Poštnina plačane v gotovim
Leto LV.
V Uubllanl, v nedeljo, dne 16. januarja 1927
Posamezna «tevHka 3 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SH5
mesečno 20 Din polletno I20 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno И Din ncaeijskn Izdata celole no vjugo-•Invill SO Din, га Inozemstvo lOO D
SITO DENE,
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp peUi-vrsta innll oglnsl po t SO In ZD.veCII oglnsl nnd 45 mm viSIne po Dm 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredi'tkimdelu vrstica po iO Din o Рп većiftm □ naročilu copuM Izide ob 4 zlul'dj гогеп pondeliKa tn dneva do or-sznlKu
Uredništvo /e v Kopltar/evl u lici it. 6 I/l Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo -> Uredništva telefon itev. 5O. upravnlitva štev. 328
Političen lisi sza sTovenslci narod
Uprava ie v Kopitar/evl nI. Al. O Cehov nI raf.un: C/ubljana itev. 10.650 In I0..349 za 1пчега1е, Saraievoit. 7563, Zanrelt »t. 39.0II. Vrana In Dunal it. 24.707
Dr, A. G.:
Volitve in deîavrtvo.
Danes ob 10. dopoldne i? limon na
javni shod Slovenske ljudske stranke.
Na shodu bedo poročali: g. dr. ANTON KOROŠEC, načelnik SLS in ljubljanski poslanec, ter kandidatje SLS za mesto Ljubljana v oblastno skupščino, gg.: dr, ANTON BRECELJ, zdravnik v Ljubljani, ANTON ROJINA, industrijalec v Ljubljani in dr. JURO ADLEŠIČ, odvetnik v Ljubljani.
Somišljeniki, Vaša dolžnost je. da se polnošieviino udeležite
tega shoda.
Somišljenike, ki bi iz kateregakoli vzroka vabila ne prejeli, vljudno prosimo, da so kljub temu shoda udeležijo.
Izvršilni odbor SLS za Ljubljano. iSIEmEliiEI!!EIIIHIIÎEHIEinE!IIEIil£:i!iEISIEI2SEIIiEfS!EillEi:i
Seîa ministrskega sveta.
UGODNOSTNE ŽELEZNIŠKE KARTE. — PANCEVSKI MOST.
Ustava in zakon o oblastnih samoupravah določata med drugim, da spada v področje oblastne samouprave tudi »skrb za socialne naloge ▼ oblasti«. Katere so te socialne naloge in kakšna so sredstva, г katerimi bi oblastna samouprava mogla te naloge rešiti, to ni danes nikjer določeno.
Ta ali oni je morda k'jub temu poizkusil razviti v sedanji volivni agitaciji nekak soci-alno-politični program oblasti. Če je slučajno zadel na dobrodušne in nekritične poslušalce, je najbrže žel za svoja izvajanja celo pohvalo in odobravanje. Ako pa je imel smolo, da je naletel na nezaupneža, ki mu je zastavil vprašanje, kako bodo bodoče oblasti in bodoči oblastni odbori mogli ta njegov program tudi praktično izvajati, kje bodo dobili za to potrebna sredstva, tedaj je bil vneti agitator gotovo v zadregi za zares stvaren in zadovoljiv odgovor.
Tako je danes pravo stanje stvari.
Ali imajo tedaj delavci vebče kak interes na volitvah v oblastne skupščine? In če ga imajo, koga naj volijo, kateri stranki naj oddajo svoj glas?
Socialna politika v naši državi propada. Komaj smo ohranili še par ostankov, par medlih sledov raznih socialno-političnih ustanov, katere smo zasnovali prva leta po nsšem zjedinjenju. Delavske zaščite skoro ni več. Za delavske zaupnike v obratih se delodajalci ne menijo, za posredovanje dela ne skrbi nihče več; brezposelnih je samo pri nas v Sloveniji na desettisoče, denar pa, ki ga delavstvo plačuje za podporo brezposelnim tovarišem, se porablja v čisto druge namene. Socialno zavarovanje se nahaja v krizi ter mu grozi propast. — V tem slogu bi lahko nadaljevali ter izpopolnili to sliko z vseh področij socialne politike.
Vzroki tega žalostnega stanja so številni.. Toda glavni in najvažnejši med njimi je brez-miselna centralizacia in uniformiranje vse socialne politike v državi.
Slovenska Ljudska Stranka in njeni zastopniki v parlamentu so od vsega začetka opozarjali, da je treba socialno politiko prilagoditi razmeram v posameznih delih uaše države. Za celo državo morajo veljati pač nekatera osnovna načela, nekatere osnovne določbe, podrobna uredba in organizacija posameznih socialno-političnih ustanov pa naj bi se prepustila pokrajinam. Ko so v zakonodajnem odboru razpravljali 7">kon o zaščiti delavstva in zakon o delavskem zavarovanju, je po volji tedanjega ministra za soc:a'no politiko dr. Kukovca vodil in odločil v teh zadevali socialnodemokratski poslanec Divac. Mi smo ga takrat prosili in rotili, naj nikar vsega ne centralizira. Opozarjali smo na zle posledice, ki morajo temu nujno slediti. Toda bilo je vse zamaa. Unitaristični maniji na ljubo je moral tudi tu, ko je šlo za delavski stan, zmagati nezmiselni in nesrečni centralizem.
Če gledamo na volitve v oblastne skupščine z delavskega stališča, moramo tedaj reči: Danes ni čas govoriti o socialnopolitičnih nalogah bodočih oblasti. Danes je čas, da stopijo delavci vsi do zadnjega na plan za to, da
Belgrad, 15. jan. (Tzv.) Ugleden pristaš demokratske stranke je podal izjavo, v kateri ostro napada Ninčičevo zunanjo politiko Demokratje bodo zaradi te politike o prvi priliki v narodni skupščini prišli na dan z uovimi senzacionalnimi podatki, iz katerih se bo videla vsa zgrešenost Ninčičeve politike.
Bcîgred, 15. Jan. (Izv.) Po izjavi uglednega člar.a demokratske stranke je poskušal g- Uzunovič, ki je sam uvide! neznosnost svojega položaja, priti v stik z demokrati in jim ie ponudil vstop v vlado. Demokrati pa kažejo zelo malo volje. Zdi se celo, da so demokrati v poslednjih dneh zavzeli napram Uzunovičevi vladi bolj energično stališče, po-sebno z ozirom na poslednje težke udarce v zunanii politiki
priborijo bodoči oblastni samoupravi v socialnopolitičnih zadevah primerno kompetenco in sredstva, ki so nujno potrebna, vsaj za skromno delovanje na polju socialnc politike.
Pri teh volitvah se mora pokazati, da se delavstvo pri nas v Sloveniji zaveda, kje more iskati opore in pomoči; pri teh volitvah sc mora pokazati, da ga ni pri nas dclavca, ki bi zaupal svoj glas očetom nezmise'nega centralizma v socialni politiki. Če se to zgodi, bo to nov dokaz, da zahteve Slovenske Ljudske Stranke v pogledu oblastnih samuprav niso samo njen strankarski program, marveč da stoji v tem pogledu za nio vse slovensko ljudstvo. Čim jačja pa bo Slovenska Ljudska Stranka izšla iz tega volivnega boja, tem prej in v tem večji meri bo mogoče tudi v sec'aino-političnih zadevah pri nas doma popraviti in zboljšati vsaj ono, kar se v današnjih razmerah popraviti da.
Za*o ne bo noben dclavec, ki hoče sebi dobro, ostal ob teh volitvah malomarno doma. Kajti tako malomarnost bi tolmačili odločujoči belgrajski krogi kot dokaz, da so delavci pri nas zadovoljni z današnjo našo socialno politiko, da si ne želijo v tem pogledu nobenih sprememb in nobenega zboljšanja. — Zato naj vsak dclavec dobro premisli ter naj oe zaveda, da je njegova dolžnost, ne morda toliko nasproti katerikoli organizaciji ali stranki, kot nasproti samemu sebi in svrjim tovarišem, da gre pri teh volitvah vlit in da po svojih močeh pripravi do tega trdi slehernega svojega omahljivega ali malomarnega tovariša.
Iz gornjega pa je razvidno tudi to, da bo vsak glas, oddan pri teh volitvah za Slovensko ljudsko stranko, oddan obenem za tisti cilj, za katerim stremi danes naše slovensko delavstvo. Vsak glas, ki ga bo dobila Slovenska Ljudska Stranka, bo na novo povdaril in podčrtal našo zahtevo po primerni samostojnosti v socialnopolitiînih zadevali. Vsak tak g'as bo nov klic, da naše delavstvo ni voljno plačevali od svojega bornega zaslužka visokih prispevkov zalo, da bi se zbirali v centrabih blagajnah v težke milijone. Vsak tak glas bo ponovil našo ZE.htevo, da ostane večina denarja, ki ga naši delavci in delodajalci plačajo za socraIno zavarovanje in za druge socialnopolitične namene, pri nas doma, da ga bodo upravljali tisti, katere bo naše delavstvo o tem poverilo.
Nasprotno pa bo vsak glas, oddan za katerekoli drugo stranko, ki so vse aktivno sodelovale pri uvajanju današnjega centralizma v socialni politiki, pomenjal samo oslabitev naših zahtev. Lahko jc kdo danes socialht, komunist, a!i če ima posebno veselje na tem, je lahko tudi pristaš SDS, toda kot d lav^ c jc dolžaa podpirati splošno našo delavsko stremljenje in težnjo po primerni osamosvojitvi naš,h socialno političnih ustanov. Javni predstavnik in zagovornik tega stremljenja in teže n;a pa je v današnjem političnem položaju pri nas edino in izključno Slovenska Ljudska Stranka. Zato bo vsak razsoden in vsak trezen delavec vedel, da mora pri teh volitvah voliti Slovensko Ljudsko Stranko.
Z ozirom na to izjavo je dal danes g. Jr. Ninčič časnikarjem zjavo, v kateri zatrjuje, da so te vesti neresnične in da bo tudi on ob prvi priliki podal v narodni skupščini svoje obširno mišljenje o poslednjih zunanjepolitičnih dogodkih.
Ta poskus g. Uzunoviča, kakor tudi njegova nedavna direktna ponudba SLS, sc precej živahno komentirata. Splošno se smatrata samo kot dokaz za skrajno slab položaj sedanje vlade in se misli, da mora priti v najkrajšem času do nove krize in novih sprememb. G. Uzunovič s svojo ponudbo dosedaj ni imel uspeha. Kakor vse kaže, tudi v bodoče ne more upati bogvekaj na uspeh.
Belgrad, 15. jan. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je raz- j pravljalo: 1. o pančevskem mostu; 2. o brez- ! plačnih železniških kartah. Glede železniških j kart je dal železniški minister časnikarjem naslednje obvestilo:
Na današnji seji ministrskega sveta so se ■ rešila razna resorna vprašanja železniškega ministrstva. Javnost posebno zanimata dve vprašanji: pravilnik o ugodnostih o potovanju po železnicah in državnih ladjah. Po čl. 125. finančnega zakona za 1 1926/27 se je železniškemu ministrstvu naročilo, da naj izdela pravilnik o ugodnostih z namenom varčevanja tudi v tej smeri. Ta člen finanč. zakona je I prišel v tinančni zakon kot posledica velikega števila izdanih brezplačnih kart. Lela 1925. se je izdalo 2.600 stalnih brezplačnih kart, leta 1926. pa 2260 brezplačnih in nad 60 osebnih, režijskih in drugih kart. Rezultat je je bil materialna škoda in protesti v javnosli.
Prejšnji minister Jovanovič jc izdelal pravilnik in ga predložil gospodarsko-finaucne-mu odboru ministrov. Ko naj bi bil predlog stopil v veljavo, je moral minister odstopiti. Novi minister je v sporazumu z g. Jovanovi-čem napravil nekatere spremembe. Ugodnosti so sledeče: 1. Ugodnosti, ki jih določajo razni zakoni. Zakon o prometnem osebju, invalidih, o glavni kontroli, o zaščiti delavstva, o orožništvu in skupščinski poslovnik. 2. Ugodnosti, ki so neobhodno potrebne za ministrstva: vojno, notranje, finančno, za otroke železničarjev, ki obiskujejo šolo. Poleg tega dobi vsak minister in vsak kabinet eno brezplačno karto. 3. Recipročnost dajanja ugodnosti našim in tu,im železniškim usta-
Finančni odbor.
Belgrad, 15. jan. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora bi se imelo razpravljali o proračunu kmetijskega ministrstva. Ker ni prišel zastopnik kmetijskega ministrstva Jovanovič, je predsednik finančnega odbora Radonjič predlagal, da bi se razpravljalo o proračunu ministrstva za ljudsko zdravstvo Proti temu so govorili dr. Voja Marinkovič, 2ika Rafajlovič in Grgin, češ, da nikakor ne gre in da tudi finančni odbor sam nima pravice razpravljati o proračunu, ki ni na dnevnem redu. Radi tega se je seja prcki.iila. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 9 dopoldne. Na dnevni red pride proračun kmetijskega ministrstva.
Pogreb + dr. 0. Rybaïa.
Belgrad, 15. jan. (Izv.) Danes se je vrSil pogreb pokojnega dr. Otokarja Rybara. Njegovo truplo je bilo izpostavljeno v katoliški cerkvi, kjer so se dopoldne izvršile pogrebno slovesnosti. Brez vsakega pompa in brez vsakršnih, sicer običajnih cercmonielnosti, ki so vedno v navadi, kadar umre kak poslanik, in ki so posebno vzbudile pozornost ob priliki pogreba Panic Gavriloviča, je bil pokopan ob navzočnosti številnih njegovih prijateljev. V cerkvi je govoril njegov prijatelj iz ministrstva, naš poslanik v Varšavi g. Ljuba Nešič, za njim je govoril minister g. Vošnjak. Ob odprtem grobu je govoril bivši poslanik v Vatikanu g. dr. Bakotič. V imenu istrskih Slovencev in Hrvatov je govoril g. dr. Mogoro-vič. Njegov govor je bil Iskren in navdušen. V svojem govoru je g. dr. Mogorovič orisal, pod kako težkimi razmerami ječijo Slovenci
novam. 4. Državni uslužbenci, rezervni čast« niki, potujoča gledališča pod gotovimi pogoji 50% popusta. 5. Poklicnim časnikarjem, ki so redni člani JNU, in vsakemu uredništvu lista, ki izhaja vsak dan, po eno stalno karto s 75% popusta. Ostali listi dobe priložnostne karte. (Centralna uprava JNU je vložila proti tej uredbi, ki zapostavlja časnikarski slan, otter protest in predložila ministrstvu za promet nov načrt tozadevnega pravilnika.) 6. Ugodnosti potom tarifa so precizirane. Diskrecijska pravica ministrov se ukine. V gotovih slučajih, kadar se za to pokaže posebna potreba, bo dotični resorni minister prosil po predsedniku vlade, da on odredi, da minister za železnice izda te ugodnosti Minister za že'eznice bo izdelal podroben načrt za ureditev konkretnih slučajev. S tem pravilnikom sc bo prihranilo najmanj 1C|) milijonov Dio.
Nadalje govori minister v tem komunikeju o spremembi zakona o uredbi rečne plovbe.
Končno preide minister v komunikeju na pančevski inost in pravi o njem sledeče:
Na današnji seji ministrskega sveta se jo končnoveljavno sklenilo, da se zgraditev pan-čevskega mostu izroči nemškim tvrdkam v skupni vsoti 21 milijonov 99.628 zlatih mark. Od te vsote gre na račun reparacij 16 milijonov 819.108 zlatih mark. 4 milijoni 285.700 zlatih mark se izdajo v gotovini. Most se mora izročiti prometu 4 leta po podpisu pogodbe. Nova pogodba, ki sc bo sklenila za zgradbo železniškega mostu z nemško tvrdko Siemens, stopi namesto pogodbe, ki se je sklenila v dccembru leta 1923. z drugo nemško tvrdko.
in Hrvati pod sedanjim italijanskim fašističnim režimom. Na krsti je bilo več vencev, med njimi venci zunanjega ministrstva, urad-ništva zunanjega ministrstva in Jugsl. klubi.
Shodi HPS.
Zagreb, 15. ianuarja. (Izv.) 12. januarja je imel g. Rudolf Petek zelo dobro uspele sestanke v Medjimurju in sicer v Krštanovcu, Zgornjem Kralovcu in Vratišincu. Šance ШЈ v Medjimurju so jako ugodne.
Split, 15. januarja. (Izv.) Volivno gibanje HPS je v polnem razmahu. Dan za dnem se vrše miogoštevilni shodi. Tako je imel nosilec naše liste na otoku Krku g. Mamčič na otoku Krku štiri sestanke. Tajnik stranke g. Voda-novič je imel v okraju Bcnkovac šest shodov. V okraju Biograd se je vršilo osem sestarkov HPS; v okraju Drniša en sestanek; v spli'skf-m okraju štirje sestanki, na katerih sta govorila trjiik Vodanovič in profesor Juras. V okr,-ju Vrgorac pa je govoril dr. Radonič na 10 shodih.
OEOT1MT, UODRKRO in NUNCTJ PELLEGRI-NETTI V ZUNANJEM MINISTRSTVU.
Beljtrad, 15. jan. Včeraj jo obiskal zunanje ministrstvo italijanski p slanik general Bodrero. Smatra ee, da se jo pnučil glede sta-1 uaše vlade v ra.nih tekočih zun^njepo-liti nih vprašanjih. — Na zunanjem ministrstvu se je oglasil tudi papežev nuncij nisgr Pellcgr n tti. ki je. kaker se smatra, ra previjal o vprašanj h konkordata in zavoda sv. Je-ronima. — Zunanje ministrstvo je obiskal tudi grški posl.-nik Polihrrn ades. Ker se je bil zunanji minister dr. Perič odpeljal za novo leto k svoji dru ini v šabac, ga je zastopal pomočnik Jovan Markov ič.
Napovedujejo se odkritja o naši zunanji politiki.
Ponudbe s. Uzunoviča.
Volivni boj za oblastne skupščine.
Afera s Slavensko banko.
SDS SE JB VJELA V LASTNO PAST.
Med »Kmcl'jskim listom« in »Jutrom« se [e razvnel oster boj, v katerem se operira s faksiinili iz knjig Slavenske banke. Ne spuščamo se v razmotrivanje, ali je sedaj, ko upnikom še ni zasigurano kritje njihovih terjatev, bolj umestno, podpirati v časopisju akcijo upniškega odbora ali pa v prvi vrsti iskati krivcev za polom Slavnske banke.
Ker pa je v obeh imenovanih listih iz-nešen težak obtežilni niaterijal, se omejujemo ua sledeče kon ">i»':ije:
1.	Iz faksini' jv, objavljenih v »Kmetijskem listu« z dne 12. januarja 1027 je razvidno, da je 15. maja 1023 odobrila Sla venska banka nakazilo dr. Gregorju Žerjavu v znesku 5C0.000 Din za politične in kulturne namene (SDS), isti dan dr. Milku Brezi-garju 500 'JO Din za propagandne svrhe za za j(i obe nakazili s pripombo, da tem dvem gospodom o upoiabi teh zneskov ni treba polagati nobenih računov in da denar lahko uporabita po lastni uvidevnosti. Isti dan se je ugotovilp na seji upravnega sveta Slavenske banke, da jo dr. Branko A r k o dvignil v banki 12" <")0 Din. vknjiženih pod »putni troškovi« in da je ta znesek prispevek zavoda za demokratsko stranko v Zagrebu. Dne 22. junija 1923 je Slavenska banka odobrila nakazilo dr. Kranju L i p o 1 d u v znesku 125.000 dinarjev za kulturne in politične namene (SDS), istotako brez obveze dr. Lipolda, da položi o razdelitvi tega zneska račun.
Glasom citiranih faksimilov »Kmetijskega lista« so torej samostojni demokrati dobili v letu 1923. skupaj 1,250.000 Din od Slavensko banke.
2.	»Jutro« z dne 15. januarja 1927 hoče dokazati, da je bil ves denar, ki so ga prejeli samostojni demokrati v letu 1923. od Slavenske banke, vrnjen banki 15. januarja 1924 in navaja kot dokaz za to neko »potrdilo« Slavenske banke (brez naslova!), katero glasi: »Radi tajništva račun separato I. na Vaš teret Din 1.000.000.— vrednost 11. 5. 1928 s spoštovanjem Slavenska banka (samo e n podpis!).«
Tekom včerajšnjega dne smo se informirali na najmerodajnejšem mestu in dognali sledečo :
a)	trditev »Jutra«, da so samostojni demokrati od Slavonske banke v letu 1923 p-e-jeti denar isti vrnili, ne odgovarja dejstvu.
b)	»Formalno potrdilo«, ki ga navaja »Jutro« kot dokaz, češ, da je bil denar vrnjen banki, in sicer 25. januarja 1924, ni potrdilo
o »vrnjenem« denarju, ni naslovljeno na kogarkoli od sam. demokratov in sploh ni bilo
pisano ▼ letu 1924.
Ze na prvi pogled, ako se vidi tekst gori
citiranega »potrdila«, vidi vsak, kdor Je imel kdaj v življenju opraviti s kakim denarnim zavodom, sledeče: ako jaz kaj dobim od zavoda, me on obremeni (»teretic), in sicer z vrednostjo dneva, ko dobim denar — ako pa prejeti denar zavodu vrnem, me zavod odobri z vrednostjo dneva, ko mu denar vrnem ali z vrednostjo 1>—2 dni pozneje. Ako bi bili sam. demokrati denar vrnili, in sicer 25. januarja 1924, bi jih bila banka za to odobrila z vrednostjo istega dne oz. 26. ali 27. januarja 1924. Z gori citiranim in v »Jutru« objavljenim »potrdilom« pa je Slavenska banka nekoga obremenila z vrednostjo 11. 5. 1923! — Torej je izplačnla, ne pa prejela.
Kakor pa smo dognali, se fotografija »potrdila«, ki je bila "bjavljena v »Julru« in koje tekst smo navedli doslovno — sploh ne nanaša na izplačila oz. »povrnitev« denarja od strani sam. demokratov, ampak na neki popolnoma agi posel!
Posledica: poskus »Jutra«, dokazali s fotografijo »potrdila?', da so sam. demokrati vrnili Slavenski banki od nje v letu 1923. prejeti denar, so ni samo popolnoma ponesrečil ampak je naravnost drzen poskus, čital-coni servirali neko popolnoma drugo pismo Slavonske banke iz maja 1923, s katerim ona nekega drugega obremenjuje za 1,000.001) Din. — kot potrdilo o 1,250.000 Din, ki bi jih naj sam. demokrati vrnili banki 15. januarja 1924!
»Jutro« ?o je, v zaupanju na neinformi-ra.nost in naivnost publike —vjele т lastno past! »Pesnica«, ki jo ugotavlja »Jutro«, pa se je izkazala kot gola neresnica.
Vsakdo ve, da je SDS skozi leta vedrila in oblačila pri Slavenski banki, vsakdo ve, da jo SDS prejemala milijone iz bančnih blagajn, vsakdo ve danes tudi, da ti milijoni banki niso bili vrnjeni!
Kolikor smo poučeni, se obetajo še nadaljnja senzacijonalna razkritja o ozki zvezi SDS s Slavensko banko!
Naj pa SDS Slavenski banki končno tudi v resnici povrne prejete milijone, ki so Šli iz žepov našega ljudstva, ki jo vlagalo, denar v Slavensko banko!
•Volivci v oblastno skupščino pa se bodo desetkrat premislili, pjoden bo kdo oddal sv;oj glas za kandidate SDS.
Uradnikom v premislek
Hfor/hor. dni- I? april* 1924.
2. n.
ZNujna potrebujemo sezname vseh klerikalnih uslužbencev v raznih državnih uradih. Ici se tlsponirnjo kot politični agitatorji ali nam kako drugače strankarsko Škodujejo. Zalo 'Vas prosimo, da nam nujn o. najkasneje do 24. aprila 192-1 javite imena vseh klerikalnih uradnikov in drugih nameičencev
J.	pri tamotnji poŠti
2.	prt sodmji
J.	pri duvkariji
4.	pri politični oblasti
5.	pri oruiniitvu
6.	pri finančni kontroli
7.	pri učiteljslvu.
Tri imenih onih. ki st eksponirajo kot Llerilcalni agitalo'fl. napravile posebne zaznambe.
»Jutro« je objasnilo predvčerajšnjim volivni proglas SDS, v katerem pravita so-podpisana gg. Pribičević in dr. Žerjav med drugim tudi:
»Kdor hoče, da se rešimo strankarskega uredništva v državi, da uradi prenehajo biti strankarske agenture in da postanejo nared-
fakJimile okrožnice tajništva SDS v Mariboru z dne 12. IV. 1924.
in in državne uktanove, kdor hoče, da dobimo uradništvo, ki bo služilo narodu in državi, ne pa strankam, bo glasoval za samostojne demokrate.«
Zdaj pa. gg. uradniki, učitelji, nameščeuci itd. preberite sledeči
To okrožnico nam je poslal samostojni demokrat, kateremu so se zagnusile metode SDS in bo sedaj volil v oblastno skupščino našo stranko. Objavljeni dokument neizpodbitno dokazujo, da je SDS ob času PP-rozima sestavljala proskribcijske liste vsega uradništvn. Na podlagi teh list je potem PP-vlada preganjala, prestavljala, reducirala in penzijonirala uradnike.
Kateri državni uradnik bo volil tako stranko?
Z resnico na dani
Naši radičevci so izdali, kakor smo že včeraj poročali, brošurico, ki nosi naslov: »Z resnico na dan«. Čeprav nosi njihova brošurica štiriperesno deteljico kot svoj simbol, ni vendar prav nič posebnega, kajti ponavlja laži in natolcevanja, ki jih je »Kmetski list« v zadnjih todn h vsak teden premleval. Da se ue obrača toliko proti Zerjavovim demokratom, kakor proti Slovenski ljudski stranki, je pri možeh, ki so zrasli iz. Zerjavove stranke, tudi samoposebi razumljivo. Tudi to je zelo lahko ra uinljivo, da na resnico veliko ne dajo, ker se drže »Kmetskega lista . Kakor znano so tamkaj z neprimerno predrznostjo nap sali prav v zadnji številki, da je dr. Korošec kriv, dn katehetje ne dobivajo danes več doklad. Vsak pa ve, da so za ta proračun, ki je ukinil doklade, glasovali ravno radičevci. Z resnico knjižica radičevcev, povzeta po »Kmetskem listu«, srmaposebi torej ne more imeti veliko opraviti.
Zanima nas pa v tej knjižici zlasti to, kako so gospodje bivše Samostojne kmetijske stranke v zadnjih letih preokrenili. Knjižica se, kakor je že včeraj -»Slovenec« poročal, na d;>lgo bavi s tem. da hvali dr. Susteršiča in njegovo delo. Obenem pa bije z velikim kolom po SLS, kakor da bi ta preganjala dr. Susteršiča in njegove ožje somišljenike. Pred leti pa je ravno bivša Samostojna kmetijska stranka podtikala naši stranki, da je šusteršičijanska. Naj služi kot dokaz par stvari iz »Kmetskoga lista«.
Tako je njen voditelj g. Majcen 22. januarja 1920 pisal: >Govoril som, pa trdim še danes, da je SLS popolnoma ista, kot je bila, lo s to razliko, da jo izgubila dr. Susteršiča, ki je pa pobegnil in ga ni stranka vrgla;«
Dne 8. julija 1920 je pisal »Kmetski list«: »Dr. Susteršič, bivši deželni glavar Kranjske, je v Švici delaven član zarote, ki hoče spraviti Habshuržane zopet na prestol. Mož ima pri nas še vedno dosti skritih privržencev med SLS.«
25. novem! ra beremo v »Kmetskem listu« tole: »Zakaj je SLS za avtonomijo? Edino zato, ker so boji za nadvlado. V Sloveniji imajo klerikalci večino, medtem, ko so v Belgrad u v manjšini. Da bi kljub temu ostali na vladi in gladili pot Susteršiču in Korlnu, hočejo avtonomijo, dn bi mogli neomejeno vladati in pripraviti vojsko za Susteršiča in Korlnn.« — In dalje v isti številki: »Domoljub našteva celo vrsto dobrot, ki jih je prinosla SLS tokrat, ko je imela vso moč na Kranjskem v svojih rokah, to je takrat, ko ie bil absobiten vladar in strahovalec na Kranjskem dr. Šusteršič. S temi hvalospevi pripravlja Domoljub dr. Su-storšiču pot za vrnitev. Tako propagando vodijo v Domoljubu Susteršičevi agontio. Mod kmetskim prebivalstvom je malo takih zaru-kaneov, ki bi si še želeli nazaj vlado to jare gospode.«
Našteli smo, upamo, dovolj zgledov, ki jasno kažejo brezmejno hinavščino radičevcev. oziroma pod Radičevo komando stoječo SKS. Kdaj so imeli prav ti ljudje, leta 1920, ko so 1 latili delo bivšega deželnega zbora in : Slovenske ljudske stranke prav radi tega dc-i la, ali danes, ko SLS odrekajo pravico, da bi to delo reklamirala za svoje? Kdaj so imeli prav: ko so proglašali dr. Lampeta in njegove sodelavce za jaro gospodo, ali danes, ko mislijo. da bodo z delom teh inož oblatili SLS?
Brezmejno farizejslvo, ki ga uganjajo okrog SKS, mora odpieti vsakemu oči. Čudovito trdo kožo bi inoral imeti tisti, ki ne bi jpsno uvideval, da so se slovenski radičevci navadili vse nemožatosti in vrtoglavosti hrvatskih. Leta 1920 proklinjajo, kar danes bla-
goslavljajo. O brošurici bivših samostojnežev moramo le konstatirati: Krivičnoet je lagala sama sebil
Velik vtit dr. koroščevesa shoda v Mariboru.
