din drobiža. Škode je za okoli 2000 din. Neznanec je poskušal tudi vlomiti v trgovino KZ na Bledu, vendar mu ni uspelo. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta Antona Miklavčiča iz Gorenje vasi 89 nad Šk. Loko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in za številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Družine Kosmač, Peresciutti, Miklavčič, Kurnik in Omaljev V Gorenji vasi, dne 26. decembra 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše nepozabne dobre in nadvse skrbne žene, mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Jerše Štefanove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni, jo tolažili in ji dajali upanje na ozdravljenje, kar si je tako želela. Posebna zahvala vsem njenim zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnice Golnik za njihovo humano delo. Hvala vsem sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, se od nje poslovili, ji poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Za njo žalujejo: mož Peter, hčerke Milka ter Anica, Marica, Ivanka, Francka z družinami in ostalo sorodstvo. Šenturska gora, Apno, Visoko, Šenčur, Dragočajna, 24. decembra 1974 14 C* Petek, 27. decembra 1974 Z Dobračeve pri Žireh je tale posnetek! Morda so »stop« znak ob prihodu s stranske na glavno cesto podrli neznani zlikovci, kdo ve? Ampak poskrbeti pa bi le bilo treba, da bi spet prišel na pravo mesto! Mogoče je, da se prav zaradi tega že v kratkem pripeti nesreča, (jg) — Foto: F. Perdan Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, babice, prababice Marije Mohar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in ki sojo v velikem številu spremili na zadnji poti in nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Zahvaljujemo se za veliko prizadevanje pri zdravljenju dr. Stanetu Novaku, gospodu župniku za opravljene obrede, šenčurskemu oktetu in AKZ iz Kranja za zapete žalostinke. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem kolektivov Sava, Ikos, Tekštilindus II in SGP Projekt ter družbenopolitičnim organizacijam. Lepo se zahvaljujemo tudi za številne vence in podarjeno cvetje. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo. Šenčur, 27. decembra 1974 pogovor tedna Aleks Čebulj: tam so me »zastrupili« Ob letošnji podelitvi Bloudkovih plaket je to priznanje dobil za dolgoletno delo na področju smučarskega športa tudi Aleks Čebulj, ki že 15 let deluje na področju smučarskega športa v Radovljici. Poleg tega da je sekretar občinske zveze za telesno kulturo, je tudi član temeljne telesnokulturne skupnosti, predsednik športnega društva Radovljica, član komisije za alpske discipline pri smučarski zvezi Jugoslavije, tajnik področnega zbora smučarskih učitelje v-vaditelje v in tudi sicer aktiven družbenopolitični delavec. Rojeni ste bili pred 45 leti na Jesenicah. »Na Jesenicah sem se že v otroških letih začel ukvarjati s smučanjem. Veselje do tega športa sem dobil, ko so se naši skakalci s Finžgarjem na čelu poganjali na planiških skakalnicah in ko so takratni alpski smučarji pomenili vrh našega smučanja. Spominjam se, kako smo postavljali smučarske proge na Mesarjevem vrtu (pri železniški postaji) na Jesenicah. Tam so me .zastrupili'; tam sem začel trenirati, tekmovati. Potem sem se vpisal na fizkulturno šolo v Ljubljani in od tega dne naprej mi pomeni smučanje tudi poklicno nalogo.