61. številka.
£garo£nina listu: — Čeio leto	.	.	K10-—
#o! leta ...	»	5‘—
Četrt leta	,	.	*	250
Mesečno.	.	.	„	P—
funaj Avstrije :
Celo leto	.	.	à	15*—
amezne številke 10 vinarjev. ~
Maribor, dae 31. julija 1916.	JLetnik Vlil..
er ati ali oznanila
računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: prt večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
QM?

Ruski navali v Galiciji in Voliniji.
V Karpatih nič novega. — Rusi silijo proti Stanislavu in Lvovu. — Bitka pri Brodyju, — Ob reki Stohod se naši nekoliko umaknili. — Borba za Paneveggio. —- Pri Monte Zebio in v dolini Pozina naši napadajo. — Nov poveljnik na Tirolskem. — Krvavi boji med rekama Ancre in Somme se nadaljujejo. — Začetek bojev pred Solunom. — Turki se na Kavkazu nekoliko umaknili. — Vstaja v Arabiji. — Rumunija cinca. — Velika
smodnišnica v Ameriki zletela v zrak.
Hajnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 30. julija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Bitke v, vzhodni Galiciji in v Voliniji trajajo z nezmanjšano srditostjo naprej.
V v z h o dni G a 1 i o i j i se je posebno pri kraju M o 1 o t y 1 o v, severozahodno od K o 1 o m e -j e in zahodno od B u č ,a c a srdilo bojevalo. Sovralnik noč in dan nadaljuje svoje napa d e. Vsa. njegova prizadevanja so se pod najtežjimi izgubami izjalovila.
Istotako mu napadi med krajema Beresle-č ko in S t o b) i h v a ob Š t o, h o du kljub ogromni človeški vporabi niso prinesli nobenih vspehov. Večinoma je ustavil sovražne naskakujoče čete že artilerijski ogenj. Kjer se je Rusom — kakor zahodno od Lučk a pri armadi generalnega polkovnika Ter-sztyanskyja — mimogrede posrečilo, vdreti v baše jarke, so bili s protinapadi vrženi nazaj.
Pri kraju K a s z o v k a ob S-1 o h o d u se je naša. o b r a m b a po odbitju več ruskih sunkov preložila v koleno daleč naprej potisnjenega ovinka ob Stohodn.
Italijansko bojišče.
Na višinah južnozahodno od trdnjavice Paneveggio je bil napad italijanskega bataljona odbit. Sicer na posameznih delih bojne črte živahni topovski boji.
Balkansko bojišče.
Nespremenjeno mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
■ v .	■ ■
Jfajnoirejše nemško uradu# poročilo.
Berolin, 30„ julija.
Francosko bojišče.
Sovražni ogenj med rekama Ancre in Soffi m e se je zvišal do največje srditostih Angleški delni napadi pri krajih P o z i e r e s in Longue-V a 1 so ostali brezvsp-ešni, Južno od reke Somme in vzhodno od reke Može živahni artilerijski boji.
Rusko bojišče.
Armadna skupina generala-feldmaršala pleni. Hindenburga: Močnejše sovražne, patrulje so bile vsled ognja ovirane prekoračiti reko Dvi.no.
Armadna skupina gene r al a-jf eidmar šal a, princa Leopolda b a v a r s k p. g a, Proti večeru je bil v našem ognju ruski napad južno od S k r o b o v e o d b i t.
Armadna skupina generala pl, L i n s k n g e -n a : Sovražni napadi so postali glede razsežnosti in srditosti še večji, Izvzemši posamezne odseke so se raztezali na fronto od S t o b y h o v e (ob reki Stohod severno-vzhbdno od Kovla) notri do zalhodno od Bere st e č k e. Podi ogromnimi izgubami za napadalca so se večinoma v zatvornem ognju i ž j à 1 o -v i 1 i. Le na, maloštevilnih mestih cele fronte je prišlo do boja na nož. Vdrli sovražnik je bil s protinapadi vržen nazaj ali je pa bilo njegovo prodiranje u-
stavljeno. Ponoči je bila že davno nameravana umaknitev čet iz proti vzhodu se raztezajočega kolena reke Stohod severno od železnice K a v e 1 — R o-V n o na kratko tetivo nemoteno po sovražniku izvršena.
Armada generala grofa pl. B o t h m e r j a: Tudi včeraj so bili ruski, deloma močni napadi seve-ro-zahodno in zahodno od B u č ia c a brez vsakega vspeha.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Naši napadli Italijane.
Iz italijanskega uradnega poročila dne 29. julija je posneti, da so naši na, nekaterih točkjaih juž-notirolske fronte zopet začeli napadati. Italijansko poročilo pravi: „Po noči dne 27. julija je sovražnik napadel naše postojanke na gori Monte Seluggio, v dolini Pozine in na pobočju gore Monte Zebio.“
Umikanje Turkov v Kavkazu.
Turki so se zadnje dni na Kavkazu in sicer na levem krilu (ob Črnem morju) morali umakniti pred rusko silo. Izpraznili so mesta B a i b e r t, Giim ii-s c h h a n e in E r z i n g j a n (južno od Trapeč unta). Ruska armada sledi umikajočim se Turkom.
Velika smodnišnica v Ameriki zletela
v zrak.
Novi Jerk, 30, julija.
V bližini mesta Cummunipan je na tamošnjem sajmofcnem otoku zletelo v zrak 100 vagonov in nekaj ladij s strelivom. Razstrelba je bila tako strašna, da so se stresle vse hiše v Novem Jorku. Cela tovarna za municijo je vničena. Življenje ie izgubilo mnogo oseb.
Profesor Foerster im mednarodni sporazum,
Monakovski pedagog prof. Foerster je odločno zahteval oblaženje mednarodnega tona v Časopisju kot predpogoj bodočega trajnega mednarodnega sporazuma in miru. Danes priobčimo v prevodu njegovo odpSrto pismo na naslov francoskega senatorja, barona d’Estournelles de Constant, objavljeno v „Neue Zürcher Zeitung“ št, 616. Pismo, k'i se mu vidi, da. ga je narekovalo „odkritosrčno stremljenje za objektivno resnico“ je odličen kulturni dokument iz dobe svetovne vojske. Trajen in vsem pravičen mir, ki bo podlaga za vsestransko kulturno delo v bodočnosti, je mogoč samo, ako postane takšno mišljenje vseobč-na last.
Odprto pismo gospodu senatorju baronu d’Estournelles de Constant.
#
Dovolite mi, visoko čislani g. senator, odgovoriti na pismo, ki ste ga objavili v „Neue Zürcher Zeitung“ (št. 603), da utemeljite, nespravljivo razpoloženje pacifističnih Francozov nasproti nemški vladi. Morda Vam je znano, da. sem eden izmed tistih nikakor ne osajmljeinih mož, ki so v vojnem času že večkrat ugovarjali proti farizejstvu in strastni pristranski so-Jbi v svojem lastnem narodu. Za to mi
boste verjeli, da izvirajo naslednje pripombe iz odkritosrčnega stremljenja, za objektivno resnico, ne pa iz kakršnikoli narodnostnih predsodkov. T(udi jaz sem se svoje žive dni bojeval zoper bojaželjni duh, njegovo napačno računanje in njegovo napačno romantiko, tako da pač ne bo letel name sum, da sem pristransk v tej smeri.