Vtis shoda SLS, ki je kot velika manife. etacija pokazala, da stoji Muribor za SLS, je velikanski. Socialiste je tako razkačil, da so potem po ulicah vpili: »Prva je prava, pro-kleti klerikalci, Zaloška cesta itd.« Ljudje pa bo se jim smejali. Ob 11 zvečer je »bataljon« prikorakal v socialistični dom in poročaL Po-roč lo je bilo neugodno in socialisti pravijo, da jih bo danes v nedeljo več. Bomo videlil
—	Demokrati so najeli par mladeničev, ki naj bi vpili na našem shodu, pa komaj je eden usta odprl, pa je kvišku pogledal, je že videl stolp frančiškanske cerkve, pod seboj pa začutil hladen tlak. In navdušenje ga je minilo.
—	Radičevci so javno na shodu priznali: »Res je, da mi takega shoda ne moremo skupaj spraviti kot ga je SLS. — Naši ljudje pa so navdušeni. Ta navdušenost se zdaj izpreininja v delo: Zato ponovno -га agitucijo, od mola do moža, otl hiše do hiše, ne čakajmo, da na« kdo pozove, zavest, du delamo za dobro stvar, nas mora gnati na delo! Naše geslo bodi: Samo mi v Mariboru in n hče drugi! Samo drug» skrinjica in nobena druga inora zmagati t
Jeseniškim delavcem I
V petek 21. januarja ob 8 zvečer ee bo nršil v Kat. delavskem domu na Savi velik volivni shod, na katerem bo med drugimi govoril tudi narodni poslanec in bivši železniški ministe Anton SuŠnik.
Našim somišljenikom ni potreba naročati, da pridejo na ta važen shod, kajti vsi ti itak vedo, kaj jim je storiti.
Pri tej priliki pa samo par besedi socialistom.
Znano vam je, kako vzgledno je gospodaril bivši deželni odlior kranjski. Tega dejstva ne more nihče utajiti, kajti pogledati je treba, no okoli sebe, pač pa le na strop lastne sobice in kuhinje in tal oj sle prepričani o resničnosti gornjih besedi. Ali mislite, da bi danee vašo domove razsvetljevala prijetna električna luč, ali bi mogli zborovati, se veseliti v sijajno razsvetljenih prostorih, ako bi ne bilo takrat tega deželnega odbora?
In sedaj gremo na volitve za oblastne skupščine, ki bodo v nekoliko manjšem obsegu nadaljevale delo nekdanjih deželnih samo-j uprav. Da bo v teh skupščinah, tako v Ljub-I ljani kakor v Mariboru, odločevala SLS, o tem j ni nobenega dvoma. Tudi socialni demokratjo i IV. in VI. skrinjice to dobro veste. Njn^t^jga niti najmanjšega upanja, da. bo le ^den^^h j izvoljen in vendar hočete iti na voVšče tér i raztrositi vas glas, ki ne bo nikjer nič pomenil in zalegeL Ali ni škoda glasu, ki gre v — j*nič? Ali še nimate zadosti Kristanovih in Ber-notovih obljub? Spreglejte že vendar, čas je že, in pričnite pametno misliti! Kdor bo resno preudaril gospodarske naloge bodoče oblastne skupščine, ki jo čakajo, ta bo brez nadaljnjeg» volil v prvo skrinjico!
Fiasko Pudja in Prepe-luha v ribniški dolini.
Da g. Pucelj reši, kar se še rešiti da in pokaže hvaležnost svojim dobrotnikom — hrvatskim radičevcem — se na vse pretege trudi izbiti kak mandat za oblastno Skupščino. Ker pa je po ostalem Kranjskem tako malo nade ua uspeh, se je z vso silo vrgel na kočevski okraj, da reši svojega konipanjona Pre-peluha. Slednji je uverjen, da bo velikolaška elektrika s tako silo posvetila po celem kočevskem okrajU, da bodo radičevci kar trumo-ina pridobivali na volivcih! V nedeljo sta gg. Pucelj in Prepeluh poskusili svojo srečo v Si družici. Velik del poslušalcev so tvorili naši volivci, ki so se oglasili pri »Kaprolu«, gredoč z našega shoda, da slišijo velika dela radičevcev. Shod pa je ostal brez utiša. Isti dan popoldne pa sta Pucelj in Prepeluh znova vrgla svoje mreže v Zlebiču, kamor so radičevci zlobnali vse svoje zveste iz Poljan in kar je njihovega v okoliških vaseh, a glavni del prostorov so napolnili naši fantje iz Brež, ki so stopili k »roki« za zabavo. Na izvajanja gg. Puclja in Prepeluha je g. kaplan Plot pokazal, da je vse delo radičevcev hlapčevstvo centralizmu, na kar je g. Prepeluh zavrtel svojo staro lajno o udaji Narodnega Veča Srbom, kjer je tvoril edino izjemo Radič. G. Pucelj
le naša skrui Jca. Le u kamniškem okrniš in u mesti» fnartbsr [e
druga,
v mestu Ljubljani pa
tretja.
pa zamerja dr. Korošcu, zakaj ne gre v vlado Uzunoviča, da bi skupno pobijali koruptne pa-šičevce. Republikanizma radičevci niso zavr-gli, marveč je Radič ukazal le premirje! Pucelj zamerja britnim Ribuičanom, zakaj se držijo vedno le Škulja, nakar so mu navzoči Brežani poslužili z dejstvi, ki kažejo, kaj je SLS baš po Škulju naprav la v ribniški dolini. G. Pirkovič iz Ribnice je pa s krepkimi proJdoikazi pokazal, lako malo drže lastni slavospevi g. Puri a. Ob ugovorih g. Plota in Pirkoviča je gospoda pri glavni mizi postajala očividno nervozna. Da radičevci v svoji nameri prodreti v ribniško dolino niso uspeli, je pokazal shod, saj g. Pucelj je potolažil potrtega g. Prepelu^a, češ, vsaj na mojo kroglico sigurno računaj. Še bolj pa bo ,sto dokazal dan voliiev! Baš, ker smo brihtni, ne maramo z vašo politiko — so klicali ribniški volivci velikolašl emu in 1 ubljanskemu »seljaku«.
V Lokrovcu pri Celju se je vršil dne 14. t. m., to je v petek zvečer prav obilno obiskan volhn. shod v gost lni pri Slanderju, Na shodu sta poročala g. dr. Hodžar, narodni poslanec, in g. A. Lasbacher, mestni katehet v Celju. Zbralo se je na shodu preko 50 ljudi, kar je za to malo vasico izredno velika ude-lež' a. Bili so sami volivci, kmetje in delavci, ki so z zaniman'em poslušali izvajanja govornikov. Po govorih se je razvila obširna debata na prej o lokalnih potrebah, posebno o cestah ln pot'h, v katerem oziru so Lokrovčani zelo zanemarjeni. Razveseljivo je bilo tudi destvo, da so se ogl-sili k besedi tudi pričujoči dela ci, ki so javno priznali, da je v očigled raznih afer edino pravo mesto za delavca v vrstah SLS. Padla je iz delavskih vrst samih marsikatera bridka beseda na voditelje socialistične s'ranke. Debata sama je trajala nad eno uro ter so se lekom te debate vsi i "rekli, da pojdejo na dan vol tev vsi kmetje in delavci v dru"bi z obrtniki v boj za SLS! Shod je vodil g. Samec.
Nič več Slavemke banke.
Mariborsko oblastno SDS tajn'štvo je razposlalo te dni na svoje najbolj zanesljive ter bolj pelične pristaše okrožnico. Okn žnico sta podpisala predsednik oblastne organizacije g. F. Lipold in tajnik Spindler. Pristaši SDS še gotovo nso čitali nikdar take jeremijade glede obupnega gmotnega stanja organizacije, nego jo vsebuje ta oknžnica. Po tonu te zadnje prošnje se bo moral zavezati vsak pristaš samostojne demokratske stranke, da bo prispeval za vzdrževanje organizacije kar ser'aj večji znesek, mesečno članarino in ob vsaki strankarski prireditvi se bo pobiralo za strankin fond. Ta zadnja SDS okrožnica je dokaz, d'à' ni več Slavenske banke. Ali bo rodila ta prošn a kak uspeh, dvomimo, ker jo je podpisal tudi dr. F. Lipold, ki je bil že itak pre:el od Slavenske banke 125.0C0 D.n za SDS. Ali ni zadosti?
Skrivnostna za deva.
»Kmelski list« je bil prinesel posnetek nekega sejnega zap snika »Slavenske banke« iz leta 1923, glasom katerega je bilo nakazanih 200.000 Din kot prispevek za organ.zacijo in tisk r di! aine slran' e v Sloveniji.
Nato je podal mestni cdbor NRS v Ljubljani v »Narodnem dnevniku« izjavo, v kateri ugotavlja, da je »Slavenska banka« res dala ta znesek 200.000 Din v rečeni namen, da pa slovenski radikala tega denarja nikoli nso prejeli, aTipaik je bil izplačan na roke g. generalnega ravnatelja »Slavenske lanke« Avgusta Praprotnika, in more potemtakem samo g. Ргаргоднк pojasniti, komu je izročil ta denar.
Zdaj pa je včerajšnje »Jutro« prineslo odgovor g. Prapro'.nika, v kalerem Izjavlja, da je bi cd strani »Slavenske banke« znesek 200.00 Din v obrokih likvidiran iu tudi efektivno i-plačan v roke takratnih voditeljev NRS.
Torej je zdaj vprašanje: Kdo je prejel la denar?
G. Franîu Švikaršifu,
kandidatu radičovske SKS za okraj Konjice.
Vi pišete v »Kmetskem listu« med drugim: »Ako stranka od SLS želi, da vse »svinjarije« pridejo na dnevni red, lahko pišem prihodnjič več.« Da Vam bo delo lažje in da točneje izvršile svojo gri žnjo, pozivamo Vas, da odgovorite na sledeča vprašanja:
1.	Zakaj so Vas vrgli iz državne služhe?
2.	Zakaj ste bili izključeni iz telovadno organizac;je »Orel«?
3.	Zakaj ste morali zapustiti službo tajnika SLS za Prekmurjs?
4.	Kdo je zahteval od naših prekmurskih revnih slojev za informacije in delo v tajništvu nagrade v naravi in denarju, čeravno je
Zobozdravnik
bil plačan kot tajnik in je imel tudi kot finančni preglednik na dopustu svojo plačo?
5. Kdo je po svoji odslovitvi kot tajnik SLS pozival Prekmurce v Ameriki, da prispevajo za SLS ua švikaršičev naslov9
à ЛЈ» t» Wl .	♦ л-of-îUi 11 Alti
b* лККЛл tikj*J1 h*u mi •mti'fa.^'tk.bjt, ju llit-f»«*-* HtntfpI* f
Ko nam g. švikaršic na ta vprašanja odgovori, bomo po potrebi nadaljevali.
Iz Trž ča.
ORDINIRA od 17. januarja 1927 za zobne in ustne bolezni vsak dan od
8. do 12. in od 14. do 18. ure v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 10/11. (bivši ordinacijski prostori pok. prof, Valenta).
Vol vna borba v Tržiču poteka v znamenju številnih n anjših sestankov in občnih zborov vseh vrst. Preteklo nedeljo so Kristanovi sociali.-ti sklicali shod tudi v Dolini. Ker niso na nap-ved nem kraju n kogar našli, so prišli na naš shod, ki je bil številno obiskan. Ko je pa njihov govornik iz Ljubljane prvič izrekel besedo čez našo stranko in so ga naši možje spezn li, je slišal nekaj tako krepkih, da mu je kar sapo zaprlo. Nemudoma je s tovarišema l".(Tin 1, naš shod pa se je lepo zaključil. V Tržiču so dejali: »Vovka so srečali, pa so se zbali!«
Jelka ori ï/ubJjani.
Voli no gibanje je pri nas v polnem teku. Razp lorenje med našimi vvlivci je naravnost izbomo. Le s pomilovanjem gledamo na ra ne druge strančice, ki bi tudi pri nas rade vlovile kal-šen glas. Seveda jim je ves trud zaman. Ježica je bila in ostane zvesta SLS in v nedeljo bomo vsi oddali kroglico v prvo skrinj co. Zastonj so mile prošnje za-slonjske »Domovine«. Spominjamo se še dobro časov orjunske slrahovlade, ki jih ne maramo več na-aj. Zato ne boste dob li naših glasov. Zastonj je tudi ves trud socialistov iu komunirtov vseli sort, ki nam ponujajo za posl nca lovskega čuvaja Skavarja. Mož naj le lovi naprej zajce in srce, volivca pa ne bo nobenega v lovil. Druge stranke pa pri nas sploh ne pridejo v p štev. — Danes prpoldne ob pol treh bo v Društvenem domu zborovanje naših volivcev, h kateremu vse vabimo. V ner'eljo pa vsi od najmlajšega do na starejšega na vol šile ki bo v Društvenem domu. Tain pa vse krcgl.ce v prvo skrinjico!
Litijski okraj pod zastavo SLS.
V	nedeljo 9. ianu>rja se je vršil na Krki javen vol vni sliod SLS po prvi sv. maši. Društvena soba je bila polna volivcev. Med njimi je bilo tudi par opitih ra-grajačev, pristašev SKS. ki so pa bili postavljeni na cesto. Na shodu je poročal nosilec liste, župan Lebinger, in naTesinik Rudolf Berčon. Dne 23. januarja bo tudi Krka in Muljava pokazala, da je SKS tudi v teh občinah i-gubila svoje postojanke! Značilni je, da se je nad proslaškim obnašali em teh samostr jnežev zgražal sam župau občne Muljava, g. Kutnar, ki pripada politično SKS.
P p ldno istega dne se je vršil shod v Ivanči Gorici, katerega je ved il žup~n Erjavec ln na kalerem so porolali župan Lebinger in šolski upra itelj Jevnikar. Na shod so seveda prišli nasprotniki in sicer nosilec SKS Iste g. Beršnjik in namestnik SDS g. Peček. Na vse med'. 1'ce in ugovore so predeli na licu mesta teu eljt in zaslužen odgovor, da jim je kar sapo jemalo. Na koncu shoda pozvani, naj se tudi on. oglase k besedi, so trdovratno molčali, 1 er so uvideli, da je vse njihovo prizadevanje zaman, ker ste ji ljudstvo trdno za edino slranko, ki brani interese Slovenije, to je za SLS.
Čez teden so se vršili pclnošleviluo obiskani volivn sestanki na Libergi, Vintorjevcu, Ovčji Jami, Zaverstniku, Jabl. Lazih, Jablan-ci, Grailiških LazMi, na Bregu, na Sv. Gori, na Rovišah 1er v Št. Lanibcrtu, na kaičrih je poro.al nosilec liste župan Lelinger. Na vseh krajih slo„i ljudstvo v vrstah SLS ter bo šlo polnoštev.lno na volišča za kandidate, ki jih je postavila SLS in ki ima prvo skrinjico.
Na p o nike loteva malodušje, ker na njihove sestanke nobenega zborcvalca nI, kot se je to zgodilo lanclidatu SDS na Polšniku in po drugih krajih, kjer je poiz/kušal svojo srečo. Sa . ostojneži so p slali v nedeljo 9. januarja tajn ka SKS g. Vičiča na Sv. Gor,}, k er pa je imel smolo, da so mu naši pristaši temeljito irprišali vest, kako jo je samostojna stran a zahirala. Skril se je za zapeček, do govora pa sploh ni prišel. V Št. Lambertu so na nedel.o prpoldne zborovali samostojni demo-kr tje s kaudidatom g. M. Weinbergerjem, ki so imeli pa a poslušalce nef aj samostojnežev, la'erim se je pr družil še njihov agitator g. Vičič. Vseh skupaj je bilo za eno celo mizo, kjer so s upaj sedeli in se med seboj z raz,-nimt cvetkami obl laelali. Ljudstvo, ki uvideva neresnost obeh teh strank, bo v naših krajih z ogromn ) večino volilo SLS.
V	Hotiču so 9. januarja zborovali »združeni de'avcic, ki niso imeli skoro nobenih poslušalcev, samostojni kandidat Lajovic pa jo s svojim graškim gcneralštabom uporabil občinsko sejo v Ilotiču ter je tam ra kladal baje proračun I ti ske šole. pn se je mož zmoti, če misli, da mu bo to prineslo kako kroglico.
Huda jama pri Laškem.
Da našim esdeesarjem zelo slaba prede za glasove pri volitvah v o! lastno skupščino, se ra vidi iz tega da eo se v tukajšnjem obra-I tu v Hudi jami delili dne 11. januarja pri tz-1 menjavi šihta v čakalnici nekaterim rudarjem
aoritacijski listki s pozivom, da se udeleže dne 23. januarja volitev in glasujejo za SDS, ki bo odpravila nedelavnost in nesposobnost. Ni še dolgo tega, ko je bil od g. ravnatelja izdan strog uknz, da se v območju rudarske posesti zakranjuje vsako p'akatiranje in vsaka agitacija od katerekoli si bodi stranke. Ali je ta slučaj zn n g. ravnatelju ali ne? Kaj porečejo k temu gospod e okrog TPD? —■ Tovariši rudarji in vsi, katerim je za poštenje in pravično delo v oblastni skupščini, pojdite 23. januar a vsi do zadnjega na volišče in glasujte za SLS, k-tere skrinjica je prva, da enkrat za vselej obračunamo in pomedeino z SDS.
Pucljev shod ori Sv.Trojid v Slov. qoricah.
Pri Sv Trojici v STov. goricah je v GoloVf-vi gostilni zadnli Četrtek rboroval Pucelj Navzočih je b'lo SO ljudi, med njimi 8 n-^ših. Shod ie vodil porčiEki Golob Min'ster Puceli je orrenil med drugim, da se je pol leta trudil, da bi spravil v vlado SLS. Nato jo zscel prati demekra' ' nerilo in rrzlasrati gospodarsko de'o dem<-kra!ov pri Sla-venski banki. Naštel te, koliko milijonov — 32 — ie šlo iz. S'avr-?ke banke za demokratsko stranko. In v tem denarju je tudi vel>ko kmetskega denarja. Pošteno ie krtači! Prib'čeviča. dr. Žerjava in Kra-tnc-la. V imenu n^ših demoln-at^v se ie ozirali dr Gorišek, ki ie Pueljevp očitke leno v žeo vtaknil, nato na ljuto napti'M r-višnji naš okrajni za- ! stop, kako jo '-se гдг - " ->a so sedaj seveda j demokrat! vse nooravili. * -г ie povr.d-'goval i gerenta Vrafta kot nosilca	češ, koliko bo |
doserai, ako bo tzvol^n Pucelj u je odgovoril: ! Nič ne bo dosevek četudi bo izvo''ent Divle le : narmdal dr. Gorišek našo stranko, da io je t-eba oiiravilt. da je s^me dohtario posiavils nn kan- ! didatnn listo Pekel je: V tem moramo biti edini, da linlS'mo klerikalno stranko! O-jlas'l se ie t"di nn^'lec l's'e Pucllfve stranke ali radifevcev. T i-povšek, ki le redavno si'ano pcorel ne svo'ih shodih pri Sv Treh k^ijih in pri Sv. Antonu. Na-pc-da! jo dr. Leskovarjii. češ, da ni n'č storil za mariborski okraj in da je on takoj dosegel, da se bo delala nova cesta Čez Sv. Peter pri Mariboru. Doi.okrat Golob mu je zakllcal: Ali ei ti kmet? Isti je vprašal Puclja: Zakaj s'e razveljavili volitve za trgovsko zbornico? Pucelj mu odvrne: Ker ste demokrati preveč švindlali! Na enem kraju na Kranjskem so kar sto glasov pobra'i na pošti, jih volivcem ne dostavili in jih odposlali za demokratsko listo. Tudi Iz vašega okraja je došla pritožba. Gotovo je imel v mislih izvrstno agitacijo agitatorjev po našem kraju, ki so prišli pred sodišče. Pucelj je rekel: Če boste vdrugič tako golju'ali, bomo zopet razveljavili! Končno je Ll-povšek rekel demokratom: Ne zamerite, če sem kaj žaljivega govoril; nisem vedel, da ste tako delavni. Mi smo se iz srca smejali, ko smo bili priča, kako so se bratci prepirali in si medsebojne grehe pravili, fekoda, da navzoči demokrat, trgovec Dreo, ni shoda povzel za film za svoj kino. To hi bilo nekaj za »hec<. Sicer pa so si na zadn.ie bili vsi zonet dobri V naš'h srcih pa je dozorel sklep: Domokratom dr Goriška, ne enega glasu! Kdor glasuje za SDS. sam v svojo skledo pljuje, ker večjega sovražnika našega slovenskega kmeta m, kot je SOS, ki je že toliko' škode naredila naši državi pa tudi našemu narodu, ki ga hoče pokvariti s svojo grdo »Domovino«. Pa tndi lipovšekn nobenega glasu' Samostojneži so se obesili na Ra-dičev frtik in bi radi Slovence prodali Hrvatom. Najprej v delu za sijajno zmago naših kandidatov! Ker bo dr. Lesk o va r izvoljen v Mariboru, prirto v našem vnlivnrm okraja njegov namestnik, kmet Šorbinck v skupščino in kmeta Sujianič in Poljan ee, torej trije kmetje. Živinozdravnika Pir-na.la rtbimo v bodočem deželnem zboru kot strokovnjaka za živinorejo, odvetnika dr. Vebleta pa rabimo kot jurista za bodoči deželni odbor Kaj torej demokratje pa samostojneži vpijete o dohtar-jih?! Kje so sami dehtarji?! Le enega imemo, ki pa je kri naše krvi! Mi bomo sijajno zmagali, zato pa imamo izbrane med kandidati strokovnjake Iz kmetskih ln delavskih vrst pa tudi iz vrst na "ih iuteligentov, ki bodo znali vse storiti, da bode bodoča oblastna skiiipščina v Mariboru res delala za naš vsestranski blagor.
Kandidatne liste.
MESTO CELJE.
I.	Nr5 \ lista. Kandidat: Dr. Gorićan Alojzij, edvetnik v Celju. — Namestnik: Anton Cestnik, profesor v Celju.
II.	Kristanovi socialisti: Kandidat: Koren Franc, pekovski mojster, Cc'je, Gosposka ulica 3.
—	Namestnik: èmigove Viktor, uradnik OUZI), Celje Vodnikova ulica 1.
III Bcmotcvi soriaiUti. Kandidat: Leskov-šek Alojzij, strokovni tajnik, Celje, Glavni trg 6.
—	Namestnik: Weisbacker Franc, zidar, Coije, Prešernova ulica 10.
IV. SDS. Kandidtt: dr Božič Anton, odvetnik, Celje. — Namestnik- Rebek Ivan, ključavničar, Celje.
MARIBOR, LEVI BREG.
I.	SLS. Kandidati: Snpanič Alojzij, veleposestnik, Jarenina; dr. Leskovar Josip, župan mesta Maribor; dr. Veble Andrej, odvetnik v Mariboru; Pirnat Franc, višji živino-zdravnik v Mariboru; Poljancc Ljudcvit, župan, Gogetinci pri Sv. Ant< nu v Slov. goricah.
—	Namestniki: Šerbinek Ivan, posestnik, Vr-tiče pri Svečni; Krajnc Josip, posestnik in gostilničar, Sv. Jurij v Slov. gor.; Rošker Anton, posestnik, Zg. Hlapje, Sv. Jakob v Slov. ger.; Urbae Ivan, župan, Slemen pri Se'nici ob Dravi; Gomilšek Franc, župnik, Sv. Benedikt v Slov. goricah.
II.	Radifcvci Kandidati: Lipovšek Anton, po-setnik, Maribor; Koren Viktor, trgovec in posestnik, Krčevina; Volmajer Hinko, pcseslnik, Selnica ob Dravi; Paulič Maks, posestnik, Zgornja Sv. Kungota: Fekonja Josip, župan. Grušovo. — Namestniki: Fras Anton, posestnik. Trčovo; Hermah Martin, župan, Selnica ob Dravi; Lorber Alojz, posestnik. Moltenik; Piruderman Rudolf, posestnik, Bresležnica; Flnher Ivan, (»osrsinik, Trčova.
III.	Socialisti. Kandidati: Bahun Andrej, sku-pinovodja drž. žel., Maribor; Fras Matija, polir, Krčevina; Majhen Andrej, nadkretnik, Krčevina, Strnad Maks. zidar, Janževa gora: Srnasek Franc, nad« prevod ni k, Maribor. — Namestniki: Mtjer Ivan, tesar, Maribor; Petan Dominik, zidar, Bož; Ziegler Matevž, Zjidar. Celnlca-Goreča vas; Jurak Matija, kovač drž. žel., Maribor; Lorger Simon, nadsprevodnik, Maribor.
IV.	SDS. Kf.mlldati: VraSič Matija, kmet In župan, Seaarsika; Snionig Rudolf, pekovski moj-
ster, Sveflna; Kostejnšek Janez, trgovec, Sv. Martin pri Vurbe-gu; Krampe Ivan, kmet in lupau, Sv. Duh na Ostr. vrhu; Pelrič Jože, kmet. Zgornja Volitina. — Namestniki: Rojs Jakob, veleposestnik, Brengovo; Rože Josip, trgovec, Počehovo; Caf Franc, posestnik in Žagar. Sv. Benedikt; Krošl Matevž, posestnik in mi.-ar, Zgornja Sv Kungota: Jarc Ivan, posostnik, Zgornja Sv. Kungota
LJUTOMER.
I.	SLS. Kandidati: Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer; Neiićauer А1ојг?ј. posojiln ški tajnik, Gornji Radgona; Hrastelj Franc, uradnik, Maribor. — Namestniki: Slavič Anton, posestnik v Bučečovcih; Horvat Franc, posestnik v Terbegovcili; Krajnc Franc, posestnik. Mala Nedelja.
II.	Radičcrel. Kandidati: Roškar Andrej, posestnik, Cven; Nemec Jakob, posestnik, Dragolin-ei; Gregor c Ivan, posestnik in župan, Vratjaves. — Namestniki: Zinkovič Franc, posestnik, Borčovo; fcpindler Franc, posestnik in župan, Rrdoslavci; Skutoio Franc, posestnik in župan, Križevci
III.	Lista Ignacija Lipove». Kandidati: Lipovec Ignacij, posestnik, Podgradje pri Ljutomeru; Markovič Jožef, poseslnik, Cven; Fekonja Franc, viničar, Podgradje. — Namestniki: Hunjak Ivan, vini' r, Slamjak; Nemec Alojz, posestnik, Babinci; Tomsž'č Vinko, vin'čar, Slamjak.
IV.	SDS. Kandidati: Di. Slojnn Ivan. nptar in župan, Ljutomer; Ploj Jožef, posestnik, Zbigovci; Seršen Alojz trgovec in posestnik. Veržej. — Namestniki: Horvat Janko, s'ikar, Ljutomer; Lubi Franc, posestnik, Buncani; dr, Stanjko Marko, odvetnik, Ljutomer.
V.	Socialisti. Kandidati: Hladon Aloiz, pek, Bubinci pri Ljutomeru; Levanič Franc, poslovodja, Ljutomer; Segula Ivan. mizar. Ptuj. — Namestniki: Ferlan Ivan, usnjarski pomočnik. Ljutomer; Rozman Franc, mizar, Ptuj; Gobzi^el Franc, uradnik, Ptuj.
PREVALJE.
I.	SLS. Kandidati: Kugovnik Jurij, kovač, Prevalje; Stabej Joîe, višji ofic:al, Maribor; Dr "-Г- Luka, posestnik in župan, Orlica, Ribniu: i.a Poh. — Namestniki: Vaukan Fran, posestnik in gostilničar. Farna vas pri Pre-valjah; Rebernik Rudolf, gostilničar, Brezno? Stana Ivan, p' ^'n'k, Libeliče.
II.	Soeialis; andidati: Môderndorfer Vinko, učitelj, Mežict; tviihar Li.vro, uradnik. Guštanj; Sahornik Ferdinand, kovač, Muta. — Namestniki: Juh Ltika, delavec, Gaštanj; Lorberg Albert, kovač, Žerjava: Trelovc Franc, rudar, Mušenik.
III.	Radifeevci. Kandidati: Dr. Novnfan Anton, pisatelj, Maribor; Nemer Viljem, poses'.nik in župan, Marenberg; Snligoj Ivan, trgovec. Vuzeni-ca. — Namestniki: Brajnik Jurij, posestnik in župan, Trbonje: Ilartman Irn, posestnik, Rem-šnik; Janeš Virgil, posestnik, Zgornja Vižinea.
IV.	SDS. Kandidati: Mravlag Peter, veleposestnik. Vuhred; Leskovšek Josin, rudar. Pod-peč;_ Strtblek Josip, gcsMlniČar, Zeornja Kapla. — Namestniki: Ziegler Josip, krojač in posestn k, Vuzenica; Lediueg Matija, mizar, Guštanj; Kura» Ivan, nadučitelj. Dravograd.
Д »Dr. Korošcc na begu iz Katoliškega doma«, to je zdaj najnovejša senzacija »Jutra«. In starina »SI. Naroda, ki pobira vso ravbarske storje, kar jih kje bere, jo je seveda tudi brž prinesel, namreč da je dr. Korošec v Št. Lovrencu na Dravskem polju doživel »strahovit poraz«, da so mu domači kmetje zaprečil shod, da mu sploh niso pustili govoriti itd. Vse skupaj seveda ena či to navadna in nesramna izmišljotina. Mi smo žc včeraj o tem shodu poročali in smo tudi omenili, da so skušali to zborovanje motiti nekateri samostojneži. Ti so potem na shodu res delali razne neumestne mcdkiice. Ali so ti ljudje žc kmetje ali nc, tega z ozirom na njihovo nedolctnost ne moremo trditi, pač pa vemo, da so pravi domači šentlovrcnšlti kmeti vsi pristaši SLS. In ti so bili zbrani na shodu in so z odobravanjem poslušali govor dr. Korošca in g. Veser.jaka in so tudi soglasno izrekli zaupanje poslanccm SLS ter obljubili, da bodo na 23. januarja volili kandidate Slovenske ljudske stranke. To je resnica o tem zborovanju, ki se bo izkazala tudi na volivni dan, ko bodo krcglicc šcntlovrcnških volivccv padale v Skrinjico SLS. »Jutro« pa si je s svojim lačnjivim poročilom o tem shodu steklo le eno blamažo več.
