729. štev.
V Ljubijaui, nedelja dne 28. decembra 1918.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhajis vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravnlštvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; • pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina so R»	pošilja upravniStvu.	n*
Telefon številka 118.	n:
r;
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
18	Dredniitvo in upravnIStvo:	Of
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.'
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma Se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, Za oglas« se plačat petit vrsta 10 v, osmrtnice, poslana 18 ulivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglaAanju po* 8> pust. — Za odgovor je priloiltl znamko, st
8	Telefon	številka 118.	tn
0 mcdnarrdnosti.
Trst, 24. decembra.
Mednarodnost je lepa beseda, ki jo imajo socialni demokratje vedno na jeziku. Če bi to ne bilo res, ne bi bilo prišlo do razdora v socialnode-mokratičnih vrstah.
Res jc, da ima za delavca glavni pomen gospodarski boj, boj za zboljšanje svojega ekonomičnega stanja; istotako pa je tudi res, da igra pri tem tudi narodni boj veliko vlogo, to pa zlasti pri slovenskemu delavstvu. Narodna in socialna borba jc za slovensko delavstvo vsaj pri sedanjih razmcftih nekaj nerazdružljive-ga.
' To se najbolj opaža v obmejno ogroženih krajih, n. pr. pri nas v Trstu, kjer se mora slovenski delavec bojevati ne samo proti krutemu kapitalizmu, marveč tudi proti konkurenci delavnih sil, ki jo povzročajo tujerodni delavci.
Da ne bi bili zahtevali italijanski socialni demokratje, da jim morajo biti slovenski sodrugi v vsakem oziru podložni, bi bila tržaška socialna demokracija še vedno celotna; toda, ker so hoteli slovensko delavstvo samo izrabljati, je prišlo še pravočasno spoznanje, katero se je maščevalo nad oskrunjevanjem socialnodemo-kratičnega mednarodnega programa tako, da je od nekdaj mogočne trž. socialne demokracije ostala samo še senca.
Slovensko delavstvo je sicer nezavedno, toda toliko razsojenosti ima vendar, da se ne pusti več pitati s samimi lepo donečimi frazami, ampak da zahteva predvsem praktično izvajanje tega, o čemur je slišalo govoriti od strani voditeljev socialne demokracije na shodih, oziroma v časopisih..
Se jim zdi pač nepravično, če se Jih v mednarodni armadi smatra za manjvredne, za sužnje, ki naj bi bili drugim zmerom podložni, med tem ko vidijo, da je Italijanom in Nemcem dovoljeno, da lahko na najbolj barbarski način izražajo svoja na-cionalno-šovinistična čutila v smeri proti svojim lastnim sodritgom — Slovencem.
Sedanji slovenski socialni demokraciji je pač vseeno; ona se pusti zaničevati od strani nemških in italijanskih sodrugov na prav nizkoten način in niti na misel jej ne pride, da bi morala biti pravzaprav popolnoma enakopraven del v mednarodni družini. Kako postopajo n. pr. nemški socialni demokrati napram slovenskim sodrugom, o tem se n. pr. precej obširno bavi v Trstu izhajajoč »Jugoslovanski železničar« v svoji zadnji štvilki, kjer navaja med drugim tudi zelo značilen slučaj, da so v Celju nemški socialni demokratje vrgli slovensko socialno demokratično organlzancijo Iz svojih prostorov samo zato, ker je ta organizacija po svojem imenu in poslovnem je-
rrrnnFT tu*
ziku — slovenska!! Omenjeni list piše nadalje: »Nemški nacionalci in nemški socialni demokratje, oboji so naduti in zagrazenl Nemci; razlika je samo v tem, da bi nas eni radi ponemčili v imenu nemškega imperializma, drugi pa bi nas radi ponemčili v imenu in v interesu — socializma! Lahko bi navedli še celo vrsto prav interesantnih slučajev, ki vprav kričeče ilustrirajo toii opevano mednarodnost nemških socialnih demokratov. Toda ne maramo biti preobširni, saj se bomo poslužili še marsikatere prilike, da pokažemo slovenskim delavcem mednarodno zvestobo teh sodrugov v pravi luči. l.c to rečemo, da jc zlasti strankarska praksa nemških sodrugov na Koroškem in Štajerskem v pravcati zasmeh internacionalnim socialnodemokratičnim načelom. — Češki socialni demokratje, ki imajo poleg krepko razvite socialistične zavesti tudi nekaj narodnega ponosa, se niso dali več slepiti od blestečih internacionalnih fraz. s katerimi leti vsekakor pri nobeni priliki ne štedijo, in so iz postopanja nemških socialnih demokratov že izvajali konsekvence. Postavili so se na avtonomistično stališče ter so si poleg samostojne politične organizacije ustvarili tudi svojo samostojno strokovno organizacijo. Da se bo tudi slovenskim sodrugom hrbtišče nekoliko okrepilo na to bomo vsekakor najbrž še precej dolgo čakali. Saj so se slovenski socialni demokratje v konfliktu med avtonomisti in centralisti postavili odločno na stran centralistov in argumentov avtonomistov niti upoštevali niso. Zdelo se je, da bodo češki avtonomisti v boju proti šovinizmu svojih nemških sodrugov ostali osamljeni, saj jih je vse »obsojalo«, tudi poljski sodrugi s poslancem Daszinskirn na čelu so zavzeli napram njim sovražno stališče. — No, naposled so morali tudi poljski socialni demokratje z Daszinskirn vred postati drugih misli v tistem trcuotku. ko so mednarodno zvestobo nemških sodrugov občutili na svoji lastni koži. — Nemški socialni demokratje v rajhu so namreč na svojem zadnjem strankinem zboru sklenili, da se pollsklm socialnim demokratom prenove samostojno organizacijo in da se morajo le ti v vsakem oziru brezpogojno pokoravati devizam nemškega strankinega vodstva. Po tem sklepu ie bila poljskemu social.-demokratičn. »Dzien-niku robotniezemu« odtepniena vsaka nadaljna podpora iz blagaine socialno demokratične stranke na Nemškem. Vsled tega ie nastala med poljskimi in nemškimi social, demokratičnimi listi izredno ostra in brezr obzrna polemika, med katero so si medsebojno očitali prav lepe reči. Nastal je boj, ki je prav živo spominjal na kampanjo nemških centralistov in čeških avtonomistov pri nas. — Končno se je vmešal v ta spor tudi vodja poljske socialno-demokra-tične stranke v Avstriji, državni po-
slanec Daszinski, napisavši v omenjenem »Dzienniku robotniezeni« članek, v katerem pravi med drugim: »Nemški sodrugi so svoje poljske brate v resnici denarno podpirali, toda za to so jim diktirali, kaj smejo govoriti In pisati. Nemški socialisti so poljske neprestano denunclrali za patriote in narodnjake. Sklep jenskega zbora izraža brezobzirnost k avtonomiji narodov v federativni zvezi mednarodnega socializma. Poljski delavec v Nemčiji je dolžan vstopiti v poljsko socialistično stranko, a ne v nemško dasi hoče pripadati k mednarodni socialni demokraciji, kajti v nemški stranki je samo nekak privesek! — Dobro si zapomnimo, da sodi tako o mednarodni zvestobi nemških sodrugov v nacionalnem oziru skrajno zmerni poljski socialni demokrat Daszinski. Vsekakor hud poper. Mi smo dostikrat sodili veliko milejše, pa so nam naši »slovenski« socialisti očitali, da — obrekujemo.«
Tako torej. Češki in poljski socialni demokratje stoje pač visoko nad slovenskimi, zato tudi zahtevajo popolno enakopravnost. Koliko vode bo še izteklo, poprej da bodo slovenski sodrugi prišli s svojimi možgani tako daleč? Na Koroškem in Štajerskem jim delajo krivice nemški sodrugi — v Trstu in na Primorskem sploh pa italijanski. Pa oni si za to prav tnalo belijo lase. Vsak, če ni že preveč reven na duhu, mora priti do premišljevanja, da so slovenski socialnodemokratični voditelji tako odvisni — bodisi od nemške ali italijanske socialne demokracije, da se ne upajo skoro ganiti. Ni nam treba posegati daleč nazaj - - slučaj Regent nam je najboljši dokaz za našo zgorajšnjo trditev. Slovenska socialna demokracija mora pač pro-kleto slabo stati, ker se niti s prstom tti upala ganiti, ko je njenega voditelja za Trst. Regenta, oficielno glasilo tržaške italijanske socialnodemo-kratične stranke »II Lavoratore«, prav infamno napadlo. Zadoščenja revež ni dobil nobenega, vkljub teinu pa bo še zanaprej lizal bič, ki ga je tako neusmiljeno moral občutiti. Oj ta nesrečna neodvisnost! Kje je tu socialno demokratična svoboda, ki se sicer vedno cedi na shodih in po časopisju, kakor najsladkejši med?!