Vaše in moje pojmovanje zla, ki se ne da utajiti, se razlikuje v tem-le: Vi, visokočislani g. senator, vidite ejdini vzrok zla v „Prusiji-Nemöiji“, po mojih mislih pa je vzrok v splošnem današnjem svetovnem položaju, ki je posledek skupnih grehov vseh takozvanih kulturnih narodov in se da odstraniti le tako, da se s skupnim delom goji nova evropska vest. Povidarjam: evropska vest; zakaj ne razsodišča, ne pogodbe, ne kongresi ne bodo mogli sami premagati oboroženega, miru! Odločno se moramo obrniti od napačnih zaključkov zgolj narodne sebičnosti, jasno na,m je treba spoznati, da je dobrobit narodov danes tako tesno spojena, da Škoda enega ne more biti nikdar korist drugega; mesto mednarodnega hujskajočega časopisi ai nam je trebai poštene volje, Evropo zares organizirati. Te volje pa je povsod primanjkovalo. Iz tega, je nujno sledilo tisto tekmovanje o oboroževanju, za katero se ne sme nalagati odgovornost edinole zemljepisno najbolj izpostavljeni Nemčiji. Vsak narod ima svojo posebno, zgodovinsko in zemljepisno nervoznost, ki mora ž njo sosed prizanesljivo ravnati: nemški narod ima lahko umevno nervoznost evropskega osrednjega ozemlja. Ali bi se bila pač Francoska v istlem položaju manj nervozno oborožejvala? Kolikokrat so morali nemški pacifisti ne morda od svoje vlade, marveč ravno od mirnega nemškega ljudstva slišati ugovor, ki ga je težko ovreči: „Kdor bere časnike iz Pariza in Moskve, tisti ve:	Mi imamo docela nezanesljive sosede.
Francosko hrepenenje po maščevanju se ne da spraviti, ruski panslavistični pohlep se ne da preračunati,“ Sedaj nam pa povejte, visoko čislani g, senator: Na Ruskem je bil Tolstoj merodajen. Gotovo sva v tem ene misli, da je Tolstega duh v ruskem ljudstvu tehtna priča za miroljubno rusko dušo. Toda mir ljubeča Rusija ni bila vladajoča Rusija. Niso li uprav pristaši Tolstega trpeli preganjanje in ječo? Ni li moral Tolstoj neprenehoma glasno ugovarjati zoper brezvestno nasilnost ruskih mogočnožeJv? Ni li njegovo „Voskresenije“ velika obtožnica ruske vlade? Ni li ruska panslavistična politika in ! propaganda vedno ogroževaja državni obstoj sosednih dežel, in sicer ne samo s programi, temveč z daleč razpaslim se rovarstvom, ki je desetletja sem skušalo spodkopati avstrijsko državo. Ta panslavizem s svojo vedno nefprijemljivo,, neodgovorno, brez cilja v daljavo segajočo agitacijo je neoporečeno eden bistvenih, neposrednih povodov za izbruh svetovne vojske in librati za pospešenje nemškega oboroževanjaj. Gotovo je sila obžalovanja vredno, da nismo imeli državnika v prav velikem slogu, ki bi bil mesto tekme v oboroževanju napravil konec zmedenemu stanju v Evropi z zares evropsko sporazumno tn federativno politiko — toda v kateri deželi so pa imeli daleč videče državnike? Nismo li videli povsod politične šahiste ali celo hazardiste?
Pri inozemskih presojevalcih Nemčije se vedno ponavlja velika zmota, da. verujejo na. nasprotje med nemškim ljudstvom in nemško vojaško organizacijo. Ne ! Nemška vojaška pripravat je bila odgovor, ki gai je dal narod mislecev in pesnikov na pretresljivo ponižanje nemškega ljudstva po Napoleonu Bonaparte. Kdor nožna, prusko zgodovino, ve, kako je v začetku 19. sfoletin, sredi na Pruskem veliko- in prostodušno kulturno delo izpodrinilo vsako pretiravanje vojaških interesov in kako intenzivno so se visoko izobraženi državniki udeleževali tega kulturnega dela.. Napole-
onov militarizem in imperializem je premestil težišče nemškega bitja iz Weimara v Potsdam in postavil prusko vojaško tradicijo s središče narodnegv živ utruja — in nemške romantike. Ta velika iran-coska sokrivda pri milittarizi ra n ju Evrope se vendar ne sm,e zamoj e a t i ! Gotovo zahteva plemenitost mišljenja in pravičnost da ne izrečem te sodbe, ne da bi omenil gotove nemške politične pisatelje, ki so pristransko teoretično zastopali politiko sile in postali s tem Evropi v spotiko ter povzročili usodepolna nesporazumljenja v inozemstvu. Tu velja, beseda, ki jo je izrekel lord Courtney v britski zbornici: „Nas so napačno razumeli in mi smo napačno razumeli druge.“ Kdo bi hotel v tej evropski zmedi političnih zmot, grehov in nerodnosti po farizejsko zvrniti vso krivjdo na eno stran? Kdor se čuti blrez greha, naj pobere prvi kamen. — — — Kaj naj se torej, zgodi? V tem smo edini, da mora neznosno mrzlično oboroževanje zginiti o kulturnega sveta). Da, v vsej Evropi pač ni človeka, ki bi ne imel te želje. Tisti med nami, ki v tej stvari malo trdovratnoje mislijo, store to ne iz krvoločnosti, temveč iz nezaupnosti do sosedov, Ta nezaupnost pa se sme danes vendar še vedno sklicevati na kratkovidno sebičnost in nebrzdano strast vseh evropskih narodov — ozdraviti jo more torej samo splošno nravstveno vstajenje in primerna organizacija, ne pa pristranske in farizejske obdolžitve ali celo eksekucij a, kakršno Vi želite. Ge pride tedaj do miru, bo morala, mirovni sklep prevevati misel, ki so jo nedavna čudno soglasno izrekli angleški in nemški vodilni državniki: nastati mora nova Evropa s trajno podljajgo za mirno življenje narodov. Samo po sebi se pa ume je, da, morajo biti sredstva, ki naj vedejo do tega stanja, primerna zaželje-n e m u cilju. Prišel bo in mora vendar enkrat že priti dan, ko se bomo vsi sporazumeli, mesto da se med seboj davimo in uničujemo. Kako dolgo še bode gorel evropski očiščujoči ogenj, kako dolgo še bodo merili narodi svoje moči, da dozori umevanje in volja za trajen mir — to določiti presega moči človeške previdnosti. Stori vsak svojo dolžnost na svojem mestu!
Sklepam, visoko čislani g. senator, s prisrčno željo, da bi Vaša domo|vina, ki je svetu že toliko poklonila, tudi po prihodnjem miru razvijala takšno prenajVjjalno silo. kakršno je njeno junaštvo v vojski»“
Tudi na Ogrskem pride slovenski jezik do veljave.
„Novine“*, dobro urejevano glasilo ogrskih Slovencev, katere ob tej priliki vsem štajerskim Slovencem prav toplo priporočamo, poročajo v svoji letošnji 31. številki:
„Crensovska notarošija se je spraznila. Bivši notariuš g. Graššanovič Anton, kak smo poročali; si je zvolo pokoj. Szekely Emil, dolnjelendavski okrajni glavar, je zdaj objavo razpis na to sliižbo. Najveselejše v torn razpisi je sledeči pogoj: Konkurent more popolnoma znati slovenščino. To je pravica, tak more biti. NejeljiidstVo zasliižbenika, nego sliižbienik je za 1 j ü d s t v o. Zato pa more znati njegov materni jezik, ka de znao ž njim, kak razpis nadale pravi, občevati. Kda se z polnov zahvalnostjov prignemo za te razpis pred
LISTEK.