Д G. Uzunovič ia SLS. Belgrajska »Politika« tolmači odgovor, ki ga je dal g. Smodej v finančniem odboru g. Uzunoviču na njegove povabilo, naj bi tudi SLS vstopila v vlado, in piše: »V opozicijonalnih krogih razlagajo ta odgovor tako, da so Slovenci priprav,jeni se znova pogajati, ampak je potrebno, da g. Uzunovič. postopa parlamentarno, to jc da v'ada ker ne more delati s to večino, ki jo ima sedaj, pc-oa ostavko in lako omogoči, da sc ustvari večina, ki bo mogla delati. Poučen krogi pa trdijo še to, da klerikalci zdaj splol ne mislijo stopili v vlado g. Uzunoviča « — Sicer je pa n;ed tem dal g. Uzunoviču oc'govoi že sam načelnik SLS g dr. Korcšcc, ki je n« mariborskem zborovanju izjavil: »Mi smo načelno za lo, da vstopimo v vlado, toda same pod pogojem, da s svojim vstopom v vlado ko-rislimo slovenskemu narodu. Treba jc seda novega razgovora, v katerem se naj ustvari možnost ali nemožnost našega sodelovanja Naša vrata niso zaorta. Mi smo čuli trk ,nje g. Uzunoviča in čakamo, tla vstopi in se г nami razgovarja in pogaja.« — Torej iz tega Korcščcvcga govora stvar čisto ja«-na: Ako hoče g. Uzunovič imeti SLS v vladi, poîem mora odpeti svojo togo in pokazati, kaj bi dal гл to nam Slovcnccm. Samo lepim očem g. Uzunoviča na ljubo, SI.S ne more iti v vlado. Torej naj pove g. Uzunovič, kaj ;ma pen- diti Slovencem, da sc bo videlo, koliko jc vredno. Za prazen nič SI.S ne gre v vlado, lo jc dr. Korošcc g. Uzunoviču dovoli jasno povedaL
Л Polom Slavenske banke, ki ga fe SDS lakrivila, to je zdaj za »Jutro« v volivni borbi ena naibolj mučnih zadev. Saj je tako žalostno spričcalo za gospodarske »sposobnosti« SDS, da bolj žalostno biti nc more, pa stopica zato okoli te zadeve ko maček okoli vrele kaše. V svoji stiski je iznašlo zdaj »Jutro« nov zagovor, seveda ravno tako neumen kot predrzen, češ, da Slavonska banka sploh ni bila SDS-arska banka. To se pravi: Slavenska banka je bila SDS-arska, dokler ji je Slo dobro, potem ko se je začela lomiti, pa že iv bila več v SDS-arskih rokah. »Preje — tako piše »Jutro« — so v tem zavodu imeli vpliv med drugimi tudi možje, ki so politični somišljeniki SDS. A v dobi, ko jc zavod zašel v kritično situacijo, jc Hla banka že davno v povsem drugih rokah, in kolikor se more pri gospodarskem zavodu o tem govoriti, je bila vsaki drugi stranki bližje nego demokratom.«
— Ali ni to sijajno? Torej je rdaj » Jutro« Sla-vensko banko enostavno zatajilo in jo hoče naprtiti drugim strankam. In se ne lomo prav nič čudili, če bo že jutri pisalo, da je to klerikalna banka. To je ravno tako kot z SDS-arskim volivnim proglasom. Vse so ž njim zatajili, še celo vidovdansko ustavo i" čakamo samo še, da se bo SDS prog!e*-;l» r.a slovensko stranko.
Д »Sija^n« »hod SDS. Ker je »Jutro«
kratkovidno, si je dovolilo sešteti ljudi na shodu SLS v Pobrežju. Te številke je malo zamenjalo s shodom SDS, ki se je te dni vršil v Zgornji Polskavi v gostilni Uranjek. Udeležba: nadučitelj v p. Sabaty z dospo soprogo, sedanji nadučitelj, gostilničar Uranjek z gospo soprogo, trije govorniki iz МагЉота in domač maček. Pri malih številkah se SDS pač ne spozna, se pri milijonih bolj.
Italija pripravlja arnavfski upor proti
naši državi?
Belgrad, 15. jan. (Izv.) Današnja »Politika« prinaša več zanimivih poročil iz Albanijo glede vojnih priprav proti naši državi. <~nem poročilu poreča o živahnosti delovanja tako-zvanega kosovskega komiteja. V Tirani se glasom te vesti trdi, da so čUni kosovskega komiteja z italijanskimi zastopniki v Albaniji izdelali poseben načrt za akcijo med Arnavti v Južni Srbiji. Ta akcija naj bi se takoj pričela. Organizirali so posebne trojke, ki bodo šle na naše ozemlje, da med našimi Arnavti vse pripravijo za upor na spomlad.
V	tej vesti se nadalje pravi, da je pred tremi dnevi prispel v Drač denar za financiranje tega pokreta. Pripeljali so ga z italijansko ladjo »Brioni«. Izkrcali so ga ponoči v navzočnosti uradnikov italijanskega poslaništva. Drugi dan so se v stanovanju barona Aloisija zbrali trije člari izvršilnega odbora kosovske organizacije. Misli se, da so takrat prišli prvi obroki pomoči za njihovo revolucionarno akcijo.
V	poučenih krogih v Tirani se zatrjuje, da se je prestop trojk na naše ozemlje že pričel. Nekateri znaki potrjujejo, da so te vesti resnične.
Neodvisno od te akcije kosovskega komi-teia je tudi oficielna Italija pričela z reorganizacijo redne albanske vojske. Glede tega se je podpisal in sprejel sporazum na temelju pro-tektoratskega pakta. Z drugimi besedami, Ita-
lija ustvarja svojo vojsko najemnikov, ker nc verjame, da bi Ahmed beg Zogu držal pod orožjem vse tiste ljudi, za katere prejema redno podporo iz Rima. Istotako mislijo, da bo albanska vojska dala pod poveljstvom italijanskih častnikov boljše rezultate v zavojevalni akciji, ki jo Italija pripravlja na Balkanu. Vodja te nove italijanske misije Camiggi je pred par dnevi prispel v Tirano in odšel v Skader, da bi nadzoroval redne čete. Nedavno so se , v Draču izkrcali ostali člani irisije, 8 višjih j častnikov. V Tirani jih pričakujejo vsak dan.
Nadalje poroča »Politika« iz Cetinja o razgovoru, ki ga je imel njen dopisnik z voditeljem nedavne revolucije don Loro Zakom. V svoji izjavi je med drugim dejal, da je Alnned beg Zogu pod vplivom Italije pristal na vse italijanske zahteve. Radi tega je don Loro Zako pričel z revolucijo. Zato se zelo čudi, da je ravno nnSa država, ki bi morala glednti, kje so njeni prijatelji v Albaniji, njer'i in njegove tovariše sedaj internirala. Nadaije je pripovedoval o velikem terorju, ki vlada v Albaniji, ki bo stri vse, ki niso po godu Ahmed beg Zogi.
Isti list poroča iz Sof:je, da je Albanija že dvakrat ponudila Bolgariji poseben pnkt. Bolgarski zunanji minister Burov pa je dosedaj obakrat ponudbo odbil in rii hotel sprejeti nove j pogedbe z Albanijo.
Odmevi italijanske politike na Balkanu.
Praga, 15. jan. »Tribuna«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, piše: V naši neposredni bi žini se delajo poizkusi, dn bi «e s pomočjo Italije razbila Mala antanta. Usoda češkoslovaške ni zvezana z Malo anlanlo, vendar je ogrsko kraljevo vprašanje resen problem za vso Srednjo Evropo. Našega južnega "aveznika poizkušajo obkoliti in zabiti klin od Jadranskega do .Severnega morja ter si tako omogočiti gospodarstvo. Na vseh straneh se pletejo spletke. Večja iz-kušnja in hlad-nokrvnost bo zmagala.
Bukarošt, 15. jan. »Dimineata« protestira proti glasovom o preorienlaciji romunske zunanje politike. Romunija bo vodila svojo zunanjo pol tiko v dosedanjem pravcu.
Sofija, 15. jan. Bolgarska brzojavna agencija označuje vse vesti o pismu generala Sa-vova ln političnem gibanju med častniškim zborom kot popolnoma izmišljene. — »Slovo« piše, da išče Bolgarija varstva pri Diušlvu narodov. Ako belgrajska vlada želi, da bi se obe deželi formalno zbližali, je na njej, de napravi prvi korak.
London, 15. jan. >Daily News« poroča, da jo zelo verjetno, da Mažarska zaenkrat z Italijo ne sklene prijateljske pogodbe, ker si hoče prej zagotoviti prevoz preko Jugoslavije.
Berlin, 15. jan. Tukajšnji listi pišejo, da stremi angleška politika na Balkanu za tem, da si Anglija zagotovi т 'nunske petrolejske Vrelce.
Nadškof Diaz ustreljen?
London, 15. jan. (Izv.) Po vesteh, ki so prišle semkaj iz Mehike preko Newyorka, so vladne čete tekom zadnjih dveh dni zajele veliko število upornikov. V katoliških krogih nimajo nobenih vesti o usodi nadškofa Diaza, ki je bil pretekli ponedeljek aretiran. Katoličani se boje, da je bil Diaz skrivaj ur.treljen.
Bukarlnove zunanjepolitične izjave.
Moskva, 15. jan. Na konferenci moskovske komunistične stranke je imel Buharin velik zunanjepolitični govor, v katerem je rekel, da je cel svet proti Sovjetski Rusiji. Države bi pač rade pridobile ruski trg, toda strah jih
je pred revolucionarno mednarodno močjo Rusije. Nemčija, ki se duši v svoji produkciji, se je precej energično obrnila v za.padno smer, vendar je njena politika nasproti Rusiji še vedno miroljubna.
Naspr"'-2o pa organizira Anglija vojno proti Rusiji. Sklenila se je cela vrsta konvencij. ki so naperjene proti Rusiji in za katerimi stoji Anglija, tako romunsko-itali anskn, ro-munsko-:rancoska, poljsiko-romunska, poljsko-čcškoslovaška, poljsko-jugoslovanska in konvencije obrobnih (Baltskih) držav. V Perziji in Afganistanu razvija Anglijn veliko delavnost. Vse prolirusko delo financira Anglija. Pri lilavskem puču je pa sodelovala tudi Nemčija iz strahu pred Poljsko. V celi Evropi se moralno pripravlja vojna proti Sovjetski Rusiji.
K.uf se godi doma
Redukcile trboveljskega delavstva.
Curchill v Rimu.
SESTANEK Z MUSSOLINIJEM IN VOLPLTEM. — TUDI AHMED BEG ZOGU POJDE V RIM. — ITALIJA NI MOGLA ODBITI ŽELJ E AHMEDA BEG ZOGA, DA SE PRIDE V RIM ZAHVALIT. — V RIM PRIDEJO SE MANOILESCU, KLEBELSBERG IN RETHLEN.
v Rim, 15. jan. (Izv.) Kakor ie bilo napovedano, je prispel danes ob 8.i9 zjutraj iz Brindisija semkaj angleški finančni minister Winston Curchill v spremstvu svojih treh sinov in osebnega tajnika. Odpeljal se je takoj na angleško poslaništvo. Curchill ostane v Rimu tri do pet dni, da si ogleda zgodovinske spomenike v mestu in okolici. V tem času se bo sestal tudi z Mussolinijem in s finančnim ministrom Volpijem. Značilno je, da se v uradnih krogih in v vsem tisku naravnost sumljivo poudarja, da ni nobenega razloga, da bi so temu obisku v pretirani meri pripisoval političen pomen. Navzlic temu pa — tako piše »Corriere della Sera« — bi bilo krivično jemati razgovoru, ki ga želi imeti Curchill z Mussolinijem in kateremu naj bi sledil razgovor z Volpijem, vsako pomembnost. Obisk ne gre iz okvirja posebno prisrčnih osebnih od-nošajev med angleškimi političnimi osebnost-mi in Mussolinijem. Toda dejstva, da Anglija prav rada uporablja vsako priliko, da potrdi m okrepi odnošaje z Italijo potom direktnih stikov, ima pri vsem tem svojo politično vrednost, ki je ne gre precenjevati, pa tudi ne pod-
cenjevati. Curchillu na čast bo priredil tukajšnji angleški poslanik poseben večer, katerega se bo udeležil Mussolini in ostali člani vlade.
v Milan. 15. jan. (Izv.) Današnji »Secolo« prinaša pod naslovom »Štirje politični obiski v Rimu« in s podnaslovom >Od Curchilla do Ahmed beg Zogu« iz Rima dopis, ki se peča z obiskom angleškega finunčnega ministra Curchilla, romunskega finančnega podlajnika Manoilescu, Ahmed beg Zogu, madjarskega prosvetnega ministra Klebelsberga in grofa Bodilena. List priznava, da so vsi obiski politične važnosti. Ahmed beg Zogu pride v Rim proti koncu tega meseca. Italija ni mogla odbiti želje Ahmeda beg Zoga, da se pride v Rim zahvalit. Njegov obisk je logična posledica sklenitve tiranske pogodbe. Vso vesti pa o poroki Ahmeda beg Zoga s kakšno italijansko princezinjo so brez vsake podlage. Minister Klebelsberg pride v Rim 24. t m. in bo imel več literarnih konferenc. Dan, kdaj prispe grof Bethlen v Rim, še ni končnoveljavno določen. List zaključuje s trditvijo, da je druga polovica meseca januarja na vsak način veli-I kega političnega pomena.
Trboveljska premogokopna družba je odpu-sstila v Hrastniku 112 in na Ojstrein SO dclavcev, skupno 192. To pa je šele začetek! V jeseni je delavce sprejemala v delo in jih v par mesecih preizkusila, da lahko sedaj zopet izbira. Rudarji, v strahu, da bodo ob zaslužek, so ženejo in mučijo pri delu, kar največ morejo. Da jim ob pičli hrani moči hitro pešajo, je umljivo. Ko ne morejo več toliko produclrtti, kakor ob nastopu, se jim reče, da so neproduktivni, pa hajd na cesto s celo družino, četudi magari sredi zime. (J3. obruiovodje so dobili ob novem letu nngrade po 25.000 Din. Me'ode mednarodnega kapitalizma so pač povsod 011 alto.
«' trboveljskem rudniku se je v soboto praznovalo, napoveduje se tudi tukaj redukcija delavcev. Pri podjetju DukIS — prav za prav pri imenih Stern, Al ter, SekôlL, Gros itd., se pa jemljejo delavci vsak dan na delo iu se dela neprenehoma. Ali bi ne bilo prav, da bi se to podjutje ukvarjalo z odkritjem premoga in bi se produkcija premoga pustila jamskim obratom, da bodo jamski delavci zaposleni? Na občini naj pa vsak dotok tujiL delavcev znbranijo s tem, da jim ne dovolijo bivanja v občini, ker je na vidiku velika brezposelnost in se naj domači najprej zaposlijo.
In kdo je kriv, da se delavstvu tako slabo godi? V prvi vrsti »združeni socialistu! Imeli 00
mogočne organizacije, ki bi lahko celemu evetd kljubovale. Toda namesto da bi delavstvo vzgajali /a bodeče težke naloge, so ga hujskali zoper farja Delavstvo nima danes od tega boja drugega, kakor da je oropano vseh pravic in da gladuje. Kdo bi moral najbolj stati na strani delavstva? Gotovo trboveljska občina in pa Delavska zbornica. Kaj zemore Delavska zbornica, nam je znano. Dane« si hočemo ogledati samo našo občino, kako je .ч;пјв poekrbela. Zato naj malo osvežimo spomin na proračunsko razpravo. Ob tej priliki je prodlagal zastopnik SLS, tov. Janko Arnšek 200.000 Din za brezposelne. Pri tem je rekel: »Ce bo TPD vedela, da mora brezoselne potem davka sama vzdrževati, si bo dobit» premislila, predno bo kakega delavca vrgla na cesto. Gosp. Malovrh pa je mnenja, da bodo reducirani delavcI-domaČiiiT'-đoSlli delo pri zidavi šol v Hrastniku in Trbovljah "\ii se redukcij ni bati. Ker je gosp. Malovrh medtem postal načelnik krajnega šolskega sveta v Hrastniku, bomo videli, kolikim rudarjem bo dal dela. Zupan trboveljske občine je Si t ter, ki ga ponujajo socialpatrioti delavcem za kandidata. Zelo neumen in nezaveden bi bil delavec, ki bi volil kandidata stranke, katera gospoduje naši občini in nima nobenega socialnega programa niti ga izvršuje.
Šolski tat 3anez Strgar priznal ce!® vrsto tatvin. ~ Mjegov pomasač aretiran.
Curtiusova misija propadla.
Contrmn zahteva središčno vlado.
Berlin, 15. jan. Centrumova parlamentarna frakcija je poslala včeraj popoldne dr. Cur-tiusu pismo, v kalerem je ponovila svoje težke pomisleke proti nameravani desničarski vladi in Izjavili, da smatra Centrum kot edini izhod iz vladne krize ustanovitev središčne vlade.
Po prejemu lega pisma je dr. Curtius odšel k drža\nemu predsedniku Hindenburgu in mu izjavil, da se je njegov poizkus za sestavo večinske vlade z nemškimi nacionalci izjalovil. Predsednik si je pridržal nadaljnje odločbe.
Centrum hoče središčno vlado, ki bi se naslonila na levico, to je na socialne demokrate. Rešiiev v tem zmislu ne bi bila težka, ker 60 socialni demokratje pripravljeni sodelovati. Velika ovira je le zahteva socialnih demokratov, da vojni minister Gessler ne sme priti v bodočo vlado, doćim hoče predsednik Hinden-burg Ge?slerja na vsak način ohraniti na dosedanjem mestu.
Važnn misija dr. Mama.
Berlin, 15. januarja- (Izv.) Uradno se poroča, da je državni predsednik sprejel danes posle\odečega kanclerja dr. Marxa in mu poveril nalogo, da skuša na podlagi včeraj-
šnjega sklepa frakcije centruma in s pogajanji z vpoštev prihajajočimi skupinami razčistiti parlamentarni položaj ter ugotoviti možnosti za sestavo vlade. Dr. Marx si je pri državnem predsedniku izprosil odločitev glede poverjene mu naloge do julri popoldne.
Priključitveno gbanje.
Miinchen, 15. jan. Tu se je pravkar zaključni nemško-avstrljski priključitveni teden. Sode'ovali so odlični nemški in avstrijski strokovnjaki. Sklenili so med drugim ustanovili popobna strokovna odseka za obrt in šolstvo. Dunajski dvorni svetnik dr. Pistor je nagla-šal, da bo imelo nemško šolstvo v bedeče za-željeni uspeh le tedaj, ako se poetavi na ve-likonemško stališče.
Dunaj, 15. jan. Avstrijska in nemška sekcija mednarodne lige za mir in edinost sta objavili izjavo, v kateri se izrekata proti priključitvi Avstrijo Nemčiji. Ljudstvo ne želi priključitve, marveč propagirajo to misel le politične stranke. Sekciji ee krekata za evropsko carinsko društvo.
NomSko-turška trgovinska pogodba.
Berlin, 15. jan. Nemško-turška trgovinska popannja so zaključena in nemški poslanik Naduiny je pogodbo podpisal
Dijaki ljubljanskih srednjih šol so se knr ; oddahniLi, ko so brali v vSIovencut, da je policija ! končno le aretirala tatu, ki je skoro vso zimo strašil po vseh ljubljanskih š.>lah in kradel zimske suknje dijakom. Dasi skoro ni minulo dneva, da ne bi bila javljena policiji kaka tatvina šolar-skih oblek, vendar ui mogla policija dolgo časa odkriti nikakega sledu za skrivnostnim tatom. Te tatvine so se dogajale tako pogosto, da se je pojavil v časopisju celo predlog za preureditev šolskih garderob. Tat pa je nemoteno izvrševal svoje delo dalje. Pojavil se je zdaj v tej, zdej v oni šoli in sicer vedno tam, kjer so ga najmanj pričakovali. Toda vrč hodi lako dolgo časa k vodi, dok'er se ne ubije In lako se je zgodilo, da je tudi Slrgarjj odklenkalo in je bil zasačen ravno v trenutku, ko je nameraval iz šole na Viču zopet odnesti svoj plen. O tej dramatični aretaciji je »Slovenec« prvi poročal. Na policiji je Strgar vse svoje tatvine striktno zanikal, ni hotel izdali niti svojih sokrivcev, niti, kam je ukradene suknje in plašče spravljal. Tekom policijske preiskave pa se je le omehčal in je pod pritiskom dokazov, ki tnu jih Je predočil g. pol. nadzornik Močnik, večino svojih tatvin tudi prizuoL
Zanimivo je tudi dejstvo, da je bilo tekom meseca decembra in začetkom januarja izvršenih v Ljubljani toliko tatvin, da bo policijska preiskava trajala še precej časa, predno se bo natančno ugotovilo, katere tatvine je izvršil Strgar in katere ne. Vse tatvine sukenj po šolah pa gredo na Str-garjev rovaš.
Strgar je vsekakor tip profesionalnega tatu. Brezposelni delavec so je preživljal zadnje čase samo s tatvinami. Tatvine, ki jih je dosedaj na policiji priznal, »o kronološko urejene sledeče: Dne 0. decembra 1920. je ukradel v II. realni gimnaziji na Poljanski coeti s hodnika 1000 Din vredno suknjo, last šestošolca Ferjana Karla, dne 10. decembra je ukradel na ženski realni gimnaziji (II-ceiu) tri dekliške plašče, last Danice Žaearjeve, Olge Vojnovičeve in Zlat. fMmperflkove, v skupni vrednosti 1020 Din. Dva dni kasneje je napravil
majhen izlet v Spodnjo Šiško in si prilastil v tamkajšnji meščanski šoli dve suknji, last dijakov Josipa Volča in Leonharda Vidica. Ti dve suknji sta bili vredni 2000 Din. Javnost se je že pričela vznemirjati in pričela sumiti, da izvršuje te tatvine en sam vlomilec, ki bo svoje tatvine gotovo nadaljeval. So isti dan popoldne je bil iz veže hiše na Mestnem trgu št. IG ukraden pleskarju Gašper-šiču ЗОО Din vreden suknjič. Niso pretekli niti štirje dnevi in že se je z^lasil nepoklicani, nedobrodošli in skrivnostni goet zopet v meščanski šoli v Spodnji Šiški in ukradel dijaku Ludoviku Salm<-ču 700 Din vreden suknjič.
S tem dnevom pa je natopila za suknja rja Strgarja suha sezona — doba božičnih počitnic. Dijaki so bili doma in šolske garderobe so ostale prazne, — žalostno znamenje za Slrgarja. Tat je moral počivati in si zbirati novih sil za uspešno delovanje po koncu počitnic. Že takoj prvi dno pouka po počitnicah je šel Strgar čil in svež zopet na delo. Tokrat je začutil vesolje do humanistične gimnazije — toda ne v idealnem, temveč v pov;em praktičnem smislu — dijaku VI. rwweda gimnazije v Tomanovi ulici Zdrnvku Fllsu je namreč ukrade! 700 Din vredno zimsko suknjo. Do te suknje pa je občutil neko spoštovanje, morda tudi zato, ker Jo bil njen pravi lastnik človek, ki študira grščino in latinščino, mordn iz kakih vzrokov, kratkomclo, te suknje ni hotel prodati, kakor vso ostale, temveč si jo je pridržal za sebe ter jo je policija pozneje našla na njegovem stanovanju. Se isti dan popoldne je poekusll e tatvinami v šoli v Vodmatu in Je tam ukradel 150 Din vredno suknjico učenca Lndka ftvankorakeira. Naslednj! dan pa se Je pojavil na meščanski Soli na Prulah In ukradel dijaku Frnacu Svajgarju 800 Din vredno suknjo. Naslednji dan, dne 5. t. m. pa Je ukra-Je ukradel dijaku Francu Svtjgsrju 800 Din vredno suknjo, last šestošolca Borisa Kocijančiča.
Nato si je privoščil pet dni pavze, v tem času vsaj ni mogla policija dognati nobene tatvine. Dne 10. t. m. pa jo ukradel na meščanski šoli na Pru-lah dve suknji, vredni 276 Din, last dijakov Josip« Ježa in Roda Stepišuika.
Jan> г Strgar se je že nekam uživil v svoj po» klic in jo žo hotel kar na debelo pričeti s tatvinami kilskih snkenj. Zanj tako usodnega dne 11. t. m. je zagrešil uic manj kakor Štiri tatvine sukenj. Začel jo žo zjtursj ob 9. uri, ko jo ukradel na mestni klavnici delavcu Jakobu Klemenčiču 600 I>in vreden suknjič, uro kasneje pa so jo žo pojavil v Soli v Mostah in odnesel tam trem učencem suknjo in dve čepici. Zopet čez eno uro pa se je pojavil v ženski garderobi na realki in ukradel dijakinji Nadici Lanipretovi ženski plašč. Njegov pohlep pa ga je tiral že naprej in ob 2. uri popoldne je poskusil tatvino v Soli na Viču, kjer mu je pa lo končno spodletelo in ga je šolski upravitelj gosp. Štrukelj zasačil.
Na i>oliciji je prvotno vso tajil, končno i>a lo vso navedene tatvine priznal. Koliko je izvršil še drugih tatvin, bo ugotovila §e nadaljnja policijska preiskava. Ukradene suknje in plašče jo prodajal raznim dalmatinskim in bosanskim prekupčevalcem s staro obleko, od katerih jo policija že nekatere prijela in aretirala, ostale pa zasleduje.
Komplic Josip Grojzdek.
Strgarju je pomagal pri tatvinah niegov prijatelj Josip Grojzdek, rojen leta 1006. v S4\ Jakobu ob Savi. Grojzdek ni imel tiste podjetnosti in pogumuosti, kakor Strgar. Medtem, ko se je Strgar splazil v šolo po plen, je Grojzdak stražil pred šolo, da za vsak slučaj opozori Strgarja na pretečo nevarnost. Strgar je za to uslugo nagradil Grojzdka navadno z nekaj kovači ter ga včasih povabil tudi na pijačo. Grojzdek, ki jo že več časa breaposelen, se je s tem zadovoljil. Ni pa mogel uiti usodi in ga je Strgar tekom preiskave izdal, nakar je bil Grojdek v petek popoldne aretiran.
Strgar vleče policijo za nos.
Pri preiskavi je Strgar čisto rosno trdil, potem, ko je svoje tatvine priznal: 5-Ja, nekaj sukenj sem prodal, več pa jih imam skritih v svojem domačem kraju, v gozdu nad Rudnikom. : V teh besedah je bila skrita tiha Strgarjeva špekulacija. Mislil je namreč, da so mu posreči pri preiskavi na označenem mestu izginiti iz objema policije. V svojih računih pa se je malo zmotil. Res se je v petek popoldne odpravila v Rudnik policijska komisija štirih članov pod vodstvom policijskega nadzornika g. Močnika s Strgarjem, ki rja je pa poprej na njegovo veliko razočaranje trdno uklonila in mu s tem preprečila vsako možnost za pobeg. Toda Strgar se je zavedal situacijo in jo moško pokazal neko mr?!o. »Tu sem zakopal zaboj s suknjamil<: Policisti so seveda res kopali trdo zmrznjeno zemljo, našli pa niso nič. Pa se je premeteni Strgar spomnil: sNo pod to smreko, peri onim hrastom sem zakopal skrinjo, ne, ne. pod tenu s krivim deblom, oh ne, tu mora hiti, čudno pa je, kani pa jo zaboj izginil?-: Komisija jo uvidela, da jo Strgar pošteno vlečo 7Л nus in se je vrnila v Ljubijano.
Ko je Strgar spoznal, da mu zadnji trik lie pomaga nič, je izdal imena nekaterih Bošnjakov, ki jim jo suknje prodal. Policija je pri njih zaplenila 10 aukenj. Včeraj zjutraj pa je vljudno povabila vso okradene dijake, naj si ogledajo, čigava je ta ali ona suknja. To je bilo veselja med šolarji in Solaricami, dijaki in dijakinjami, ta jo spoznal svojo čepico, oni svojo [>ogrežano toplo zimsko suknjo, ta dijakinja zopet svoj plašč. Mlada Nadica jo prišla kar brez legitimacije po svoj plašč, pa ga je tako točno opisala in povedala natančno, kdaj ji je bil ukraden, da so ji ga prijazni stražniki takoj izročili. Mnogo je bilo seveda tudi razočaranih, kaj bi "h ne bilo, okradenih dijakov je skoro cel legijon, najdenih sukenj pa злто deset.
Manj vesela pa sta bila Strgar in Grojadek iu Strgarja so še celo aretirani bosanski kupčevalci z obloko preklinjali spotoma, ko so jih gnali v policijske zapore v justi'no palačo.
Tako se je končala karijera Jmieza* Strgarja, strahovalca vseli ljubljanskih šol. Natančneje pa se bo z njim pomenila So prihodnja гото*а v Ljubljani.
100.000 DÎI3 m Ш Dflin
lahko zadenete, ako kupite srečko
loteriie društva Т™ри!т a'iademiia d L'uW'a'il
1 ; ê , \ >ÏK
Ш^ШшШтШ
Dnevne novice
Slovenska ženaI
V vseh kulturnih državah ima žena vo-livno pravico, le Tebi, slovenska žena, jc za-branjeno, da bi s svojo besedo odločala o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo Tebe, Tvojih otrok, Tvojega doma, Tvoje družine, Tvoje domovine.
Tvoja dolžnost je da v sedanji volivni borbi sodeluješ za zmago onih mož, ki se zavzemajo za Tvoje pravice.