Obletnica.
\Š
V sporam na slavni dogodek pred enim letom.
Eno leto je n rinilo, ho je Janez god obhajal, sc zabaval s Kamilo, s sladkim vincem se napajal.
Ko se to je razglasilo ni deželni zbor ga grajal, ljudstvo ga je izvolilo, kdo naj bi za to razsajal.
Po morali tej veselo mi obletnico slavimo; Fantje, pojdimo na delo, in za narod naš skrbimo:
In zato od srca danes vsak pošteni fant zakliči: Živio Janez — in nedolžni otročiči!
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881.	\	Ljubljani	Ustanovljena	leta	1881.
obrestne hranilne :	A31 01 brez odbitka rentnega
vloge po čistih
4 0
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LIST K K
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
' (Dalje.)
Vitez niti n1 mislil na to, da je najenostavnejše in naposled tudi naj-spodobnejše sredstvo, predstaviti se dami na njenem stanovanju. Kje pa naj človek misli na vse! In tako je sklenil govoriti takoj.
Ko pa je zavil v ulico Sent-An-toan, se mu je zazdelo, da se je obraz Pariza izpremenil, kakor izpremeni včasih ocean svoje obličje ob bliža-nju burje.
Številne skupine meščanov, pomešanih s preprostim narodom, so korakale proti Luvru. Velika cesta se je bila izpremenila v reko ljudi, iz katere se je dvigalo preteče mrmranje in neredkoma tudi kriki.
Kaj se je zgodilo?
Pardajan si je prizadeval, da ne bi izgubil gospe v črni obleki izpred oči; stopala je kakih dvajset korakov pred njim.
Zdajci pa je nastal v množici vrtinec; storila se je gneča, ki je zavila črno damo in jo odnesla vitezu izpred oči. Pardajan je planil naprej, suval in pehal na vse kraje ter si delal ulico s komolci in pestmi — toda črne dame ni mogel najti.
Vdal sc je torej toku množice, ki je prihajala še gostejša in še nemirnejša.
Pred njim so korakali izpodroč trije možje, orjaki z bikovimi tilniki, rdečelični in pretečih oči. In množica jiin je klicala na poti:
»Živel Kervjč! Živel Pezč! Živel Krusč!«
»Kdo pa so ti trije sloni?« je vprašal Pardajan svojega najbližjega soseda.
Sosed, ugleden meščan bogate zunanjosti, je pogledal viteza dokaj pisano, toda videč, da nosi ob strani tako pripraven rapir, mu je odgovoril vljudno:
»Kako, gospod! Ali res ne poznate Krusčja, zlatarja ob Lesenem mostu? In Pezčja, mesarja iz Cicil-ske ulice? Pa Kervjčja, vseučiliške-ga knjigarnarja? Kervjčja še prav posebno! Vidi se, da se ne ukvarjate s knjigami, gospod.«
»Oprostite mi nevednost, prihajam namreč z dežele,« je rekel Pardajan. »Ah, ti možje so torej mesar, zlatar in knjigarnar! Dobro, zadovoljen sem, da sem videl tako važno reč!«
»Trije najboljši prijatelji njegove svetlosti vojvode Giškega!« je nadaljeval navdušeni meščan.
»Hudiča! To j« za gospoda Giškega res velika čast!«
»Da, gospod; prosim, to so branitelji svete vere.«
»Katere?« je vprašal Pardalan hladno.
»Katere?« je zazijal dedec osup-
lo.	»Naše vendar, gospod! Papeževe! Kraljeve! Kraljičine! Vere velikega Giza! Vere naroda«
»Ali, izborno! In kaj hoče prav za prav ta naš vera? Saj — vera tolikih ljudi je naposled vendar le tudi nekoliko moja...«
»Kaj hoče? ... Poslušajte! ...«
Ta hip je bil Pardajan v bližini Lesenega mostu. Ogromna množica, zibajoča se v tistih dolgih in mogočnih valovih, ki delajo tolpe podobne razburkanemu morju, je kričala:
»Živel Gizi... Smrt hugenotom !«
»Slišite!« je dejal meščan. »Ali slišite, kaj kliče narod? Saj veste, da je glas naroda — glas božji!... Vox populi, vox Dei!«
»Oprostite,« je menil vitez prav krotko, »jaz ne razumem angleški.«
»To ni angleško gospod,« je dejal možak prezirljivo. To je latinščina, ki pravi, da jc glas naroda božji glas.«
»To je dobro vedeti!« je dejal Pardajan. »Torej kriči v tem trenot-ku Bog sam: Smrt krivovercem!«
>Oa, gospod! In Bog sam pozdravlja z glasom svojega ljudstva velikega Giza, zaradi katerega se je zbrala ta množica, velikega Giza, ki se pokaže danes v Parizu in pojde tod mimo v Luver! Živel Giz! Smrt Bernu! Smrt Albretovi!...«
. Ta hip je nov sunek množice ločil meščana od Pardajana; močna četa samostrelarjev in arkebuzirjev
je izpraznjevala okolico mostu, da napravi prosto pot za Henrika Giškega, čigar bližanje je bilo zbudilo med ljudstvom tolikšno radost.
Pardajan je stal ob glavi mostu, pred prvo hišo na levi strani: bila je stara, napol razpadla podrtija, najbr-že zapuščina od svojih prebivalcev, zakaj okna so bila zaprta, dočim so bile ostale hiše do streh vse polne gledalcev.
Toda vitez je opazil, da je prva hiša na desi.i strani, ki je stala nasproti zapuščene bajte, takisto vsa zaprta: samo eno okno je bilo otvor-jeno, a še to je imelo gosto zamreženo železje.
Za tem omrežjem se je zdelo Pardajanu parkrat, kakor da vidi obraz ženske, ki je metala s svojimi žarečimi očmi plameneče poglede na množico, ki je rohnela zamolklo: »Smrt hugenotom!«
Zakaj neki? ... Tistikrat vendar ni bilo hugenotov v Parizu. In če jih je bilo kaj. so se skrivali! Sicer pa — ali ni obetal mir, sklenjen v Sen-Žermenu, hugenotom varnosti in nemotenega življenja v prestolnici?
Pardajan je zdajci zagledal Krusčja, Pezuja in Kervjčja, ki so tekali naglo med skupinami in razdajali povelja. Kakor hitro so bili kje mimo, je kričalo ljudstvo na vse grlo:
»Le po njih po krivovercih! Smrt Bearnu! Smrt Albretovi!«
Nato so se postavili Krusč, Peza in Bearn na levo stran mostu, tri korake daleč od viteza.
»Pri Pilatu in Barabi!« je zagodrnjal. »Zdi se mi, da bom videl še danes zanimive reči!...«
»Aha!« je rjul v tem trenotku Krusč, »glejte, gospod de Biron prihaja! Šepavi Biron!...«
»In gospod de Mem, vlastelin Malasiški!« je dodal Kervjč.