Kje je nas Franeelj?
Naše gospodične ki strežejo tako požrtvovalno ranjencem, doživijo marsikaj. Tlako dobita letošnjo zimo dve gospodični pred bolnišnico rdečeličnega kmetskega dekleta, ki drži velik koš in se ozira plaho naokrog. Vprašata, kaj neki želi, Deklica povprašuje zaupno:
„Ali ne veste, kje je naš Francelj ? Bila sem že enkrat tu, zdaj pa ne vem več prav — “
„Pri katerem regimentu in kateri kompaniji pa je Vaš Francelj?“
„Ne vem. — On krtači četovodjo.“
Gospodični sta takoj spoznali, da dekle samo ne bo Franceljfna nikoli našlo; peljali sta jo po vseh oddelMh in vpraševali, če je tu Frajncelj, Jd krtači četovodjo. Po dolgem iskanju prideta do poslednjega četovodjo, ld se je ravno umival in krtačil. Na “vprašanje, če ga krtači Francelj, odgovori:
„Druge dni že, danes se pa sam, kakor vidite. Francelj je šel včeraj v Trst.“
„Joj!“ se je prestrašila deklica, „kaj pa zdaj? Prinesla sem mu jabolk,“
Urno se je oglasilo več glasov: „Le pustite tukaj, le pustite.“
Gledala je hudomušne mlade obraze in’ narahlo Uvomilä':
„Ali jih bo pa Fs&neelj dobil?“	-
„Sei&da. Saj smo’ mi tukaj, ne bojte se, te sem
2 njimi !* v:	'	' ’ 'M *’’■
našim okrajnim glavarom, ga ponižno prosimo, naj za žandare i finance v slovenski kraj tudi samo tak-še da poslati, štero znajo slovenski. 'Splošni blagov ljüdstva i tak cele domovine zahteva to pravično odredbo.“
* „Novine, pobožen, driižbeni, pismeni lisi za vogerske Slovence“ izhaja vsako nedeljo in stane za celo leto 3 K. Naročnina se pošilja na naslov: Jožef Kleid, vpokojeni plebanoš v Cerensovcih. Cserlold, Zalamegye, Ogrsko.
Gospodarski položaj duhovščine.
Poročevalni urad „Austria“ na Dunaju priobčuje:	*
Da izvrši sklepe Krščanskonsocialne zveze, se je dne 28. julija podalo odposlanstvo te zveze k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, da ga obvesti o strankinih zahtevah, 'Ministrski predsednik je 'govoril obširno o splošnem položaju in o nalogi, katero je treba sedaj rešiti ter se je izjavil za pripravljenega, da v danem slučaju po možnosti obvesti zastopnike stranke o vsakokratnem stanju perečih v-prašanj.
Zopet drugo odposlanstvo Krščanskosocialne zveze se je podalo v zadevi slabega gospodarskega položaja duhovščine h dunajskemu kardinalu-knezo-nadškofu dr, Pifflu, ki je odposlanstvo sprejel zelo prijazno in mu dal zagotovilo, da bo želje duhovščine, koje žalostni gospodarski položaj je obče znan, podpiral kar najkrepkeje. Odposlanstvo se je na to podalp k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, ki je sicer priznal, da so izražene želje duhovščine upravičene, toda povdarjal je 'težkoče glede končno-veljavne in enakomerne uravnave kongrue. Vlada je že dovolila lčodstotno dravinjsko 'doklado. Bojazen, češ, da gre vsled dovoljenih treh milijonov samo za enkratno podporo, je neutemeljena. Ministrski predsednik priznava potrebo, da se ta dovoljena pavšalna svota zviša in bo stopil v tozadevni stik z ministri. Odposlanstvo se je nato podalo k naučnomu ministru, ki se je vobče pridružil izrjadam ministrskega predsednika.
Rusko bojišče.
Skoro na celi črti od Karpatov do Rige divja krvava borba. Rusi napadajo z veliko silo med Kolonie j o in Bučacem in silijo proti Stanislavu, pri Bro’dyju proti Lvovu in v Voliniji proti Kovielu in Brest-Litrtvsku. Na severu divja najhujši boj v okolici mesta Baranoviči.,
Borba za sedlo Prislop,
■V uradnih poročilih našega generalnega štaba se opetovano imenuje sedlo Prislop. Dosedaj smo že večkrat čitali, da se vršijo boji „severno od sedla Prislop.“ Kje leži Prislop? Ako pogledaš zemljevid, vidiš, da leži sedlo Prislop na severni strani ceste, ki vodi iz Kirlibabe v Marmaroš-Sziget. Prislop-sed-lo je torej na ogrskih tleh, kakih 10 km od pukovin-sko-gališke meje in 15 km od mesta Kirlibaba oddal-
jeno, Dalje proti zahodu (15 km) leži končna postaja železnice Gaitici j a—'MannaroŠH S.ziget—Borsa. Ker so se dosedanji boji vršili „severno od sedla Pristop“« smemo sklepati« da so se boji res že vršili 'pa ogrskih tleh, a da so naši Ruse zadnje dni z močnim proti-sunkom vrgli zopet nazaj čez mejo. Rusi zbirajo, kakor so dognali naši letalci, v Bukovini noive čete, s katerimi bodo zopet skušali vdreti na) Ogrsko.
Proti Stanislavu.
Ruska armada generala Lešicky je dne 28. julija pričela prodirati v prostoru med krajema Cozi-mierc (severno od Kolomeje) in Monasterzyska (zahodno od Bučaca) proti Stanislavu. Boji so bili zelo srditi, a za sovražnika nevspešui.
Bitka pri Brodyju.
Bitka pri Brodyju se nadaljuje z veliko srditostjo. Iz načina ruskega napadanja; se vidi, 'da hočejo Rusi za vsako ceno prodreti proti Ljviovu in tako našo bojno črto v središču tako vpog(niti, da. bi bila zveza med našim levim in desnim krilom težavnejša-Dne 27. julija se je Rusom po hudem niaporu posrečilo iz prostora pri Lešniovu prodreti na južno stran Brody j a.. 'Ali je mesto samo že tudi v ruskih rokah, se iz avstrijskega uradnega poročila ne da posneti. Rusi naiptadajo pri Brodyju s tremi armadnimi zbori
Rusko napredovanje v Voliniji.
V	Voliniji je sovraižna armada od srede julija do sedaj projdrla na fronti, široki 80 km, samo kakih 15 km naprej, kar je v primeri z velikimi žrtvami zelo malenkosten vspeh.
Zahodno od Lučka.
Na severozahodni strani Lucka se vršijo zelo hudi boji in sicer ob železnici Rožišče—Kovel. Naši so na tem delu fronte imeli dne 28. juljija vspeh in so zopet zasedli ozemlje, ki so ga poprejšnji 'dan izgubili.
Bitka pri Bar ano vicih.
V	bitki, ki divja pri Baranovičih, ima sovražnik zaposlenih okrog 120.000 mož. Armada generala Woyrscha krepko odbija srdite ruske napade-
Italijansko bojišče.