Zato skrbi, da gredo vsi volivci dne 23. t. m. na volišče I
Skrbi, da vsak voli stranko, ki ščiti največje Tvoje svetinje: vero in slovensko domovino)
In ker veš, da je ta stranka SLS, zastavi ves svoj vpliv, da oddajo vsi volivci kroglico po deželi
v PRVO SKRINJICO, v kamniškem okraju in v mestu Mariboru v DRUGO SKRINJICO
in v Ljubljani v TRETJO SKRINJICO.
k Na Velehrad. Romanje na Velehrad bo trajalo približno pet dni. Iz Ljubljane bomo odšli dne 12. avgusta popoldne; vrnili se bomo dne 18. avgusta zjutraj. Prvotni načrt smo po želji večine udeležencev toliko spremenili, da smo privzeli še Prago. S tem se bodo potni stroški nekoliko povišali ; znašali bodo približno 900 Din za tretji razred, za drugi razred pa približno 1200 Din; v tem jo všteta vožnja, hrana in prenočišča. Vsak udeleženec bo po priglasitvi prejel položnice, da bo v določenih obrokih plačeval dotični znesek. Ko bomo dobili vse potrebne podatke iz Češke, bo-mo objavili natančnejše podatke. Toliko je žo gotovo, da bo romanje trajalo od 12. do 18. avgusta, in da bomo med potjo na Velehrad obiskali Dunaj, nazaj grede pa Prago. Kdor se želi romanja udeležiti, naj se čim preje priglasi na naslov: Odbor za lomanje na Velehrad v Ljubljani, Rožna ul. 11 ; za Štajersko pa v Mariboru. Glavni trg 7.
k Slovenska knjiga v inozemstvu. Slovenski životopis sv. Cirila in Metoda (spisal dr. F. Grivec) je zbudil v inozemstvu nenavadno veliko pozornost, ker je pač doslej edina knjiga to vrste o slovanskih apostolih. Knjiga se žo prevaja na češki, slovaški, hrvatski in nemški jezik; želja visokih cerkvenih krogov je, da bi se priredila tudi francoska ili italijanska izdaja te knjige. Slovensko občinstvo opozarjamo, da je knjiga pisana poljudno, namenjena tudi preprostim, a obenem važna za izobražence in znanstvenike.
•Ar Številke za 4. nagradno žrebanje, ki sc vrši koncem januarja dobe cenj. poštni naročniki »Slovenca« na pasicah sredine številke. Dobe jih seveda samo oni, ki so imeli'31. decembra plačano vso naročnino za leto 1926.
■k Cenj. naročnike opozarjamo, da bomo pošiljali »Slovenca« onim, ki niso obnovili naročnine, lc še nekaj dni. Kdor želi redno prejemanje, naj se torej požuri s plačilom naročnine. Položnice na zahtevo vsakomur na razpolago.
■k »Ilustrirani Slovenec« letnik 1925 in 1926 (prvi in drugi letnik) sc še dobi v nekaj izvodih. Letnik 1925 se dobi samo vezan za ceno 80 Din (brez poiitnine), letnik 1926 je pa na razpolago tudi nevezan za ceno 50 Din, z vezavo vred pa 85 Din. — S posameznimi številkami »Ilustriranega Siovenca< moremo po-streči le, dokler traja zaloga. Cena za posamezno številko 1 Din.
k Zgodbe sv. pisma starega iu novega zakona za tretji razred srednjih šol izidejo v založbi škofijskega ordinariata v Ljubljani ta teden.
k Naše slike. Glavno uredništvo .'Slovenca- izjavlja, da je prišla slika, objavljena v zadnjem Ilustriranem Slovencu«, predstavljajoča grupo dr. Šušteršiča, dr. Tavčarja in Schv.'egla, brez njegove vednosti v list in obžaluje, da se na ta način žali spomin umrlih za narod velezaslužnih mož.
17 к&жш	iikeni окгад
Se siti	rinjica SLS w
	£km
Anton Ažnoh, poštni pod urad nik v Ljubljani, ki obhaja 60-letnico rojstva in TO letnico, kar je poročen z g. Uršulo A uoh, rojeno Meršol, in 30 letnico, odkar jo v državni službi.
k Narodna galerija v Ljubljani je razposlala vabila s prošnjo za pristop k društvu z letno podpornino 10 Din. Uverjeni smo, da je znesek tako neznaten za vsakega, da se bodo prejemniki, prelistasši poslani prospekt, rade-voljc uvrstili med društvene podpornike in je naša želja da bi s pristopom nc odlašali, ampak čim preje oddali na pošto desetdinarski znesek^ — Sporočamo, da izda N. G. koncem tekočega leta svoj prvi Almanah za 1. 1928 z zanimivo kroniko s polja upodabljajoče umetnosti, opremljeno s slikami in originalnim domačim koledarjem iz Ma 1415! Ta Almanah bo članska izdaja. — N. G.
•k Dr. Matej Justin ordinira redno od 1. do pol 3. ure v SI, Vidu nad Ljubljano.
k Ali ste že videli srečke, ki se prodajajo v korist zgradbe Ljudskega doma v Novem mestu? Gotovo še ne, ker bi sicer morali potrditi, da so res umetniško delo. V desnen» gornjem kotu vidimo poljedelca, ki seje žito v pravkar izorano ledino. Ob solnčnem vzhodu je že začel delati, da jeseni napolni kozolec, ki sedaj svoji prazen ob njivi. In v levem kotu? Tu pa vidimo kmeta, ki se šibi pod težo krompirja, V znoju in trudu ga je pridelal. Zdaj pa stresa sad iz košare v vrečo, katero drži pred njim klečeča žena. Pa ostala srečka? Ali ni prav umetniško izdelana? In ali ne predstavlja cela srečka z obetna slikama dela, ki so si ga naprtili Novoinesčani, da si zgrade dom, središče in žarišče kulturnega dela na Dolenjskem. Če ste prijatelji umetnosti, kupite srečke, ki so vam bile poslane, če jih pa še niste prejeli, naročite jih pri g. Josipu Mimdi tajniku Ljudske posojilnice v Novem mestu.
k Ne pozabite vložiti napovedi o dohodnini. To se mora zgodili pred koncem januarja, sicer izgubimo pravico do priziva in obdavči davčna oblast sama. Za sestavo te napovedi je neobhodno potrebna knjižica 2 u n, Dohodnina. Določbe o dohodnin, davku po zakonu o osebnih davkih iz 1. 1896 in po osebno-davčni noveli iz 1. 1914, 112 str., Ljubljana 1914. Din 10.—. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
k Jugoslovansko kemijsko društvo, sekcija Zagreb, javlja svojim članom, da je izhajanje : Arhiva za kemiju in farmaciji!« zagotovljeno. List bo sedaj izhajal štirikrat na leto pod uredništvom gg. V. Njegovana in A. Vr-goca, profesorja zagrebške univerze. Vsi gg. kemiki, kateri še niso člani društva, se prosijo, da se činipreje včlanijo, da bi se lahko določila naklada lista iu ostalih društvenih publikacij. Dosedaj je včlanjenih v društvu okrog polovica vseh kemikov v državi.
■k Orožniški vpokojenci, kateri so od leta 1923. po orožuiškem zakonu od 18. februarja 1922 ujKikojeni, ne prejemajo po naredbi ministrskega sveta od 8. oktobra 1921 draginj-skih doklad. dasiravno se la naredba jasno glasi, da pripadajo po navedem naredbi dra» ginjske doklade vsem upokojencem, pa najsi bodo kronski ali dinarski, civilni ali vojaški. Vsled tega je več orožniških upokojencev vložilo tožbo na državni svet, kateri .ie vendar končno rešil vse tožbe v prid upokojencem. Tem potom se obračamo na vse meroda.ine čj-nitelje posebno na finančni odbor, s prošnjo, da izposluje pri sestavljanju proračuna tozadevni kredit, da pridejo ti nadvse bedni upokojenci do od 1. septembra 192-1 dalje pripadajočih izplačil. Ker te doklade prejemajo žo drugi upokojene! od 1. septembra 1924 dalje, upamo, da se bo tudi tem upokojencem, kateri niso nič drugega zakrivili, kakor da so dalj časa služili, dalo, kar jim po zakonu pripada.
-Ar r VERC', Komercialna družba z o. z. v
Ljubljani se je pretvorila v EFEKTNO BANKO in posluje v istih renovirauili prostorih na vogalu Kino Matica, Kongresni trg ,:'t. 9 ter so kar najtopleje priporoča za vso bančne posle in borzne transakcije, posebno pa za trgovanje z vrednostnimi papirji, ker je prvi in edini zavod te vrste, ki ima najboljše tu- in inozemske zveze ter je obče znan po solidni iu točni postrežbi.
k Bolečine iu tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesju, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor pije naravno »Franz-Josef grenčicc, en kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba F r a n z - J o s e f : - vodo toplo priporočali ! kot zelo smotreno, domače zdravilno sred-! stvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijnh in špecerijskih trgovinah.
k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo : P e k a t e t e-, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. •
k Največ maščobe vsebuje L i a--' krema I za čevlje, zato jc najboljša! Prepričajte se sami !
k Opozarjamo cenj. čitatelje na današnji oglas Kemijskega laboratorija za industrijo, kmetijstvo in trgovino : v Mariboru.
Vr Ito — zobna pasla najboljša.
Ж Leo-ovratnike dobite edino v modni trgovini ,1. Podkrnišek, Ljubljana, Jurčičev trg.
•A- Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
LfuMfana
DR. JULIUS KUGV v LJUBLJANI.
Siovili alpinist dr. Julius lvugy so je pravkar vrnil s svoje turnejo po Nemčiji, kjer je predaval v 29 mestih, povsod sprejet z največjim navdušenjem, o krasoti naših, kakor tudi tujih planin. Kugy, ki slovi kot eden najboljših poznavalcev Alp, je pri svojih predavanjih predvajal serijo najlepših slik uaših planin in mu jo za lo potrebne diapozitive na prošnjo oskrbel fotoamater.sk i odsek T K Skale. V odgovor za to uslugo, ki jo je klub z veseljem storil nestorju turistike na naši zemlji, in v želji, da se suide s slovenskimi planinci, je dr. Kugy obljubil ldubu Skala, da poseli Ljub-).nno in govori slovenskim turistom. TK Skala nadaljuje s tem predavanjem svoj ciklus tu-
rističnih predavanj. To predavanje pa bo gotovo ena najzanimivejših prireditev te vrste, na kar vso turiste in prijatelje narave žo danes opozarjamo. Dr. Kugy, naš stari znanec po delu »Aus dem Leben eiues Bergsteigersc, pride v Ljubljano najbrž koncem januarja. Predavanje so bo vršilo v veliki d orani hotela Union:, katerega uprava bo pripravila v ta uamen veliko projekcijsko steno, na kateri bodo prišle slike do popolnega izraza. Točen datum predavanja so bo pravočasno
javil.	'	TK SKALA.
* • »
O >Ljubljana.c V ponedeljek ob 8 zvečer pevska vaja za mešan zbor. 1'oluoštevilno! — Pevo vodja.
O Poslovilni večer. Dvorni svetnik g. Ma« kso K o s t a n j e v e c je bil na lastno prošnjo upokojen. Uradništvo finančne uprave za Slovenijo mu je priredilo poslovilni večer sno-či v Ljubljanskem dvoru. Zbralo se jc p >lm>-številuo uradništvo finančne uprave, med drugimi tudi g. delegat Šavuik. Izrečenih jc bilo več zdravic: nad svetnika Sušca, svetnika Plr« ca, višjega davčnega upravitelja Drola in pisarniškega ravnatelja še ti ne, na kar jo sledil govor delegata dr. Šavnika, ki je poudarjal težko nalogo finančnega uradništva, ki imajo iskati pot med zakonom in zahtevami ljudstva. G. dvorni svetnik Kostanjevec se jo v ganljivih besedah zahvalil /a pozdrave in izrekel željo, da bi so v uradniški hierarhiji ustvarila sloga, ki bi vedno imela ozir tudi na zahteve ljudstva. Na večeru, ki je potekel v najlepši harmoniji, je sodeloval tudi pevski zbor uradnikov finančne uprave.
V mesto LfubBJ	mi je
naša skrlsifi	ica
	
O Redek jubilej obhaja g. Anton Ažnoh, poštni poduradnik v Ljubljani, in sicer kar trojni: 60 letnico rojstva, 35 letnico poroke in 30 letnico državne službe. Jubilant jc za svoja leta še dokaj čil ш zdrav ter šo vedno vkljub starosti veslu , opravlja uaporno službu. Pri tej priliki nra kličemo: Še na mnoga leta in mu želimo, da v zdravju in veselju v krogu svoje družine dočaka zlato poroko.
O Društvo za ljudsko z 'ravstvo v Ljubljani vabi vse članstvo na prvi članski sestanek, ki se bo vršil v torek 18. januarja ob pol 8 zvečer v šolski polikliniki na Resljevi cesti (na vrtu učiteljišč^). Na dnevnem redu je filmsko predavanje o cepljenju in razgovor o društvenem delu. Vabimo tudi goste. Odbor.
0 V šentjakobski in stolni prosveli predava jutri ob 8 zvečer g. prof. dr. Šarabon o najnovejših anekdotah. Zanimivega predavanja so udeležite v obilnem številu!
O Izvcucerkveni sestanek ima Križanska moška Marijina družba prihodnjo sredo, dne 19. januarja ob S zvečer v družbeni dvorani. Prosimo polnošteviluo!
© Pevski zbor Glasbene Malice v Ljubljani. Pevska vaja v ponedeljek 17. januarja za ženski zbor ob (i iu četrt, za moški zbor ob j 8 zvečer. Obvezno vsi! — Odbor.
O Gibanje prebivalstva leta 192« v dn-hovniji Sv. Križa v splošni bolnici v Ljubljani. Rojenih je bilo 1157. od teh mrtvorojenih 53, kmalu po rojstvu umrlih 02, nezakonskih 239, moških 610, ženskih 547, ljubljanskih 380, tujih 777. -- Umrlo jih je 771, od teh tujih 451, moških 440, ženskih 334.
O Rokodelski dom. Danes ob 5 popoldne bo imel v dvorani Rokodelskega doma predavanje o evharisličnem kongresu v Chicagi in o naših rojakih v Ameriki g. ekonom Alojzij Markež. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike in filmi.
0 Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. Marka Bajuka ima vaje v torkih in četrtkih ob 8 zvečer. Novi pevci, ki so hočejo vsestransko izobraziti v petju, dobrodošli!
© Tečaj o moderni tehniki današnjih dni v Rokodelskem domu. Za ta tečaj je vedno večje zanimanje. Jutri, v ponedeljek, bo predaval g. unir. prof. inž. Dušan Sernec o električnih centralah v Sloveniji in drugod. Pri-četek predavanja ob 8 zvečer.
0 »Zeleni križ«, ki je kot >Rdeči križe človekoljubna ustanova, ima plemenit namen, da podpira v službi onemogle ali pri izvrševanju službo ponesrečene poklicne lovce, zaprisežene lovske čuvaje, odnosuo njihovo rodbine. »Zeleni križ« je doma v vseli kulturnih državah. Slovensko lovsko društvo, ki upravlja sklad slovenskega »Zelenega križa , se tem potom obrača na vso svoje člane in prijatelje, da so v čimnajvečjeni številu udeleže njegove letošnjo najlepše lovske prireditvo 1. februarja v Ljubljani, ker je njen čisti donos namenjen skladu »Zelenega križam.
O Ustanovo udovam in sirotam državnih nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1927 iz sklada Ivana Rostana 15 ustanov po 300 Din za najbednejše udove in sirote po državnih nameščencih. — Prošnje uaj so pošljejo na upravni odbor konzorcija do 1. marca. Prosilke naj prilože prošnjam od občinskega ali župnega urada potrjeno dokazilo, da so red ubožne, ali pa radi
bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje.
O Kriza v našem gleilališfu. Opozarjamo gledališko javnost na predavanje g. Cirila Debevca »Kriza v našem gledališču«, ki se bo vršilo v torek 18. januarja v veliki dvorani Mestnega doma. Po predavanju bo debata o naših najvažnejših gledaliških vprašanjih. Dvorana bo kurjena. Vstopnine ni.
O Na čast Tonetom in Tončkam bo danes v gostilni Anton Maver, Ahaci jeva cesta 5, domača zabava. Pričetek ob 4 popoldne. Svira godba. Dobile se bodo izborne domače krvave klobase in točila najboljša vina po 10, 12, 14 in 16 Din. Vsakomur dana prilika, da dobro iu ceno gcduje. Prepričajte se o dobri vinski kapljici! Vabi gostilničar.	237
O Prijava psov. Lastniki psov se opozarjajo na današnji razglas mestnega magistrata glede prijave psov. Prijaviti je brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje in mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ter pse v. Barja in Spodnje Šiške, in sicer najkasneje do konca januarja. Prijave sprejema popiso-valni urad mestnega magistrata (Mestni trg 2, II. nadstropje, vrata 46), kateri izdaja tudi nove pasje znamke za leto 1027.
O Policijska kronika. Policija je aretirala tri vlomilce, dalje Strgarjevega pomagača Jožefa Grojzdka in nekega berača. Policija beleži dva slučaja pijanosti in troje kaljenj nočnega miru. Trije trgovci s premogom so ovadeni radi prestopka predpisov o prodaji premoga na drobno, dalje beleži policija pet prestopkov pasjega kontumaca in pet cestnih poročil,	•	..
Maribor
□	Socialistična prevara. Ker ima naša SLS po vseh okrajih v mariborski oblasti 1. skrinjico, le v Mariboru drugo, agitirajo so-cijalisti s tem, da ima SLS tudi v Mariboru prvo in s tem speljujejo krogljice v svojo skrinjico. Zato ponovno povdarjamo: Mariborčani, vi volite le v drugo skrinjico!
□	Volivni upravičenci v mestu Mariboru. 1. okr. 1. vol. 744, 2. vol. 750, II. okr. 3. vol. 795, 4. vol. 857, III. okr. 5. vol. 737, IV. okr. 6. vol. S94, V. okr. 7. vol. 617, 8. vol. 725, D. vol. 570. — Vseh volivnili upravičencev v Mariboru je 6689.
□	Zanimivo predavanje! V čelrtek, dne 20. L m. bo v dvorani Zadružne gospodarske banke zvečer ob 8 prosvetni večer, na katerem bo predaval g. učitelj Joško Kos iz Mute o zvezdah. Predavanje bodo pojasnjevale ski-optične slike, ki so izredno zanimive! Zato naj nihče, komur le čas dopušča, ne zamudi te priložnosti!
V mssfis ППагНшгш bodo usi urgli kroglico u
» skrinjica
□	Državni nameščenci in vpokojenci! V ponedeljek dne 17. L m. ob pol 20 (pol 8 zv.) se bo vršil v mali dvorani Narodnega doma informativen sestanek društva državnih uslužbencev in vpokojencev v Mariboru. Poročali bodo delegati o kongresu glavne zveze v Zagrebu in občnem zboru O. Z. v Ljubljani. Ker so na dnevnem redu važne točke, je udeležba za vse člane obvezna.
□	Težka avtomobilna nesreča se je zgodila včeraj popoldne na cesti med Kamnico in Mariborom. Avtomobil zagrebškega trgovca L ô w e n a je vozil proti mestu. Na mostu pred zadnjim klancem proti mestu je hotel 13 letni Josip Čeh, doma iz Sv. Urbana, pred avtom preteči cesto. Bil pa je prepočasen in voz ga je podrl in povozil. Čeh je bil tako težko poškodovan, da je takoj padel v nezavest. Lastnik in šofer sta ga dvignila na avto in ga odpeljala v mariborsko bolnico.
□	Orjuna na delu. Četica mariborske Or-June se je v soboto zvečer udeležila najprej dr. Koroščevega shoda v Zadružni banki. Ker so bili zborovalni prostori v banki nabito polni do vhoda, se orjunaši niso upali v dvorano, ampak zunaj so govorili: »V dvorano bi se že prerili, a iz nje ne, pojdimo rajši v Narodni dom na Pucljev shod.c In res so šli, a» se usili v malo dvorano Narodnega doma in začeli z medklici. Reditelj Roman Bende je skušal razgrajače iztirati iz dvorane, a na stopnicah so mu razbili očala in pred Narodnim domom so ga še osuvali in klofutali do krvi. Po opravljenem delu so seve »junaško« izginili v deževno noč. Pri teh oblastnih volitvah opravljajo po Mariboru in okolici posle razgrajačev ter pretepačev orjunaši in soci-jalui demokratje.
□	Pogreb t g. prof. Košann. V petek popoldne smo spremili na zadnji poti našega priljubljenega profesorja in vzgojitelja mladine, & prof. Košana. Sprevoda se je udeležilo polnoštevilno gimnazija s celotnim profesorskim zborom, njegovi stanovski tovariši ostalih srednješolskih zavodov, veliki župan, prosvetni inšpektor, mestni župan dr. Leskovar, ravnatelj Povalej, stolni župnik Moravec, ka-
nonik Vraber, kaznilnični ravnatelj dr. Vrabl, zastopniki raznih uradov in mnogo občinstva. Zbor gimnazijcev je zapel pod vodstvom g. Gašpariča pred hišo in na pokopališču zalo-stinke. Na grobu mu je govoril ravnatelj g. dr. Tominšek, ki je orisal celotno njegovo življenje, katero se je izkristaliziralo v narodno-vzgojno delo na srednjih šolah. Za njim je govoril še dr. Poljanec, nato pa visokošolec Dja-monja kot bivši učenec iz njegovega zadnjega razreda. Pokoj pokojnikovi duši!
□	Zadeva požara v Frischovem stanovanju še vedno nI pojasnjena. Policija je zaprla že neko sumljivo osebo, o kateri sumi, da je vlomila in zažgala. Sumi se, da je dotična oseba morala popolnoma poznati domače razmere, da pa ni prav »strokovno« usposobljena za krajo, ker bi sicer ne avizirala s požarom vse javnosti na vlom.
□	Mariborska carinska afera je v Zagrebu končala z meritorno obsodbo, ki je potrdila izrek porotnega sodišča v Mariboru. Cariniki Rup, Grubič in Knez, trgovca japussi iz Zagreba iu Hobacher iz Maribora so po obsodbi v Mariboru vložili ničnostno pritožbo. Dne 12. t. m. je bila celodnevna razprava, v četrtek pa je zbor sedmorice izrekel obsodbo.
Cel/e
z? Volišča v mestu Celju. Za mesto Celje sle določeni dve volišči: Volišče I, ki je nastanjeno v telovadnici meščanske šole, je namenjeno za volivce, ki stanujejo severno od Ljubljanske ceste izvzemši Aleksandrova, Klavna, Matija Gubčeva, Kovaška, Aškerčeva ulica ter Krekov trg, katere spadajo pod volišče II. obenem s vsemi drugimi ulicami. To volišče se bo nahajalo v pritličju niagislrat-uega poslopja.
-©" Nerodni spomini starega Celjana ne dajo Novi dobi miru. Na naš odgovor pravi samo, da si mi ne upamo natisniti njenih trditev v dobesedni celoti. Dokler nam Nova doba ne bo izjavila, kdo je učinil večjo škodo, ali oni, ki je po vratih z rokami bil, ali pa oni, kateri so popolnoma brezpravno svoje brate streljali in morili ter pri tem ostali še brez kazni, nima prav nobene pravice vzbujati te stare spomine.
»Jutro« in točnost. Zadnja »Nova doba« priobčuje to le notico: V zadnji številki smo na kratko omenili shod g. dr. Korošca pri Belem volu. Ker smo mislili, da je bilo »Jutro« točno poučeno, smo posneli po njem dobesedno sledeči stavek : »Navzočih je bilo tudi mnogo Nemcev, nekaj socialistov in pristašev drugih strank zlasti radikalov, med njimi tudi kandidat dr. Goričan, ki pa se ni oglasil k besedi.« Lojalno ugotavljamo, da g. dr. Go-ričana ni bilo na shodu. — Iz tega popravka razvidimo, da se je »Jutrom tudi v drugih ozirih čisto navadno zlagalo. Čudimo se pa le uredništvu »Nove dobe«, da noče drugih navedb »Jutra«, po katerem je posnelo svoje poročilce, popravljati, čeravno je samo dobro prepričano o tem, da je »Jutrovo« poročilo v bistvu zavito in zlagano.
0 Tisti Primorci, ki so že iz predvojnih dob navajeni hudega in trdega javnega dela, in ki žive sedaj v Celju, dobro vedo, da je bila podlaga vsemu javnemu delu na Primorskem poštenost in vestnost. Mi Primorci nismo poznali nikake korupcije, nikakih podkupovanj in nikakega barantanja, tem več smo poznali samo poštenje in se ravnali tako, da nam ni mogel nikdo očitali podkupovanj. In zato Primorci, gre sedaj ravno tako tukaj v Celju samo za to, da se pripomore v vsej državi dvigniti in vpeljati v javno življenje poštenje! Kar se pa tiče očitka narodnega izdajstva, poglejte sedaj v svoje domače kraje, kdo je odpadel od svojega težko zatiranega naroda in kdo ni odpadel! Trumoma so se oglašali pristaši one stranke, ki trde v zadnji »Novi dobi«, da gre sedaj v Celju za narodnost, k našim najhujšim nasprotnikom in so sedaj pravi janičari med svojim ljudstvom! Poglejte pa naše vrste, vrste poštenja in čiste vesti, ki stoje neomajno na poštenem programu in zato še vedno tudi na slovensko-narodnem programu I
V m§	islis СгЦп le
»na&	i skrinjica
	He
■0" Poživljamo »Novo dobo«, da navede v prihodnji številki imena onih fašistov, ki so bili izšli iz slovenskih vrst. Posebno naj pove onega gospoda, ki se je na deželnem odboru v Gorici, Se preden je zavladal Mussolini, tako javno in vprav januarsko boril za fašizem in njegove nasilne metode. To je bil vaš mož, kakor nebroj drugih po deželi! Po hočete sedaj sumničiti naše poštene trgovce, da bodo šli za vaše koruptne banke in gnile gospodarsko razmere v boj? Mi smo, smo bili in bomo vedno značajni!
0 Logitimacije vračajo radikalom njihovi bivši člani, tako piše »Nova doba*. Da pa ti člani niso pristopili k demokratom, tega seveda resnicoljubna »Nova doba« ne pove.
& Podla laž in sumnicenje. »Novo doba« poroča v zadnji številki, da se z ozirom na skupen nastop treh strank pri predstoječih
volitvah govori po mestu o nekih stvareh, ki se še vedno prikrivajo. Pravi dalje, .da se nekaj govori o »Celjskem domu«, o šolah in o manjšinah in očitu nam devizo: Steiermark — ungeteilt«. Vse to se po mestu nič ne govori, lo se je rodilo le v oni glavi, ki je navajena le sumničiti in se pred volivno dobo oprijeli vsake laži.
Tržič
Shod SLS ▼ Tržiču, ua katerem poročata dr. Anton Korošec in nosilec liste v cašem okraju dr. Jože Basaj, bo v torek, 18. t. m. ob 8 zvečer v Našem domu. Na 3hod opozarjamo tudi okoličane.
Veseloigra je preteklo nedeljo v »Našem domu« pripravila številnim obiskovalcem mnogo zabave in smeha. G. režiser je bil živahno aplavdiran in klican na oder, kjer je prejel v znak priznanja od občinstva venec.
Jesenice
Prosveta. Danes zvečer ob osmi uri bo v Domu gledališka predstava »Ne v loterijo«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj si jo ogleda. Pri predstavi svira društveni orkester. — Kakor smo že omenili, bo prihodno sredo ob 8. uri v Del. domu prosvetni večer, na katerem bo velezanimivo predavanje o sviloreji na Japonskem. Pridite v obilnem številu.
Vrhnika
Pogreba pokojnega gospoda župnika Steržd-liarja se je udeležila dne 11 t. m. ob 9. uri dopoldne skoro cela Vrhnika. Po maši zadušnici. ki jo jo daroval vč. gospod kanonik Opeka iz Ljubljane, je imel žalni govor naš gospod dekan, ki jo tako Cuvstveno opisal trpljenje?, muke in zasluge rajnega, da je privabil vsem navzočim solze v oči. K pogrebu sta pohitela iz zasedenega ozemlja gospod župnik in župan iz Ka'inare pri Trstu. Nepozabnemu vzor-duhovniku naj sveti večna luči
Električno luč namerava tovarna Globus, kt nam daje tok izza časa razrušenja žirovske centrale, izdatno podražiti. S tem bo zelo prizadeta naša industrija, pa tudi občina in oni sloji, ki se poslužujejo električne razsvetljave, bodo trpeli občutno škodo. Vendar upamo, da to podraženje ne bo trajalo dolgo, kajti že v bližnji spomladi se bo moralo naše omrežje zopet priklopiti centrali v Žireh.
Novo mesto
V predpuMni dobi smo. Kot navadno, tako tudi letos beremo teden za tednom na vseh voglih vabila na veselice s plesom; vsa društva, razen naših, so ples deloma že priredila, deloma ga še bodo. In naša društva? Eno pripravlja akademijo, dr uro dramatsko predstavo, tretje vadi na pravkar kupljenih instrumeniih tamburanje itd. Sedaj pa presodite, katero delo bo narodu bolj koristilo.
Zanimanje za volitve v oblastno skupščino je veliko. Vse stranke prirejajo v mestu in okolici številne volivne shode; največ shodov je seveda priredila SLS. Pa tudi pri volivcih samih je opaziti zanimanje, kar je zlasti razvidno iz številnih reklamacij, ki so bile vložene.
1Kranj
Naš oder. Danes v nedeljo vprizore naši dile-tantje v Ljudskem domu krasno Grillparzerjevo tragedijo s Ljubezni in morja valovi«, ki je v Ljubljani žela toliko uspehov. Nove dekoracije in grški kostumi bodo brezdvoma privabili bližnjo in tudi daljno okolico. Saj je zveza z vlakom ugodna in dejanje traja le tri ure (od 4 popoldne do 7 zvečer). Poglejte naše delol Zal bo vsakemu, ki ga ne bo videl.
Knjižnica. Prejeli smo v objavo: Na pogosta vprašanja in prošnje naznanjamo, da prične naša knjižnica v Ljudskem domu poslovati zadnjo nedeljo, t. j. 30. januarja ob 11 dopoldne. Nabavila si je mnogo novih del iz svetovne kot domače književnosti. Ljubitelji dobre knjige iz mesta in okolice so vabljeni, da knjižnico pridno posečajo in obenem zanjo bude zanimanje med prijatelji. Čim več bo namreč bralcev, tem lažje bomo kupovali nove knjige. Saj bo to edini iinančni vir, razen morebitne prireditve v prid novim delom. Znano je, da mi od naših esdeesarskih očetov nismo dobili nikake podpore iz občinske blagajne, kot so jo n. pr. napredna društva. Kljub temu, da tudi naši ljudje plačujejo davke, so nas — pozabili.
