Stev. 282 V Trstu, v sredo 15. oktobra 1919 Letnik XIV! Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, ajutraj. — Uredniftvo: nBca ®v. Fia-sčtfKa Aslškega jttev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. ~ Nt franki rana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urtdoik Štefan O odi na. — Lastnik konsorcij HsU EdinosU. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina zna« na mesec L 3-—t pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon aredniHva in uprave štev. »1-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo r Širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtrduov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarni a zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L . Oglase »prejema inseratnl oddelek EdinosU. Naročnina ia reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. FraučišKa As 23L RelKo vprašanje. Nova rešitev reškega vprašanja? PARIZ, 13. »Echo de Pariš« smatra, da obstoji Tittonijev predlog za rešitev reškega vprašanja v tem, da bi se proglasila Reka za neodvisno mesto pod nadzorstvom Zveze narodov, toda pod pogojem, da se priklopi vo-losko poglavarstvo Italiji. Londonska pogodba ni predvidevala te priklopštve, toda če se to ne zgodi, bi bilo mesto popolnoma obkoljeno z jugoslovansko zemljo. Rimska politika grw trej za tem, da doseže udejstvitev teritorijalne zveze z neod"\ isnim mestom.« »Gazzetta del Popolo« iz Turina priobčuje pismo iz Reke z datumom 7. t. m., ki je deloma cenzurirano in ki navaja vzroke, vsled katerih je ostal general Grazioli tako malo časa na Reki. Tudi necenzurirani del pisma je precej zanimiv zaradi nekaterih predhod-kov Nittijeve politike glede Peke. Poročevalec »Gazzette del Popolo« Pedrazzi pravi: ....odhod generala Graziolija je prekinil danes vsako pogajanje. Govorilo se je, da je generala Graziolija nenadoma poklical ministrski predsednik; te vesti so popolnoma brez vsake podlage. General Grazioli je odšel iz Opatije iz lastnega nagiba zaradi osebnih vzrokov, posebno tudi zaradi neprijetnega položaja, v katerega bi bil prisfcl general, če bi bil izpolnil vladno misijo kot bivši reški gubernator. Znano je, da je bil Grazioli vedno velik vzdrževatelj italijanstva Reke Ln da se je častno boril za to stvar. Znano je tudi, da ga je imel Nitti ravno zaradi teh njegovih svojstev vedno na sumu in da je priporoči generalu Di Robilant, naj se izogiba ožjih j tik o v z Graziolijem; istotako toplo ije priporočal tudi generalu Pittaiugi, katerega je poslal na Reko, da nadomesti generala Grazio ija, katerega je na sirov način odpoklical kot neprijetnega slugo. Iz vsega, kar se je zgodilo, je moral general Grazioli razumeti, da njegovo mesto ni bilo v Opatiji v službi ministrskega predsednika, kateri mu je pred dvema mesecoma osebno izjavil, da ne veruje v talijanstvo Reke. IZ RUSIJE. Ententa proti rusko-neanški vojski. lONDON, 13. »Morning Post« poroča iz Kopenhagena: Iz Revala javljajo, da **o zapustili ententni oddelki Reval in se napotili v Rigo na pomoč letonskim četam. Po vesteh iz Berolina so vojne ladje izkrcale v Libauu 50 tisoč Estoncev, ki imajo na men, napasti nemške čete na riški fronti a strani. General Bcrtnond prosi Livonce za premine. STOCKHOLM, 14. (S.) 12. t. m. zjutraj je prosil general Bermond Livonce, naj se sklen& premirje v Mitauu. Svet livonskih ministrov je odgovoril, da se ne more pogajati s ipolkov«. nikom, katerega je JudeniČ proglasil za izda- jalca. Iz vesti, ki so e med Nemčijo in Poljsko, «4ede osvoboditve interniranih oseb ter razvelčavljenja sodnljskejca izstopanja proti njim. V prvi vrsti »gre za. serijo 4azrr h sp-erazumov, kateri so potrebni za izvršitev mrr vn-e pogodbe. Svet je brez vsaite raz- prave odobril zakonski načrt, predijžva od kom!