Na južnotirolski fronti divjajo hudi boji za trd* njavico Panevegglo. Dosedaj so si Italijani pri vseh napadih obžgali prste. Nikjer ne morejo naprej. Naši napadajo pri gori Monte Zebio in v dolini Poziue. Na ostalem delu bojišča večinoma samo artilerijski boji.
Danklov naslednik na Tirolskem.
Za novega deželnobrambnega poveljnika na 'Tirolskem je imenovan general pehote Josip Roth.
V južnih Tirolah.
Dne 26., 27. in 28. julija na južnotirolskem bojišču ni bilo posebno hudih bojev. Edino pri trdnja-
DekMca je vsula lepa, rdeča jabolka na mizo, obrazi vojakov so žareli zadovoljnosti. Naročila jim je še pozdrave na Franeeljna in odšla.
Koliko jabolk je neki dobil n,aš Francelj! ?
Zadnja cigara
Sredi preteklega stoletja je razbojnik Don Ja-zinto Gomez tako nadlegoval severne pokrajine Mehike, da je moralo nastopati vojaštvo proti njemu. En vojaški oddelek pod poveljstvom poročnika Alfonza Herrera je naletel na razbojnike, se spustil z njimi v boj, pa je bil premagan.
Don Jazinto je, tiste vojake, ki niso padli v boju, uljudno vprašal, ali hočejo stopiti v njegovo službo, ali morda rajši žele biti ustreljeni, V tem težkem položaju so se Vsi odločili — in tega jim niti zelo zameriti ne moremo — da je bolje biti razbojnik, nego mrlič in so se pridružili Jazinto vi četi.
Nato se obrne Jazinto k poročniku in ga tudi vpraša:
„Don Alfonzo, kako bo pa z Vami? Ali prestopite tudi Vi k nam ?“
„Ne“, je odgovoril Herrera.
„To mi je zelo sitnö“„ mu je rekel poglavar razbojnikov, „kajti potem Vas moram dati ustreliti!“
Kakor hočete.“
„Saj bi mi Vi z menoj ravno tako storili, če bi bil jaz premagan, kaj ne?“
„Najbrže“, je odgovoril poročnik, „Toda, če bi Vas že moral dati ustreliti) bi Vas kot uljuđen Mehikanec pred.smrtjo Se nekaj vprašal."
...... «Kaj ?“	»./v'. ' - v r
.. „Ce imate Se Kako zadnjo željo.“
„Najlepša hvala, da ste me opomnili na dolžnost, ki jo bom seveda izvršil. Vprašam Vas: Ali i-mate še kako zadnjo željo?“
„Seveda! V svojem toku imam še eno cigaro, dolgo debelo panatelo — ki bi jo še rad pokadil, preden umrjem.“
„Razumem Vašo željo, ker sem tudi sam strasten kadilec in Vam jo bom gotovo rad izpolnil.“
„Najlepša hvala za prijaznost!“
Potem si je poročnik Don Herrera prižgal svojo cigaro in je kadil počasi, zložno, dimček za dimčkom. Vedel je, da zasledujejo še drugi vojaški oddelki proslulega razbojnika.
Ko pa po dveh urah še vedno ni pokadil cigare, je Gomez postal nestrpen.
„Pohitite malo, Don Alfonzo!“
„Potrpite malo, Don Jazinto!“ je odgovoril poročnik. „Nikar mi ne kalite zadnjega veselja! Dali ste mi svojo častno besedo!“ In je kadil še'bolj počasi kot prej.
Naenkrat zagrme puškini streli in se zasliši divje vpitje.
„Za zlodeja! Kaj neki to pomeni?“ je vprašal razbojnik.
„To bo stotnik Gonzales s svojimi vojaki“, j6 odgovoril Herrera mirno, „Kmalu boste Vi kadili zadnjo cigaro, Don Jazinto!“
Tako se je tudi zgodilo. Pet minut pozneje se je morala Gomezom tolpa Vdati veliki vojaški premoči. Vojaki, ld so prej postali razbojniki, da si rešijo življenje, so sedaj prav tako hitro postali zopet zvesti, vrli vojaki.
Poročnik pa. je, dal zadnji ogorek cigare vjefe-mu Gomezu, da si c rnjim prižge>,svojo ~ zadnjo et-garo » • «
vici Panev.eggio so se vršili zadnje dni srditi boji. Naši niso popustili ne za ped, Lah je imel velike izgube., V Siigajnski dolini so boji ponehali. Zahoidno od Adiže je prišlo na več krajih do manjših prask.
Sovražno letalo pred Malim Lošinjem.
Na predvečer 501etnice Mi tke pri Visu sta prišla dva sovražna hidroplana posetit 'Mali Lošinj. A jeden naš torpedo zdolaj, hidroplan zgoraj sta zapela tujemu letalcu junaško pesem, se je moral vdati južno Lošinja, drugi pa je že poprej pobegnil. Hidroplan je bil pripeljan v lošinjsko lukoi povsem nepoškodovan/ Vse polno ljudi je gledalo z zanimanjem to grabežljivo ptico. Pilot' in opazovalec sta bila odvedena kot vojaška vjetnika v Pulj. Hidroplan je povsem sličen našim, samo ladjico ima nekoliko manjšo. Označen je z „L 157.“
Naši drzni letalci.
Dne 27. julija zjutraj so oddelki našega po-, morskega zračnega broÖovja z bombami obmetavali kolodvore, vojaške naprave in tovarne v mestih Mola, Otranto, Bari, Giovianzzo in 'Molletta. V Bariju se je opazilo po dobrih zadetkih velike požare na kolodvoru* tovarnah in v mestu samem. Letala so se vrnila nepoškodovana.
Tripolitanija za Italijane izgubljena.
Kajkor smo že poročali, je pred nedavno poveljnik turških prostovoljnih čet v Tripolitaniji, Nury-paša, prizadjal Italijanom v Tripolitaniji naravnost uničujoč poraz. Povjeljnik italijanskih čet v Tripoli-taniji, general Ameglio, se ie podal vi Rim poročat o tem porazu. General Amegllo se je mudil y Rimu le nekaj ur in se je zopet vrnil v Tripolitanijo. Laško časopisje slavi sedaj generala Ameglio, češ, njegova zasluga je, da je še ostal majhen kos iTripolitanije v italijanski oblasti ter izraža željo, da se bo po zmar gonosno končani svetovni vojski za četverosporazum posrečilo Italiji, pridobiti zopet nazaj vse izgubljeno tripolitansko ozeimlje, ki je trikrat večje, kakor cela, Italija. Italijani so izgubili v Tripoli tani ji vse važnejše postojanke, le majhen del i)n sicer zajhodni pas morskega obrežja je še ostal v njihovi oblasti, tako, da se smelo lahko trdi, da je cela 'Tripolitanija za Italijo izgubljena.
Francosko kolišče.
Na francoskem bojišču traja, angleško-francos-ka ofenziva med rekama Ahcre in Somme z nespremenjeno silo še nadalje. Na razmeroma kratki bo]ni ■črti. dolgi 40 km, se bojuje na obeh straneh čez poldrugi milijon mož. Nič manj klakor 10.000 topov bruha taikorekoč brez presledka ogenj in slmrt v vrste borilcev. Obojestranske izgube v tej največjj svetovni bitki se cenijo dosedaj na 300.000 mož.