Kamnite
Kolednice. Pametna in hvalevredna je misel gospodičen ki že par let koledovajo po mestu za »Vincencijevo konferenco». Tudi letos smo jih slišali za Sv. tri kralje, a pogrešali smo jih že za novo leto. Čast jim, ki so darovale čas in njim naklonjen denar našim ubogim! Že po sebi je lepa ta stara slovenska navada, posnemanja vredno je pa posebno takšno nesebično in človekoljubno po-pevanjel Naj najde odmev tudi drugodl
I'o povodnji. čutimo še posledice katastrofalne povodnji. Dohod do Mekinj je dokaj težaven. Hoditi moraš po velikem ovinku čez železni most proti Nevljam, ali pa tvegati življenje na vijugastem mostu pri »Vesnic. Sedaj se čuti, kako primeren in potreben bi bil oni mostiček od železnega mostu proti kopališču, ki so ga usmiljeni bratje podrli. Delo mekinjske brvi so radi mraza morali ustaviti. Da se je s tem delom sploh pričelo, gre hvala energičnemu lesnemu trgovcu g. Kršmancu, ki je takoj na lastno pest in stroške zapečel beto-niranje od mekinjske plali. Jezovi v Bistrici se skoraj vsi razrušeni in bati se je spomladanske veliko vode, ako ne bo moglo vojaštvo dovršiti jezov, ki spadajo pod kompetenco smodnišnice. Le pri Iločevarjevem jezu delo urnih rok napreduje. Hočevar jevi iz Mekinj so sploh najbolj prizadeti, ker so zgubili z jezom dovod vode na tovarno zn sekire. Tovarna povsem miruje.
Manca. Kdo ne pozna v mestu in okolici blage »Mancer, ki jo po pravici imenujejo -študentovsko mater. ? To jo Ana Slcvoct Ni ga skoraj odraslega Kamničana, ki bi ne bil v njenem dnevnem zavetišču. Starši so ji zaupali svoje otroke, ker so vedeli, da zna »Manca: izborilo držati razposajenčko na vajetih. Imela je tudi na hrani in stanovanju po 5 nli več fantkov iz okolice, ki so šli potem v gimnazijo. Lepe uspehe je imela! Mes na deška šola bi ji lahko dala najboljše spričovalo. Naravnost čudili so se vzgojitelji, kako ie znala ta prl-prosta ženska vplivati posebno na takšno dečko, ki jim je šlo po glavi prej vse drugo, kot učenje. Stroga je bila, a s tem iu z ljubeznijo je dosegla, da so je splošno reklo: »Mančini fantki so najboljši učenci.« Pa zadela jo je huda розкпбпја.
Odpovedalo so ji je stanovanje in opustiti je morala svoj — lahko rečemo — življenjski poklic. Celih 43 let se je trudila in skrbela za mladino v vsakem oziru. Žrtvovala je moči in tudi prihranke za male, ki jih Je v resnici ljubila, četudi je bila na videz trda in neizprosna. Veliko je reva trpela, ko je bila takorekoč vržena na cesto in je zastonj trkala tu in tam za stanovanje. Dobila je pri dobrih ljudeh samo prenočišče, a usmilil se je »Mancec blagi g. trgovec Ivan Zargi in ji dal na razpolago majhen kotiček na svojem vrtu ob Bistrici. Čebelnjak je to, ki ima prizidano majhno sobico in tu uživa vzgojiteljica Manca svoj mir na stara leta. Reva je, ker je izdala prihranjeno za ubožnejše dečke. Pomanjkanje trpi in je v resnici navezana na krščansko ljubezen dobrih ljudi. Bog ji povrni vse! Naj bo prepričana, da Kamnik ne bo pozabil svoje dobrotnice. Pozabili je gotovo tudi ne bodo toliki in toliki njeni učenci, katerim je pripomgla do boljše bodočnostil
Vič
Na javnem shodu SLS, ki se vrši v sredo, dne 10. t. m. v dvorani društvenega doma ua Glincah bosta poročala naš starosta Jože Gostinčar in narodni poslanec Franc K r e m ž a r.
Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču je imela v letu 1920. sledeči promet: Denarni promet 4,425.865.38 Din. Od tega je bila: Vlog 1,269 027.05 Din, dvigov 947.683.10 Din, posodila pa je 726 660 Din. Članov je 312. Hranilnica je v veščih rokah ter si je pridobila splošne simpatije.
Krekova mladina. Redni sestanek obvezen za vse člane in Članice je v petek, dne 21. t. m. točno ob pol osmih v domu.
Sprememba posesti. Del bivšega Ločnikarje-vega posestva na Glincah je kupila Vincencijeva konferenca na Viču, ki bo veliko poslopje preuredila v moderno otroško zavetišče, ker jo sedanje mnogo premajhno, ter upamo, da se bo tudi krog dobrotnikov za to najpotrebnejšo humanitarno organizacijo povečal.
V nedeljo dne 16. t. m. v društvenem domu na Glincah gledališka predstava i Kapel ica na Šmarni gori«, viteška drama v 5 dejanjih. Pred-prodaja vstopnic kot običajno.
Is občinskega odbora. V sredo dne 13. t. m. se je vršila prva javna seja občinskega odbora. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta 2, dvema pa se je dalo zagotovilo. Razen volitev namestnikov in prisednikov za volitve v oblastno skupščino ter par interpelacij od strani kluba SLS in delavskega kluba ni bilo nobenih posebnosti.
T rJjovlfe
RAZVRSTITEV VOLIŠČ ZA OBLASTNE VOLITVE DNE 23. JANUARJA 1927.
I.	volišče: Občinska pisarna: Trbovlje. Plané na, Planinska vas, Gabersko, Knezdol, Sv. Marko hišne št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. 16, 20 21. 23, 29, 34, 35 in volivci iz vasi Loka z začetno črko »A«.
II.	volišče: Deška šola Trbovlje: Volivci b vasi Loke z začetno črko »B« do inld. »G«.
III.	rolišče: Dekliška šola Trbovlje: Loke J eačetno črko »H< do inkl. »L«.
IV.	volišče: Delavski Dom Trbovlje: Loke J začetno črko »M« do inld. črke »R«.
V.	volišče: Deška šola na Vodi: Loke z začefr no črko »S« do črke »Z«.
VI.	volišče: Čakalnica zapadnega obrata: Ret je z začetno črko >Nc do vštevši črko »Z«.
VII.	volišče: Dekliška šola na Vodi: Relje od črke зА« do vštevši črke »M«.	t»j.
VIII.	volišče: Deška šola Hrastnik: Hrastnik,, Ojstro, Studence, Praprotno, Plesko, Sv. Katarina, Sv. Lenart in Sv. Marko od črke »Ar do črke »L«.
IX.	volišče: Deška šola Hrastnik: Sv. Lenart Ojstro, Studence, Prapretno, Plesko. Sv. Katarina» in Sv. Marko od črko »M« do črke »Z«.
ф Kaj vse zakrije megla. Naši demokratje si radi goste megle svojih političnih uspehov ne upajo na dan in še niso napravili nobenega sestanka ali shoda. Ko so se demokratje šele spomnili, da so volitve, smo mi že obdelali vse vasi po Trbovljah, vsi sestanki so se vršili tako lepo, da še nikdar tako, vse je bilo navdušeno za program SLS, izrekli so zaupanje in še nadaljnjo zvestobo našim poslancem, obenem pa obsojali način demokratske politike. Saj ni še pozabljen orjunaški pohod na Trbovlje niti umorjeni Fakin in podobna junaštva za časa demokratskega režima. Znamo pa dobro, da se je za časa Davidovič-Koroščeve vlade znatno povišala pokojnina poduradnikom in uradnikom in ko bi bila ta vlada ostala še dalje, bi bili tudi naši kronski stroupokojenci prišli do penzije, da bi zamogli živeti po človeško in bi nikdar ne bil prišel na površje zloglasni Žerjavov pravilnik za bratovske skladnice.
ф Ne rasedite! Socijalpatrijotje bodo zadnje dneve pred volitvami gotovo prišli na dati s kakšnim pismom od Petakoviča ali kaj slič-nega. Opozarjamo volivce rudarje, da je Peta-! kovič zapustil svoj komunistični program in je zaposlen pri socialistih. Torej ne nasedite raz« nim volivnim manevrom!
Umrl je v Ret ju posestnik Strovs Feliks, p. d. Lamper, v 76. letu starosti. Bil je i zelo priljubljen med občani. Sveti mu večna luč!
ф Skrinjica Slovenske ljudske stranke je
pri oblastnih volitvah 23. januarja t. 1. prva.
CerTkveni ve&tnil*
Meščanska Marijina kongregarija pri sv. Jo. ïofu ima danes dne 16. t. m. popoldne ob pol štirih svoj redni shod.
Naše ffijaštvo
Evharistični odsek akademske kongrogacijo ima nocoj ob pol 7. uri v Marijaniški kapeli uro molitve z blagoslovom. Iskreno vabljeni vsi, tudi nekongreganisti.
Naznanila
Šiška. Kat. prosvetno društvo prirodi danes v nedeljo zvečer ob pol osmih v samostanski dvorani dramo v štirih dejanjih: »Uničeno življenje«. Jutri v pondeljek ob pol 8 zvečer se vrši ravnotam redno društveno predavanjo. O zanimivem predmetu predavn znani predavatelj g. oficijal Puhar.
Organizacija absolventov elektrotehnične <le-lovodsk« šolo v Ljubljani ima dne 23. Januarja II. redni občni z.bor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani ob 9. uri dopoldne. Vabijo se vsi člnni kakor tudi še do sedaj neorganizirani absolventi, da se zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Kulturni pregled
A. G.:
Stoletnica prve Prešernove tiskane pesmi.
Generacija sledi generaciji, neprestano se vrši boj med starimi in novimi vrednotami, boj med očeti in sinovi Tako je prišlo, da se je moral proti koncu XXVIII. stoletja umikati suhi racijonalizem čustvu, ki ga je kot reakcija dvigala na bojni ščit mlada generacija nemških romantikov s Hcrderjem in bratoma Schlegcl na čelu. Slovane je romantika literarno naravnost razmahni'a in se je pojavila tudi pri nas. Iz istega Zoisovega krožka, ki je prevzel prve prcporoditeljske akcije je izšel mladi Kopitar, ki nosi v sebi že kvas novega kulturnega pokreta. Historizem, ta važni sestavni del romantike, je izzval temeljit š.u-dij filozofije, katerega plod je naša prva znanstveno podprta Kopitarjeva slovnica »Gramatik der slawischcn Sprache in Krain, Kârnten und Stciermark« (1808), ki je nastala le slučajno in izpopolnjuje veliko vrzel, ki so jo občutili že naši prosvctljcnci. Zanimanje za narodno slovstvo je opozorilo na razne zdrave sestavine ljudskega tradicijcnalncga blaga in v tej zvezi zbližalo slovenskega inteligcn'.a z maso in ga združilo v celoto — narod. Poleg tega je stvorila romantična fantazija idealno utopistično sliko združenja vseh Slovanov in s tem pomogla Slovencem do intenzivnejšega kulturnega razvoja, ker so tako prišle naše mlade moči neposredno v stik z bratskimi slovanskimi učenjaki in literati.
Starejša slovenska generacija romantikov jc vršila nekako posredovalno funkcijo med ekstremi obeh struj, obenem pa pripravlja'a pot mladi generaciji, da se je mogla takoj lotiti pozitivnega umetnostnega dela. Pod vplivom panslavizma je prvi rod skonstruiral novo ideologijo, namreč ilirski pekret, v zmVu ožje združitve Slovencev s Hrvati. Ali m'a-dina je ta pokret odločno odklonila in sc postavila na ekskluzivno stališče.
V času, ko sc Prešeren šc ni mogel zavedati svojega velikega poslanstva, se je že formiral v Gradcu 1. 1810. slovenski k'ub: »Societas slovcnica«, ki je zlasti med akademsko mladino širil zanimanje za slovenski jezik. Ko je Prcšern odhajal na Dunaj, sta živela v Ljubljani dva slična krožka, prvi Smoletov, kjer se jc zbiralo narodno blago, drugi Graborjanov, ki jc z izdajanjem rokopisnega lističa širil zanimanje za literaturo med se-meniščniki. — Po smrti Vodnikovih »Lub-lanskih Novic« (1800) jc manjkalo Slovcnccm lista. Če jc mladina pod vzela kak kora<k za ustanovitev slovenskega časnika ni znano. Šele L 1.824.,. ko je Prešeren že i:kal izraza ta svojo pesniško intuicijo, ne da bi bila javnost o tem poučena, je vložila družba: Cie-gler, Holzapfcl, Grabrijan in pl. Andrboli prošnjo za izdajo tednika »Slavinje«, kot prilogo »Laibacher Zeitung«. Ali prošnja je bila radi nerazumevanja škofa Wolfa od predsednika policije in višjega ccnzorja Sedlnickega — odklonjena.
Prcšern je po dovršenem liceju, jeseni I, 1821. odpotoval na Dunaj in nesel s s: boj Ee svoje prve pesmi. Na Dunaju, kjer je študiral jus, je množil svojo zbirko brez kritičnega sodelovanja prijatelja Matije Čopa in brez zveze z ljubljansko prepoToditeljsko generacijo« (dr. Kidrič). L. 1826. v četrtem letniku jusa je imel že »Povodnjega moža«, »I.až-njive pratikarje«, »Zarjavelo devico« in prevod Burgerjeve »Leonore«. Znano je, da je Prcšern v tem času obiskal bibliotekarja Kopitarja, ki ga je imelo dunajsko dijaštvo ze1o v čislih, in mu pokazal nekaj svojih pesmi. Kopitar pa mu jc nasvetoval, naj jih pusti še nekaj let v predalu, potem pa naj jih opi'i. Prešern je nato nekaj pesmi sežgal. Po zaključenih univerzitetnih študijah in absoluto-riju, ki ga je Prcšern dvignil 22. avgusta 1826. se je vrnil na Jezico k svojemu stricu Jožefu in ostal tod tudi naslednje leto. Iz Ježice jc pogosto prihajal v Ljubljano k svojim prijateljem, siccr pa se je pripravljal za rigoroz.
Po neuspelem poskusu za ustanovitev slovenskega lista, so bili Slovenci navezani le na nemške »Illyrisches Blatt«, ki jc izhajal med 1. 1821 in 1849 in bil nadaljevanje literarne priloge »Laibacher Wochcnblatt« (1804—6 in 1814—19) uradne »Laibacher Zeitung« in je objavljala poredkoma tudi kak slovenski tekst. Tako je 2. štev. z dne 12. januarja 1827 omenjenega lista prinesla na 1. strani prvo tiskano Prešernovo pesem »Dekclzam«, ki je sicer izšla tudi 1. 1846. v »Poezijah«, a jc bila v drugi redakciji precej popravljena in predelana. Prvotni tekst v »Illyrisches Blatt« se g'asi v Levstikovi transkripciji (original v bo-horičici);
Padala v pušavl mana, Izraelce je redila; Čc ni kmalu bla pebrana, Sc zastonj jc raztopila.
Ko srcbrô se risa bliska, Čc mladi so žarki zlati, Bclj vročina čc pertiska, Rosa more koj bežati.
Rožicc evetô vesele Le ob času letne mlade;
Leto grom in piš perpéle, Lépo cvetje préC jim pade.
Roža, rosa ino mana Tvoja je lepôta dvical Dekelca ne bod zaspana, Dokler ti cvetejo lical
Fante zbčraš si prevzetna, Dokler raseš v' lepoti; Varij, varij, de perlétna Sc nc jokaš v' samoti.
Pesem je tiskana na levi polovici lista, desno pa zavzema Prešernov nemški prevod iste pesmi, ki je tako dovršen, bodisi v obliki kakor v jeziku.
Prva doba Prešernovega literarnega udej-stvovanja, ki jo lahko časovno omejimo z 1. 1828. je važna, ker kaže pesnikov razvoj, če še nc do kulminacije pa saj nivo, do katerega jc prispel sam, brez vodstva in mentorstva. Od 1. septembra 1823. je prebival Prcšern stalno v Ljub'jani, od tega časa pa je rasel pod skrbno kontrolo učenega prijatelja Matije Čopa, ki mu je s svojo estetsko izobrazbo odpiral nova pota in jačil pesnikovo samozavest. — Dne 12. januarja 1827 sc je prvič predstavil slovcn ki javnosti eni pesnik, ki je rasel cd teh začetnih pesmi, preko »7-hc-belize«, Krsta pri Savici« do Poezij, največjega daru ki ga jc kdaj poklcnil Slovenec svojemu naredu.
%*resveîna zzvessa
NAČRT SKUPNIH ROMANJ V LETU 1927 IN ROMANJE V SVETO DEŽELO V LETU 1928.
1.	Romanje v Lurd se vrši od 19. do 30. aprila 1927. Odhod iz Ljubljane na velikonočni torek (pot vodi I jubljana, Milan, Ge-neva, Nizza, Mareeilles, Lurd, Ars, Eiusiedeln, Milan, Padova, Ljubljana).
2.	Romanje na Trsat bo od 5.-7. junija 1927. Odhod iz Ljubljane na bnkoštno nedeljo zvečer. To romanje je izključno le za moške. Ob priliki tega romanja se bo ustanovila na Trsatu zveza mož.
3.	Romanje na Sv. Višarje v dneh 14. in 15. avgusta 1927. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 14. avgusta. To romanje je izključno le za žene in dekleta.
4> Romanje na Sv. Goro pri Gorici v dneh 27. in 28. avgusta. Odhod iz Ljubljane preko Jesenic 27. avgusta. Za duhovnega voditelja gori imenovanih romani je določrn stolni župnik in kanonik g. dr. Tomaž Kl nar.
L. 1928. Spomladi okoli Velike neči prihodnje leto je nameravano veliko slovensko romanje v Palestino. To romanje bo vodil milostir g. prelat dr. M. Ehrlich. pro.št v T njah na Koroškem, ki je živel dalj časa v Palestini in je vcdil 1, 1926. dunajsko romanje v Sveto deželo. Vsa ta romanja so določena po soglasju in potrjpnji prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega. Romarji za Lurd r,aj se oglase do 1. marca v p'sarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Cene se pravočasno objavijo.
Izobraževalno društvo Kranj priredi v nedeljo dne 16. jan. ob 4 pop. v Ljudskem domu Gritpar-cerjevo tragedijo »Ljubezni iu morja valovi« v sedmih slikah.
Novo mesto. Prosvetno društvo »Seča« priredi v nedeljo dne 16. jan. ob 8 zvečer v dvomi i rokodelskega doma veseloigro Zdravničina strežnica in pa komedijo »Jurčki« v dveh de anjih, sr>i-sal L. Turšič. Obe predstavi sta potili smeha in velezanimivi radi japonskih kostumov.
Šenčur pri Kranju. Kat prosv. društvo priredi v nedeljo 18. jan. ob 3 pop. igro »Legijonarjl« v 4 dejanjih. Ta dan nam prvič zasveti električna luč v dvorani in na odru, Ici bo bajno razsvet'jen.
Vrhrolje. Kat. prosv. društvo vabi na prosvetno prireditev, ki bo v neleljo 16. t. m. ob 3 pop. v društvenem domu. Na sporedu je pelje mešanega m moškega zbora in burka »Scapinove zvijače« v 3 dejanjih.
Predoslje. V društvenem domu priredimo v nedeljo dne 16. t m. humoristifno predstavo ?/Ča-robne gosli« v 4 dejr.njih. Igra se prične ob 3 popoldne.
Šmartno pri Litiji. Naš ljudski oder priredi v nedeljo dne 16. t. m ob 3 pop. komedijo Sca-pinove zvijače«, katero je spis-l francoski pisatelj Molier. Igra nudi gledavcem obilo smeha in zabave.
Hrastnik. Zanimivo igro »Krpan mlajši« vprizorl dramatski odsek Izobrtž. drušlva v nedeljo 16. t m. ob 3 pop.
Predavanje o Evh. kongresn v Cliiragi in o naših rojakih v Ameriki se vrši v nedeljo dne 16. t. m. v Rokodelskem domu v Ljubljani ob 5 pop. Predavanje je opremljeno deloma s skiopt. slikami, deloma s filmi, na katerih vidimo slovenske rojake v Ameriki, med njimi našega škofa dr. Jegliča v Lemontu in nc amerikan. Brezjah.
V Krekovi prosveti v Ljubljani bo predaval v nedeljo točno ob 5 pop. g. msgr. Viktor Steska: O zgodovini in umefcinah ljubljanske stolnice. Predavanje spremljajo skioptične slike.
Smlednik. Prosv. društvo »Kvišku« priredi
16.	t. m. pop. ob 3 proslavo na čast sv Alojziju. Na sporedu je predavanje o sv. Alojziju, katero snremljajo številne skioptične slike iz njegovega življenja. Predavanje se vrši v društvenem domu.
17.	t. m. bo na fantovskem sestanku bo isto tako zanimivo predavanje o Deželi polnočnega solnca. S pomočjo slik bomo obiskali najsevernejše kraje Evrope. Obakrat preda g. A. Savli
Žiri. Prosvetno društvo vabi člane in prijatelje na ciklus predavanj o Francoski. Dne 10. t. m. ob 7 zvečer bo predavanje v društvenem domu o Napoleonu. Predavanje je opremljeno s 50 skioptiČnimi slikami.
Repnjo. Dne 16. t. m. po večernicah bo versko predavanje v samostanskih prostorih o Mali Terez.iVl Predavaje je opremljeuo s krasnimi sli-
Šiška. Prosvetno društvo priredi 17. t. m. t. j. v ponedeljek ob pol 8 zvečer potopisno predavanje Pot iz Londona preko Belgije. Predavanje jo opremljeno s svetlobnimi slikami.
Trnovo. Dne 19 t. m. bo predaval v društveni dvorani ob 8 zvečer g prof. Janko Mlakar: O Montbtancu. Številne skioptične slike bodo predavanje pojasnjevalo in kazale snežene in ledene poljane najvišje gore v Evropi.
Jesonire. Tukajšnje prosv. društvo priredi dne 19 t. m t. j. v sredo velezaniinivo predavanje o pridelovanju svile na Japonskem Predavanje bo opremljeno s filmom, ki nam bo pokazal zanimive pokrajine Kitajske in Japonske, kjer prede pridna sviloprejka dragoceno nit Na tem prosvetnem večeru sodeluje tudi godba delavskega društva.
Društva in tamluiraški zbori Naši delavci na Francoskem v B r u e n rabijo že rabljeno instrumente za tamburaški zbor Tem potoni se obračajo do naših društev in tamburaških zborov s prošnjo, dr. bi jim katero društvo blagohotno od-stonilo kakih 5 do 6 brezplačno ali pa proti nizki odškodnini. Sporočila sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani.
Glfi&Jbcs
VOKALNI KONCERT M \RIBORSKE MATICE.
Slučajno sem imel 12. t. m v Goetzovi dvorani v Mariboru priliko čuti odpeti mariborsko G'asbeno Matico pod novim veleagilnim vodjo J. Hladkom pevski koncert s sporedom: Gounod, Breaine, Grieg. Adam'č Dugan Novi pevovodja, ki šele tričetrt leta vodi kot ravnatelj zavoda glasbeno življenje v Mariboru, je spravil prej že zanemarjeni pevski zbor v do=*ojno formo (pri koncertu sem naštel 89 dam in ?6 gosnodov, pri nekih točkah je pomaga'o še nad 50 deklic), za tehnično (dihanje, intonaetjo, ritmiko, homogenost glasov, precizna dinamika) soravil tako visoko, da je že kos mars:k"teri nalogi, Če ni le preveč intonacij-sko težka (kakor neka mesta pri Adamičevi »Marija in brodar« z zelo komplicirano harmoniko v koncu).
Swed za ljublianske razmere ne bi bil baš velenov ali, razen Adrmiča zelo moderen, za Maribor pa je bil novost in vzgojnega pomena kot spregled vokalne umetnosti izza romantike do danes«
Glasovni material ima Matica prav dober, ima snčne tenorje in soprane in fundamentalne, kompaktne base, razpolaga s solo-baritonistom prvovrstnega materiala, ki se bo v dobri šoli Se znatno razvil Pevovodja ravnatelj Hladok je zbor vzorno discipliniral, kot dirigenta-interpreta ca di-či lastnost, dr skladbo ob'ame celotno in io poda, izrazno v podrobnostih obdelano, v pregledni jasni arhitektonikt. Zna pogoditi lirski aLi še bolj dramatski značaj interpretacij, imponiralo pa mi je še posebno niegovo delo za konec Duganove (nisem še čut skladb tega org'afa) Carmen saecultre, i kjer je dosegel dinamsko in izvozno stopnjevanje do gromnosli orgelskega (Dugan!) efekta s pride-vanjem velno novih »registrov« do plena.
Pod Hladkom moremo Matici v Mariboru pro-rokovati šo sijajne uspehe Ko dozori tzšolanost zbora tudi komplioircnejši moderni harmoniki, ki mu je danes še novost, bo zbor, če bo šlo s tako energijo dalje, že prav kmrlu dosegel kvalitativno stopfijo katerega zelo ambicioznega, velikega ljubljanskega pevskega društva. Čestitamo Matici k pevovodji in pevovodji k mnteridu!
Ne moremo si kaj, da ne bi poudaril še nečesa, kar je ljubljanskemu radovednežu pri tem koncertu prijetno »v oči pal'ot- namreč dejstvo, da ]e ta zbor prav z a r < s zbor pevcev in to negledo na polit'čnn prepričanje: »klerikalci«, »liberalci*. duhovniki — vse deluje zanj v najlepši slogi — ker jo Ljubljančanom — novo. Potem ta hvale/ni sprejem s etrani publike, ki vsak detajl izvedbe v pavzi tako živahno komentira, ki, za mali Maribor v tako kolosalnem številu koncert poseli in ie ponosna nanj do navdušenja — tudi to je Ljubljančanom deloma — novo. Treba vedeti, da je bila Goetzeva dvorana povsem zasedena, kakor pri nas morebiti Uuionska pri največjih orkestralnih koncertih ni!
Dobro srečo v nadaljnjem!
Dr. S. V urnik.
K Beethovnovi proslavi v Ljubljani. Žc pred mes-i se je poročalo, da pripravlja viš'i kapelnik dr. Čerin za višek Beethovnove proslave v Ljubljani izvedbo Beethovnove deve e simfonije. Priprave so dosedsj v loliko dozorele, da se bo izvajala deveta simfonija v prvi polovici mesca marca. Na kcnceitu bo sode'ovala polnoštevilna godba dravske divizijske oblasti, dalje polnoštevilna mariborska vojnn godba, in bo orkester ojačen še s civilnimi godbeniki-uiretniki. V sk'epnem zboru simfori'e bo sodeloval pevski zbor mariborske Glasbene Malice, ki š'eje nad sto članov in ki je pri svojem zadnjem koncer'u 12. t m ponovno dokazal svojo ume niško usposobljenost. Ceelhov-nova proslava bo zvezana s še^tde^elletnico dr. Čc-rina. Mariborski pevski zbor je sklenil, da se oddolži zaslugam jubilanta kot ustvantelja naše orkestralne glasbe s tem. da nastopi pri ljubPan^ki proslavi na svoje stroške. V erak! zasedbi kakor v Ltubljani se bo Izvajala devc'a simfonija tudi v Mariboru in v Ce'.iu. Kot dirigenta nastopita ravna e'j mariborske Glastene Matice g- Jos. Hladek in višji kapelnik g. dr. Jos. Čerin.
druge nego n. pr. v Južni Srbiji. To pametno stališče v vseh oztrih (tudi glede staroklasičnih jezikov) nas'opa g. nadzornik Wester O brošuri i bomo še pisali. Za danes jo samo naznanjamo; v sredo se bo že dobila v knjigarnah. Brez dvoma bo vse seglo |ч> njej. posebno pa starši, ki imajo otroke v srednji šoli, profesorji, dijaki. Članom gori naznanjenega društva se bo poslala na dom kot d ruš'ven i dar.
»Krit na gori« št. 2. je izšla na 16 straneh. Vsebina: D P.: Zakon kot etičen problem. Friedrich Nietzsche: Otrok in zakon. Tine Debeljak: Srečko Kosovel. J. P.: Vprašanje, — Srednješolska priloga »Stražni ognji« št. 2 na 12 straneh. Vsebina: Blagovest. Tone Krošl: Vzhajajoči z višave. Edi Kocbek: Tihi popotni Anton Klasinc: Pismo družini. Polde Stanek: Vprašanje. Ivan Près-kar: Nova rojstva. Anima- Božični psalni. Ton« Krošl: Iz večne pesmi. Tilka: Božična pri|X5vedka. Tilka: Ugasujoča pisma. Vzhod. Publikacije. Razgledi. Dopisi. — »Križ na gori« in »S'ražni ognji« s'anejo skupno na lelo 40 Din, za dijake 30 Din. Uprava je zopet razpirala pet lepih nagrad za pri* dobivanje novih naročnikov, katerih naslove je po-sla'i na naslov Uprava »Križa na gori«, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana.
Najugodnejša {e
LOTERIJA.
društva »Trgovska akademija« v Ljubljani
Srečka IO Din. S85 dobitkov po 50.-100.000 Din
Srečke dobite pri društvu	& -	_ v Ljubljani, Beethovnova	«ГСваПјв ulica št. 10, v bankah, po nepreklicno vetjih trgovinah, v trafikah, pri razpečevale h -	30. ОН(ОђГв 1927
Knjige in revije
Vsnk resničen ljubitelj stare klasične kulture si bo m va vi I vzore klasične literalure. kot sta So-foklejev Kralj Oidipus in Euripidov Bratski spor. Obe tragediji je mojstrsko prevedel prof. A. So-vre in jima napisal s'rokovnjaški uvod Ta vzorna knjižna izdaja se dobi pr! Novi založb; v Ljubljani, vsak zvezek po 15 Din.