»Podpisovalci senžermenskega miru!« je vreščal Pezu. »Prijatelji prekletih hugenotov!...«
»Oh, tudi ta mir je šepav!« se je rogal zlatar na ves glas, kažoč na Birona, ki je šepal v resnici.
Krog njili pa je ljudstvo cepetalo radosti in tulilo:
»Dol s šepastim senžermenskim mirom! Smrt krivovercem!«
Krusč je dvignil oči proti zamreženemu oknu. kjer se je zdelo Pardajanu malo prej, da vidi tisti ženski obraz. Zdaj je gledalo od on-dot moško obličje, ki se je pojavljalo izza gostega železnega paličevja. Tisti mož je menjal s Krusčjem nagel pogled, nato pa je izginil v notranjosti sobe...
Stopimo za trenotek v to hišo; rekli smo, da je bila prva na desni strani mostu.
V sobi z zamreženimi oknom sedi v prostornem naslanjaču visoka ženska, suha, vsa v črnih oblačilih, z glavo kakor ptica roparica, z jastrebjim nosom, stisnjenimi ustnicami in prodirajočim pogledom.
Ta ženska je vdova Henrika 1I„ mati Karla IX. — Katarina de Medi-čis...
So pa še druge stvari. Mi smo že parkrat vprašali voditelje slovenske socialne demokracije v Trstu, zakaj v okrajni bolniški blagajni (ki je v socialno demokratičnih rokah) s slovenskimi delavci ne marajo slovensko govoriti, temveč jih prav sirovo zbadajo in zasmehujejo, to vse seveda samo zato, ker so bili slovenski delavci tako nesrečni, da so se rodili kot sinovi slovenskih mater! Vprašali srno jih tudi, zakaj okrajna bolniška blagajna izdaja ^samo italijanske tiskovine in zakaj da dela slovenskim delavcem krivice prj izpla-čevanju podpor — zakaj da jih torej na vsej črti smatra za manj vredne? Na taka in podobna vprašanja seveda nikoli nismo dobili niti najmanjšega odgovora, zakaj tržaški slovenski socialni demokratje se prištevajo za tako globoke, da gredo preko tega na dnevni red svojih »gospodarskih bojev«. Za njih je boj za narodno enakopravnost postranska stvar — čeprav imajo mednaroden program, ki ne izključuje potrebo prizadevanja po vsestranski ureditvi enakih pravic vseh narodov. To pa je tudi glavni vzrok, da slovenska socialna demokracija ne more privezati slovenskih delavcev nase.
če bi se postavila na samostojno stališče, če bi prenehala biti šta-faža nemškilt in italijanskih socialnih demokratov in bi se kot taka z vso revolucionarno silo vrgla v boj v svrho uveljavljanja svojega mednarodnega in socialističnega programa, potem bi čisto gotovo ne bil več opravičen obstoj različnih strokovnih organizacij, ki stoje dandanes v ostri opoziciji proti krivičnemu postopanju današnje jugoslovanske socialno-de-mokratične stranke. Tu bo vsekakor treba jasnosti. Pravzaprav pa se opaža dan za dnem jasneje, da se razvijajo razmere slovanskih delavskih organizacij na jugu ravno tako, kakor so se razvijale in se še razvijajo na Češkem.
Na naslov družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! 2e pred časom smo brali po raznih slovenskih listih, da se bo letos izdaja božičnih kart nekoliko zakasnila. Družba je javila, da dospo karte vsaj en teden pred božičnimi prazniki v razprodajo. Mi, na narodni meji smo na to čakali z nestrpnostjo, ter odlašali od dne do dne z nakupom drugih božičnih kart, a bili končno primorani poseči tako po nemških, kot po onih »Slovenske Straže«, po zadnjih prav posebno, če je šlo za častitke izrecno Slovenskim rodbinam. Čudno pri tem je, da so n. pr. v Mariboru dobili slovenski dijaki družbine karte v razprodajo, ne pa edini tamošnji slovenski trgovec s papirjem. Ta nemarnost, ki si jo zlasti mi na narodni meji ne moremo tolmačiti, nas sili, da prosimo slav. družbo za potrebno pojasnilo, to pa ne le v našem lastnem, marveč tudi v interesu naše šolske družbe, koji bo gotovo na tem, da potolaži nejevoljo slovenske javnosti, zlasti one, ki je kupovala za praznike družbine karte v Mariboru.
Dnevni pregled.
Štajersko.
Iz poštne službe. Poštna prakti-kantinja Gizela Strumbl, je imenovana poštnim oficijantkam II. plačilnega razreda.
Šmarje pri Jelšah. (Maščevala sta se.) Posestnik Fran Tajnko se je že delj časa prepiral s svojim sosedom Ivanom Vogličetn radi neke lastninske pravice. Tožarila sta že dolgo časa in te dni je sodišče odločilo v slabo Tajnkotu. Tajnko je moral zelo mnogo plačevati, kar ga je zelo razjezilo. Sklenil je, da se maščuje nad Vogličem. V eni minolih nočij se je napotil s svojo ženo v vinograd Vogliča in poruval skoro vse trte. Kar jih je ostalo — blizu sto — jih je pa porezal ter napravil s tem Vogliču do 500 K škode. Tajnkota in njegovo ženo so seveda zaprli.
Brežice. (Hitro so ga imeli.) Pred dnevi se je klatil po brežiški okolici nek potepuh Godler, ki je bil presedel v ječi že celo vrsto let. Prišel je tudi v gostilno Bogovič, kjer je pazil toliko časa, da sta se zakonska Bogovič odstranila. Ko ju je videl oditi, se je splazil do blagajne in ukradel iz nje 125 K, nakar je šel »iz kraja preč«. Par dni pozneje so ga izsledili orožniki ravno, ko je s par drugimi potepuhi popival v neki drugi gostilni ter ga zaprli. Užival je le kratke čas sladkosti svoje prostosti. Ni mu bilo sojeno!
Gradec. (Nov list.) Baje ustanovi nemški poslanec Neunteufel v Gradcu nov list, tednik, ki bo imel naslov »Deutsches Zentrum«. List bo zastopal težnje stranke »Deutsches Zentrum«.
Vse čitatelje in prijatelje »Dneva« prav nuino prosimo, da priporočajo in razširjajo naš list v krogu svojih znancev in nam pridobe čim več novih naročnikov, čim več naročnikov, tem boljši bo list! Strašili se nismo ne velikih stroškov, ki so ob ustanovitvi vsakega Jista neizogibni, in ne velikih zaprek, ki so nam jih metali na pot naši ljubi in neljubi prijatelji. In teh ni malo! Vse, kar klerikalno leze in gre, se je zaklelo, da ugonobe »Dan«, kar se jim pa ni posrečilo, ker je list že preveč ukoreninjen v vseh slojih naroda. Vse grmenje po prižnicah proti našemu 'listu in vse neštete konfiskacije — vse je bila le dobra reklama za naš list in kar je imelo biti prokletstvo. bilo je blagoslov! List ni propadal — ne — veselo je napredoval — la ako nas podpro vsi dobri prijatelji, potem se bliža »Dnevu« lepa bodočnost in lahko bo nastopjl še odločnejše proti vsem sovražnikom in izkoriščevalcem slovenskega naroda, kakor doslej!
»Kakor dosedai, bomo tudi v naprej z balkanskimi narodi In državami v dobrih odnošailh.« To je fraza avstro-ogrskega zunanjega ministra, pa če ie to Berchtold, ali pa kdo drugi. Te dni pa sporoča »Samouprava«, organ srbske vlade, da je prisiljen ustaviti pošiljanje lista v Avstro-Ogrsko. ker je avstro-ogrska vlada vzela listu poštni debi. Res lepo se skrbi za zboljšanje razmerja med Avstro-Ogrsko in Srbijo, da se gre preprečiti pošiljanje lista srbske vlade, listu, ki je za časa balkanske vojne tako mirno in resno, brez vsakega radikalizma obiastije-val dogodke. Lepa diplomatična modrost.