-aiie, kateri določa, naj se odpravi na->cto?t, ki obstota med Poljsko in Nemčijo. PODLISTEK Za stero rraodo. (W) Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Vroče solze so drsele starcu po obrazu. Brat mM je, venomer jokajoč, poljubljal roke, Pallfy pa je križemrok strmel skozi okno, S hladnim licem, mrzlo dušo, ledenim obrazom. — Gospod Pallfy — je posepetal kanonik ves izmučen. — Kaj je? — je vprašal Madžar hladno, obrnivši glavo. — Kedaj pride gospod kraljevi konjainik v Zagreb? — Ne vem. Pisal vam botm, amice kanonik. V sekakor pred dvema tremi meseci ne pride. Tedaj bo treba delati. Ali ste se odločil? — Sem, — je pošepetal poluglasno kanonik orijcio^ai 2 tflavo. — BeneJ Veljal Podajte mi roko! — je dejal Pallfy, podajajoč kanoniku desnico, katero je ta prijel bojazljivo, s sklonjeno glavo. še danes sporočim vašo odločitev svojemu vele možnemu gospodarju« — je nadaljeval poslanec, — in upam, da mu bo zelo ljubo. Tu imate pogodbo med kraljevim sodnikom in vrhovnim konjušnikora. Ko se opravi vaa ta stvar, vrne gospod knez Bator Jurju vse svoje in Tahove obveznic*. Toda -treba bo hitro paziti na vse, predvsem pa molčati, da stara Heningovica ne zasluti česa« ker bi potem moglo propasti vse. Vi, admodum reverende amice, ostanite med tem miren. Vi, Gjuro, se jutri zjutraj vrnite na Sused. Ni treba, da bi naju videli skupaj. Jaz pridem z Grgo Dombrojem pojutrišnjem tjakaj. Pripravite inventar, da se vse aajnatančneje zabeleži in izroči. Plača vam ostane ista kakor prej. Živeti morete v Zagrebu. Jaz počakam, da se vse inventarno izroči, da se Heningovica morda zopet ne premisli. Sedaj pa« amice kanonik. zbcsgooxl Poduipm ir Zađreba. Kronske deietf<»c&e s poljsko vlado. , VARŠAVA. 13. (S) Semkaj je prispela delegacija z mnogimi Člani, kaiero je postala livonska vfeća, da začne s poljsko vlado pogajanja o po-» tr-govtusktft in vojaških Iz Bolgarske. Novi bolgarski kabinet. CURIH, 14. (S.) iz Sofije poročajot Novi kabinet, ki ima nalogo, da podpi§e mir z en-tento, je sestavljen talco-le: Stamfculovski), ministrsko predsedstvo in vopw; Kealov« uk; Toriskov, železnice; Dimitrov, negiranje zadeve; Darkalov, poljedelstvo; Madjarov, zunanje zadeve; Brarov, fcr^o\"ino; zadnja dva ministra sta zmerna socijalista. Ministrstva za pravosodje in dedo sta se baje poverila demokratom, ministrstvo za finance pa progre-čistu. V kabinetu so zasiopaari Štiri agrarci. Teodorov ostane bolgarski delegat na mirovni konlereaci. SOFIJA, 14. (S.) Tecdorov ostane bolgarski delegat na mirovni konferenci, čeravno ni član novega kabineta. Iz Kralj Karel se povrne na MadSarako? PARIZ, 13. »Tempsn« poročajo iz Budimpešte: »Govori se, da namerava bivfii cesar Karel zapustiti Švico In priti na Madžarsko. Realističra stranka, ki se je pred kratkim n-stanovila v Budimpešti; se že pripravlja na sprefem fcivSe^a mc-csrha, ln grol Julij An-dr3asy, njegov poseben zanpnikf ld se je po-vsaS v Btadknpešto, je že tozadevna po- ^ajanfa s strarJoiiani voditelji-« »Tempsov« poročovalec smatra, da