Jos. Wester: Kriza našo srednjo šole V Ljubljani. 1927. (Založilo in Izdalo Druš'vo prijateljev humanistične gimnazije. Ti.!>k Jugosl. tiskarne.) Sir. 68. Cena broš. izvodu 12 Din. po pošti 14 Din. časopisi so prinesli vest, da pride v najkrajšem času pred skupščino zakon o osnovni in srednji šoli. Da bi bili vsi v to poklicani činitelj! o pravem času poučeni o sedanjem s'nnju naše srednje šole kakor tudi o mišljeniu najboljših strokovnjakov v tem vprašanju, zlasti strokovnjakov med Srbi in Hrvati samimi, je nnmen te veleaktualne knjižice.' Boj bijemo zoner pretirani centralizem. Tudi v srednji Šoli bridko obču'imo jarem nesmiselnega centralizma. En zgled! V sosedni Italiji na primer je pouk trjih jezikov v srednjih šolali tako urejen, da se v Gornji I'aHji, kjer meji ob Nemčijo, uče nemščine, kier meji ob Francijo, francoščine, na jugu pa ie obvezna angleščina: isto načelo Izvaja mala Belgija: na jugu ie obvezna francoščina, na vzlodu nemščina, na se -erozapadu angleščina. Is!o načeto velja v Švici, Franciji, zlasti pa tudi v Čeh osi o v a S k 1. Pri nas pa? Vse po enem kopitu: samo francoščina naj se poučuje po vsej državi kot obvezni moderni jezik. Saj nismo proti n'i tak tnki: smo pa ?л to, da se šola ozirni v prvi • vrsti oa praktične potrebe, IU ao v Sloveniii
CfutoljansUo gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 16 januarja ob 15. uri pop.: Golta: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob 20. uri zvečer: SchCnthan: UGRABLJENE SABINKE. Izven. Pondeljek. 17. januarja: Courtellne: STALNI C.OST
- BOUPOURCCHE. Red A. Torek, 18. januarja: Zaprto. Sreda, 19. januarja: PRI LEPI KRCMARICI. Prcy
mijera. Izven. Četrtek, 20. januarja: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Nedelja, 16. januarja ob 15. uri: Verdi: OTHELLO.
Ljudska preds uva pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek 17. januarja- Zaprto. Torek, 18. januarja: PLES V MASKAH. Red D. Sreda. 19. januarja: Zaprto. Četrtek, 20. januarja: TANNHAUSER. Red E.
PAHLJAČA LA D V WINDERMERE. * Igra o dobri ženski v štirih dejanjih. Spisal Oskar Wilde. Poslov. Fran Kobal. Kežišer M. Skrbinšek.
Drama pravzaprav ni Wildcova najmočnejša stran; še Šaloma vpliva bolj s svojo bolestno d ranljivostjo kot г močnim dramatičnim izrazom. »Pahljača Lady Windermeret pa kaže vse Wildeove literarne posebnosti: Fino odbrano snov, gracio7.no idealnost, ki dosega skrajno možnost es'etske no-blese, duhovito modrovanje v paradoksih in aforiz-mih — skratka preteh ano veselje nad oblikovanjem, zadovoljno zgledovanje nad samim seboj. Unietrost za boljšo družbo. Zgodba nas poslavi v najvišje angleške kroge, kjer gledamo tipe boljšo družbe z vesele in resne s'rani. Dogodek med to družbo je resen zaplelek mod dvema zakonskima, ki ga izzove Mrs. Erlynne, skrita ma, i ge Winder-meie, o kateri la ne sme zvedeli resnice Pravzaprav omogoča dramo idealni soprog, ki mater podpira, doživi pa jo drugim v dober zgled, mlada gospa Windernieie. -— Drama ima v zače'ku precej preprost zapleiek, se takoj dvigne do izredne živo zanimivosli in se vnovič še ostreje zapleie. Ta drugi zapletek ima vendar skoraj komedijska sredstva (mati in hči v tujem stanovanju, pozna moška družba se po svoje zabava, ko s'a dve dami skriti poleg njih). Pisatelj izvrstno mojstruje naše zanimanje: čeprav nas pelje blizu sentimentalnega konca, nam njegova disciplina ne pusti, da bi ga. Winderrrere spoznala svojo mater. Tako pisateljeva volja in modrost stoji visoko nad našo pre-proslos'jo.
To delo jc prijeten dogodek v našem gledališču. G. S k r b i n š e k je igro. ki stoji nad našo družabno povprečnostjo, dvignil na sprejemljivo višino, da skoraj nikjer ne moti. Veliki prizor v drugem dejanju povsem ne ustreza, vendar vemo, da boljši ne more biti. dokler ne vidimo naše najboljšo igralske družbe — kot statiste, kar ni tako nerno-; goče. Glavni igravci so nas prijetno zadovoljili. (Vlise pišem po prvi ponovitvi.) Tu v prvi vrs'.d omenjam go. Na bloc ko, ki ie s fino in intimno igro posebno lepo izdelala go. Windermere. Njej najbližji je bil g. Rogoz, prijetno hladen, gentie-manskj skušnjavec, poln prikri ega ognja. G. Leva r je modrost in preudarnost g. NVindermera. krepko podčrtal in postavil trden odrski lik Tipičnega degeneriranega lorda Lorlona je podal g. Peček z umerjeno realistiko; prikupen salonski človek je bil g. Kralj. Če spregovorimo zdaj še c ge. Danilovi kot Mrs. Erlynne, ji moramo priznati njene stare vrline: jasen govor in stremiienje po močni karak'eristiki; s tem je častno izdelala težko in nevarno igro. Edino, kar čutimo pri n:i, da se še ni dobro stopila s sedanjimi igravci, čeprav so ji že stari znanci. Pcwinbi'i bi ne smelj Se go. Rogozove kot vojvodinje Benvick, zlasti pa nie-ne hčerke gdč. Vid e. Ostro očrtan sluga je bii Parker g. Z a g a r j a.	F. K.
Mariborsko gledišče
Nedelja, 16. januarja ob 15.: VEČNI MLADENIČ.
Predstava za zunanjo go«tc. Nedelja, 10. januarja ob 20. uri: PAGLIACCI ir BASTIENNE. Gostovanje go Lnr^etovo, prva kinjc ljubljanske opere v ^Pagliacci«. Pondeljek, 17. januarja: Zapr'o. Torek. 18. januarja ob 20. uri: VEČNI MLADE NIČ. Ab. A. .
Svarilo	Sc po '-iu,1liani trosijo po zlob-
IIU. niti ljudeh ncosnovanc govorico t meni, ki škodujejo mojemu trgovskemu ugledu ir kreditu, izjavljam, da so vse tc govorice brezvestna izmišljotina 1er hom hre? psrdor.a tira! pred sodišče vsakega, ki bi razširjal to — men« žaleče — obrekovanje.
Ljubljana, dno 15. ianuarja 1927.
Josip Salran. trđovec.
Gospodarstvo
.F. Wernig, kmet. réf.:
Okraini živinorejski odbori.
V	vojni dobi In tudi v prvem povojnem času se je ra šlo mnogo naših živinorejskih m bikcrejskih ш b'dj par mlekarskih zadrug. Krive so bile temu deloma spremenjene gospo arske ra/.mere, deloma pa tudi naša go-t-p darska nezrel st. Tudi delovanje večine kmetij kih podružnic, ki so si stavile med drugim nalogo pospeševali živinorejo, je znatno p p rstilo in deloma povsem zaspalo. Ra-ditega smo začeli iskati uova peta. Postajalo nam je vedno bolj in bolj .asuo, da se nam na državne podporo m več zanašati v oni men kot p: od vojno in da tudi od Kmetijske družbo, ki je dobivala svojčas izdatno državno podporo, nimamo pričakovati večje stvarne pomoči. Uvideli smo, da leži rešitev naše živinoreje edino v osam svojitvi n v laslnem delu.
Ker gospodarske kulturne razmere še niso bile rele za uspešno delovanje živino-rejskih zadrug so se ustanovile v okviru občinskih odborov tako zvani občinski živinorejski al. gospodarski odseki. Tcda tudi ti niso zadovoljevali i:i večinoma niso mogli izvesti njihovega gospodarskega programa, ker je bil n ihov delokrog premajhen. Vsled tega je nastala p treba, da se delovanje občinskih živinorejskih odsekov postavi na širšo podlago in da se jim da enotno smer za njihovo udejstvovanje. Organiziralo se je raditega v posan e nik sodnih '-krajih tako /.vano okrajne živinorejske odbore, ki so so sestavljali iz io-zadevn h občinskih odsekov in so začeli delovati kot bistveni cinitelj okrajnega zastopa, cestnega odbora, oziroma okrajne blaga ne — torej us anov z obsežnejšo legislativo, pravico in prizn njem javnosti in s primernimi denarnimi sredstvi. Uspehi teh odborov so posamezno prav lepi in v najizrazitejšem živinorejskem delu Slovenije, na Gorenjskem, naravnost v gledni.
Tudi v mariborski oblasti se je že prav zgodaj, w/poredno in neodvisno od ljubljansko oblasti za'elo z organizacijo podroi uega pospeševalnega dola. Venlar se lo-ti niso mogli tako uspešno ra viti kakor na Gorenjskem, k<r s0 neugodno vplivali razni razlogi, n. pr.: ve .a ir.iovito.st prebivalstva s pretežno go d-nini gospoda'-sivom, pomanjkanje idealizma in sm.'sla za skupnost.
V	sodnem ckra;u Slovenjgradec smo bili na im bol.ši poti, da pokažemo iepe uspehe, kljub temu, da v slovenjgraškem okraju vsled ne iv.ibnosti prebivalstva tozadevni pogoji zdaleka niso tako ugrdni kot n. pr. v šoštanj-skem sodnem okoliiu.
V	prevaPskem okraju se je vršila v svrho organi aei.je okrajnega živinorejskega odbora sicer že anketa, vendar pa ni še prišlo do po» dro' nega dela. V marenberškem okraju so za uvelavijene okrajnega živinorejskega odbora sicer ug dua tla vendar bi se dala oživotvo-riti okrajna živinorejska organizacija le na podlagi dolgotrajnega dela in z moralno in denarno podporo odločujočih okrajnih čini-teljev.
Prav ugodiri tla za uspešno delovanje ži-vinoresl-ega ovlbora jc Šoštanj.
Z zelo povoljnim uspehom smo delovali v gornjegrajskem okraju, v kaierem se je izvedla vsled g spodarsite zavednosti in delavnosti ljudstva v po-ameznih občinah že povsem smotre na od bi r a Ln reja živine (redni ogledi mlade živine, kontrola molže itd.). Gornjegrajski in šoštanjski okraj bi bila poklicana, da se povzpneta пч najvišjo stopnjo plemenske reje (Hochmcht) marijadvorske pasme.
Imenovani obstoječi ž.vinorejski odbori so raztegnili svoje delo tudi n druge gospodarske panoge (sadjarstvo, poljedelstvo) in so dobili potem naziv okrajnih kmetijskih odborov.
Pri vseh teh živinorejskih, oziroma kmetijskih rdborih pa se je izkazalo, da je njihovo delovanje še le takrat uspešno, ako se opirajo na p drobuo intenzivno delovanje občinskih in vaških odborov in na tozadevno poslovno vpeljavo po strokovnem referentu.
Brezdvomno pa so okrajni živinorejski, oziroma kmetijski odbori spričo današnjih pr lik najvažnejša organizacija in ustanova za spi šno po-peševanje in povzdigo kmetijstva v ka em okraju.
Statistika o priredbi dohodnine za davčno Into ■W?6. Kakor smo že javili je delegacija ministrstva financ izdelala statistiiio o priredbi dohodnine za d&'čno leto 1626, ki je objavi je m v 6 štev. Uradne-^ li'da z dne 13. januarja. Iz statistike obdavčeni dohodkov je razvidno da znaša celotni za d F no ielo 1926 obdavčeni dohodek 468.435.845 ! i 7,ч davčno leto 1925 obdavčeni dohodek je bil гл 33 5 nUij. Din ali 0.8 odst. via j i in je znašal ■P-1,941362 Din. Znižanju obdavčenega dohodka v I 1/126 odgovarja dejanskemu znižanju narodnega duh .''- s'ovenije Obdavčeni dohodki iz zemljišč -.1■/.:di od 145.7 milij. Din na 131 7 milij. Din (_ 0 6 odst ), obdavčeni dohodki od poslopij pa m M nap lin letu 1925. dvignili od 119 na 14.7 i. Din f + 23 odst.); to povDanje dohodkov s:	,ve/.i z višjimi najemninami v 1. 1926. Ob-
rt' ioni dohodek samostojnih podjetij je padel od ••"»I i na 220.5 milij. Din (— 6 odst). ravuo tako ^ >h ~>dek iz službenih prejemkov od 78.0 na 70.8 n lij Din (— 10 odst), dohodek Iz glavnične imo-vi-ii-'od 12 9 na 118 in dohodek iz drugih virov 1 6 4 na 5.6 milij Din. Padlo jo tudi šlevilo c n/itov cd 82.022 na 81 200.
h'nrirl jimnxlnranskih tvornic vijakov. Kakor «r imo Iz iistov, sc nameravajo Icarfelirati tvor-ijikov v Jugoslaviji zaradi ved m bolj ob-čutnejie inozemske konkurence. — V Jugoslaviji
se bavi z izdelovanjem vijakov okoli 10 podjetij, od katerih sta dve v Sloveniji (Maribor in Kropa).
Stanje Narodne banke z dnu S. januarju 1927. (Vse v milij. Din; v oklepaju razlika napram stanju z dno 31. dec. 1926.) Aktiva 432.8 (— 5.9). posojila na menice 1.2200, na vrednostne papirje 289 2, skupaj 1.460.1 (— 20 8) stddo raznih računov 642.6 (+ 08.2); pasiva: bankovci v obtoku 5.306.7 (— 5.0), državne terjatve po raznih računih 159.1 (+ 103.9), obveznosti po žiru 319.6, po raznih računih 2083. skupaj 527.9 (— 57.4). Ostale postavke so ostale neizpremenjene.
1'lrist o trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdko : • Autotaksa., družba z o z. v Celju; Ivan Ribič In sin, val i i'-ni mlin in žaga. v Ceznnjev-cih pri Ljutomera; Modni atelje Ility, družba z
0.	z. v Ljubljani; Josip Otorepec, družba z o z. za izdelovanje pločevinastih izdelkov v Ljubljani;
''iba< družba z o z., trgovina z ribami, divjačino in rr-utniuo v Ljubljani.
lionkurz jo razglašen o imovini Alojzi ja Groharja. trgovca in posestnika v Št. Gothardu št. 12 (roki 23. dec. 1926. 15. jan. ip 27 jan. 1927).
Položaj v železniškem kn-lelu. Od zapadno-evropske. železarskemu karto'i pripadajoče že'ez-ne industrije so podjotja v Nemčiji u«jbolj zaposlena. Vsled večjega notranjega koiuuma je stanje naročil pri nespremenjenih cenah zelo ugodno Stanje belgijske in francoske železne industrije pa jo manj ugodno. Konjunktura se je v teh državah hitro spremenila. Belgijska tipi navzlic padajočim cenam na pomanjkanju naročil, v Franciji pa so se obrati reducirali. Zanimive so velike izpremem-be gledo produkcijskih stroškov v posameznih deželah. V îasu ko se je sklenil železarski karte], je Francija proizvajala za najmanj 20 eds'.. ceneje kot Nemč;ja; vsled dviga francoskega franka pa be je situacija obrnila tako, tla so danes produkcijski stroški nemških železarn (ruhrsko ozemlje) za 20 odst. nižji kakor jia prod. stroški francoskih železarn Dvig franka je torej nemškim železarnam prinesel korisli. lastnim pa veliko škodo.
Nazadnrnnjr Trsta. Iz podatkov o prometu Trsta v prvih 10 mesecih 1920 je razvidno, da se nazadovanje tržaškega prometa še ni ustavilo. V razdobju januar—oktober je znašal celokupni premet 39,090.1-it ton (v istem razdobju 1925 45.646.957 ton), od tega odpade na uvoz 28.515 537 ton (27,599.228 toni in na izvoz 15,580 604 (1S/H7.729 ton). Ce primerjamo letošnji promel s promeom v prejšnjih letih in 1. 1913., tedaj vidimo sledečo sliko (številke za 1. 1926. so po razvoju od jan. do okt. preračunane na coin leto). L. 1913. ie znašal celokupni promet 61.5 mili j ton (100 odst ). 1 1923. je padel na 40.7 milij. (66 4 odst.), 1. 1924. se je dvignil ua 58.4 milij. (95.0 odsl.), nakar ie rapidnj padel v 1. 1925. na 54.6 milij. (88.9) in v 1. 1926. na 46 4 milij. (764 odst.). Od 1. 1924 na 1925- je promet padel za 6.5 odst., od 1. 1925. ua 1926. pa za 12 odst. še jasnejše pa se vidi nazadovanje Trsta z ozirom na pomorski promet, ki je za Trsi, kot uvozuo in izvozno luko najvažnejši. Leta 1923. je znašal pomorski promet tržaške luke 80.0 odst. predvojnega prometa (1913). 1. 1924 . 86.0 odst.,
1.	1925. 82.7 odst. in l. 1920. mimo .še 70.0 odst., medtem ko je promet na suhem ostol skoro na predvojni višini. Na propadanju Trsta, kot uvozne in izvozne luke je mnogo kriv konkurenčni boj med Hamburgom in Trstom Vsled tarifne polit'ke nemških drž vnih železnic so je znatno iazširi]o zaledje hanib -rške luke, posebno z ozirom ua Češko. Trenutno se vršijo na Seineringu končna pogajanja za odpravo tega konkurenčnega ooja, vendar pa je malo ujianja, da bo Trst po likvidaciji tega vprašanja dosegel predvojni promet.
Lipsici velesejem t. 1927. Kakor nam poroča urad lipskega velesejma, se vrši pomladni sejem cd 6. do 12. marca, tehnični sejem traja do 13. marca, obratu ehnični sejem pa do 20. marca. Tekstilni kakor tudi usnjarsko- čevljarski sejem traja samo 3 dni, t. j. od 6 do 9. marca. Jesenski sejem se vrši od 28 aprila do 3. septembra. Nadalje nas obvešča, da so glede vizov dovoljene isto ugodnosti (brezplačen!) kakor г& jesenski sejem 1926.
Nov koncem v ameriški arton,obilni industriji. Kakor poročajo i/, Nevyorka, «e vrfe pod vodstvom znane bančno firnu Dilion, Kead et Co. pogajanja za tuzijo 3 velikih avtomobilnih tvornic: Dodge Brothers. Študebaker iu Flint. Ta novi koncem bi bil večji kakor (leneral Motors Co in bi bil še resnejši konkurert Fordu. Novi koncem namerava izdelovati nov cenen voz iu bo delal mnogo 'tudi za izvoz. — I*ti proce-- stapljanja se vrši tudi v Evropi Tako ie tvrdka »Peugeot« pridobila tvor-nice Rellinger. V Belgiji mislita Fabrique Nationale in .Vinerva resno na fuzijo.
Zanimivosti
Шогжа
Dne 15. januarja 1927.
DFNAR.
Хлџтећ. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: Berlin 13.495 (13.479 —18. 5695, 1'alija 248.50 (246.63—248.63), Londou 275.90 (275X0—276.30) Newyork 56.75 (53.63— 56.83), Pariz 226 (225—227), Praga 168.25 (167.85 —168.85). Dunaj 8.00 (7.985- 8.015), Curili 10.96 (10.94—10 97)
Curib. Belgrad 9.13 (9 125). Budimpešta 90.65 (90.65), Berlin 123 10 (123). Italija 22.60 (22.75 b.), London 25.185 ( 25.18), Newvork 519 (514.375). Pari/ 20.65 (20.62), Praga 15.37 (15.36). Dunaj 73.05 (73.05), Bukare^t '.75 (2.75), Bruselj 72.15 (72.15), Amsterdam 207.40 (207.40).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.40, Kodanj 188.70, London 34 38 Milan 30.91. Newyork 708.15, Pariz 28.15. Varšava 78.41. Valute: dolarji 705.75, angleški fuut 34.32, lira 30.82, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.94.
Praea. Devize: Lira 14Ï.05. Zagreb 59.26, Pariz 13 i 02, London 163.22, Newyork 33.61.
VRLDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Podoti.-savska-jadran 85.50, Živno 77.40, Alpine 43.20, Greinitz 5.15, Kranjsko industrijska 52 (X), Trbovlje 46.40, Hrv. esk. 15.30, Lev-kam 12.60, Hipobanka 7.70, Gutmatm 43.00, Mun-dus 137.00, Slavonija 3.9a.
flaiboljSa med najboiJSIn!
1П01НП PHSTfl
za £eo:!e
En sam poizkus sin'n« uporaba
Lov za zlatom.
Junija meseca lanskega leta je prišla v londonske borzno kroge iz Johanisburga nenadna vest, da r.lati rudniki Južno Afrike polagoma usihajo ter da bodo v desetih letih popolnoma izčrpani. Teinu da bo sledila težka gospodarska kriza, ako se no bo odpo-moglo s tem, da bi se poiskali nov i zlati rudniki.
V	predlanski spomladi so v območju reke Aldan v vzhodni Sibiriji našli novo zlato polje, na katerem upajo dobiti na ravnini 16.500 štirijaških kilometrov 2;!0.000 kg zlata. Pred kratkim pa je došlo poročilo, da so tudi v Panami našli zlato. Takoj se je ustanovila družba v Panama Corporations;, ki ima dva milijona funtov (550 milj. Din) kapitala. V sindikatu so skoraj edino angleški kapitalisti. Obseg zlatega polja meri okoli 5000 angleških štirijaških milj in panamska vlada je družbi dala koncesijo za desest let, kar se pa more tudi podaljšati.
Ob istem Pasu so našli zlato tudi v Canadi v New Ontario, kamor se je že na tisoče iskalcev naselilo. Niso še pozabljen'" strašni dogodki, lu so se pred tridesetimi leti dogajali v .Klondyku. kamor je šlo toliko tisočev iskalcev zlata in n.i ga je malo število našlo; vsi drugi so ali pomrli v strašnih razmerah, ki so vladale tam, ali pa pog'nili v snegu iu mrazu. Novo najdišče ob Rdečem jezeru v Canadi ni dosti prijaznejše kot pa Klondyke. Dežela je neobljudena, kajti navadeu mraz je tam dvajset stopinj pod ničlo. Le redkokdaj zaide v te pokraj:ne trgovec s kožuhovino, ki kupuje od redkih Indijancev kože. Najbližja železniška postaja je oddaljena 200 kilometrov od Rdečega jezera, tako da so iskalci zlata navezani na prevoz do kraja s pasjimi sankami. Do ve »aj je že nad 20.000 ljudi naseljenih ob Rdečem jezeru in že se je dvignilo mesto, zaenkrat šamo leseno Gotovo je, da bodo v najkrajšem času izrastli iz tal hoteli, kini in razni >tingelta.ngelniv, katerih podjetniki največ zlata odnesejo, dasi ga v resnici ne kopljejo.
V	teku sto let se je letna produkcija zlata silno pomnožila. Tako so leta 1840 nakopali le 18.000 kg zlata. Ko pa so odkrili zlate rudnike v Kaliforniji, so je teža zlata dvignila na 200.000 kg na leto. Leta 1915 pa, ko so odkrili južnoafriške rudnike, je število kilogramov naraslo na 700.000. Dosedaj je bila Afrika na svetovni produkciji zlata udeležena s 52 odst. Delež Severne Amerike na svetovni produkciji zlata je 20 odstot. Potem sledi Avstralija in Azija v-aka a 6.5 odst, Evropa pa samo z 0.2 odst. Ner лја je leta 1920 prcducirala samo 200 kilogramov zlaia.
Celotna zaloga zlata na svetu znaša okoli 30 milijonov kilogramov, od katere množine pa ga je sr mo en del v kovanem denarju ali pa leži po bankah, vse drugo je v umetninah in raznovrstnih okraskih kakor tudi industrija in zdravilstvo ga mnogo rabita.
£deči častniki.
v K rasna j a Zvezda;:, organ rdeče vojske, l ise o sprejemnih izpitih v ruski vojni šoli. Mislili so namreč, da bo letos manj kandidatov za častnike. Novembra meseca je namreč sovjetska vlada sklenila, da vpokoji 16.000 častnikov na kopnem in 3.500 pri mornarici. To se je zgodilo na nujno zahtevo finančnega komisarja, ki ni hotel prekoračiti razpoložljivega kredita. Vlada je tudi objavila ukaz s seznamom upokojencev, a ga je morala pozneje preklicati. Izval je veliko razburjenje, posebno ker ni bilo preskrbljeno za pokojnine. Zdaj bo veljal prejšnji, red, dolder ne bo izdelala končnega predloga posebna komisija iz zastopnika vojnega, finančnega in social noža varovalnega komisarijata. Do 65 odstot vpokojenih častnikov so tvorili komunisti, ki , so se povzpeli do sedanje časti med državljansko vojno od navadnih vojakov in delavcev. Splošno se je mislilo, da bodo odvrnili ti dogodki mladino od vojne službe. Dogodilo pa se je narobe. Še nikoli ni prišlo k natečaju toliko mladine, kakor letos. Razven kandidatov različnih polkov, tovarn in študentov so se prvič oglasili v velikem številu tudi zasebniki. Pri zdravniškem pregledu je propadlo 55 odst. vseh kandidatov moskovskega okraja, pri izpitu pa 82 odstot. Med sprejemnimi kandidati jo 14 odstot. komunistov, do 60 odstot. komunističnih omladincev, ostali so izven stranke. Po socialnem stališču ie 43 odstot. delavcev, 46 odstot. kmetov in 11 odstot dijakov. Med dijaki in nečlani komunistične stranke je sevodn pretežna večina otrok drl nradnikov ali nekdanjih delavcev in kmetov. Ni torej uobenega povoda misliti, da pridobivajo v rdeči vojski večji pomon proletarski državi sovražni razredi, kakor to domneva meščansko časopisje v Evropi.
Zlalo jezero.
V skritem prepadu v Andah se nahaja jezero, ki leži nad 3000 metrov nad morjem, njega dno pa je dobesedno pokrito z zlatom. Nekaj teh pravljičnih zlatih naprsnikov, obro-čev in drugih predmetov iz čistega zlata, uhanov, katere so nosili višji duhovniki nekega izumrlega indijanskega rodu pred več sto leti, ie pred kralkim neki Anglež v Lcudonu po-
nujal na prodaj. Ta Anglež je inženir Knoulea in kakor je videti, se mu je iskanje dobro izplačalo. Jezero je bilo eno izmed petih svetih jezer, katere so Chibcha-Indijanci častili kot kraj hudobnih duhov. Da so to duhove potolažili, so predmele iz čistega zlata metali v vodo. Ko pa je španska vojna tromba zadonela po oudotnih krajih in so toledanski meči prelivali indijanski kri, takrat je bil tudi Cliibcha rod premagan iu kraljevo privatno last, ki je obstojala večinoma iz zlata iu juvelov, so njegovi tudi pometali v vodo.. Ponovno so se Španci trudili, da bi te zaklade dvignili. Končno se je posrečilo, da so vodo iz jezera spustili do deset čevljev in ros so našli draguljev in zlata. Nato pa se je španska vlada lotila iskanja sama. Sklenila je pogodbo z nekim I>odjetnikoni, kateremu je izročila izsuševanje zlatega jezera, tako da gotovi del najdenih predmetov izroči vladi. Toda ni se posrečilo jezera osušiti iu podjetnik je vse svoje premoženje pri tem poskusu zapravil. Sledilo je temu še več zlataželjnih podjetnežev, pa nihčo ni uspel. Leta 1914 pa se je posrečilo jezero osušiti in še 50 čevljev globoko izkopati. Pri tem delu so zopet našli ogromne zaklade, toda v pesku iu močvirju se nahajajo še nedotaknjeni zakladi zlatih in dragih kamnov. Zato se je sedaj stvoril sindikat, ki z velikimi parnimi bagerji izkopava jezero in sistematično preiskuje ter jo kakor smo zgoraj omenili že v London poslal najdene dragocenosti. Delo izkopavanj se nadaljuje, jo pa zelo otežkočeno.
Največji slap na svetu šele odkrit.
Na severni meji Rodezije so odkrili veli» ltanske slapove Kalambo. Sedaj so namreč šele dognali da je te slapove odkril že 1. 1913 Anglež Scott-Brovvn. Spremljal ga je kapitan Kelsev. Oba raziskovalca pa sia tragično končala, Kelsey-a je nekoč strgal leopard, Scott-Brown je pa prišel v nemško vojno ujetništvo, kjer je pozne,je umrl. V njegovih papirjih je žena našla fotografijo oudotnih slapov z natančnimi skicami okolice. Na tej podlagi so se podali tja raziskovalci. Iz lega sledi, da imajo tu opraviti z največjim slapom na zemlji. Ako je poročilu, ki prihaja iz Anglije, verjeti, se Kalambo na onem mestu vali v globočino, ki znaša -100 metrov 1 Pri tem moramo imeti pred očmi, da je Niagara-slap le 47 metrov visok, a Viktorija-slap Sambesija pa ^samoc 120 metrov. Petsto metrov nižje tega 400 meterskega Kalambo-slapu se nahaja še eden, ki pa je samo 70 metrov visok. Sambesi je pri Viktorija slapu širok 900 metrov, Kalambo meri le 500 metrov od brega do brega.
NI VEC BOLEZNI N06! DOVOLJ JE BILO TRPLJENJA!
ker Vam bo sol „Snetega Roka" ozdr&tiia vse bolečine.
Ta preparat, ki se v inozemstvu že drrvno z odličnim uspehom uporablja, sestoji iz eseuce, ki se v topli vodi razstopi. Na ta način dobimo ? oksigenom nasičeno vodo, ki jo čudovito dobr a za bo lue noge iu lajša vse bolečine, ki nastanejo vsled ozke obulve, izleči otekle noge in pekoče podplate
Dovolj je, da se mala količina soli »Svetega Roka« za noge razstopi v lavoarju, ki je napolnjen s toplo vodo. V to raz-stopino denemo noge in jih držimo 10 do 15 minut v njej. V tem času prestanejo vso bolečine, ki jih povzročajo ožuljene in utrujene noge, da se več ne povrnejo.