Poslanik Združenih držav za Balkan pri krallu Petru. Poslanik Združenih držav za Balkan. Čeh Vopička, se je te dni predstavil v Belgradu. Predložil je svoje listine in bil sprejet od kralja Petra v avdi-jenci. Pri avdijenci je kralj govoril srbsko in poslanik je odgovarjal češko. Kralj je izrazil radost nad tem, da vidi na svojem dvoru poslanika velike ameriške republike, ki je Slovan.
Na vseh koncih in krajih se dela v Avstriji na to, da ostanemo za drugimi državami in da se zopet približamo davnim dobam. Nameravani izseljeniški zakon bo Avstrili gospo-
darsko in kulturno silno škodoval in obenem tudi zmanjša pravno varnost prizadetih. Profesor narodnega gospodarstva na dunajski univerzi dr. Philippovich je v »Soc. Praxis« razložil, kakšne gorostasnosti vsebuje nameravani zakon. Ta zakon označuje za izseljenike vse osebe, ki odhajajo iz monarhije v tujino, da bi tam iskali eksistenco. Vsi pripadniki svobodnih poklicev, trgovine in financ, umetniki in tehniki, ki gredo v tujino za zaslužkom, se bodo smatrali za — izseljence. Kdor sprejme ponudbo od gledališča, glasbene šole, banke ali tovarne v tujini, ali kdor išče v tujini mesta, da bi se tehničnčo in strokovno izobrazil — se bo smatral za izseljenca. S tem bo oškodovano celotno prebivalstvo in celo narodno gospodarstvo v Avstriji. Ovire, ki bodo izvirale iz zakona, bodo zmanjšale udeležbo Avstrije pri svetovnem gospodarstvu, omeje inicijativo, preprečijo poznanje napredka v tujini ali presaditev napredka v Avstrijo. Vsak izseljenec mora imeti potni list, in te potne liste bodo pa izdajali politični uradi, ki pa niso vezani na noben rok, kakor je to v Italiji. Tu bodo politični uradi lahko šikanirali. Vsak prestopek bo kaznovan z zaporom do treh mesecev ali do 5000 K globe. In kazen bo nalagala — policija. 1 o se pravi: izseljeniški zakon daje policijskemu komisarju isto moč. kakršno daje osnova kazenskega zakona vsakemu senatu. Res lepi časi se bližajo.
Cirknica.
za življenje, nečastno, prisostvovati krvnemu poslu — obešanju in pre-iskavati, če se je obešenje posrečilo ali ne. Ali najdejo zdravniki z ogrskega posnemovalce tudi drugod, človeška dostojnost zahteva, da bi jih našli.
Povest o novomeških kameleonih. Da se tekom časas tvari v naravi spreminjajo, je popolnoma naraven pojav. Da bi pa iz rjovečega leva kar čez noč nastal rigajoč osel, to bi bil pa čudež, ki bi ga zmoglo edino božje veličanstvo. In božjemu veličanstvu se je enkrat poljubilo — menda v zabavo — da je napravilo par takih čudežev v miroljubni naši metropoli. Izbralo si je za to vele-zabavno šalo očeta Štemburja. ki ima to posebno odlično lastnost, da je v eni minuti vse, kar si le moreš želeti: liberalec, klerikalec, socija-list, antikrist itd. Pred posvetnimi paragrafi je mož sakrosankten. Sicer je nekoč, ko je stopal za pogrebom prerano umrle, videl povsod pred sabo velike, rdeče črke »kriminal« in nekateri trdijo, da mu je celo slabo prišlo pri grobu, a to so stvari, ki so že davno, davno pozabljene. — Torej tega moža si ie izbralo božje veličanstvo za svoj namen in ga okinčalo s poslansko imuniteto. In tedaj se je začelo pretvarjanje in prenavljanje v našem mestu. Kar tekmovali so med sabo odlični liberalci, kdo sleče preje svojo narodnjaško suknjo in si natakne ška-pulir na junaška prša in kdo poljubi preje mastne roke poslanca Stem-burja. Nihče se ni oziral na to, kakšno mesto je zavzemal prej med napredno družbo. Odličen Sokol, cela procesija visokih sodnih uradni-kov z nekaterimi avskultanti in odvetniškimi koncipijenti. skoraj cela čislana davkarija, celo visoka vlada in čreda naprednih trgovcev — vse je hitelo v Štemburjevo hišo. In prizor za bogove! Tilnik pri tilniku, globoko upognjen k tlom. cela soba polna samih tilnikov; nad njimi pa oče župan, visoko vzleknjen in mogočen -----------—	In tedaj se je celo
božje veličanstvo nasmejalo ...
Cirknica je znana po svojem CirkniŠkem jezeru in po tem, da so v nji tudi klerikalci zgagali.
«ik«a •n
4,000.000 kron je izmetala avstrijska vlada za troje galiških volitev od leta 1907. To je v parlamentu dokazal poslanec Daszynski. Grof Sturgkh je dejal, da se denar za takšne stvari vzame iz dispozicij-skega fonda. Vladi se vsako leto za dispozicijski fond dovoljuje 200.Q00 kron. Torej je bilo od leta 1907 v dispozicijskem fondu 1,200.000^ K. Izdalo se je pa samo v Galicijo štiri milijone kron. Prav zanimivo bi bilo vedeti, odkod jemlje vlada denar. Iz dispozicijskega fonda gotovo ne. ker tam ga toliko ni. Mislimo, da kar se panamizma tiče. avstrijski krogi ne zaostajajo za ogrskimi.
Proti smrtni kazni. Prav veliko je še držav, ki mislijo, da ne morejo obstajati brez smrtne kazni. Krvnik se jim zdi fleobhoden. dasiravno tudi število onih držav ni majhno, kjer se ne ropa življenje nesrečnežev, ki res nimajo druzega kot življenje. Sedaj so se proti smrtni kazni izrekli tudi zdravniki — na Ogrskem v Szege-dinu in izjavili, da je za zdravnika, čigar življenska naloga je, skrbeti
Iz Doljnih Skopic. Novo odvetniško pisarno je otvoril dohtar Metla v Doljnih Skopicah pri Krški vasi. V uradu je vsak dan v lastni hiši št. L Uraduje cel dan, razven kadar je v farovžu v Cerkljah ali na Veliki Dolini pri fajmoštru Gnezdi, kjer se navadno vrši kako važno posvetovanje. Priporočila vreden je že zato, ker je na zunaj zelo prijazen, posebno velike zasluge pa si je iztekel za časa dežel nozborskih volitev. Kako bi se pa tudi Jože ne trudil, ko je plačila v farovžu vajen. Sicer se bo pa tako zgodilo, kakor zmiraj:	ko	koga več ne potrebu-
jejo — pa mu dajo brco. Tako se bo tudi Jožetu zgodilo in ga za šest let ne bodo potrebovali. No, pa on je tega navajen. Ker se Jože rajše priduša, nego moli, bo gotovo vedel za oni izrek svetega evangelija: Ako ti da kdo eno brco, pripravi se še za drugo. Torej pozor oni, ki se ravnate po njegovih nasvetih.