« »Danes ste v radovljiški občini dobro poznani; ste smučarski učitelj, trener, sodnik. Kako ste začeli?« »Vedno sem želel narediti nekaj več za alpsko smučanje. Tako sem v šolah, kjer sem učil — v Mengšu, Polčanah, Žirovnici in nazadnje v Radovljici — iskal mlade talente. Prav šolsko delo pa me je spodbudilo, da sem z vzgojo mladih nadaljeval, ko so končali šolo, v sekciji TVD Partizan Radovljica. Živel sem v sredini, ki je to cenila. Nadaljeval sem tam, kjer so moji predhodniki nehali, in mislim, da sem uspel. To danes kažejo reprezentanti, ki pomenijo steber naše državne reprezentance: Pikon, Gorišek, Urh. Za njimi pa se že pojavljajo tudi drugi.« »Kako ocenjujete našo današnjo alpsko smučarsko generacijo v primerjavi s kvalitetno evropsko skupino?« »Nekateri naši smučarji — Gorišek, Koželj, Gašperšič, Pikon — bi lahko s svojim znanjem dosegli več, če bi lahko ugodneje trenirali. Barbara Pikon na primer letos smuka sploh ni trenirala, vendar je že na prvi tekmi dosegla svoj najboljši rezultat. Skratka, pogojev za treninge je premalo. Mislim pa, da se alpskemu smučanju pri nas v prihodnje pišejo boljši časi. Na te čaka že vrsta mladih. Če bo potekalo vse po programu, se bodo morda prav kmalu naši vključili v III. in IV. jakostno skupino. Od tu naprej v I. ali II. pa bi lahko posegel le kakšen posameznik, če bi imel zares ugodne pogoje in bi lahko treniral celo leto; tako kot na primer danes trenirajo lahko smučarji prve in druge skupine iz drugih držav. Razen tega bi potrebovali vsaj dva do tri visokogorske centre. Morda bi bile za začetek dovolj Triglavske žičnice.« »Hočete reči, da je pri vzgoji naših alpskih smučarjev veliko težav?« »Najbrž je pošten odgovor, če rečem, da so bile velike težave, da so se zmanjšale, vendar jih je nekaj še vedno. Niso nepremostljive. Morda je alpsko smučanje še vedno nekako zapostavljeno, brez pozornosti, ki bi jo zaslužilo v širšem merilu. Za občino lahko rečem, da smo priča velikemu razumevanju in podpori. Z ustanovitvijo samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti in z novim financiranjem smo se veliko bolj približali željenemu cilju. Za primerjavo, čeprav morda zveni neskromno, pa bi rekel, da bi dosegli cilj v alpskem smučanju (masovnost in kvaliteto) ob sedanjih velikih naporih vseh, Če bi recimo denar, ki je danes v občini namenjen za celotno športno dejavnost, namenili zgolj za to panogo. A. Zalar 23 rekordov v kranjskem bazenu Plavalni klub Triglav je organiziral v nedeljo v počastitev dneva JLA in 20-letnice športnega društva Triglav meddruštveno tekmovanje, na katerem je nastopilo več kot 300 mladih plavalcev iz 10 klubov Slovenije in Hrvatske. To je bila nedvomno ena najmnožičnejših plavalnih zimskih prireditev v Jugoslaviji. Doseženo je bilo več kvalitetnih rezultatov, saj so mladi plavalci postavili kar 23 rekordov, od tega 9 državnih in 14 republiških. Med ekipami se je najbolj izkazal domači Triglav, ki se ponaša s 3 državnimi in kar s 13 republiškimi rekordi. Rezultati — STAREJŠI PIONIRJI: 1500 m kravi: 1. B. Petrič 18:42,3 (rekord SFRJ za starejše pionirje in SRS za mlajše mladince), 2. D. Petrič 22:55,8 (rekord SRS mlajši pionirji B), 3. Veličkovič (vsi Triglav) 26:30,2 (rekord SRS mlajši pionirji C), izven konkurence je v tej disciplini plaval Kranjčan Šmid, ki je s časom 18:29,4 postavil nov rekord SFRJ za starejše mladince; 400 m kravi: 1. Mlakar (Fužinar) 5:08,9 100 m prsno: 1. Leskovec (Rudar) 1:21,8, 2. Jerman (Triglav) 1:24,2; 100 m hrbtno: 1. Kos (Fužinar) 1:12,6, 400 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 5:23,5 (rekord SFRJ starejši pionirji), STAREJŠE PIONIRKE: 800 m kravi: 1. Blažič (Ru- Za konec leta košarkarski derbi Jutri se vsem prijateljem kranjske košarke obeta zanimiva in obenem tudi svojevrstna košarkarska tekma. Ob 19. uri se bosta namreč v telovadnici OŠ Franceta Prešerna pomerili ekipi »Medvod j a« in »Ostalih«. Za ekipo »Medvodja« bodo nastopili Mavric Z., Klavora L, Mavric L., Klavčič, Čadež, Zupan, Skubic, Košir, Terobšič, Urlep, Razinger, Kern, za ekipo »Ostalih« pa Fartek, Lam-pret, Rus M., Kalan, Lipovac, Hri-bernik, Jakše P., Poljšak, Hlebec, Leber, Gostiša, Logar. Igralo se bo po »ameriškem« sistemu igre, se pravi štirikrat po 12 minut, tekmo pa bosta vodila zvezna sodnika Rus Milan in Strickberger Tomaž. n _bb 1000 udeležencev v športnih igrah Prek 1000 športnikov občine Radovljica, članov telesnokulturnih organizacij, mladinskih aktivov, organizacij združenega dela in vojske je vključeno v redno aktivnost na področju nogometa, odbojke, košarke, rokometa, vaterpola in namiznega tenisa. Prvi del ligaškega tekmovanja v malem nogometu, kjer sodeluje 15 ekip, je zaključen in se bo nadaljeval spomladi naslednjega leta. Tudi prvi del moške in ženske zimske lige v odbojki, v kateri nastopa 9 moških in 5 ženskih ekip, se je pravkar končal in se bo nadaljeval takoj po novem letu. Pravkar pa so stekla tekmovanja v namizno-teniški ligi, kjer sodeluje 7 moških in 2 ženski ekipi. Če k tem ekipam prištejemo še vse one, ki tekmujejo v gorenjskih, conskih in republiških ligah, lahko ugotovimo, da v Športnih igrah dosegamo resnično množičnost, ki je pogojena s stalnim in ne le z občasnim udejstvovanjem. Trenutno redno vadi 60 ekip. Ustanavljajo pa se nove sekcije v telesnokulturnih organizacijah, delovnih organizacijah in v vaških mladinskih aktivih. Sporazumevanja za formiranje najustreznejših oblik tekmovanj v športnih igrah za ŠŠD so v teku. Tako lahko pričakujemo v letu 1975 še večjo aktivnost oziroma množičnost. Vsi, ki sodelujejo v teh tekmovanjih, nestrpno pričakujejo dograditev šolskih telovadnic v Bohinju, na Bledu, v Lescah in Radovljici, saj prav pomanjkanje telovadnic zavira možnost organiziranja Ustrezne vadbe in tekmovanj v zimskem obdobju. Tak razvoj hkrati obvezuje, saj so poleg dobrih in delavoljnih organizatorjev potrebni še strokovni kadri. Pri Šolskem centru za telesno vzgojo se šolajo po trije trenerji za odbojko in nogomet in štirje za košarko. Že novembra je 12 kandidatov uspešno opravilo izpit za nove nogometne sodnike, pred nekaj dnevi pa smo dobili še 10 novih sodnikov za odbojko. Tudi teh 32 novih strokovnih kadrov pomeni dosežek, ki presega vsa pričakovanja in jamstvo za nadaljnji razvoj športnih