Angleži zavzeli Longueval.
Angleško uradno poročilo z dne 28. julija pravi: ZajVzeli smo zadnja sovražna oplirališča v Lon-guevalu ter vjeli številno sovražnikov. V okolici Po-zieresa je trajal boj skozi celi dan.
Med Ancro in Sommo.
Iz Haaga se poroča:
Med rekama Ancre in Somme si stoji nasproti okrog 154 milijona mož in 6000 do 10.000 topov. Vse sveto vno-izgodovinske bitke so združene v eno samo veljikansklo bitko, Ce Nemci cenijo, da so zaveznice izgubile četrt milijona mož in če je ta cenitev le približno resnična, se sme trditi, da znašajo izgube na obeh straneh več kakor 300.000 mož. V bitki pri Waterloo, katero je prištevati med najkrvavejše, so znašale izgube za,vsem komaj 62.000 mož. Bitka med Ancro in Sommo traja z nezmanjšano silo dalje. Vse vrste orožja pridejo v poštev,, kot: kamenje, sekira, bal, srednjeveški katapulti (metalni stroji), samo z razliko, da poslednji mečejo cele mine namesto kamenja. Srditost bojev med Ancro in Sommo je nepo-pisljiva.
Turška bojišča.
Rusi so se zadnji čas z veliko silo navalili na levo krilo turške fronte v Kavkazu in so potisnili Turke močno nazaj ter so prodrli mimo mesta Erzin-gjan. Na ostalih frontah nič posebnega. V Arabiji je izbruhnila vstaja.
Vstaja v zahodni Arabiji,
Kar je v verskem oziru za katoličane Palestina, je za mohamedane-e zahodna Arabija z mohamedanskimi svetišči Meka in Medina, kjér je živel, li-
čil in deloval ustanovitelj mohamedanizma, Mohamed, V tej za ves mohamedanski svet s vie ti deželi, ki se nahaja pod turško vrhovno oblastjo, je nedavno izbruhnila vstaja, katero je povzročilo angleško zlato in katera je ves mohamedanski svet skrajno neprijetno dimila, Angležem se je namreč posrečilo* z zlatom podkupiti upravitelja zahodne Arabije Husse-in-pašo, njegovega sina in poglavarje zahodno-arab-skih rodov. Središče vstaje sta za mohamedance sveti mesti Meka in Medina, svetišči, katera sta moba medancem to, kar je katoličanom Jeruzalem in Rim. Turška vlada je mobilizirala veliko armado, katero bo odposlala piroti armadi vstaškega Hussein-paše in upa;, da se ji bo posrečilo v najkrajšem času udušiti vstajo v zahodni Arabiji.
Turško posojilo v Nemčiji.
Carigrajski uradni list objavlja zakonsko odredbo, ki poblašča vlado, da sklene v Nemčiji predujem v mesku 2,359.000 funtov (okoli 52 milijonov), s čimer naj bi znesek tretjega predujema narastel na 9t599.000 fuotov (okoli 212 milijonov kron, če se računa turški funt v zlatu na 22 K). Protivrednost tega novega predujma zalolži nemška vlada v nemških zakladnicah, protkkaterim bo turška vlada v znesku, ki ga bo smatrala za potrebnega, pod istimi pogoji kot pri prejšnjih predujmih mogla izdati bla-gajnšice.
Fred Solunom.
Pred Solunom se razvijajo večje praske in sicer severozahodno od iSoluna pri mestu Vodena,
Boji zahodno od Soluna.
Severozahodno in severno od mesteca Vodena (leži zahodno od Soluna, na železnici Solun—Bitolj) se je vršilo dne 27. julija več manjših bojev in sicer pred bolgarskimi postojankami. Cetvferošporazumove čete so bile naj celi črti poražene.
Bolgarsko uradno poročilo.
Bolgarski generalni štab javlja dne 27. julija:
Ob vsej maoedonski fronti vsak dan slaboten topovski ogenj in patruljsM boji, ki potekajo za nas ugodno. S strojnimi puškami opremljen sovražni bataljon je, podpiran po gorski in havbični bbteriji, dne 25. t. m. skušal napasti naše namaknjene oddelke na fronti Bahovo—Zbarsko, 25 lan severno Vodene. Vse napade smo odbil z velikimi izgubami sovražnega bataljona. Naše čete so nato izvršile protinapad in so se polastile sovražnih strelskih jarkov. Dne 26. in 27. julija se je poizkušalo več stotnij srbske šumadijske divizije polastiti vrhov severno vasi Požar, kakih 25 km severozapadno Vodene in se ustanoviti tamkaj, a smo jih s pravočasnim protinapadom vrgli nazaj v ravnino. Imele so znatne izgube, Naše čete so pobrala 85 sovražnih mrličev, med njimi enega stotnika. Tri može smo vjeli. Naše izgube so majhne.
Grčija.
Na Grškem stoji vse javno življenje v znapaen-ju priprav za državnozborske volitve, ki se bodo baje vršile meseca septembra. Kralj je dospel v Atene, kjer se pridno udeležuje ministrskih svetov. Venize-losova stranka strastno agitira po celi deželi.
Za kralja.
V Demirhisarju, Seresu in Drami so črnovoj-nikä, ki so bili sedaj poslani domoV, ustanovili zvezo, katera hoče pri volitvah samostojno nastopiti. Njeno geslo je: „Vse za kralja! Boj Venizelistom!“ Venizelosovo stranko se smatra na Grškem za stranko izdajalcev, ker njeni pristaši javno nastopajo nasproti kralju in mnogi celo govorijo o ljudojvladi, kateri bo predsedoval Venizelos.
Nov spor med Italijo in Srbijo.
Pred dnevi je v Korico v Albaniji vkorakal 1 bataljon srbskih vojakov, ki razpolaga tudi z artilerijo. „Information“ poroča od diplomatane strani, da je vkorakanje srbskega bataljona v južnoalbajnsko Korico zelo značilen znak za impietosi med Italijo in Srbijo. V' mestu je tudi kot oficijelen srbski zastopnik član srbskega poslaništva v Atenah. 1 Korica je eno najvažnejših mest v južni Albaniji in zasedenje bi občutno žalilo italijanske aspiracije, če Srbi obdržijo to važno točko.
Rumuniia.
Položaj v Rumuniji še vedno hi razjasnjen. Listi prinašajo dan za dnevom poročila o kronskih sve^ tih, ministrskih posvetovanj i&,..u^biUzaciji, 0 polova-
nju čefiverosporazumovih diplomatov v Bukarešto in nazaj, a jasno sliko o pravih razmerah v Rumuniji si je iz časniških poročil težko , ustvariti. Gotovo je, da četverosporazum dela s polnim parom, da bi Ru-munijo pridobil, da bi njemu v kprist posegla v vojsko, t. j. da bi vdarila po AvstroJOigrski in Bolgariji, Kakor je posneti iz dosedanjih poročil, se kralj in ministrski predsednik odločno upirata četverospo-razumpvim zahtevam in hočeta Vstrajati pri nevtra-liteti. Sirijo se vesti, da bo ministrski predsednik Brattami odstopil. Kakšno razpoloženje je v Rumuniji, §e vidi iz tega, da je vlada izdala oklic na prebivalstvo in armado, v katerem se pozivajo vojaki in civilisti, naj bodo potrpežljivi.