C. kr. šol. oblasti in šola. Neštetokrat smo že omenili, da se c. kr. šol. oblasti popolnoma nič ne brigajo za svoje pravice, nasprotno so pokazali številni slučaji, da naravnost urivajo farovžem pravico in moč nad učiteljstvom. Znano je. da oddajajo učiteljske službe fajmoštri m kaplani in da je izkaznica Slomškove zveze več kot vsi pohvalni dekreti in priznanja. V novejšem času se dosledno tako godi, da imajo mlajši pravico pred starejšimi, slabše kvalificirani pred boljšimi. In tako je se
takih krivic na stotine. Omeniti nočemo en slučaj, da javnost vidi. kako resnično se tepta pravice učiteljstva in kako »naklonjene« so poleg klerikalnih inkvizitorjev tudi še c. kr. šol. oblasti učiteljstvu. V nekem kraju je umrl učitelj na jetiki. Novonastavljena učna moč je prosila kr. šol. svet, da naj stanovanje des-inficira. ker je bila bolezen nalezljiva. »Je že tako dobro«, so rekli »gospod« in ostalo ie tako. Učitell je prosil pomoči pri c. kr. okr. šolskem svetu. Isti je ukazal stanovanje posnažiti. Krajni šolski svet pa se je kratkotnalo upr! temu ukazu. Učitelj seveda ni šel stanovat v nezdravo in okuženo stanovanje, ampak si ie najel sobo drugod. Župnik je poslal po ključ šolskega stanovanja in ga je šele po večkratnem zahtevanju tudi dobil. (Zakaj ne čuvajo učitelji svojih pravic? Op. pis.) Naselil je v šoli mežnarja. Tore! danes čepi inežnar v šolskem stanovanju, dočitn si mora učitelj iskati stanovanja drugod. C. kr. okr. šolski svet je zahteval od krajnega šolsk. sveta, da naj plača učitelju stanarino in da pozove mežnarja iz stanovanja. Še danes čepi mežnar neopravičen v šolskem stanovanju in višje šolske oblasti zato. pa ne ukren-ejo ničesar. Kje torej naj išče zatirani učitell oropanih pravic? Skrbna vlada, ki si vzela šolo v svojo »varno zaščito«. kje si? Povedali smo torej ta slučaj le zato, da bodo nazadnje vedeli tisti, ki jim to mar, da mora obupati kranjski učitelj nad vsako pravico, ki mu je po zakonu zasigu-rana. —- Sv. Peter je srečal v teh praznikih človeka, ki je ihtel iz vsega srca. »Zakaj jokaš?« ga je vprašal svetnik? »Kranjski učitelj sem«, je odgovoril jokajoči. In pta-kala sta potem oba ...
Iz Bohinja nam poročajo, da ie sankališče izborno, tudi drsališče »Danica« je že odprto, ker ima močan in gladek led. Za smučarje sneg v gornjih legah.
Sokol na Vrhniki priredi tudi letos svoj običajen Silvestrov večer. Vabimo torej vse prijatelje Sokola, naj se ga udeleže, ker se jim bode nudil jako zanimiv in zabaven vspo-red. Po polnoči ples! Vstopnina za člane 60 vinarjev, za nečlane 1 K. Kdor hoče v znamenju veselja zapo-četi novo leto, naj pohiti na naš Silvestrov večer. Na svidenje torej.
Nazdar!	.
Ogenj in samomor. Zarnuo sredo zvečer je pogorela Cvenk-ljeva šupa blizu LeŠ. Škode 600 K. Ogenj je zakrivil pijani Janez Kocijan, ki se je še isto noč obesil. Ko so drugi dan mrliča prenašali, so videli, da ima črevlje in hlače močno zažgane, noge pa opečene. Iz teaa sklepajo, da je s teptanjem Rasti, ko mu je po nesreči nastal ogenj. Nekateri mislijo, da se mu je zbledlo. ker je močno žaloval za umrlo zeno in za sinom, ki je šel v Ameriko.
»Dan« v spovednicah, Kakor slišimo, so duhovniki adventno spoved prav pridno porabili za agitacijo proti »Dnevu«. Navadna formula za odvezo je bila:	»Odveze ne dobite
drugače, kakor če obljubite, da nikoli več ne primete »Dneva« v roke«. Seveda so morali ubogi »grešniki« obljubljati. To pa ne bo mnogo pomagalo, ker ga bo vsak cital tudi v bodoče, kakor bo delal tudi vse »grehe«, katerih se je spovedal.
Nepošten blagajnik. Gostilničar Mende iz Hamburga, ki je bil poleg oštirja tudi blagajnik kluba »Varno kakor zlato« je porabil 3000 marK, ki so bile klubu izročene v varstvo, za svoje potrebe. Preteklo soboto je
FRANCE ŠT A JER:
Gospodu kritiku se je sanjalo.
I.
»Julij je bil kakor svizec. Kakor slakor so se mu lesketali zobje, a nisi vedel, se li smeji, ali škrta togotno.
Ce je siknil besedo, se Ti je zdela čudna: ali pase norce, ali je sam nesrečen norec. Kdo bi to uganil?«
»Tako nekako začni povest,« je učila dobra sestra sanjavega bratca, »da bodo brale zvedavo Jelka, Dora, in Ruža.«
Bratec pa je odmajal z glavo: »Začela sva. Ampak kdo bo nadaljeval? Kaj naj pripovedujem? Ne znam...«
Mahoma se je razžalostil: »In če bi napisal lepo povest... Ali misliš, da me bi potem vzljubile Jelka, Dora in Ruža?«
Nejevoljno ga je zasuknila sestra: »Ampak, Vladi! Ali meniš, da dekleta obljub ne izpolnjujemo kakor fantje?«
Vladi se je globoko zamislil, da se mu je nagubalo čelo: »Cuj, Maša, morebiti bi skoval rajše gibčno pesem ...«
In se je zaletel, kakor žrebiček: »Ah, Jelka, Jelka, pomladanskih dni, V moji duši hrepenenje tli. Odrekel
bi se raju, ko bi Te v maju ljubil nedolžno nedolžen. Ah, zdaj poznam ves skriti, tajni čar ljubezni, omamljeno opojnost...«
Zvonko se je nasmejala Maša: »Kaj poznaš, bratec?«
Toda bratec se je odrezal.ren-čavo: »Ne moti me zdaj!«
In je nadaljeval vznešeno: »Vijoličasta vitkulja me gleda s podobe. Ah, to je silno zlo, da me vse gleda kakor s podobe. Kot bi ne bil s krvi in mesa, marveč senca na papirju.
Amorček šteje strune in tamburica poje južne motive. Slavček tekmuje in cvetke duhte v mesečini. Jaz blodim v galošah po blatu in pojem o prehladu rdečenos!
Rjasto listje, tragična stelja, medlo solnce, bolniki senca, vetrič spomin, vreme dojmi...«
Maša se je prestrašila, kajti čudno so se svetile oči in rdečili bratcu uhlji: »Vladi! Cuj! Vladi! Ali noriš?«
Kakor da je ne sliši, je modroval ognjevito pesnik: »Ko bi v škrlatnem svitu vzplamtel pepel oblakov in silno zagrmelo, bi sanjal o poleti v senožeti !«
Maša je popravila: v poletju.
Hipoma je zarohnel: »Ti me sovražiš! Norčuješ se! kakor Jelka, Dora in Ruža!«
In če se govori o volkovih, jih ni treba čakati! Kakor obrabljeni deus ex machina so vstopile v za-
kurjeno sobo Jelka, Dora in Ruža. Mlade, sveže, sočuate, lepe.
Vladi je zadrhtel sramežljivo in stekel iz sobe. Začudeno so se spogledale sošolke: »Ali je to sedmošo-lec? Tak otrok?!«
»Ga bi slišale, kaj je prej čvekal! Sem mislila, da...« Maša se je podrgnila s kazalcem po čelu.
»Povej, no! Povej!
»Ah, zakaj ste ga nagovorile, naj začne pisateljevati? Prvič se ne uči drugič ne piše, tretjič nori, da se mu uhlji rdeče: Kaj bo, kaj iz tega fanta?«
»Saj je čeden dečko!«
»Ampak ne pravite mu tega: zaljubil se je v vse tri. In zdaj bi učinil rad nekaj velikega, da bi ga vzljubile vel Ali je to normalno?«
»Kajpak, da je! Kdorkoli se zaljubi, bi rad imponiral s čemurkoli.«
»Ampak Vladi še ni ničesar velikega ustvaril, a vendar boleha na megalomaniji. Venomer trdi, da piše rad pisma. Kajti muzejev je veliko, pravi. In njemu bi bilo zelo nerodno, če bi se po njegovi smrti pretepavali muzeji za njegova pisma!«
»Sramuj se, ker zbijaš dovtipe, in vrhu tega slabe dovtipe, Maša!«
»Oh. Jelka, le ne zagovarjaj tepca!«
Kakor prepih je odprl vrata, div-ie sopihajoč. Vladi: »Hinavka! Zdai
se norčuješ! Sem poslušal za vratmi! Hinavka, kača!«
Dvigal je pest, toda sestra jo je odcedila iz sobe, kakor bi se ji upirala burja v hrbet; in za njo Dora ter Ruža.