iger. Pregled rezultatov po I. delu tekmovanj občinskih lig: Mali nogomet — A liga: 1. NS Vrhnje I 9 7 0 2 49:19 14 2. NA Srednja vas 9 6 1 2 51:39 12 3. NSZaka-Bled 4. NS Merkur 5. TVD Partizan Kamna gorica 6. ŠD Partizan Mošnje 7. TVD Partizan Begunje 8. TVD Partizan Ljubno 9. TVD Partizan Podnart 10. NS Lancovo 96 1 2 42:26 12 95 13 44:31 11 95 1 3 29:2911 93 4 2 33:24 10 94 1 4 21:25 9 9 20 714:46 4 9 117 19:39 3 9 1 08 15:39 2 Mali nogomet — B liga: 1. NA Iskra Otoče 2 2 00 16:^4 2. NS Zasip 32 0 1 25:17 4 3. NS Brezje 1001 6:14 0 4. NSVrbnjelI 2 00 2 4:15 0 Odbojka — moška liga: 1. ŠD Radovljica I 8 7 1 15: 4 14 2. TVD Bohinj 8 7 115: 4 14 3. ŠD Plamen Kropa II 85 3 12: 7 10 4. TVD Partizan Kamna gorica I 85 3 11: 710 5. TVD Partizan Kamna gorica II 85 3 10:10 10 6. ŠD Plamen Kropa I 835 9:10 6 7. TVD Partizan Ljubno 82 6 4:12 4 8. TVD Partizan Podnart 817 3:14 2 9. ŠD Radovljica II 817 3:14 2 Odbojka — ženska liga: 1. TVD Bohinj 4 4 0 8:0 8 2. TVD Partizan Gorje 4 3 1 6:3 6 3. ŠD Plamen Kropa 4 13 3:62 4. TVD Partizan Podnart 4132:6 2 5. TVD Partizan ' Kamna gorica 4 132:6 2 Tako hiter razvoj ni le naključen, ampak ima svoje korenine v večjem poudarku športnih iger pri šolskem pouku, v gradnji novih objektov, v boljši organiziranosti ObZTK in v spremenjenem odnosu do telesne kulture nasploh in njenem finan-siranju prek samoupravne telesnokulturne skupnosti. S temi rezultati pa je tudi daleč presežen tisti del programa TTKS za leto 1974, ki govori o športnih igrah, sistemu tekmovanj na ravni občine in vzgoji kadrov. Č. A. Ekipno tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju končano Komisija za kegljanje pri TTKS Kranj je letos prvič organizirala ekipno prvenstvo krajevnih skupnosti kranjske občine. Tekmovanje je doseglo res pravo množičnost, saj je svoje ekipe prijavilo kar 27 krajev- Kadeti Triglava drugi v SRS Kadeti košarkarskega kluba Triglav so pred dnevi v Trbovljah v finalu letošnjega tekmovanja dosegli lep uspeh, saj so zasedli odlično drugo mesto. Pod vodstvom trenerja Janeza Palovšnika so naslov vicešampiona osvojili Erlah, Benčan, Bilandija, Šinkovec, Hafter, Šimunac, Hrovat, Lipovac, Piršič, Renko, Stopar, Bremen in Prosenjak. Izida finala: ŽKK Maribor : Triglav 82:84, Rudar : Triglav 77:68. -dh nih skupnosti, ki so sodelovale z 82 ekipami (62 moških in 20 ženskih ekip). V tekmovanju je tako skupno nastopilo prek štiristo tekmovalcev in tekmovalk. V finalni del tekmovanja se je pri moških uvrstilo 11 ekip, pri ženskah pa 8 ekip. Prvo mesto pri moških je zasedla ekipa krajevne skupnosti Huje—Planina—Čirčiče, v tekmovanju ženskih ekip pa je prvo mesto pripadlo ekipi krajevne skupnosti Vodovodni stolp I. Rezultati finalnega dela tekmovanja: Ženske: 1. Vodovodni stolp I s 628 podrtimi keglji, 2. H. P. Čirčiče I 600, 3. Visoko I 570, 4. Grad I 484, 5. Poženik I 477, 6. Cerklje I 477, 7. Vodovodni stolp II 469, Mavčiče I s 426 podrtimi keglji; moški: 1. H. P. Čirčiče z 2.757 podrtimi keglji, 2. Stražišče I 2.719, 3. Cerklje I 2.688, 4. Primskovo I 2.642, 5. Orehek II 2.635, 6. Voklo I 2.613, 7. Visoko I 2.580, 8. Stražišče II 2.572, 9. Bela I 2.372, 10. Velesovo I 2.277, 11. Cerklje II z 2.256 podrtimi keglji. B. Bogataj