Namakanje nor; v daljši dobi omehča žulje in otiske tako, da jih lahko tudi brez noža in britve odstranimo.
Najtrdoviatnejse bolezni nog, ozebline, oe-koïine se lahko odstran Iz uporabo soli „Sve> tega Roka" za noge.
Lahko se prepričate, ker je sigurno, da se pri uporabi soli ïSveiega Roka« za nogo popolnoma osvobodite vseli različnih bolezni in bolečin, pn Vam bodo tudi novi čevlji ravno tako udobni, kakor da ste jih nosili skozi celo leto. Na ta način Vam ne bode naporno niti najdaljše potovanje peš, kakor tudi dabšo stanie skozi več ur iu ne boste čutili nobene utrujenosti.
Cena za posamezni zavftok soli >Sve-tega Roka« za nogo lo Din. Dobi se v vseh lekarnah in drogenjah, ako pa no dobite, se obrnite na
drogr ia SfiNITflS
ijubllana, Prešernova ulica 5 in Celje.
Samoprodalslec n> oirml|u Kraljevine JHS Kol« i Gsbrlt, drogtrlla „Kadi", Jubotlca. telefon 6-Ï7. |
fe Katoliškega sveta
J. Êedivy:
Krščanski vitez.
Dne 2. januarja t. 1. je umrl v Pragi bfvSl vojaški škof in nedavno imenovani prošt znamenite božjepotne cerkve Stare Boleslave, msgr. dr. Jožes Bombera. Njegovo ime je v političnih krogih dobro znano zavoljo tako ivane Bomberove afere.
Po 29 letni službi v armndi ga je vojno ministrstvo proti njegovi volji upokojilo dne 1. februarja 1926. Pravi vzrok njegove upokojitve je bilo njegovo potovanje v Rim v jubilejnem letu 1925., kamor se je šel zahvalit sv. očetu za podeljeno škofovsko dostojanstvo. Pripomniti pa treba, da je dr Bomberi dal dovoljenje za to potovanje 2. julija 1925 splošni vojaški odbor, predsedstvo ministrstva narodne obrambe pa celo dva dni potem, ko je z odhodom papeževega nuncija iz Prage zavoljo katoliško cerkev žaleče Husove proslave že nastal spor čsl. vlade z Vatikanom, namreč 8. julija 1925.
Po pribodu fz Rima je 2. septembra 1925 poklical k sebi vojaškega škofa dr. Bombero načelnik splošnega vojaškega odbora general Skvora, naslednji dan pa vojni minister g. Udržal. Oba sta mu očitala edino njegovo potovanje v Rim. General Škvorn mu je očital, zakaj se takoj po demonstrativnem nuncijevem odliodu ni javil za bolnega in opustil potovanja v Rim. O kaki drugi krivdi ni bilo niti govora. G. minister Udržal mu je naglašal celo pri zaslišanju dne 3. septembra, da ga je vedno smatral za najboljše kvalificiranega.
G. minister Udržal je naročil polkovniku Eisenbergerju, da jo prinesel polo papirja in črnilo ter je pozval dr. Bombero, da bi podpisal ukaz in za 24 ur opustil svoje mesto. Tega pa škof dr. Bombera ni hotel storiti, temveč je zahteval disciplinarno preiskavo in da se prej obvesti o zadevi tudi praški nadškof, ki mu je podrejen Bombera kot generalni vikar.
Kljub vsemu temu pa je ministrstvo narodne braml>e suspendiralo škofa dr. Bombera dne 5. septembra. 'Coda s tem se gotovi krogi niso zadovoljili ter so zahtevali, da se dr. Bombera restringira. Po zakonu pa so potrebni za restrikcijo trije razlogi. Ker pa niso mogli najti proti njemu nobenih krivičnih dejanj, so mu očitali sledeče: 1. da je izdajal pastoralne smernice podrejeni vojaški duhovščini v klerikalno strankarskem smislu; 2. da se pri svojem potovanju v Rim ni javil pri čsl. vojaškem atašeju v Rimu in 3. da je zahteval »d nekega pqdrejenega lmt. vojaškega du-hoVtilka', da bi mu poslal tajno poročilo o verskih razmerah med vojaštvom. V predpisanem roku 8 dni je dr. Bombera pobil vse očitke. Min. nar. obrambe je doknznl, da je vse njegove direktive vojaški kat. duhovščini izdal v Boglasju s svoj;m načeln kom gen. Škvoro; v Rimu se ni javil čsl. vojaškemu atašeju, ker ima kot vojaški škof generalsko dostojanstvo, javil pa se je rimskemu poslaniku Mastnemu, ki mu je vojni ataše podrejen. Na tretji očilek, ki ni imenoval imena, kar je značilno, je odgovoril, da ni nikdar od nobenega podrejenega duhovnika zahteval tajnega poročila, čeravno bi imel na to pravico po predpisih in obstoječih zakenih.
Ker ga niso mogli restringirati, so mu namigovali, da bi vsaj obolel, cia bi ga mogli euperarbitrirati. Ker pa je bil zdrav, mu njegova vest ni dopuščala, da b - proglasil za bolnega. V tej negotovosti i	cm trp-
ljenju, ki mu je naposled sp	zdravje,
je večkrat zahteva), cia bi s	emu uve-
dla disciplinarna preiskav?	i smel na
časopisne napade odgovor	<iom ,ki bi
ga predložil vojnemu mi	v pregled.
Ali tudi taka obramba m	>iz službe-
nih ozirov «zabranjena. S	jruarja 1926
je bil upokojen proti 1	i z mesečno
pokojnino 2500 Kč. Tak	ončala trage-
dija poi>olnoma nedolž	erala in voja-
škega škofa msgr. dr.	Zgodilo se je
to v času, ko so biii	iičani s čsl. LS
na čelu v defenzivi i	>ili še socialisti
vsemogočni. Akn se 1	odločijo za vstop
v vlado, bodo najbr	etode in frama-
sonski vplivi zanap?	ino onemogočeni.
Smrt ima tako	se mora neresnica
umakniti resnici i	adoma postane ja-
sno, kar se je dr?	.'ečji tajnosti ter da
se marsikaj pol	isto drugačni, toda
edino pravi luči
Srednjevešl	i viteška oprava jo
dičila mrtvaški	a Bombere, kajti on
je bil res vite.	bori za siromake, za
žene in za sv.	iki duševni siromak je
vojak. Ravno	ji so strasti v človeku
najhujše. Pok	ovariši so resna nevar-
nost za naj?	'ga fanta, zlasti, če še
komunistični	.listični agitatorji razšir-
jajo komuni	ikoin o svobodni ljubezni.
S tem, da j jvojim lepim vzgledom, e skrbno pr<	in globokim poznavanjem
mlade dt	k notranjemu verskemu
življenju.	d meri vršil tudi drugo vi-
teško do	zahteva pravo spoštovanje
žene. Sa	/e, kolikim nevestam je nje-
gov vzf	/ in njegovo delo vrnilo že-
nine t:	kakor so odhajali in koliko
se jih	ovanju škofa dr. Bombera za-
hvalit:	padli tako globoko, da ne bi
mogli	i. Ni pa samo delal za katoliško
vero, temveč se Je kot pogumen vitez tudi boril za zmago kršč. načel in v tem boju je tudi padel junaške smrti.
Kršč. srednjevekovni vitez si je mogel nakloniti ljubezen le s samopremagovanjem in trpljenjem težavnega pota v svete kraje. Stoteri obziri na starše, brate, sestre, prijatelje in znance so ga odvračali od pota, a brez nevarnega potovanja in brez tveganja svojega življenja ni mogel pričakovati ljubezni in notranjega miru. Tudi škof Bombera je zvesto služil večni Ljubezni. Razumel je krščanski smisel trpljenja. Znal je, da je trpljenje plezanje po strmi gori k Ljubezni in da so veseli trenutki samo od počitek, da se zberejo nove sile za boj z lastnimi strastmi in s sovražniki ob potu. Včasih sicer rame krvave pod težkim križem, a Ljubezen ne da nikomur na pot v obljubljeno deželo križa, ki bi presegal njegove mcîi. Ce dovolj globoko zajemamo iz polnega ozračja božje milosti, nam je križ sladek in nam napolnjuje duše s tistim mirom, ki ga ne morejo dati vsa zemeljska zabavišča, temveč edino le v božičnem Detetu rojena Ljubezen. Bombera je lil sicer vojak, po činu general, toda tudi general gre težko v boj. Samo molčal bi naj, ko je moral govoriti in samo glavo bi naj sklonil, kadar jo je moral dvign:ti, da je videl in slišal daleč naokrog, samo bolan naj bi bil, ko je bil zdrav, da ne bi videl sv. očeta, pa bi se mu zlate kolajne blesketale na njegovih prsih. Tudi škofa Bombero je bolelo in se mu je krčilo srce, ko ni mogel poslušati prijateljskih nasvetov svojih stanovskih tovarišev in prijateljev, ker bi potem prelomil zvestobo svoji Ljubezni. Niti na misel mu ni padlo, da bi ostal in se ne spustil v boj 1er bi skušal s sofizini potolažiti svojo vest. Vedel je, da moderni svet ničesar tako ne ljubi kot hinavščino, a ta je krščanskega viteza nedostojna.
Krislu odtujeni svet se ničesar tako ne l»oji kakor resnice. Zato se škof Bombera ni smel braniti niti s tako topim orožjem resnice, ki bi mu vojno ministrstvo skrhalo ostrino. Stotine svobodomiselnega časopisja ga je napadalo, obsojali so ga vsled raznih namiga-vanj in nepoznanja -esnice, a deloma tudi iz zlobe celo krogi, ki jih je dr. Mahnič nazival »kat. liberalce«. On pa je molčal. Saj tik pred smrtjo je opominjal Najnedolžnejši, na najbolj krivični način Umorjeni, da »bo vas svet sovražil, ker sem vas jaz odbral.« ln marsikaj se pač more storiti v boju kršč. vitezu, ki hoče s skropolozno doslednostjo v čuvstvovanju, mišljenju in dejanju služit' Ljubezni in Resnici tudi takrat, ko ta služba boli in so drob-tine iz kraljestva resnice bridke. Vzanmjo mu lahko čn-t in možnost obrambe, ne more pa mu človeška zloba vzeti zmagoslavnega venca.
Bombera obhaja zmagoslavje in slovesni >reo,uiem< in zvonovi so doneli kot himna vračajočemu se zmagovalcu. Resnica, za časa njegovega življenja vklenjena v verigo, je že prišla na dan. Celo tisti, ki so ga sovražili, so mu morati izkazati čast. Kakor v njegovo po-veličanje pa se je ravno te dni začela razkrajati tista narodno socialistična stranka, ki ima na vesti preganjanje škofa Bombere. Globoko ponižan je nekdaj tako ošabni vojni minist« -, nar. soc. poslanec Stribrny, ki jo izključen iz stranke. Ko je podpisal ukaz, da se škofu Pomberi odtegne od majhne pokojnine mesečno 300 Kč za škofovsko palico, s katero je Bombera izvrševal svojo oblast in za -kelih, s katerim je klical blagoslov na domovino in čsl. vojsko, takrat pač Stribrny ni pričakoval, da bi ga videl kdaj triumfirati in da bo on sam takrat že prejel kazen za svoje izvajanj framasonskih načrtov.
Bil je duhovnik, ki ni delal razlike med visokimi in nizkimi n je oznanjal Krista z lastnim zgledom. Bil je dober pastir svojega Gospoda; zavoljo nnklonjenosti ali s satanskim namenom izrečene pohvale katoličnnstva ali njegovega duhovskega stanu iz ust visoki! pa framasonskih krogov ni pustil tujemu pastirju med svojo čredo. Sovražil je cezaro-papizem. Bil je vitez Kristusov, ves poln njegovega duha. Zategadelj so se ga bali stolisoči svobodomiselnih nasprotn'kov; kajti v boiu kršč. vitezov ne odločuje šlevilo in Bombera je šel, toda nezlomljiv.
Zastopniki tujih držav, generali, ministri, pehota in konjenica v vojni opravi 1er artile-rija so mu izkazali čast. Bombera je namreč mrtev.
1ежг*1о |e ... Svi&ena obleka oprana z
AVTOMOBILNI HITROSTNI REKORD.
Hitrost 200 km in več ie praktično ravno v kulturnih deželah izredno težko izvedljiva; kdo bo pa spuščal take pošasti po obljudenih cesiahl Tem večja je pa teoretična važnost, da se preskusi odpor zraka, trdnost pnevmatike, razdelitev delov avtomobila itd. Dosedanji svetovni rekord ima Thomas Parry, od 27. aprila 1926 naprej, 275 341 km. Napravil ca je v južnem Walesu, 400 KS motor je bil aeroplanski, cilindrov 12. Campbell in Sea-grave bosta poskusila ravno tam napraviti nove rekorde. Zelo zanimive bodo motorne kons.rukcije. Seagrave misli voziti 147, 250 in 350 km na uro.
Športni teden
Med tednom smo pisali o novi »olimpijski skakalnici« v St. Moritzu, ki dopušča skoke 80 do 90 m. Rekli smo, da bo Mednarodna smuška zvexa njeno uporabo gotovo dovolila, pri olimpijskih igrah namreč. Sedaj pa beremo, da je smuška tfiveza proti skakalnici piotestirnla. Profil ji nc ugaja, n< po predpieih. —'Prav tam, v St. Moritzu, je moštvo Cambridgea premagalo domače moštvo v houk<yu na ledu 7 : t.
O nogometu smo pisali 18. t. m. Dopolnjujemo: češki klub Vršovice bo šel v Avstralijo ln bo nastopal tam z imenom lioiiemian VVanderere. Na Angleškem je prejšnjo soboto pnsoslvovalo 82 igram 092.000 gledalcev; plačali so pa 48.000 funtov vstopnine, to je 13,'ЛХ1.00о dinarjev. Klub Middles-borough ima za managerja sedaj Petra Mac VVil-liama, na mesec mu plača 140 funtov ali 88500 dinarjev. Boj za italijansko prvenstvo valovi sem in tja; v prvi vrsti sta Juventus in Internazionale. — 20. t. m. bo na Dunaju konferenca, ki s» bo pečala z vprašanjem srednjeevropskega pokol«; prišli bodo tja Avstrijci, Ogri in Cehi, povabljeni so tudi Poljaki in Jugoslovani. Razmotrivalo se bo ludi «tališče napram konferenci v Ziirichu 5. februarja, kjer se bodo razgovarjali o evropskem pokalu.
Maori so odšli v Ameriko; vojevaU bodo tam par bojev in bodo odpotovali nato domov na Novo Zelandijo.
V tenisu so Danci premagali Cehe 8:2. — O sprejemu Nemcev v Mednarodno zvezo tenisa smo pisali me ! tednom. Na pismeno vprašanje zveze je odgovorilo 45 držav, naj se sprejmejo na rednem občnem zboru 18. marca. Nato jim je zveza sporo, čila da so sprejeti.
Italijan Valente je prehodil 20 km v 1 uri 86 minutah in 59.2 sokundah.
Rigmilot in Cndine se bosta v petek zopet kosala, a samo v dviganju od tal, enoročno in dvo-
ročno. Poskušala bosta napraviti nove svetovne rekorde.
Svetovni prvak v prosti rokohorbi Lewis je premagal starega svojega tekmeca Munna v 50 minut ali.
O boksu smo pisali 18. t .m. Se nekaj: V znanem Madison Square Gardenu bodo priredili be-nefično predstavo z nekdaj slavnega boksarja Sama Langferda. Star je postal in skoraj oslepel je, pa nobenega denarja nima. Pred 20 in 80 leti niso imeli bokserji takih zaslužkov, kot jih imajo sedaj. Bil je tako prvovrsten, da se ga je ogibal tudi orjaški Johnson. V bojih je nasprotnika zmeraj par-doniral in ga ni hotel takoj z k. o. spraviti ua tla, ker bi sicer ne bil dobil nobenega tekmeca več.
V	plavanju na 880 y v 10 : 32, o katerem smo že poročali, je pustil Charlton Japonca Takalši celih UO metrov za seboj; sedaj bo šel na Japonsko Borg bo pa na Nemško prišel plaval. Komaj je športni svet do sape prišel spričo Cl arltonovt ga rekorda, že se je na novo moral čudili; iz Cliicago je prišla vest, da je plaval VVeissmueller 100 vorilov v 49.8! l'a izborili plavač je bil prvi, ki je plaval 100 metrov pod 1 minuto, in je sedaj spet prvi, ki je plaval 100 yardov pod 50 sekundami. — Za plavanje čez Catallna sta se priglasila tudi Sullivan in Toth, ona dva Amerikanca, ki sta let 19'-!8 preplavala Kanal. Plavanje čez ožino bodo menda malo preložili, ker je sedaj tudi tam zelo mraz.
V	Berlinu se je pričelo 18. šestdnevno kole. sarsko dirkanje.
10. in 11. t. m. se je vršil v Newyorku svetovni ftTtomobilni kongres, ki se ga je udeležilo 53 držav. S kongresom je bila spojena velika avto-mobilna razstava; 45 tovarn je razstavilo 300 vzorcev.
Aviatik Pauly hoče leteti iz Argentine na jug in čez južni tečaj; napraviti l oče zemljevid v merilu 1 : 1,000.000. Pravijo, da je to podjetje zelo drzno. — Vemo, da je letel Franco iz Španije v Argentino. Sedaj ! oče leteli zopet, pa ne v Argentino, temveč na Kubo; to je težje. Z njim bosta šla aviatik Aida in mehanik Rada, kakor zadnjič. — Francosa Bernard in Bougault sla brez najmanjše nezgode s liidroplanom letela iz Franncije v Dakar ob zal; od ni obali Afrike —, nato povprek Čez Afriko in Madrg-^skar, potem pa nazaj v Francijo, čca Kgipet in Tunis; pot je bila dolga 25.000 kilom.
Žepni koledarček 1927
z notesom, vezan v platno, Din 10-— JUGOSLOV. KNJIGARNA y Ljubljani.
Sport
Kelptnrsko in motociklističvo drvtfvo »finva* v Ljubljani ima na Svečnico 2. februarja t. 1. točno ob 10 predpoldno svoj drugi redni občni zbor v goBtiltii Kavčič, Privoz št. 4. Po občnem zboru sc bo vršilo tudi žrebanje, pri katerem bodo žrebali člani, ki se udeležujejo obč-пеца zbora, za kompletno novo društveno obleko, dirkači, ki so dirkali v letu 1920, za kompletni dres. članice za lep namizni okrasek in dame, ki so dirkale v letu 1C2C, za lepo darilo. Kogar bo sreča doletela, dobi krasno darilo brezplačno. Udeležile se polnoštevilno občnega zbora.
LAHKA ATLETIKA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Prejšnjo soboto in nedeljo je verificirala češkoslovaška lahkoatlctska zveza nekaj novih rekordov. Važnejše bomo omenili: 120 v lese Jandera i 15 4, 220 y isti 27.2, 200 m isti 20.1, 110 m isti I 15.5; tek t angl. milja Strnišle 4:24.2, 1500 m Rtrnl-! šte 4:03.8, 1000 m Strnište 2:82. 800 m ftindler 1:56 1, 8£0 yardov isti 1:59.0; 400 m Vykoupil 50.7. Vidimo, d* so v teku na 800 m Cehi ie ploboko doli pod 2 minutama in se približujejo na 400 m teiko zaželiunim 60 sekundam in maui.
Da sc držimo načrta, po katerem smo »e namenili opisali zunanji ustroj in funkcijo vseh delov radio aparata, najprej pač on:h, ki spadajo in ki so neobhodno potrebni za audion, — pridemo danes do anodne baterije. Je to ona pri-tiklina radio-naprave, ki povzroČ4 vsakemu amaterju največje stroSke, če izvzamemo — državno takso, ki jo od nas tirja poštna uprava in pri katere plačevanju menda vsi stiskamo pesti in a e ljutimo, češ: To je davek na kulturo, pristojbina nS napredek itd. Torej, anodna baterija povzroča amaterju periodične večje izdatke, kaUrih se pač ne moremo izogniti, pa naj že sežemo po kateremkoli viru električne energije. 2e pred mcseci, ko smo popisovali funkcijo elektronke, je bilo razloženo, čemu je treba napeljati v anodo električen tok, razmeroma precej visoke napetosti. Da na kratko obnovimo: V elektronki je kovinasta nitka, v katero je napeljan tok iz akumulatorja, da more žareti. Tedaj ko ta katoda žori, izžareva al emitira iz svojega površja cele oblačke drobnih delcev, ki so m-gativno električni. Kroj le žareče nitke je pločevinast cilinder, v katerega je napeljan lok precejšnje napetosti iz anodne baterije. Ta c I nder je nnnda, ki privlači emitirane negativne elektrone k sebi, da tako nastane anodni tok, ki teče od anude skozi telefon, tli pa skozi nizkofrekvenčni transformator, če ga hočemo oin-čiti. Seveda pa je treba ta anndni tok porazdeliti na nekake utripe in tresljaje, da magnet v ilušalu ni stalno pod tem modnim tokom, ker hi sicer membrano potegnil nate in jo drial, dokler bi
anodnega toka ne prekinili. Porazdelitev na tresljaje ali utripe pa povzroča mrežica, ki je navita kot Spirala med katodo in anodo. Če je n.režicu dobila iz antene pozitiven električni impulz, potem pospeši ali napodi negativne elektrone iz ka-tode proti anodi, če pa je prejela negutiven impulz, jim pot proti anodi zastavi, ker negativna elektrika odbija negativno. Anodni tok, ki teče od anode, moremo tudi meriti z miliampennclrom, in napreden radio-amaler, ki mu je do tega da funkcijo svojega aparata točno zasleduje, ne bo ostal brez tega, sicer zelo dragega merilnega inštrumenta. Funkcijo elektronke smo s tem že ponovno ponov.li, ker je to pač princip vsej pre-jemni napravi, a je vendarle še večini radio-ama-terjev nepojmljiv. — Anodna baterija, kot jo kupimo pri trgovcu, je masivna škatla, ki ima na vrhu vdelane pušice, v katere vtikamo in pre-tik.imo vtikalo, zvezano z aparatom. Sestavljena je iz mnogih takozvanih suhih elementov, ki imajo za elektrode cink in oglje, za ckktrolit pa posebno maso ali zmes, ki je več ali manj tajnost izdelovavca. Vsak člen da Г5 volta napetosti, vendar ne moremo pretikati vtikala od člcnn do člena, ker je navadno oddeljen lc vsak trc'.ii ali celo četrti člen. Začetkom baterije jc puščica za minus pol I—J, ki jo največkrat zvežemo z + polom akumulatorja, le včasih z njegovim — polom. Za aparat, za kaUri-ga sestavo smo dali v tem listu navodilo, ima dve vtikali za zvezo z + poli anodne baterije. V telefon napeljemo kakih 60 voltov, kar v največ slučajih zadostuje, seveda so
RADIO potrebščine
* ^^ v največji Izbiri »talno v zalogi pri FRANC BAR. Lfublianet. Cankarjevo nator. 3 Telet. 407
Puljenj nao r Lk"bn°„n,p,apjl!;J!S?,!!ï	lr"l,0M; Lud. Baraga, Lfnbliana
——ОЈГОО Za SMIfflpillilC, dobite vedno in najceneje pri	y
Šelenburgova ul. 6/L Telefon štev. 980
tudi žarnice, ki pri večji anodni napetosti ojačijo močneje in še vedno čisto, navadno pa višja napetost zelo slabo vpliva na kvaliteto glasu, če ne dodamo mrežici ojačevalne žarnice posebna negativne napetosti. Za audion pa rabimo vselej nekaj višjo napetost, ki pa je različna za razne tioe elektronk in katero določimo s preiskušanjem. Naj velja kot pravilo, da ima audion tedaj pravilno anodno napetost, kadar najlažje uravnamo reakcijo z reakcijskim vrtljivim kondenzatorjem. Ako je audionska anodna napetost previsoka, tedaj nastopi reakcija sunkoma, brez pravega naraščanja jakost , istotako se žvižg nekako vtrga in prejem je v hipu žihak. Ako pa jakost prejema polagoma in stopnjema narašča ter nato počasi preide v žvižg ali šum. ki se pa tudi polagoma i'gubi, ko kondenzator zopet razklepamo, tedaj je anodna napetost za audion pravilna. Anodna baterija, ki je skrbno sestavljena in zalita z katranom, nam
MALI OGLASI
Vsaka drobne vrat co l-SO lin »U vsaka besedi SO nor Na|man|il og as 3 a'I S ■ In. t ylasl na Jevct vrstic se rainni Jo vlie. Za tdgov r am c Na vprašanja lirez znamke ne odgovir); ma I
ОВМШННШВМШИВНИШВаВПвИЕШ
slov. in nem. korespon-dentka. zanesljiva raču-narica, dobi takoj službo na deželi. - Naslov pri 322.
ELEKTROMONTER
vešč vseh instalacijskih upravi lista pod št, del elektr. stroke, izpra-
traja več mesecev, če jo varujemo pred vlago in jan kurjač in strojnik /a predvsem kratkih stikov, ki baterijo v najkrajšem parne kotle, Diescl-mo-času uničijo. Pregledati oziroma premeriti moramo torje in parne turbine — po večkrat baterijo od člena do člena, pravza; rav ;jčc mesta. Ponudbe pod od pušice do pušice, in kjer je napetost prav »Strojnika 285 na upravo, nizka ali je sploh ni, tedaj moramo te mrtve člene —	—
sklen ti ali zvezati z bakreno žico, ker sicer stav- PRODAJALKA
ljajo toku velik upor. Tudi se zgodi, da povzročajo meš. stroke želi mestu v s stanovanjem, na Go-baterije neprijetno, včasih kar neznosno šumenje, trgovini s 1. februarjem renjskem, blizu Ljubljane, tedaj pa moramo oba pola zvezati med bločni kon- ali pozneje. — Naslov v manjša zaloga, p r o d d denzator s kapaciteto od 1 do 2 mikrofarada. upravi pod številko 270. »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18.
Meš. trgovino
Res, da dvo- ali trožarnični aparati porabijo j ' itd a rtVTV prav malo toka in baterije ne preobremene, doč m	UKALIINlft.,
pet- ali celo osemžarnični požro toliko toka, da	absol. trg. akademik c
sc baterija v prav kratkem času izrabi in opeša,	prakso, samostoj. knjigo-
Če morem vporabljati baterijo za dve žarnici Sest	vodja, bilancist, organi-	Kompletno pletilstvo sli (
mesecev, mi ta gre v nič že v 14 dneh, če jo ra-	zator, sprejme takoj pri-	posamezni stroji poceni
bim za šest žarn c Zato si »veleamaterji« porr.a-	merno mesto pod ugod.	naprodaj: 1 stroj, nov, 8
gajo tako, da si nabavijo akumulatorsko anodno	pogoji. — Ponudbe pod	ključev (Acbtschioss) 8/80
baterijo, ki jo regenerirajo ali napolnijo vsakokrat,	»Ekstlstenca« na upravo.	z brezštevil. vzorci in
ko se jim izprazni. So te baterije prav praktične	_	~ .,	brezplačen pouk. Pletilni
za one, ki imajo priliko za polnitev pri rokah ali | ГЦ. ПОГПОСШК	stroii 6/80' 6I10,
celo v hiši. Stanejo nekako trikrat več kot na- 3 1	5'50, vsi v dobrem stanu,
vadne, a trajajo vsaj osemkrat dalje. Vsak šum od	vsestransko verziran, de-	\ krtačni stroj (Ratthma-
baterij je pri njih vporabi izključen, in enostaven	ber prodajalce in 'u\ >žb.	schine). 1 stroj za seši-
račun pokaže, da pridejo prccej cenejše od na-	aranžer, išče s'užbo takoj	vanje pletenin nov in
vadnih s suhimi elementi, četudi bi morali polni-	f1« pozr.eje. Ccnj. pomid-	preizkušen, najbolj tvrd
te v prccej drago plačati. Dobe se tudi železo-ni-	he upravi pod štev. 312.	NaSlov v upravi 6t. 263.
KLAVIR, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi pod št. 301.
Prodam psico
1У) letno, male pasme, dober čuvaj. Novi Vod-mat, Zaloška cesta št. 36.
Krasna JEDILNICA in SPALNICA
svetla, ceno naprodaj. — Poizve se v Sodarski stezi št. 2 (4. hiša nad cerkvijo sv. Florijana).
RADIO-APARAT
za dve žarnici, najmoder. konstrukcije, vsa Evropa čisto in glasno, za 1200 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 299.
nova, visokopritl, iUdd z vsemi pritikli-nami, naprodaj v predmestju Ljubljane - Sto-žice. — Pojasnila daje F. .ГСККО, Črnuče -Jcžica.	115
Hrastovi stoki
srednje debelosti, naprodaj v vsaki množini. Pojasnila da: Markič Peter, Strahini 54, p. Naklo.
na upravništvo pod šifro »Vesten« štev. 269.
Mladenka
precej drago plačati, kla«te anodne akumulatorske baterije ki so še рд^ЈТ srednje" starosti, trajnejše in le malo dražje od svinčei ih. _ I red	стг.д
dvemi leti je prišlo v navedo ali v n.odo, da si amater sam zloži anodno bater jo iz posameznih baterij za žepne svetilke. Res, da jc nabava take baterije nekaj nižja, ali že čez nekaj mesecev se pokaže, da se je amater ž njimi vrezal. Pogosto se zgodi, da posamezne baterije ne trajajo niti tri tedne, a redko dosežejo dvomesečnT starost. Če damo za 60vo!tno anodno baterijo 250 Din in jo rabimo šest mesecev, moramo dati za 15 žepnih baterij 90 Din. in to v šestih mesecih trikrat, kar tnese 270 Din, a navadno še mnogo več.