V sobi je ostala Jelka. Položila mu je roko na ramena: »Ne razburjajte se, gospod Vladi!«
Gospod Vladi pa je zaplakal kakor deklica. »Ah, kako sem nesrečen! Gospodična Jelka! Sem vse slišal. Boste mislili, da sem bedak.«
Ugovarjala je ljubko: »Ah, zakaj? Maša ima strupen jeziček. Potolažite se no! Saj Vas imam rada.«
Ko si je obrisal z levo dlanjo oči, ga je bilo sram:	»Gospodična
Jelka!«
»Kaj je gospod Vladi?«
»Včasih sem tako otročji. Jaz sam ne verjamem, da mi teče že 17. leto.«
Dotikala sta se in mlada kri rnu je kipela. V tem hipu mu je iz nadtu-nika po hrbtenici švigni a sladka iskra, in z močjo je stisnil ^Jelko in objel ter divje poljubljal sveže mlado
lepotico.
Jelki pa je ugajal živahnofletni mladenič, ki se je hipoma razvil iz otroka.
Malce je stokala, toda poljubček i ie vračala s poudarkom...
II.
Rahločutni bog sanj je končal povest. Kajti bilo 'bi trlvijalno igranje z utisi, če bi privlekel na pozo-rišče očeta ali mater s šibo.
Gospod Vladi se je torej zbudil. Ni prelep. Ni premlad. Karkoli je kdaj poskusil, mu je spodletelo. Zato je začel škrtati z zobmi in mesariti kakor tiger: postal je kritik!
In resnemu kritiku se je sanjalo,
da je mlad, lep pesnik...
»Mejduš!« Bliskovito je zaklel
in skočil s postelje.
»Take sanje!«
Togotno je sedel k imizi- Ko
profesor v najboljšihjetdi.	^
tačd: *	^l! ’isati kritiko: Pre-
£To TveWvn? literaturi, čakajte,
mrhe! Hargot!«
Aleksander Veliki ali celo Bo-ljetinac Isa. bi se prestrašil tega divjega obličja, rdečepodplutih oči, rdečih uhljev, škripajočih zob, ko je začel pisati sloveči kritik
»Pravijo, da je leposlovje lestvica, ki vodi v raj na zemlji. Jaz pa pravim: tako leposlovje, ki se je porodilo od Adama pa do dandanašnjih dni pri vseh narodih celega sveta, v vezani ali nevezani besedi, je lestev,
ki vodi v blaznico.	.
Par opic je priplezalo najvišje? Dante. Shakespeare, Goethe, Hugo,
Mende nato pobegni! s svojo zeno iz Hamburga. Vest pa je gostilničarja in njegovo ženo tako pekla, da sta ,se dne 24. t. m. v neki gostilni v Kailiudi pri Oldesloliu obesila.
Ljubljana.
— Sinoči smo bili mi od »Dneva« na sodišču radi popravka z Most od županstva. Mi tega popravka nismo priobčili, ker ni bil na ujem nihče podipsan. Samo beseda župan •nam pa tudi ne imponira tako, da bi priobčevali takšne popravke. Z eno besedo:	popravka	nismo priobčili.
Zato so nas tožili — sinoči smo bili na sodišče klicani n od tožbe oproščeni. Županstvo v Mostah se bo v bodoče moralo držati občinskega reda, če bo hotelo, da se bo njegove spise smatralo za uradne.
— Kranjski deželni zbor. De-jželni zbor kranjski se snide v petek, 9. januarja 1914.
— »Jezušček na Kranjskem« pod tem naslovom smo obljubili satiro, ki kaže, kako je prišel Zveličar drugič na svet in kaj je našel na Kranjskem. Ker smo klišeje prepozno dobili, ni izšla satira pretekla dva dneva, ampak izide jutri in pojutrišnjem. Opozarjamo na to vse naše čitatelje. Satira je krasno ilustrirana. •
— Klerikalna profesorska modrost. Modrost klerikalnih profesorjev je splošno znana. Pokazala pa se je v posebno jasni luči na včerajšnjem profesorskem zborovanju. Kakor se sliši, je neki celjski klerikalni suplent na povelje ljubljanskih klerikalnih profesorjev interpeliral predsednika »Društva slovenskih profesorjev«, katera kultura je prava krščanska ali paganska, ker se je neki član društva izrazil, da je »katoliški shod nekulturna prireditev«. Kaj je gospod predsednik nato odgovoril, nam ni znano, jasno je le, da sploh ni bila njegova dolžnost klerikalnemu petelinu na to vprašanje odgovarjati, ker predsednik ni odgovoren za nazore članov in stanovska organizacija nima namena razreša-,vati taka vprašanja na svojih občnih zborih. Srečna je res naša srednješolska mladina, ko dobiva za pedagoge ljudi, ki obožujejo ono klerikalno »kulturo«, ki je proti prosveti, proti šoli, proti učiteljstvu in proti vsemu, kar se drugod smatra za kulturno. Katoliški shod je bil proslava in manifestacija'protikulturnega klerikalnega gibanja na Slovenskem in kpt tak je bil »nekulturen«. Toda o tem naj premišlja klerikalni modro-slovec sam.
— Račun brez gostilničarja, ie delal nekdo v vašem cenjenem listu
v št. 726. Citajoč notico nisem vedel, ali je pisec tako malo znan v Ljubljani, ali pa dela za južna vina rekla-irno. Če bi pisec poznal razmere bi ne mogel kaj takega trditi. Bilo je Citati v ljubljanskih dnevnikih, ko sem pred par meseci anonciral južna vina, za katera se pa žali bog ravno v Ljubljani ljudje ne zanimajo, če gostilničar kupi le par sto litrov črnine, jjo mora sam popiti ali pa pustiti, da se mu skisa, torej je resnična trditev pisca, da so v Ljubljani samoglavi 'ljudje, ker pijo najraje takozvano kislico, »za te site«. Trditev, da si noče gostilničar nabaviti isterskega vina tudi ni na mestu. Če mi kdo poskrbi samo 10 odjemalcev, sem jaz, kakor tudi vsak gostilničar pripravljen mu preskrbeti vsakovrstnega vina po zmernih cenah. Zahtevati pa, da gostilničar nastavi sod vina, gostu, kateri popije na dan eno ali dve četrtin-kl je nesmisel, ker se te vrste vino ne drži in ima gostilničar konečno pa mesto denarja — »kis«. Kar se tiče cene, da se tako vina lehko dobi po i26—28 v, mogoče, da to vino komu vgaja za njegovo privatno porabo; če bi pa gostilničar tako vino točil bi v današnjih časih, posebno v Ljubljani, ker so ljudje posebno kar se ti^e vina, jako izbirčni, svoje goste lehko na prste ene roke_ preštel, ker
Schiller, Ibsen, Moliere ... In na Vsakem klinu čepi kak podoben be-idak, kakor: Hauptmann, Klopstock, Shaw, Courteline, France, Tolstoj, |Lwain, Maupassant, Benelli, Baho, jPetrarca, Edison, Wilde, Wagner, D’ lAnnunzio, Strindberg, Rafael, Vela-stjuez, Turner, kajti poleg leposlovcev opazimo sploh vse umetnike. Kdor najbolj kirikira, nas najprej Zbudi.
Vse dosedanje slovstvo je hum-foug. Papir, žaganje!«
Pa se je izdivjal. Kako neskončno mu Je odleglo. Sladko Je znova naspal.