Pod vodo iz Amerike.
Tudi Japonske ladje na lovu.
Iz Tokija se poroča, da je oddelek japonske vojne mornarice, ki sestoji iz štirih oklopnih križark in več poizvedovalnih lahkih lajdij, že sredi meseca julija odplul v ocean. Domneva se, da je brodovje šlo lovit P-öoln „Deutschland.“1
v
Napetost med Svedijo in Rusijo?
Iz Stockholma se poroča, da so se vsi dopusti za člane armade in mornarice preklicali. Ker hoče Rusija zabraniti ves uvoz v Svedijo, nastaja razmerje med obema državama vedno bolj napeto,
Politične vesti.
Z nemško enotno stranko ne bo nič. Na Dunaju so se zadnji čas vršila posvetovanja nemških poslancev o ustanovitvi nemške enotne stranke. Dunajska svobodomiselna poslanca Ofner in Hock sta izjavila, da naj bi bila prva točka programa te nove stranke, da Vsjraja pri starih svobodomiselnih zahtevah glede reforme zakona in šole. Treznejši poslanci, posebno tisti, ki stojijo blizu nemški krščan-sko-soOialni struji, odločno nasprotujejo zahtevi svo-bodomiselcev in tako je ustanovitev nemške enotne stranke padla najbrž v vodo. — Iz zahtev nemških svobodomiselcev pa se vidi, da se bo po vojski res-kakor je nedavno opozarjal katoliške može dunajski kardinal dr. Piffl, razvnel velik boj duhov. — Na stražo !
Novoimenovani vojaški upravitelj za Srbijo.
Cesar je imenoval za novega vojaškega upravitelja za zasedene dele Srbije generala infanterije barona Rhemen. Novoimenovani vojaški upravitelj je pretekli ponedeljek došel v spremstvu svojih pribočnikov v salonskem vlaku ob 11. uri predpoldne v Belgrad. Na kolodvoru ga je sprejel dosedanji nameščujoči u-pratvitelj generalni major pl. Babich, civilni deželni komisar Thalloczy, belgrajski mestni poveljnik generalni' major Kuchinka, zastopnik zunanjega ministra grof Szechenyi in več drugih odličnjakov. Po končanem sprejemu mu je defilirala belgràjska trdnjavska posadka.
Finančni ministri se posvetujejo. V Berolinu se vršijo posvetovanja med finančnimi ministri Avstrije, Ogrske in Nemčije o splošnih finančnih zadevah osrednjih velesil.
Narožtvanje samo n§ndeSikove
„Straže“- Kdor hoče imeti „Stražo11 samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici aa naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ROV ali star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20 ? za pol leta K 1*60 l za četrt leta SO Vin*
Tedenske novice.
Cesar je sprejel dne 27. julija nedavno došle 4 dame ruskega^ Rdečega križa in danske gospode, ki so jih spremljevalk Tudi nadvojvtodinj’a Cita je rusko odposlanstvo prav prijazno sprejela.
Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike pri oo„ jezuitih v Ljubljani bodo meseca avgusta trikrat; začetek 7.- 21. in 28. zvečer ob 6. uri. Cč. gospodje, ki se jih nameravajo udeležiti, naj se blagovolijo pravočasno predstojništvu naznaniti.
Škofje vseh hrvatskih pokrajin so izdali skupno pastirsko pismo proti kletvini. Pastirski list noši 17 podpisov.
Duhovniške vesti. Župnijo Dobje je dobil on-dotni provizor ft. g. Ivah Žagar. — Prestavljeni sp
čč. gg. kaplani:	Martin Erhatič od Sv. Antona v
Slov. gor. k Sv. Benediktu v Slov. gor., Peter Pavlič od Sv. Benedikta v Slov. gor. v Loko pri Zidanem Mostu, Avg. Spari iz St. Pavla v Savinjski dolini k Sv. Magdaleni v Maribor. — Nameščeni so Čč. gg, novomajšniki : Franc Satler kot kaplan v St.. Pavlu v Savinjski dolini, Milan Slaje kot kaplan pri St. Petru pri Radgoni in Kotnik Ivan kot kaplan k Sv Antonu v Slov. gor.
Odlikovanja častnikov pri domobranskem pešpolku štev. 26. Odlikovani so bili: znova s signum laudis stotnik Edvard Vaupotič; s signum laudis nadporočnik Teodor Agrìcola in rezervni poročniki: Jože Malenšek, Ivan Lorber, Alfonz Zemljak, Val. Gorski. Rudolf Omerza in Adolf Gsellmann.
Novice od ogrskih Slovencev. Srebrna maša preč. g. Stefana Kocjan v StevamOvoili se je dne 19. julija obhajala izredno slovesno. Udeležilo se je te slovesnosti 12 čč. gg. duhovnikov in ogromna množica ljudstva. Pridigoval je č. g. Jožef Klekl, pleba-noš v Dolencih. — Mura je zadnji čas ob štajerski meji močno zastražena, ker se je po Prekmurskem raznesla vest, da mislijo roparji vdreti preko Mure na Ogrsko. Tudi na štajerski strani so Muro dobro z «.stražili. — Od veselja je v Najgyvaradi umrl kmet Sandor Samuel, ko je po dolgem času videl svojega sina, ki je ranjen prišel v bolnišnico. Ko je objemal sina, je med njegovimi rokami izdaihnil. —■ Ob štajerski meji blizu Feldbacha so trije Rusi všli od nekega kmeta, kjer so delali. Na radgonski cesti jih je vstavil stražmojster Anton Le Irko, ki je bil doma na dopustu. A Rusi so se mu postalvili v bran. Začela se je borba. Lehko bi bil gotovo premagan, da muni še n pravem času prišel obmejni stražmojster Ferenc Ragai na pomoč, — Ogrski Slovenci so s fronte za podporo svojega glasila, „Novine“, poslali že več sto kron._ Med drugim pišejo:	„Novine in Marijin List
redno vdablamo, to je edina naša tolažba na bojišči, Zato smo tudi spoznali, da je dužnost nam podpirati naše dobro slovensko čtenje kelkdnam je mogoče; in vsigdar se poživimo gda je v roke dobimo.“
Slovenci na zagrebškem gledališča. Na zagrebškem gledališču so angažirani sledeči Slovenci : Borštnik, Nučič, Bukšeg, Levar, Križaj in Rijavec, ter gospa Polakova.
Zavetišče za slovenske in Irrvaškp begunske sirote na Dunaju. List „L’Eco del Litorale“ poroča, da je notranje ministrstvo z odlokom z jdne 6. julija k 1, naročilo odboru za begunce na Dunaju, da na? nemudoma pripravi zavetišče za 150 vojnih begunskih sirot slovenske in hrvaške narodnosti, n a,l?aj« j-jočilh se v begunskih taboriščih v Steinklammu in v Brucku o. L.
Slovenci in konvikt za sred n j ešolefiJbeg unce na Dunaju, Iz gotovega vira smo izvedeli, da se sprejemajo v konvikt za srednješolce-begunce z juga, ki ga je vlada ustanovila, na Dunaju, XV., Mariengürtel 41 (staatliches Studentenheim der Zentralstelle) tudi Slovenci in sicer t,aki, ki so bili doslej na kaki nemški gimnaziji ali so vsaj toliko zmožni nemščine, da morejo nadaljevati svoje študije na, nemški gimnaziji na Dunaju. Že sedaj je v omenjenem konviktu pet slovenskih dijakov. Brž ko jih bo nekaj več, dobijo svojega slovenskega prefekta. Sola se prične meseca septembra.