dar) 10:36,9 (rekord SFRJ mlajše pionirke A), 400 m: 1. Klinec (Ilirija) 5:32,8, 100 m prsno 1. Štem-bergar (Triglav) 1:26,8, 200 m mešano: 1. Skrjanc (Ilirija) 2:51,5, MLAJŠI PIONIRJI A: 400 m kravi: 1. Agreš (Rudar) 5:15,5, 2. D. Petrič 5:56,0, (rekord SRS mlajši pionirji B), 3. Veličkovič (oba Triglav) 7:02,3 (rekord SRS mlajši pionirji C), 800 m kravi: 1. Vozel (Rudar) 10:41,2 (rekord SFRJ mlajši pionirji A), 2. D. Petrič 12:07,5 (rekord SRS mlajši pionirji B), 3. Veličkovič (oba Triglav) 14:20,2 (rekord SRS mlajši pionirji C), 400 m mešano: 1. A. Šali 6:14,9, 3. D. Petrič (oba Triglav) 6:21,2 rekord SRS ml. pionirji B), Veličkovič (Triglav) pa je s časom 7:53,9 postavil rekord SRS za mlajše pionirje C; MLAJŠE PIO-nirke A: 400 m kravi: 1. Kolenc (Rudar) 5:55,3, 2. Džudarič 5:56,0 (rekord SFRJ mlajše pionirke B), 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:28,2, 100 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 21,0, 200 m mešano: 1. Blažič (Rudar) 2:47,8 (rekord SFRJ mlajše pionirke A); MLAJŠI PIONIRJI B: 50 m kravi: 1. Erceg (Primorje) 33,0, 50 m prsno: 1. Mihelič (Triglav) 44,6, Sluga (Ljubljana) pa je s časom 49,9, postavil rekord SRS za mlajše pionirje C, 50 m hrbtno: 1. Kos (Fužinar) 39,6 (rekord SFRJ mlajši pionirji B), 200 m mešano: 1. Erceg (Primorje) 2:59,0; MLAJŠE PIONIRKE B: 50 m kravi: 1. Burja (Rudar) 38,0, Škafar (Celulozar) in Valjavec (Triglav) pa sta s časom 44,0 postavili nov rekord SRS za mlajše pionirke C, 50 m prsno: 1. Brada-ška (Triglav) 43,4 (rekord SRS mlajše pionirke B), Praprotnik (Triglav) pa je s časom 53,5 postavila rekord SRS za mlajše pionirke C, 200 m mešano: 1. Džudarič (Primorje) 3:12,6 (rekord SFRJ mlajše pionirke B), Kranjčanka Valjavec pa je v tej disciplini s časom 4:08,6 postavila nov rekord SRS za mlajše pionirke C. J. Javornik Brez presenečenj Komisija za vaterpolo pri TTKS Kranj je v zimskem bazenu organizatorica letošnjega vaterpolskega prvenstva Gorenjske. Na odprtem občinskem prvenstvu Kranja sodeluje deset ekip: letni slovenski prvak Vodovodni stolp, Iskra, Tekstilin-dus, Kamnik, Radovljica, Gimnazija, Domžale, Borac in Triglav I in Triglav II. V prvem kolu so bili doseženi pričakovani rezultati, le Gimnazija se je dobro upirala prvemu moštvu kranjskega drugoligaša. Tekma Tek-stilindus in Domžale pa je bila prestavljena. Izidi: Triglav II : Gimnazija 8:5 (2:3, 2:0, 2:1, 2:1). Vodovodni stolp : Borac 17:5 (5:1, 3:1, 5:2, 4:1). Iskra : Radovljica 8:6 (2:2, 2:1, 2:1, 2:2), Triglav I : Kamnik 7:3 (1:0, 2:1, 2:1, 2:1). -dh Bohinj 75' pripravljen Čeprav organizatorja smučarskih tekaških tekmovanj v Bohinju tarejo skrbi s snegom, bo Bohinj 75' spet kvaliteten. Tu se bo 4. januarja zbrala spet vsa tekaška smučarska elita. V članski in ženski konkurenci bodo svoje moči merili namreč tekači in tekačice iz devetnajstih držav — Avstrije, Italije, ZRN, Švice, Švedske, Norveške, Finske, SZ, ZDA, Kanade, Poljske, ČSSR, Madžarske, Japonske, Španije, Bolgarije, Romunije, NDR, ter seveda domači tekmovalci. Čeprav v tem času v Bohinju ne bo snega, se je organizator odločil, da tekmo vsekakor izpelje, in to na Rudnem polju na Pokljuki. Program prireditve: sobota, 4. januarja, ob 9.15 svečana