UL
Streznjen se Je zbudil. Potolažen «1 je dejal: »Končajmo naglo. 'Prekličem kritiko. Prekličem vražje ■Sflnle. Kajti: če spim, naj sanjam, če bdim, ne sanjam. In nikomur se niti joe sanja, da se mi je sploh sanjalo t^urijozno...«
Finis.
pri takem vinu se navadno gosti šalijo, da je »pol vode pol dežja.« — Gostilničar T.
— Občinski svet ljubljanski bo imel v torek dne 30. decembra 1913, ob šestih popoldne v mestni dvorani svoj izredno sejo. Dnevni red: Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Finančnega odseka poročilo o proračunu mestnega zaklada za 1. 1914.
— K notici »Opravljiv železničar« nam nekdo sporoča, da to vse skupaj ni druzega kot babje čenče in te so po navadi brez vsake podlage. Kdor se čuti poklicanega za 'kakšna razkritja — le na dan, če ima še korajžo. Pa tudi uredništvu bi se prizaneslo in pravo uslugo izkazalo, če se ga s takšnimi stvarmi ne nadle guje. Vsak naj svoje privatne križe in težave briše in čisti med štirimi stenami.
— Ipavčeva koncerta »Glasbene Matice« se definitivno vršita v pondeljek dne 5. januarja in v torek, dne 6. januarja obakrat zvečer ob polu 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Pri koncertih bo vzpored, izvzemši zborove točke vsakokrat različen. Sodelovali bodo domači slovenski umetniki: ga. Irma Polakova operna pevka iz Zagreba (sopran)! g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba (bas), g. Josip Rijavec, koncertni pevec iz Dunaja( tenor), pevski zbor »Gl. Matice«, orkester pešpolka št. 27, gojenci »01. Matice« in člani »društvenega orkestra«. O vzporedu prihodnjič. Vstopnice se ze sedaj dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Sokol v Stepanji vasi priredi dne 31. t. m. skupno s Ciril-Metodo-vo podružnico Silvestrov večer pri br. Jos. Anžiču p. d. »pri Soršu«. bpored bo obsegal skupine telovadcev, igro, alegorijo, ples in druge zabavne točke. Vabimo na to prireditev vse domačine in sploh vse prijatelje omenjenih društev, da z nami v prijetni zabavi prežive zadnje ure starega leta. — Na zdar! — Odbor, v.v. — Um«;II SO v Ljubljani: Frančiška Ravnikar, branjevka, 66 let. — Anton Miklavčič, žagar, 57 let — Ignacij Podlogar, ubožec, 26 let — Ivan Konštantin, delavec, 34 let! — Vera Podmelnik, rejenka, 8 mese-cev- ~ Anton Prusnik, bivši čevljar, 77 let. — Neža Zuponi, gostačeva zena. 84 let. — Primož Toni, bivši čevljar, 79 let. — Josip Suhadolnik, dninar, 63 let.
— »Za večno« drama v treh dejanjih dosegla je včeraj v kino »Idealu« najtepši uspeh. Krasna inscenacija in nežno dejanje so posebna prednost te drame. Zelo zanimiva je slika »ljudske veselice v proven-ci«. Mnogo smeha povzroča »knez Červelatski«. Ta spored se ponavlja le še danes in jutri. V torek velik večer smeha!
— Loterijske številke. Gradec: 90, 76, 22, 73, 4. Brno: 89, 47, 34, 81, 75.
T rst.
Božičnica ženske C. M. podružnice v Trstu. Dvignil se je zastor v tržaški gledališki dvorani in pojavila se je pestra skupina slikovitih narodnih slovanskih noš. Ob strani pa sta stala častitljiva »Blagovestnika«, Ciril in Metod. Govorila sta s posameznimi zastopniki slovanskih plemen, ki so zaporedoma stopali iz skupine v ospredje, so pripovedovali o nadlogah in veličinah svoje usode. Poljak je objokoval svoje pogubonosno ne-edinstvo, Čeh povzdigoval sokolsko misel, srbski guslar opeval tužne dni svoje sužnosti, Slovenec pa lepoto in bogastvo svoje zemlje pa tudi nje zatiranje. Iz nežnih otroških grl je zadonela zategla pesem Ukrajinca in Poljaka, življenja polni češki spev, otožna a vendar izrazita pesem guslarja in kosovske devojke, oglasila se je pesem šegavega Kranjca. Vsa prireditev je napravila ginljiv vtis na občinstvo, napravila pa tudi čast malim igralcem — šentjakobskim šolskim otrokom in njega učiteljstvu. Spevoigro »Blagovestnikoma« je priredi! E. Adamič, deklamacijske točke pa Utva. Najpriljubljenejše slovanske pesmi so kaj lepo spleteno v celoto, vso godbo pa označujejo najkarakte-rističnejši motivi iz pesmi posameznih slovanskih narodov. Delo bi vsekakor zaslužlo strokovnega razmo-trivanja. Zenska C. M. podružnica izreka tem potom priznanje in pohvalo vsem, zlasti pa g. Adamiču in g. Mahkoti, ki je z velikim trudom in tako lepim uspehom naučil mlade igralce in igralke. Tudi orkester učiteljskega osobja je krasno izvršil svojo ylogo. Po končani predstavi je nastopila deklica Torničeva, ki je izrazila zahvalo vsem šolskim dobrotnikom, izrazila jo je v pesmi, ki jo je zložila njena preprosta mati. — Božičnica so že od nekdaj pravi prazniki naših šolskih otrok, saj jih vidimo v gledališču, kot igralce in občinstvo. Posebej pa je bila še letošnja vprizorilev velikega narodnovzgoje-valnega pomena. Prinesla je tudi pre-
cejšnjo vsoto za nakup oblek in obuval ubožnim otrokom.	P.	H.
Hajnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI.
Belgrad, 27. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vlada ima v narodni skupštinl absolutno večino in dejstvo, da je vendar odstopila radi ostrega nastopa opozicije proti njej, se splošno razlaga tako, da kralj demisije ne sprejme in da vlada potem razpusti skupštino in razpiše nove volitve.
Potreba razpusta skupštine in novih volitev se čuti splošno, ker so dogodki lanskega leta in letošnjega tako važni, da je resnično potrebno, da se ljudstvo pri volitvah opredeli nasproti tem dogodkom in da določi politično smer, ki naj jo država zasleduje v novih razmerah.
Vlada se novih volitev nikakor ne boji, nasprotno, še želi si jih lahko. ker je nedvojbeno, da ljudstvo odobri njeno politiko v ravno minulih težkih časih in ji izrazi zaupanje tudi za bodočnost.
Za sedaj ministrska kriza še ni rešena, ampak dolgo ne bo trpela, temveč se reši že v par dnevih.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 27. decembra, (izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbija podpira Črno Goro pri njeni ureditvi kolikor le more. Med drugim je poslala srbska vlada črnogorski vladi tudi vse zakone v ureditvi vojaških, političnih in sodnijsklh oblastnik Črnogorska vlada ie sama izrazila željo, da dobi te zakone, ker hoče urediti vso državno upravo po srbskem vzorcu.
TEPEN BOLGARSKI KONZUL.
Belgrad, 27. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Valone poročajo, da je neki Ar-naut na ulici napadel in neusmiljeno pretepel tamošniega bolgarskega konzula, ki mu ie zastonj dokazoval, da ie prijatelj Albancev. Pri policiji se je napadalec opravičeval s tem. da je mislil, da tene srbskega konzula! Na policiji so mu sicer povedali, da ne sme napasti in pretepsti niti srbskega in sploh nobenega konzula. ali iz tega se lahko vidi. kako težko stališče bodo imeli srbski konzuli v zaostali Albaniji. Bo treba večkrat intervenirati.
orijentske železnice.