so fc glasovi v zvezi s predstojećim odhodom romunskih čet iz BudrmpeSte. Vedska admirala Horty^a pričakuje baje samo znamenja, da vdre za njŽcni. Ne bi bilo nikakršno čudo, čc bi se to izvrtSJio pod KairJorvim vo^Btvoen, ki medtem še ni c§>ti&t£l misli, da se povrne na madžarski pre«icl. Aiiin iVladžareka. BERN, 13. Madžarska postaja dežela tajnosti, ker vesti, ki prihf.jafo iz Budimpešte, si nasprotujejo venomer več. Vest, da se bo uvedlo proti Karolyju kazensko postopale, je ipo^^eaa, toda ravno tako je gotovo, da se bo c$£ške misšje v Bnd'jmpešto, da ponora angleška vlada Madžarski roko v pomoč. Sti-siiimo hvaležno to roko, pravi Bailla, in vse merodajne osebe, ;ka v resnici ljubijo svojo domovino, naj obrnejo svoje oči na Loadcn. Prof. Bafiogk, rektor budimpeStanske^a vseučilišča je med drugim naglašal v svojem govoru profesorskemu zboru in dijaštvu, da bo imela Anglija vefckanski vpliv na madžarsko -gospodarsko življenje, in da bosta postala Budimpešta in Carigrad oporišči angleške noči na kontinentu. Madžarski finančni minister ni nikakor pri-jaaen angleškemu vplivu na madžarsko jfo-spedarstvo. V članku, ki ga je priobčil v »Pesti Hufapu«, dokazuje, da bi bik) za Madžarsko zek> slabo, če in se zanašala na Angleško, ker londonska vlada bo skrbela v prvi vrsti za svoje interese, a šele v drugi vrsti za madžarske. V političnih krogih se govori, da angleški vladi ni bil vseč U odgovor finančnega ministra, in da išče Friedrich drugega ministra, ki bi prevzel finančne posle. Friedrich to Andrassy. CURIH, 13. Predsednik madžarskega ministrskega sveta Friedrich je sprejel odposlanstvo častnikov bele vojske z nUfaovim načelnikom Hor-tyjem ter izjavil, da ne bo Madžarska trpela oi-kakiti mednarodnih zabtev, ker je sklenila, da prekine zveze "tudi s socijalnimi demokrati; socijalna demokracija je ovira za enotnost krščanske Madžarske, ki je edino jamstvo za politični, gospodarski in (državni red. Govor se jc zaključil med profeisemiiskimi klici. Ot*f Andrassv ie objavil intervij&v, iz katerega da sklepati, da namerava slediti Friedricliu, v stoćajat da bi ta prekoračil meje v potiačevaniu reakcionarne«« jfibanja, čeravno izjavlja, da nkna nlkake želje priti do vlade in zatrjuje, ea je te Wapec domovine. An-drassy hoče, da bi se udejstvitev blokade izvršila zinemo, in smatra za po«rešek, da bi se zopet se bova še videla. Grem iskat Dombroja. Res, ljubo mi je, da se je izvršilo vse tako dobro. Zbogom! m Pallfy se je gosposki poklonil in hitro odšel po stopnicah, 4o katerih ga je kanonik molče spremil. m. Tretja nedeija je po Veliki noči. Pod- žarki letnega solnca se zeleni po hribčkih hrvatskega Prigorja mlad gozd, a iz zelenja se kažejo beli plemenitaški dvori. Živo se vije Sava pod mladim rumenim vrbovjem, b les te pod soinčnim sjajem. Popoldne je, solnce se nagiba proti zapadu. Po plavean nebu so se razprostrli rdečkasti tenki oblaki, zakrivajoč za hip solnce; izmed oblakov se sipajo tupa-tam po ravnici napram jugovzhodu blesteče proge, tup a tam mečejo oblaki na njo velikanske sence. Zrak je čist kot kristal. Koderkoli pogledaš, vidiš mlado strniŠče, živo zelenje bujnih travnikov in gozdičev, a sredi te ravnice lahko že od daleč zapaziš, kako koraka do ooliu bela maša. kako diria no cesti sklical start parlament kt se smatral za zastopnika dežele, ko ni v ivjetn niti enesa ' 2astopo&a is delavskih slojev. Iz Nemrje. Vw