Italijanski konvikt na Dunaju. List „,L’Eco del Litorale“ prinaša zadnje dni dolg in najvdušen članek o italijanskem dijaškem Icionvfiktu na Dunaju. Pisec članka opisuje v živih barvah vse udobnosti, katere nudi konvikt italijanskemu študentu. Najlepša lega, razgled na. Marijahilferco in na Gürtel, zračni prostori, dobro nadzorstvo, Za konvikt se je od italijanske strani zelo agitiralo. Konvikt je bil, a, dijakov ni hotelo biti. V Trstu je pa ravno narobe, slovenski dijaki so, a slovenskega konvikta ni.
Konferenca hrvatskih mest. Kakor javlja neld zagrebški list, se je dne 29. julija vršila v Zagrebu konferenca županov hrvatskih mest.
Ukrajinski narodni svet je te dni imel clva-dnevno plenarno zborovanje, ki je v gospodarskih in narodnih vprašajo,jih odobrilo vse dosedanjo korake načenika dr. Konstantina Lewicfcega,
Urh knezov Scliwarzenbergov konfisciran. Sodišče v Novem-ITišnovu na. Ce|š,kem je konfisciralo vinjete na steklenicah za pivo iz pivovarne knezov Schw;ar z en be r gov, na. katejrih se nahajja grb knezov Schwarzenbiergov, ih ki so obrobljene z belo-modro-rdečo barvo.
Povratek avstrijskih vojaških zdravnikov iz Rusije. V Berolin je dospelo dne 26. julija zvečer 22 avstro-ogrskih vojaških zdravnikov pod vodstvom gerì er alštaibnega. zdravnika dr. Schönbta.uma,, ki so bili izpuščeni iz ruskega vjetništva.
Zračni promet med Reko in Zagrebom. Poročali smo ž^e, da se namerava osnovati zračni promet med avstrijskimi in ogrskimi mesti. Snuje se društvo, ki bo imelo ime „Aero-Lloyd društvo“ ; uredi se promet tudi med Reko in Zagrebom.
Okrajni pomožni odbori. Po naročilu domobr, ministrstva so pri vseh okrajnih sodnijah ustanovljeni okpfaijni pomožni odbori, ki imajo nalogo, da pomagajo družinam vpoklicanih do njih pravic: Ako na pr. vzdrževalne komisije odklonijo prošnje za podporo, naj se žena ali drugi člani družin obrnejo naravnost na „Okrajni pomožni o(dbor pri c. kr. okrajni sodniji.“ Ako je n. pr. potrebna pritožba na upra-
tađaiatelj in založnik: Konsorcij „Straža/1
vno sodišče, mora isto podpisati advpkat ali pa lak okrajni pomožni odbor, sicer je neveljavna. Za mariborski sodni okraj je naičelnik tega pomožnega od- j bora sodni svetnik gospod Sterger, c. kr. okrajna j sodnija.
Gospodarske novic©.
Okrajnim glavarstvom. Sedaj imajo ljudje ve- i liko potov zaradi različnih oblastvenih nairedb, na J drugi strani pa je treba pri .poljskem delu izrabiti j vsak trenotek. Tako je zadnji teden bilo lepo vreme; j in za to so ljuidje ponekod kosili in sušili otavo ter ; želi pšenico in oves. Vsled tega so naj več krajih poza- j bili ali zamudili oddajo kovin, V imenu ljudstva pro-! j simo torej slovenskoštajerska glavarstva, naj na viš- j iem mestu posredujejo, 'da se za oddajo rok podaljša in oddaja, primerno uredi.
Mlačva in oddaja žita. Cesarska namestnija je izdala odredbo, katera, določa čas, kadar se mora v posameznih okrajih končati mlačva in kadar se mora oddati žito. Natančneje bo o tej vlaidni odredbi poročal „Slovenski Gospodar.“ Tiežave bodo glede mla-čve. Kje dobiti naenkrat toliko delavcev, jda bi vse žito do določenega roka zmlatili!? Naj se posestniki takoj obrnejo tìo političnih oblasti, da jim dajo dovolj delavcev na razpolago, ali pa se naj domačinom dovolijo daljši vojaški dopusti.
Oddaja jajc v brežiškem okraju. V brežiškem okraju je odrejeno, da morajo župani rekvirirati za okrajno glavarstvo gotovo Število jajc. Ker pa kure sedaj le malo nesejo in župani niso strokovnjaki v nakupovanju in pošiljanju jajc, za to nastajajo velike težave. Na različna tozadevna vprašanja odgovarjamo, naj se župani obrnejo z vlogami na c. kr. namestnico ter prosijo, da se ta odredba, ki je v drugih glavarstvih ni ali vsaj ne v taki obliki, prekliče.
Zaradi trgovine s krompirjem v ptujskem o-kraju. Ptujsko okrajno glavarstvo je določilo, da smejo v ptujskem glavarstvu, sodni okraj Ptuj, kupovati. krompir le oblastveno določeni nakupovalci, kakor: Rosenfeld, Sonnenschein itd. 1 Kdor hoče krompir prodati, pa še mora to naznaniti okrajnemu glavarstvu, ki še le potem odredi, komu in kam se naj proda.; Iz teh določil naraščajo veljike težave za posestnike krompirja, kakor tuldi za kohsumente v o-kraju. Nikjer ni določeno, kje smejo delavci in majhni posestniki kupovati krompir. Menda je od glavarstva mišljena kupčija tako, da delalvec iz Sv, Lovrenca ali iz Sv. Janža na Dravskem polju mora it k Rosen schei n u ali Sonnenfeldu, da, pri njem kupi potrebni krompir, katerega bi lahko kupil doma pri svojem sosedu ali delodajalcu. V mariborskem okrajnem glavarstvu, kjer spretne roke promet z živili v-zorno urejujejo, je samo izvoz krompirja- prepovedan, trgovina v okraju pa je dana na prosto, kar se nam zdi zelo pametno. Ker nam prihajajo iz ptujskega o-kraja -različna, vprašanja, svetujemo, da se županstva obrnejo do cesarske namestnije s prošnjo, da se preuredijo te določbe.
Rok za oddajo kovin podaljšan. Ministrstvo je podaljšalo rok za oddajo kovin do dne 31. decembra 1916. To podaljšanje je veljavno zlasti z.a zasebna, gospodarstva in za gostilne.
Zvišanje cen za, mizarske izdelke. Zveza avst-riiskiih mizarskih društev je sklenila, da vnovič podraži vse mizarske izdelke. Tokratno zvišanje cen bo precejšnje. lT'a svoj sklep utemeljuje s tem. ker so se podražilo sirovine in ker so tudi. mizarski pomočniki zkhtevali zvišanje plač. Za koliko odstotkov bodo sedaj zvišali cene za mizarske izdelke, bo določilo ministrstvo.
Slaba sapa. Kuhaj vinsko rutico na vinu in jemlji po dve žRci na tešče. — Napravi si tekočino iz benzoeve kisline 1.5 grama, evkaliptusove tinkture 7.5 grama, alkohola- 50 gramov in olja poprove mete 5 kapelj. Tega deni na žličko na kupico vode in si izpiraj večkrat usta.