Belgrad, 27. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Pogajanja glede orlietnskih železnic so se pretrgala po novem letu. Srbska vlada vztraia na svoietn stališču, da se H mora priznati pravica odkupa onih železniških prog družbe oriietnskih železnic, ki teko po srbskem ozemlju, ako se pa tei njeni zahtevi ne ugodi, ie srbska vlada bale pripravliena graditi paralelne proge, ker nikakor noče, da bi bil nien promet odvisen od tule železniške družbe na nienetn ozemlju. Ker tega Srbiji nihče ne more braniti, je skoraj gotovo, da se reši vprašanje v smislu njenih zahtev.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Sprejme se takoj trgovski sluga obenem hišnik. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«.	1248-2
Kdor želi kupiti harmonike, naj
se obrne name. Imam vsake vrste v zalogi, stare in nove ročnega dela, cene od 8 do 140 K. Popravila gra-mofononv in harmonik. P. Bizjak, Kranj 102.	1204—3
Delavnica za popravila mufov
in Žagarjevih čepic. Ljubljana, Stari trg. 32.
Poštna kandidatinja želi dobiti primerno — ne predrago stanovanje pri pošteni, slovenski družini v Trstu. — Ponudbe z navedbo cene pod »Belokranjica«, Vinica pri Črnomlju.
1276—2.
Gospod se sprejme takoj na hrano in stanovanje. Pod »Takoj« na »Prvo anončno pisarno«. 1279-1
Išče se stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami pod »Mirna stranka«, poštno ležeče. 1325-1
Eden ali več gospodov ali gospodičen se sprejme na stanovanje. Več se izve v »Prvi anončni pisarni^__________________________1331-1
Najbolje domače belo In črno. vino imam v osmici v Rojanu štev. 451. in se priporočam za obilen obisk. Rudolf Košuta.	1337-2
Godbo nalok
septet C7)
odda SADAR, Škofja Loka.
Kdor hoče imet! res zanesljivo In trpetno uro, fino izdelane verižice, prsta ne -1.1. d. naj ne / prezre	/	,VVv
tvrdke
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
strokovni zdravnik za ženske bolezni,
Mestni trg štev. 3,
ne ordinira
do 7. januarja.
Rajmund Bizjak
KV'
urar in zlatar rT*i T5 HH
oin Mktal Kffp mlm
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
IT Za birmo {
Dolžnost vsakega zavednega botra m botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alo jzija Povha, Trst
ulica del Rivo štev. 20 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbera.
Mlado, staro. Vsak pove:
m
Ta pa je za mel
Ker se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav želod’c imam!
Varujte se
ponaredb!
Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije .FLORIAN“ v Ljubljani.
Os OTO
s«?
KUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
LjuLToljana-
Naznanilo.
Radi obilega poslovanja prve dni po novem letu ne bodo se
w od 2.—10. Januvarja 1914
odpirali domači hranilniki in iz njih sešteval denar, vendar se bodo izplačevale uloge na knjižice, ki so v zvezi z domačimi hranilniki.
m
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
T— "■'^7>.v: .,	;(■,	J'._.-,.
■ f .r^v"''* ■ j.t	.	'V
Edna posebnost likerja je
Mizarstvo:
Zaloga pehi Iva In tapetniškega blaga
Martin Kralj
cevfjr In izdelovlelj gornjih del ov v Ljubijasii, WoHova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera
izvršuje hitro, točno in solidno.
Razveselite Vašo soprogo, Vašo hčer. Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilom izvirnega
,Singer-jevega‘
šivalnega stroja. Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novomesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Gramofonske
plošče
BE!aH»HOCDQ
z novnm
slovenskimi posnetki
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov In godbenih auiomatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „Angc!j“, in Hcmoplion Comp v Berolinu znamka rHcmokord„. Plošče : Jumbo, Favorit, Odion. itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za Izdelavo In popravljanje gramofonov In godbenih sutomatov vseh vrst. — Posamezna dela, Igle, peresa, In cela kolesja. Ceniki zastonj in frenho.
Ceno j osieSjDo pr e!
Najboljši češki nakupni vir!
I kg sivega, dobrega, polj enega 2 K; boljšega 2•JU K; pri m a pol-—. belega 2-80K, TBeal^-kbelega 4 K;  — --------•	-■	belega puha-
stega 510 K; velefinepit sneinobelega, puljcnepa, 6-40 K, 8 K; ptiha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfi-nejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg nnprei banko.
Zgotovljene postelje
drega, belegnali rumenega nankinpa, pernico 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivini, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-nice 8 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 18 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnicn, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradia, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 K, 14-80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni ccnovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
Zdravnik želodca1*
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
lUtli pozne sezije j»ro«la!»m rse v moji zalogi mo nahajajoče blago, bakor
Klobuke, čepice, potrebščine za modistinje =
po znižani ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
J. Pogačnik
Ljubljana
Marije Terezije cesta 13-18 (Kolizej)
Emanuel & Oskar Krans
Trst, Via S. Nicolo štev. 2.
 mi Telini&un. pilama, zzznzz..
Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornicc plin ovili motorjev prej Moric Hille v Draždanih. Najstarejša Ivornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez i0.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnicc vsakovrstni, za ročni obrat in na silo Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldlnger v Obertiirkhei-mu pri Stuttgartu. Univerzalni stroji za oblauje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Friismaschi--n 	nen)	stroji,	stroji	za	rezanje če-
pov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev. Stroji za obdelovanje železa. Stražniki, vrtalni stroji, skobeljniki (FrUsmaschinen) itd. — ProraCunl, ponudbe in tehnične informacije zastonj in poštnine prosto.
i
Zaloga spalnih ter jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
pohištvo.
■■SBBVVUZEMECir	BKHCtSB
Priznat!« solidno blago ter najnižje cene.
Zaloga otomanov divanov, žimnic
mn ■ « »ii.ii ^■»ii.tt ———j—»im—
različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki.
Velika izbira
©Irošk h vožičkov, vsakovrstnih slik, oy!eda! i i d.
zastonj
Kolesarjem
shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Koiizeja )
Klobuke wr čepice
od preproste do nafinejše izvršbe.
Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki, galoše itd.
Specialna, modna in športna trgovina za gospode :-----	in dečke	■
J. KETTE
Ljubljana, Franc Jožefa c. 3
Ker je preostalo še mnogo blaga se bode radi generalne inventure razprodajalo po najnižjih cenah. Kakor na primer zimske suknje prej K 40 — K 50, sedaj K 20 — K 24. Moderni raglani in obleke, prej po K 30 — K 60, sedaj K 15 — K 25.
Istotako se prodaja damska konfekcija pod polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Eernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. I
Telephon 132.
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Podrnžnica
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji  ■' dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov kron. =
c. kr. priv.
Avstrijskega kreditnega zaveda za trgovino in obrt
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju
sprejema vloae proti hranilnim knj-žicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga; rentni davek plačuje zavod sam.
VI.«« na obratovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. - Zavod
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze) v nra , zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti ku j zgrmi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, Izžrebane vrednostne papirje in valute, hor_n_ narnxUa „ dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za
preskrbuje"za"svoj^ komitente trgovske Informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih itd., itd.
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hipotekarne, carinske, davčno jamstvene kredite, remburzne kredite itd., eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,	_	.	.
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tižišča tu- m nl<^CTn, a> . prodaja in kupuje tu- in inozemske rente, zastavnice, delnice in srečke ter daje
vestne nasvete pri nalaganju kapitala,	..............
izvršuje vse posle pri založitvi vojaško-ženitvenih kavcij, nadalje kavcij in vadij potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertib, sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe in uprave,
sprejema vrednostne papirje v svmu ujm kuhi«««	.
, ~	™	,	r.	niitijii VI. Feldkircli, Jablanice, Gorica, Inomost,
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bo ean. Bregene. B no, ^	’	£	Toplice	na	Češkem,	Trst,	Warnsdorf.
Karlovi vari, Liberce, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj,
---———1—W——g’II m II - 1-iTTT-niTi 1