Hohenzollemsko imetje preide v državno last. CURIH, 12. Pruski državni zbor bo moral kmalu rešiti vprašanje imetja bivšega kralja VBjeana. Listi pišejo, da preide vse kronsko imetje v državno last; tudi del imetja kraljeve hiše, dvorci in dragocenosti pripadejo državi. Nekateri dvorci bodo ostali last kraljeve hiše, toda bodo uporabljeni za stanovanja. Dohodki od podedovanih posestev so odpravljeni, del dvornega osobja bo sprejet v državno službo, a starejšim osebam se bo dovol la doživljecska podpora. Imetje daljših soro;: .likov se bo smatralo za zasebno last. V skupino daljših sorodnikov se računajo potomci princa Albrecdita ter družina princa Henrika Pruskega, $9artakovska zarota v porenskik pokrs$?a£h. RRUXELLES, 13.' Poročevalec lista »Soir* piše, da pričakujejo špartakovci odhoda večjega dela zasedbenih čet, da potem začnejo svoje gibanje. Revolucijonarne čete bi prišle z desne obali reke Rena in bi napadle prista nišča na Renu. Pri tem bi jim pomagaio vso prebivaJatvo na levi obaii, ki bi se uprlo. Belgijska vlada je že ukrenila ukrepe proti tej zaroti. V Aachenu je bilo aretiranih že veiiko oseb. Bilo je zaplenjenih tudi veliko brošur, ki so izpodbujale porenske delavce in vojake k vstap. Glavni vodja teh revoluci;^-narcev je neki Wollf, odvetnik, ki je prišel pred petinu meseci petajno iz Dtisseldorfa v EschwjHer. Zdi se, da je mož v zvezi z ruskimi revolucijonarci. Iz Amerik. Wilsonova bolezen. PARIZ, 13. Kakšno je pravzaprav Witeo-novo zdravstveno stanje, je še precej težko reči, ker si vesti, ki prihajajo iz Amerike, v tem nasprotujejo. Z ene strani se govori, da je Wikonovo stanje zelo nevarno, a z druge, da bo predsednik kmalu okrev^. Danes trdi brzojavka tz Wr»shingtona listu »New York Hera4£a spoštovanja. Angleške čete zapustile sercmora-Iis pokrajine« LONDON, 13. (S.) Uradno. Izpraznitev se-vernoruskih pokrajin se je dokončala. Zadnji transport je zapustil Murmansk včeraj popoldne. Danes se pričakuje v Gias^owu prihod generala Ball.nscna in njegovega vrhovnega štaba. Kralj je pcslal generalu Rafclinso-nu brzojavko, v kateri piše: V moje poaefeno zadovoljstvo je dejetvo, da se je izvr&l urnik čet na način, d]a Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaka - ujiriui* zib orez oulećin. Plombiranja. Uiuetri zjjje Naprodaj le še dobra ohranjen piani«citre En moderna pt-s ina iti za. — Naslov pove šMiraSm oddelek Edincsti. ZOBOZDRAVNIK D\ MRACEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. ErčzbolssfTio h&mii Z9i, p!s5yir3ii3 in mM zo^ia ICisova k!serina, razna m[|av piaviio, metie, fn dmgi predmeti se dobe pri Porotno sodišče. Zopet tatvina. Pri vČerajšnii razpravi so sedeli na obtožni klopi Jakob Ravalico, star 25 let, zlatar, iz PirLna, Dominik Contento, star 24 let. mehanik, tudi iz Pirana in Robert Sciarra, star 31 let, izvošček, iz Trsia. Obtoženi so, da so v .družbi še drugih neznanih ti-čev iz skladišča loinbardo-neapc-Mtanske družbe v ulici S. Caterma 1! ukradli 113 parov fTn'?i čevljev in 12 svilenih nosa v: c v skupni vrednosti 5196 lir. Orožnik Avsust Marchetti je zapazil 3. marca t. 1. okoli 5, da so prišli obtoženci z nekim vozom PTed skladišče omenjene družbe in naložMi na voz polne vreče, katere so }im drugi dajali skezi okno. Prišel je še drug orožnik Josip Caniglia; ko sia •se jim približala, so »tatovi pobesnUi, orožnika pa za njimi. Marchetti je ujel na trgu Sv. Ivana