Razme novic«,
Cigani v vojski. To potepuško pleme, ki sodeluje tudi v naših 'armadah, ni bilo prej v boju prav nikoli posebno hrabro. Vojaki porabljajo cigana, kar naravnost za primer lenobe in boječnosti ter pravijo: „Strahopeten kot cigan!“ V sedanji vojski se je mnenje o ciganih nekoliko izpremenilo. Seveda dado še danes ciganu rajši trobento ali boben v roke, nego puško, vendar pa so se že v več slučajih tudi cigani v fronti izkazali. Ranjeni cigani v ogrskih bolnišnicah prenašajo svoje bolečine zelo mirno! in so ponosni na svoje boje. Nekemu ciganu, ki je bil polkovni trobentač, je kos šrapnela odbil trobento z ust. Trobenta se je razbila, ali cigan je na ranjena usta nastavil dlani in je bojni signal — kričal. Drugemu ciganskemu bobnjarju je krogla prestrelila desno ro-
Odgovorni srodnik: Vekoslav Stapan,
ko; cigan je tedaj začel bobnati z levico, dokler mu-ni nova krogla ranila tudi te roke. Tako se je sedaj izpremenilo tudi mnenje o ciganih.
Mož beseda. Znani glumač Belikini je prišel nekoč lačen v priprosto gostilno. (Takrat mu- je še trda. šla, bil je na začetku svoje poti, V dosti!ni je bilo par vaških mogotcev in debeli gostilničar. Belikini je vprašal, če sme pozabavati goste in je zahteval tri klobuke in poldrugi funt kruha. Klobuke je del drugega poleg drugega na mizo, kruh je razrezal na tri kose in dal pod vsak klobuk en kos, meneč, da bi bilo k izpeljavi njegovega dela, pravi dobro, če bi dobil še dober kos sira. Dobil ga je, razrezal in dal kose pod klobuke. Potem, pravi slovesno: „Pozor, gospoda moja! Vidite tu te tri klobuke? Jaz snem sir in kruh pod njimi in jih spravim zopet pod klobuk,“ Zavihal si je rokave in jel jesti kruh. Pri drugem kosu ge mu je zdelo, da bi se delo bolj pospešilo s požirkom vina. Dobil je vrč piva, drobil je kruh in sir in zalival s pivom. Gostje so čakali z napeto pozornostjo, kaj bo. Ko je pospravil Belikini vse, je v-prašal: „Gospoda moja,! Kako želite, pod čigav k lo buk naj se vrne jed?“ Gostilničar ni maral, da bi prišel kruh pod mastne klobuke njegovih gostov in je izrekel željo, naj pride pod njegov. „Dobro“, pravi Belikini, „jaz pokrijem zdaj ta klobuk in spravim tako pod njega kruli, sir in pivo. Ali nisem ja,z mož beseda?“
Dopisi
Maribor. Z okrajnega glavarstva se nas prosi, da bi objavili, da se je v tiskovine, ki so se razposlale glede rekviriran j a žita; na občine, vrinila glede cene pšenici neljuba pomota. Cena pšenici je 38 K za 100 kg. a ne 39 K, kakor je na tiskovini.
Maribor. Zanafcniv slučaj' se je zgodil v soboto na tukajšnjem trgu. Kmetica, z Dravskega polja je proidajala kumare, fižol in čebulo in sicer po zmerni ceni. Neka železničarka pride k njej in hoče kupiti kumare. Ko ji kmetica, pove, da stane 'ko|mad 10 vili., zaluča razburjena žena kumaro kmetici v glavo. V-pila je nad prodajalko, da so leteli kar ljudje skupni Vse je obsojalo drzen nastop kupovalke. V tem pa pristopi neki meščan in prisoli nemirni železničarld eno vročo. Ljudje so se razgubili in nilrče ni protestiral. Kmetica pa je rekla: C e boste mestni ljudje z nami tako postopali, pa ne bomo nič več pripeljali na, trg.
Št. Ilj v Slov. gor. V soboto, dne 29. julija, je umrla, sprevidena s sv. zakramenti, gospa Marija Swiaty, blivfša trgovka in posestnica,, stara 87 let. Pogreb se vrši v torek dopoldne. Rajna je vživala v celi okolici splošno spoštovanje, Njen . eldini sin in tudi vnuk služita sedaj v armadi. Blagi pokojnici svetila večna luč!
Št. Jakob v Slo,v. gor. V petek, dne 28. julija, dopoldne ob 11. uri, je umrla, gospa Marija, Zinauer, stara 76 let. Rajna je dolgo časa hudo bolehala. Bila je pred smrtjo in tekom bolezni večkrat sprevidena s sv. zakramenti. Rajna mati Zinauerca je bila izredno blaga gospa, spoštovana daleč na, okoli. Svoje otroke j'e vzgojila, v katoliškem in slovenskem duhu. Pogreb predrage rajne se je, vršil dne 30. julija ob 6. uri popoldne na tukajšnje pokopališče ob izredno obilni udeležbi. Svetila pokojnici večna luč!
Ljutomer. Cesarski namestnik je viničarju Iv. Novak v Stročji vasi, ki že čez 40 let zvesto služi na gospodarstvu admontskega samostana, podelil častno kolajno za 401etno zvesto službovanje.
Zabovci. V sredo, dne 26. julija, je proti polu-dnevu vrl ari lo v gospodarsko poslopje Malija Petrovič, p. d. Klavžovi, K sreči je grozen naliv omejil o-genjf da se ni vnela komaj 5 m oddaljena hiša in 3 m oddaljeno sosedovo gospodarsko poslopje. Rešili so tudi tri glave nepoškodovane goveje živine iz gorečega hleva,
Žetale. Dne 24. julija je došla brzojavka iz Tridenta. da je dne 23. julija bil pokopan četovod-ja Jože! Mikolič, vrl sosed, vrl kot občan in spoštovan vseskozi. Kolike nade si je delal še za bodoče. Tudi občina se je veselila svojega razumnega tajnika, da brž pride nazaj. Res pridni bodo menda vsi padli. Kaj bo? Kje bodo gospodarji, ki jih že toliko manjka? Mili moj tovariš, počivaj sladko! Da se vidimo nad zvezdami! P.
Šmihel nad Mozirjem. Mala župnija Šmihel nad Mozirjem je dala domovini že lepo število žrtev, in spet je prišla žalostna vest o junaški smrti 191etnega mladeniča, Jožefa Rozoničnik, ki je padel dne 3. julija na severnem bojišču, pri naskoku dragoncev na sovražnika. Krogla mu je šla skozi možgane. Bil je ud Marijine družbe, miroljuben, up in veselje s!arišev. Njegov vojaški predstojnik ne more prehvaliti hrabrosti in vrlin, ki so dičile tega junaka. Predlagan bo tudi v odlikovanje. Njegov brat Janez je umrl dne 9. februarja 1915 vsled ran in pljučnega vnetja na Ogrskem.
Celje. Tukajšnji hišni posestnik Ludovi k K ossär je obhajal dne 30. julija, s svojo soprogo Juiija-j no, rojeno Nenđl, zlato poroko. Isti dan je obhajala S njuna hči Anai, omožena s Ferdinandom Stau dinger,
I srebrno poroko.
Tisk tiskarn* sv, Cirila v Maribor««