otvoritev, nato ob 9.30 start članic na 10 km ter ob 10. uri start solo tekov članov na 15 km. V nedeljo, 5. januarja, se bodo prve na start pognale članice v štafeti 3x5 km ob 9. uri, za njimi pa ob 9.15 še člani na 3 x 10 km. -dh Smučanje v spominu in predstavi Smučanje kot drsenje in vožnja po smučiščih zahteva poleg tehničnega znanja, atletskih sposobnosti in pripravljenosti organizma na napore tudi mišično gibalno predstavljivost. Smučarska predstavljivost temelji na izoblikovanem občutku za hitrost vožnje, na občutku za ravnovesje in krmarjenju ter na vseh mišično gibalnih občutkih nujnih pri smučanju. Naše predstave o progi, o smeri smučanja, o nagibu strmine in o vrsti snega, morajo biti jasne in nazorne. Vedeti moramo, kje je smučišče hitro, kje je počasno in predstava o nevarnih mestih in raznih pasteh na progi nas obvaruje tvegane vožnje ali celo nevarnih padcev. Tekmovalci zmeraj skrbno pregledajo progo, si natančno zapomnijo vsa vratca in vse prehode ali poledenela mesta. Znano je, da dobri tekmovalci odlično poznajo progo. Pred startom kakor da bi videli vso progo, vse odseke, podobno kot dirkači na motorjih ali avtomobilih. Lahko rečemo, da moramo imeti pri smučanju progo v glavi in nogah. Izostren vid in gibalna pripravljenost nam zagotavljata varno vožnjo. Vsi smučarji — tekmovalci — nedeljski in priložnostni, bi morali poznati smučišče. Težava je v tem, da nas danes žičnica kakor prevozno blago pripelje na vrh smučišča in se potem spuščamo navzdol po načelu: kar bo pa bo, saj vendar znam smučati, saj sem celo tekmoval. Toda vedeti je treba, da smučarski občutek in znanje od leta do leta slabita, posebno če ne smučamo redno in če smo zanemarili suho pripravo. Če smo se v 20. ali 25. letu starosti spuščali z Vitranca odločno in neustrašeno, se bomo v 40. ali 50. letu spustili bolj previdno, kajti smučišče se v tem času ni nič postaralo, nam pa so se počasi in neopazno priplazila leta in z njimi zmanjšana smučarska sposobnost. Da bi izboljšali našo smučarsko predstavljivost, bi bilo koristno vsa znana smučišča opremiti z reliefi terena, z napisi, ki bi vsakega opozarjali na način smučanja in tudi na nevarnost. Na deskah naj bi bili napisani koristni nasveti. Kot npr.: smučišče za začetnike ali starejše smučarje, proga za umirjene smučarje ali hitra in zahtevna proga za boljše smučarje in podobno. Vsakdo bi si moral izoblikovati v zavesti predstavo vožnje, občutek varnosti in gotovosti. Tako bi bilo v zdravstvenih domovih ali bolnicah manj ravnanja sklepov in kosti, mavčarna ne bi bila prepolno obremenjena, smučanje pa bi postalo večji užitek in bolj zdrava rekreacija. Jože Ažman /. zvezna hokejska liga Kranjska gora : Triglav 12:0 Jesenice, ZHL B Kranjska gora : Triglav 12:0 (6:0, 3:0, 3:0), dvorana pod Mežakljo, gledalcev 300, sodnika Krisch, Kaltnekar (oba Ljubljana) Strelci za Kranjsko goro: Razinger, Klemene, Pavlic, Kunšič po 2, Češnjak, Brun ter Šlibar po 1. Triglavani, ki se še vedno borijo za drugo mesto v skupini B, so s prvakom nepričakovano visoko izgubili. Res je, da je rezultat tekme visok, vendar so Kranjčani nudili večji odpor kot ga pa kaže rezultat. -dh u,bAi bilo tš uporabo sposobno leta 1978. ■). Košnjek