R^-valca, Can.!g!ia pa Sciarro. Confcnta ie ulovil neki J stotnrk nekje na Korsu, ■ker j»j videl, da ima pri sebi revolver. Priča Maulij Perino trdi. da so pustili tatovi vrata nedotaknjena, ker so vdrli v skladišče skozi okno v polnacstrcpju. Pravi, <1j. ie -moral eden izmed tatov obuti par čevljev takoj, ker so našfi v skladišču par starih čevljev. Ker se Dominik Contento nahaja sedaj v Ameriki, se je razprava vršila samo proti RavaHcu in Sciarri. Jakob Ravalico ie izjavil predsedniku, da ni vedel, da gre tu za tatvino. V kavarni »Gokioni* ■sta povabila dva Tržačana, ki sta se izdajala za trgovca, n'ega in Contenta, naj gresta naložit nskaj blaga, katero je imelo iti zjutraj ob 5'50 z vlakom v Istro Obljubila sta jima debro plačo, na kar sta sevea vede! za tatvino. bi ne bil ponudil njemu (Stradictu) delo. Sodeče je obsodilo Jakoba RavaMca na 15 mesecev zapora. Roberta Sciarro pa je oorostilo. \m\\ m tegensKo mm IMiliHDH COLOHIAL (1 bro sett'man 'e) na poti od Senožeč do Opnn. Kdor jo je n-«šelt je na r >šen, c^a jo p.inese na openski f-li sežanski žiipn? ur^d proti prime ni r agradi. OSrt^d in SršUs i Sksiaju (Trs!) reg serovana zad.u^a z neomejenim poroštvom v bi na / J ril ^ i r Jž~>i z om j. v T stu ul Pier Luiji di Palssiriia sl^. Z (vo^a ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. _ m gj &'\I13JL gj z In brez čel usti, zlate krone in tudi ohrobkl a ViUEMlTUSCHER^S,'^ TkSi', ul 30. oktobra (ex Cascr.uat t -t. u. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer. Borzna poroiila. Trst, 14. oktobra 1019. Tećail: Jadranska banka Cosal-icb (Austroamerkana) Dalmatia (Parobr. dr.) Geroliimch Ltoyd Lussmo Martinolich Navigazione Ub«ra Trlesllna Oceani a Premuda - ' Tripcovich Asskmrazioni GeneriH Riunione Adriatica Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja Švicarski tečaji. 2ENEVA. 13. — Berolin 21; Dunaj sL 5.75, n. 5.70, London 23.43«, Pariz 6535, New-York 5.57. 250—255 483— 490 290— 300 1380— 1410 825— 845 1425— 1475 380— 390 1370— 1400 415— 425 x 560— 580 480— 490 16500—16750 3075— 3150 430— 440 275— 285 330— 345 1780— 1830 285— 300 370— 3S0 223— 228 f 900— 950 MALI OGLASI «e raCunalo po !• mioL beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele Črke 20 sto*, beseda. Najmanjša pristojbina L PRODA se velik« decimalna tebtnica. Vale di Rocol št. 540. 4217 TRGOVSKEGA VAJENCA za trgovino jestvin iščem za takojšnji nastop. UUca Genova (prej Campanile) 13. Ivan Bidovec. 4218 SODI hrastovi 100-150 bi, velikost 56-700 I. v najboljšem stanu se prodajo po dogovoru. Alojz Rebec. hotel Kranic sd posta* St. Peter. (4220 ki ?e bo vršil v društvenih proi»or!h v Skednju št. 435 v četrie*, 33. oktobra 1919 ob 19 z n slednjim dne\nm rednm : 1. fzptesr.emba društvenih pr vil. 2. Volite- dveh nadzornikov. 3. Ri zni predlogi. Skedenj, i4. oktobra 1919. RAVNATELJSTVO. oBnHBsm! Vsf oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka poš-jefo denar, naj bla^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — števi ko dotičnega računa. — A Deln gUv. K 3>, )J ».0 )D. Kes «rve K 3,5JJ.0j0 Ccnlrjli: TAl T flatini di 3i) 5 - Hi3 i M 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, fotor, Ljubljana, Metković, )pitiji Spdt, ilbeni^. Za.i i Ekspozilarat Kranj. Obavlja vse v binč:io stro«o spiiije^e pD»l® Sprajema vloaa na hranilne knjižice proti -i i/3,J'0 letnim obre-stim v bancogiro-proinetu proti 3