Najenostavnejše se izognemo tega zares precej obilnega izdatka, če si mesto normalnih elektronk omislimo dvomrežne. Za te nam nairreč zadostuje anodna baterija z napetostjo 12 voltov, ki jo sestav.mo iz treh žepnih baterij. Zadnjo baterijo moramo v toliko razdreti, da pridemo do polov posameznih treh členov, ki so v bateriji, da n^oremo regulirati napetost po Г5 volta. Četid; izdamo za dve dvomrežni žarnici nekako 100 Din več, si j h prihranimo takoj, ko nam ni treba izdati za anodno baterijo 250 Din, ampak le 13 Din. V enem letu s tem prihranimo kakih 4C0 Din, in č.tudi je jakost prejema z dvomrežnimi žarnicami za spoznanje šibkejša, je pa zato prejem mnogo mirnejši in čisteiši. Pri velikih aparatih je stvar z dvomrežnimi žarnicami težja in jih ni nasplošno odsvetovati, ker jih menda ne morejo še tako eksaklno izdelovati kot enomrežne.
LUMIVWI
UČENEC za knjigo, veško obrt se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši Več se izve pri AIoj?i n Zorič, papirnica, knjigovezn., ICrško.
Za povečanje in razširjenje dobro vpeljane trgovine se sprejme
DRUŽAFNIK (-ica)
z okoli 50 tisoč dinarjev v sodelovanje. Ponudbe pod: »Lepa bodočnost« iter, 2S7 na upravo.
"POMOČNIK f-CA)
FrankTuri a. M. 428.6, Brno 441.2. R m 454T5, Lan- se sprejme v trgovino z - - - •	mešanim blagom na de-
želi. Reflektira se le na dobro moč z letnimi spri-Breslau. 11.50 Bee.hovenova 3 simfonija v'čevali. Ponudbe pol št.
ГПООВАШ.
Breslau 322.C, Praga 348 9, Leip/.ig 363.8,
S jiLeig 4U8.8, Berlin -163.9, Dunaj 517.2.
Nedelja, 16. januarja:
,	,	PRODAM HIŠO
i3če službe kot SLUGA , . .. , .
ali VRATAR. Ponudbe na dezcli',v	sta"
nju, v sredini Logatca —
po želji tudi nekaj zemljišča. Več se poizve pri Antonu Urbanu, posestn., D. Logatec, Martinhrib 24 17 let, želi mesta trgov t "	,, ,	.
učenke špecer. stroke v LeP Pes (dcberman) Ljubljani. - Nas'ov pove čistokrven, enoleten, radi uprava lista pod št. 309. preselitve ceno naprodaj.
Ponudbe pod »Doierim štev. 278« na upravništvo
Železna. BLAGAJNA
obi. Wertheim, îe dobro ohranjena, naprodr>(. V«;č se izve pri RÔTTEL v Podzemlu, pošta Gradac, Belokiajina.	245
v večjem promet, kraju Dolenjsko, ob železnici, s stalno vodno močjo — se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Naslov v upravi lista pod štev. 8.
STROJARNA
z malim posestvom v večjem kraju Doleniske, se pod ugodnimi plačilnimi poboji proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 9.
10—15 va«o-ruhrske-
KOKS
rresiau.	uct/.uuycu">o « oiiuiuuiju » ------- -------- ---- -— , . .	.,
Es-duru. 15.45 koncert. 17 v spomin R. M. Bilke.! 273 na upravo »Slovenca« f^koksa^ iz ^prvovrstnih 22.15 prenos iz športne arene: rezultati teka na j ~'x 100 km. - Praga. 9.30 prenos iz cerkve 11 mati- [$Qg gg $0|}бГ1СЗ ceja. 15.30 oratorij »Sv. Frančišek AsiškU. ""
koksarn z nad 7ГОО kalorijami, se proda ugodno franko Zagreb. Ponudbe
рГмп večer - Leipzig. 8.30 orgelski koncert. 12 katera bi bila tudi pri na upravo »Slovenca« pod ' ,	___1	,.i„f.;. 10 .. -oio.i,,;.' otrocih (Kinderstuben- šifro: »Za gotovo« 112.
20
moderne skladbe za čelo in klavir. 19 o relativi-	1п/ Рш јо
—.—on,', bnn,.ri _ I^ranl.turt. 12 in 17 madehenk - Dr. FULJU,
lnvlrsUi trio 21.RO Zemun, Magistratski trg.
tetni teoriji. 20.15 konceri. koncert. 19 iz knjig. 20.30 klavirski trio. 21.30 kuncert ženskega zbora. — Brno. 9 cerkvena glasba. 10 mal meja. 19, 20, 21 koncert — Langcn-berg 20 orgelski koncert (iz Recklingshausena). 22.30—23.80 lahka godba. — Berlin. 20 30 večer Straussa in Launerja. 22.30—24.30 — Dunaj. 10 deški zbor. 11 in 16 koncert 18.10 komorna glasba. 19.30 opera »Hassan, der Schwarmer« (uglasbil W. Kienzl).
Prnodeljek, 17. januarja:
Prodam
Boljša družina iiče dobro
GOSPOLINJO
Breslau. 16.30 ruska glasba. 18 o iznajdbah	pZtČL^ «Č
b odkri jih. 20.10 Feliks в|ип Lere iz svojih del.
^Sl^^VEti^ iVS^â 23S na upravo lista.
UČENKA	več hrastovih, orehovih
za trgovino, po možnosti in mehkih spalni in ku-železn. hči, se sprejme, blniskîh OPRAV. Josip Pisrn. ponudbe na upravo Kurnik, Zg. Šiška št. 51. pod: »Vestna deklica«. Delo solid. Cene nizke.
Naprodaj poceni velik
der 4. Armee - Wiener Illustr. Zs'tung - (Jnte.r-orti^ier Z'itung - Vo'k u. Heer, vse novo vezano, se proda. - Ponudbe na j upr. »Slovenca« podruž. Celje. — Tam so tudi knjige na ogled. 230
Premog - Orva
ILIRIJA, Krrlia Patra trg 8. Telefon 220.
ZIMSKA "jabolka
od 30 kg naprej, franko kg 2.50 Din, razpošiha f.oče, brutto za nelto, D, Kir.TZEL, Sv. Jernei, pošta Loče.	It8
La ene frontne
in rtruea krmi,a
nudi naj™ >eje
4. fOlH, иШИАКД
Reslieva cesta 24,
veletrK'Vl'ia ž1 n in mlev-skili Izitn kov.
Lepa zim. SUKN TA
(črnomodral in lep FRAK s telovnikom, naprodaj pri Franc Tekavcu, kroj., Poljanski nasip 8. 335
HI?A z vrtom
2 orala zemlje, za 25.0"0 Din naprodaj 10 min od kolodv. Trbovlje. Na-1 >v v upravi lista pod St. 303,
15 m' jeiovih" DESK
tri leta starih, 25 mm močne, 25—<0 cm široke, naprodaj. Cena po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod št. 320.
Fïet. stroj it. 0
36 cm dolg, skoro nov, se pro^a. - Istotam se lahko brezplačno uči Naslov v upravi 8t, 33i.
Maserka, izvežbana,
s koncesijo, se priporoča. - Ad. Vodeb, Rimska 2/1. ^
J^fil/frŠ sc sprejemajo IVUVIII v delo in popravilo, vata v cufanii. Rožna ulica Stev. 19.
Restavracija
»Zvezda«
▼ Ljubljani
pod novo upravo se priporoča cenj občinstvu za obilen obisk. Sprejemajo se abonenti. Dobra hrana in izborna pijača. - Najboljša postrežba. 240
Kovtri
od 153 Din naprej, vata od 10 do 40 Din. - Rožna ui. 19 (Sv. Jakoba trg).
Lisičje, zajčje in druge kože
od divjačine kupuje po
najvišji ceni
P. SEMKO, krznar, Ljubljana, Turjaški trg 1.
Gostilničsji !
naročite si takoj za čas volitev
brezalkoholne pijače pri »Podravski industriji, sadrih izdelkov«, Mari- j bor, Koroška cesta St. 1.
štampiije
S. PETAN. Maribor.
Nasproti glav kolodvora Zastopnik in potnik za muzfral. instrumente
najboljših tvrdk iz Italije. Sprejema ludi popravila.
JOSIP PETROVIČ Pod Traačo 2, Ljubljana.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Karo! Florjančič
V CELJU Cankarjeva cesta 2
(poleg davčnega urada)
tnctalneUe ek-klrl^nih na [iiav 7,u 1пЛ In nnirnn. tele ronov zvoncev radio ai>a ralnv Poornva elektromotorjev in VHakovrHtnlh eleklrl nlh naprav.	V
/nloKi: lestenci, nvetllke. Ilkalnlkl, inotor.1l. Atevel. iarnlce Itd. In ves elek ro-inaterljal. ToOna posl režim! Nizke eunel - Proračuni b r e г n 11 0 n o I	SIM
KLAVIRJI !
Tovarna In taloxa klavir»
Jev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tnili lastnih c.ilelkov. I'osahen odilelek га popravila 1'Klaševanje in popra vila za (ilasli Matico. Kon-seivatorij in ла ilriiRe in-stltiiiv so izvršujejo od moje tvrdke. - To^na po slreiha. zmerne cene. tnill na ohroke. — l/delorale« i klavirjev K. WAltlIINKK, Ljubljana. Hllšcrjeva ul. S.
ПШ dr. G. FICCOLI
Ljubljana, Dunajska cula 6
prX žeiod^no îinhîuro
katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. Naro. la se toćuo izvršujejo
izdelogainica tambur.c
Žimnice
modroce. posteljne mreže, želez postt-lie Izložljivel. otomanc. divane to druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku. Kiekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma)
Sls ih EZ. Hm
priporoč i kot ata ra izdeloviilnica svo.lt> nallniljšo tainburice vseh vrst. — Cenik' na razpolago.
6U!Sî;lf<RJE ÏN П RÎÏÏ3 1JE
ugiašulem. popravi.1 m strokovno In ceno! Tudi potujem! Naročajte po dopisnici za
G. Ju à «t h, L ublfanr Wol ova ulica I !
j Frezalkohol. sokove
nudi »Brezalkoholna Pro-I dukcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/a. • Zahtevajte ceniki	337
Električna zadruga
na Dobrovi pr! Lfubliani
ODDA V NAJEM svojo
električno
zago
Pogoji so na vpogled do 20. januarja t. 1 v Občinski pisarni na Dobrovi.
Preklic.
3. Sttpii
Slsck
priaroia tai|ia
ntiirtur.ce, t et litur». «trune. >•1* In t a ntrebitlm <o »'» fltiblla
лјг^гт, 0dll>o»n na paril» Cen ki Iranko. riuta»'
Vinotoč
»GRAJSKA KLET<-
(prej pri Fridrihu), Mestni trg 13 — priporoča dobra pristna vina: črno. belo, namizno lit. Din 10
—	rizling, traminac, rdeči haloški burgundec (nekaj posebnega). Na razpolago ludi kava in čdj.
-	Čez ulico po dogovoru popust.	325
MLEKAF4A IŠČE
stalnega odjemalca namiznega masla po zniž. cenah. Naslov v up-avi »Slovenca« pod štev. 330
Komur je kaj kredi» tiral moj bivši natakar Rista Paravinja na moje breme, naj mu ne izroči denarja, ker bom kljub temu iztirjal sam.
Ivan Kajne
gostilničar Ljubljana, Sv. Petra o. 71.
Pozivam
avtorja na me naslov« ljenetfa pisma, naj se v bodoče ne podpisuje e »Tina« in naj v obče podlo pisanje opusti, k°.r ga bom sicer kot hinavca in obrekovalca iavno ožigosal, pa naj bo kdorkolL	332
Ljubljana, 13. I. 1927.
JUGOVIC VLADIMIR.
proslava (ob 70 letnici). 1915 prenos Iz Weimar-skega gledališča: Verdijeva opera >Moč j sodeč. —
VRTNAR (samski), iz-urjen v vseh panogah, s
posebno pripr. za gostilno, in večja množina pletenih
Frankfurt 18.40 (19) Kienzlova opera >Evan- sprieevali, se sprejme s i7(îplanih geljnil« (prenos iz opernega gledališč?. — Brno. i, јеђг> za graščinski vrt. 19,20,20.30,21 koncert. — Langenberg 20.15 Beet-. Nasiov se izve v upravi L;ubj;Bnai
„	. , , „ ... , . . ,	na sAchtschloB-
î	î; f?br- za ^aîcinskt vrt.	strojua _ L\ZAR,
- '"	Naslov se izve v upravi	? s„v,i;.„0 Ji;?, in
hovenov večer. - Berlin. 16 Edvard Stucken bere	„Slovenca« pod št. 311.	L!ubi'ana'
iz svojega romana »Die weissen Go terc. 18.10 iz------ —
tehnike. 18.35 o KanioW filozofiji 20 muzikaličen	prtspodarii, gospodinje!
1. —	Kadar
fgrokaz »Der Kuhreigent (uglasbil XV Kienzl). —	Kadar potrebujete
Dunaj 11, 16.15 koncert. 18.40 o elektrif kaciji kakega POSLA za hišno-železnic v Avs riji in sosednih deželah (preloženo gospodinjska dela, obrni-
od 10. t. m.). 20.05 koncertna akademija.
te se na »Posel ko zvezo« - Ljubljana Stari trg 2,1. Za odgovor znamkol
Torek, 18. januarja: Breslau. 16.30 kcncert. — Praga. 12.15, 16.30, 19.35 koncert. — Leipsig. 18.06 Iz novih knjig. 20.15
koncert. 22.15-24 lahka glasba. - Frankfurt. 17.45 . d . . 20 0Q() vrta je en oral. V mestu Th. Mann: »Die Buddenbrooks«. 20.15 snmfon. kon- ______
D—____tL. S(> it* 1f>T nnçfaia Jitnnlia
Družabnika
Naprodaj hiša
na prostovoljni javni dražbi 6. februarja 1927 ob 2. uri popoldne. Hiša je v sredini mesta Mala Subotica s 4 sobami in pritiklinami ter z gostiln, pravico. Vsa gospodar, poslopja v dobr. stanju.
cert. — Brno. 19 komorna glasba. 21 koncert — Rim. 21 prenos iz gledališča. — Langenbcrg. 20.15 prenos iz Dfisscldorfa (otvoritev.) — Berlin. 16 Iz knjig. 20.30 Beethovenov večer. — Dunaj 11, 16.15 koncert. 19.10 esperantski, 19.30 angleški tečaj. 20.05 Schubertov večer.
Din, se sprejme. Ponudbe	ie	postaja, župnija,
pod »D.užabnik« St. 25i	1------J "
na upravo »Slovenca*.
QnhïlHpïl pelina >n	občina
OUMal !Ua poštena, z	Medjimutie, ki daje vse
županstvo itd. Prikladno za gostilno, trgovino in mesnico. Lastnik mestna Ma'a Su otica,
daljšimi spričevali, vaj'!- informacije, na pospravljanja, pranja in likanja, ki zna tudi
195
žaga
Sreda, 19. januarja:
Brcelau. 16.30 koncert. 18 iz knjig. 19 o ume-	perilo zašiti, naj se po-
vanju upodabljajoče umetnosti. 20.15 komorna	nudi v Ljubljani, poStnl ' v dobrem stanju, poleg
glasba za pihata. — Praga. 12.15, 16.30 20 koncert,	predal St. 79. 341 dežel, cc.ste Treb ljevo—
—	Leipzig. 20.15 peje in reci'acije 22.15—24	. I Litija, 5 km od kolodv. lahka glasba. — Franfurt. 20.15 vijolinski koncert. I kontoristïnja j Litija, naprodaj. Po-21.15 spominski večer za R. M. Rilke-ja. — Brno.	ki obvlada slov. in nem. leg žage je stanovanje, 3 19 koncert 20.40 Schubertove pesmi. 21 koncert,	brzopis, urna stroj piska, orale njiv, okoli 11 ora-
—	Rim. 21 koncert. — Langenbera. 20.15 koncert,	vajena vseh pisarn, po- lov travnika in blizu 14
—	Berlin. 20.15 o sprejemanju oddaljenih postaj,	slov, tudi knjigovodstva, oralov gozda. Cena po 22.30—24.30 lahka glasba. — Dunaj 11, 10.50 kun-	se iafcoj v tukaj, irgovini dogovoru. - Več se izve cert. 19 francoski. 19.30 angleški tečaj. 21.05 vesel	spretne. - Ponudbe na pri Francu CERNE, pos.. večer, nato lahka glaaba. 1 upravo pod: »Traino«. iReka 19, p. Litija. 233
«шшпшшшт
S SîanGVGwa g
Dve mirni osebi iščeta stanovanja
s kuhinjo v bližnji okolici Ljubljane za 1. marec. — Oglasiti sc je na upravo lista pod številko 279.
2
sprejmem na stanovanje. - Naslov v upravi žt. 334.
soba in kuhinja, se odda zakoncem brez otrok Rožna dolina cejta V >33.
iKdo proda ?
Stelaže in omare kupim. Naslov v upravi SL 338.
HLODE
HRASTOVE in BUKOVE, k n D o j c parna žaga V.SCAGNETTÏ, Ljubljana
Vsakovrstno
v Levaincih pri Ptuju, ob cesti, obstoječe iz lepe zidane hiše, kleli, skednja in hleva za 4 glave živine, njive, pašniki, travniki, vili in vinograd, rodovitna zemlja, bsî^ie p.u-a.-a u Ëetrlett, 20. a наг,а i&2i «it 9 ur. j,rS o lajtcm scj«s o Ptuju, soba §'.6 a a nizko cm	Zcs o HTjatfen na^m!
Mag. št. ad 32.743/26/ref. XVIII.
po najvišjih conah emu, luveltr Liubljana VVolfova ulica «lev »
PISALNI STROJ
dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi it. 339,
Prijava psov.
Vse pse na ozeml'u mestne občine ljubljanske, ne izvzemši
Barje, morajo lastniki oziroma rejniki prijaviti mestnemu magistratu v Ljubljani radi vpisa v pasji kataster.
Vsak lastnik, oziroma rejnik psa mora prijavo, ki se nanaša na datum poleženja, spol, pasmo, barvo ter uporabo psa (za lov, luksus itd.), izvršiti ustno na'kasneje do 31. januarja 1927.
Kdor si nabavi psa kasneje tekom leta, ga mora prijaviti takoj po nabavi.
Naj kasneje tekom 3 dni je prijaviti mestnemu magistratu tudi vsako premembo, ki se tiče psa, posebno vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetno povrnitev ter preselitev ali oddaio psa drugemu lastniku, oziroma rejniku.
Za vsakega psa se mora ob priliki prijave nabaviti pasjo znamko za 1. 1927. ter plačati občinsko takso v znesku 100 Din
Mladiči morajo dobiti pasje znamke takoj, ko so sposobni za samostojno življenje, ne glede na to, koliko časa so pri psid.
V smislu določila § 4. zakona z dne 12. avgusta 1922. U. 1. št. 429/131, plača vsak zamudnik pasjo takso v dvojnem znesku. — Nove pasje znamke za leto 1927. izdaja popisovalni urad mestnega magistrata ljubljanskega (Mestni trg štev. 27, II. nadstropje, vrata št. 46), kateri sprejema tudi vse prijave in naznanila.
Takse oproščeni so le psi-varuhi, ki so na verigi. Če je
smatrati psa za čuvaja, to je za psa, ki jc za varstvo^posestva potreben, odloča mestni magistrat. — Zategadelj je do dne 31. januarja 1927 prijaviti tudi vse pse čuvaje. Lastniki, oziroma rejniki, katerih psi so bili kot čuvaji oproščeni pasje takse že leta 1926., morajo najkasneje do dne 31. januarja 1927 prec'lo> žiti pcpisovalnemu uradu mestnega magistrata tudi oprostilne odloke. lastniki oz. rejniki psov, kateri bi do 3!.. januarja 1927 l-.s izvršili predpisanih prijav, bodo na podlagi določila S 63 zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177, kaznovani z zaporom do 2 mesecev, oziroma z globo do Din 3000._.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI
dne 12. januarja 1927.
»?
SPECTRUM" d. d.
B	I\Z. HOPlSTA, DUBSHY IN KBSTIĆ
■	tvornlca oflledal In brnScnega »tehta
*	LJUBLJANA Vil
"	Medvedova ulioa 38. telefon 343
®	Zagreb, Beograd. Ostjeli
™	SredUnJ ea: ZAGREIi
д	Zrcalno steklo, uortalno sleklo, maSInsko steklo
m	Б-6 mm, ogledala bruften« v vseh velUostlh In oo-
■	llknh, kakor tudi bruSenn peo'.orne Sipo, Izbočene
■	ploiAe. vsieklevanje v med. Fina.navadna ogledala
■
■ ■ ■ ■
H
■ииопшиаашввиввиапвнаиима
Zato!
opažate, da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo manj pozornosti, kot ste pričakovali v začetku?
ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka : Kdor ne nglafuje, ne napreduje I
Preselitev trgovine.
Uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino t nbicKi'ini un munnfakturo, ki je bila na Starem trgu à t. 8
preselil na Galusovo nabrežje šl. 89
(poleg St Jakobskega moslu).
Zahvaljujem se cenj. občinstvu za dosedaj izkazano zaupanje in prosim prijuzue naklonjenosti tudi nadalje.
Se ljubeznivo priporoča	£
IVAN SAX. i
^^■itiau.tj'.L I imi» аеЈ^Ј.ЈЈ-Ј.ЛЧУ-ЈИIIIM'J II I IMI M11! Ч1 ИЧМ "1 TTTIiHII' IIHdMr
na .Jlall oglasnik
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob
a Viuï *	vsaki prilikil
a5do » '	■	"e-	• - 1 •
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča našim pevskim zborom:
Adamič B.: Nočne pesmi sa uirki glas s klavirjem.
Din 24.—.
Adar.iiè K.: Slovenski akordi. Moški 'n mešani
zbori I./II. zv. à Din 80—, Aljaž J. Mešani in moški zbori I.piTI -.v. (TI. -«.
razprodan), à Din 10.—. IX. zv. Din 16 Bajttk M. Zbirka slovenskih narodnih pesmi IV. zv. (moški, mešani in ženski zbori) Din IG —
—	Slovenske narodne pesmi za tamlniraški zbor in
petje. Din 24.—.
—	Bom šol na planince. Potpuri slovenskih narod-
nih pesini za tamburaški zbor. Din 20.—.
—	Na Gorenjskem je flrtno. Potpuri slovenskih
narodnih prsmi za tamburaški zbor. Grum A.: Kupjeti za en glas s klavirjem. (I. Kranjske šege in navade. Din 6—, II. Učeni Mihec, Slabi časi Din 8.—. III. Nezadovoljne!, To zares užitek ni. Din 8.—.) Hladni!; Ign.: 10 moških zborov v narodnem tonu. Din 20.—.
Najpopolnejši STOEWEB
šivalni stroji
,-o ilvtii«, kro sče In iet-lier:» t«r гв usiiii dom Preden (I nafco« stro , сцг-te si tO Izrttlnos! ЛГ1 tviflld
LBARAGA
i.lubt nnn Selanbiii govf) ulica it. 6/1. ЗгегО'аСеп pouk IS I. 'amj.
Telefon «ev OSO
7 O. Z. LJUOlJAftA
Tovarno: SlomShova ultctt 10 Prodajalna: DuiiaMta cesta 14
(hiša g. Miithian, poleg trgovine s^hne.'der & Verov^ek)
Oljnate, suhe in lunctnišhe barve, Flrnež. Cehi. sStHershi ln inlzarshi bltil. PlcsitarsKi, ildarshl ter CopKt za umet-nlhe. Tcrpetiftn, harDoHnirf, iDliitdcnat. Prašno Iu »iru! no oi|e. i, lovec 1.1 d.
Tosap. no
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
tir alnicn in tvornlca poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6,11
priporoča
svo jo stalno ve liko zalogo mnogovrstnih satda-konti, iLtriiC, jourtia-lov I. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške, bloke i, t. d.
Moviiji za pimo гобо
se išče kot voditelj manjše tvorn'ce v Sarajevu. Plača dobra, nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod »STROKOVNJAK«	St. 256
ш.
tovarna za izdelovanje liker, dezertnili vin iu sirupov
РЕагшог, pscsisua c. %
izdeluje in žge vse vrste likerjev: Vormout-vino, Marsaleta, konjak, punč. Maršala, ma-linov sok, rum. ?ganje in druge. Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. - Zahtevajte ceniki
Štev. l4o9/reI. IX,	323
Ril Z PIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
mizar, del z okovjem vred ter dobavo in polag. parket, podov
za novo 80 stanovanj, hišo na Ahaclievi cesti v Ljubljani. — Vsi potrebni razpisani pripomočki in podatki se dobe počenši z 20. jan. 1927 med urad. urami v mestnem gradbenem uradu, Lin-garjeva ulica Jtev. 1/1П.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 25. januarja 1927 do U. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dhe 15: januarja 1927.
Trgovske knitao to fr'lsko zirerke!
A. Janežič
Ljubljana, Florjanska ul. 14
Knpflovezntca, fndus«rl|a šotskth zvezkov iu trgovskih knjig
Prvovrstni izdelki!
Nizke cene!
sprejme izurjene moči za specialna dela pri izdelavi NOGAVIC (A ulstosserin, Kcttlerin, Repar,?ie-resin) kot PREPDELAVKE. Potni stroški sc povrnejo. — Ponudbe na IVANA BRAUN, Maribor.
ртвпшвшшнвишшшвм s
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Italijansko-slovenski slovar
Nad 400(4) besed r. bogato rrazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. t>r. Joeip V«ljav<-c. Cena voz Din 7u
Slovensko - italijanski slovar
»r. Josip Valjravec. Cena rez. Din 6o'—
ii—mirni ................................................................................................niiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii иииммигп
Išče se za tako)Sn|i nastop za trgov, z meš. blagom
poslovodkinja
katera Ima pravico samostojno voditi obrt. Naslov
pri upravi »Slovenca« pod številko 207.
Prosîovoïma prodaja
•	oziroma
parcelacija posestva »Prenuš dvor«, Zbelovo pri Poljčanah.
Radi preselitve se prostovoljno proda ali v ccloli, ali pa po parcclah posestvo »Prenuš dvor« v ob"sni Zbelovo, oddaljeno tri četrt ure od Poljčan, v bližini glavne ceste v smeri Poljčane-Konjice.
Posestvo meri okroglo 45 oralov in obstoji iz 16 oralov lepega gozda, dalje vinograda, sadonostiika, njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa enonadstropna hiša z mlinom in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samostojna manjša gospodarstva.
Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivam« Fermevca, odvetnika v Ptuju.
Pojasnila na licu mesta se dobijo pri upravi »Prenuš dver«, ali pri posestniku g. Josipu Grosekit, Zbelovo št. 48.
Prodaja, oz. parcelacija na licu mesta v Zbelovem se vrši na Svetnico, 2. februarja t. 1. in v nedeljo, 6. februarja. Začetek vsakokrat ob 1 popoldne.
Interesenti se vabijo k tej prodaji!

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena inati, stara mati in teta, gospa
Marjeta Koman roj. Mcdic
danes la. jan. t. 1. ob 3 zjutraj v 75. letu starosti po dolgotrajni bolezni, previdena s sv, zakramenti ndrno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo 16. jan. ob 3 pop. iz hiše žalosti, Opekarska cesta 12. Lljubljana, dne 15. januarja 1927.
Žalujoča rodbiua KOMAN in sorodniki.
y*lhV?[Л Vsem prijateljem In znan- * £.UlaVCflU> cein, ki so nam za časa 'aH bolezni in smrti naju ljubljenega očeta, r4 gospoda
Hvala Matija
stali ob strani, izrekava svojo najprisrč-nejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 15. januarja 1927.	И5
Žalujoča Just in Zora Hvala.
Шлш
'eot
ne rani ввмпе reW> me, lier je ssgarR«-« ofcro'ovanjc, inwïttosi ln varCnesi He artorcotrila p«« vsakomur mana
Nejno vej.4 moctell <©257 dospe i ter premptno doiiarljiri od sklad ii* fiâmes* zsstopsira
ki.	Vsi rezervni doli promptno dobavljivi iz tukajšnj^gn skladišča.
O. Ш1Ш,	МШПCïû

Sir H. Rider Haggards
Hči cesaria
88
'■■«s ■
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jo s. Poljanec
Samo oseminštirideset ur sem bil poveljnik, da Sem v največji naglici le za silo podučil svoj« lolco-strelce v rabi orožja in boju; v tem so imeli malo znanja, dasi so bili jako pogumni; kmalu se jo ponudila ugodna prilika, da so rabili orožje v resnici, in z ugodno priliko ne. rečna noč, ki je še sedaj znana med Španci kot noehe triste. Popoldne pr°-d tist? nočjo se je vršilo v palači vojno posvetovanje; oglasil sem se tudi jaz in povedal, da sem prepričan, da se nameravajo Tjuli umaknili iz mesta, in sicer v temi, ker drugače ne bi venomer zasipali jarkov. Na te moje besede jo odgovoril Kuitlabua, ki je imel postati cesar sedaj, ko je bil Montezuma mrtev, dasi fce ni bil izvoljen in kronan; rekel je, da je prav mogoče, da mislijo Tjuli na pobeg, da pa ne bot'o po-skueiil oditi v temi, ker bi zašli po cestah in jarkih.
Odgovoril sem mu,-da Ar.tnki sicer nimajo navade korakati in se bojevati ponoči, d-ù pa je to prav navadno pri belih ljudeh, o čemer so imeli že priliko prepričati se; in bas zavoljo tega, ker je Spancem znano, da Azteki nimajo take navade, bodo toliko rajo poskušali odili pod varstvom teme, misleč, da njihovi sovražniki spe. Zavoljo tega sem na^vetoval, da naj razpostavijo straže po vseh cestah. Kuitlahua je prilrdil mojemu nasvetu in poveril cesto proti Tlakopanu Guatemoku in meni, da bi jo zastražila s svojimi oddelki. Tisto noč proti polnoči sva se tluate-mok in jaz podala z nekoliko vojaki pregledovat stražo, katere sva bila razpostavila. Noč je bila zelo
temna in padal je rahel dež, tako da ni bilo mogočo daleč videti. Našsa sva in zamenjala stražo, ki je javila, da je vse mirno, in sva se vračala proti velikemu trgu; kar sem iznenada slišal neki zamolkel glas, kakor topot številnih korakajočih mož.
>Poslušaj,« sem rekel.
»Tjuli so, ki skušajo uiti,« je šepnil Guatemok.
Urno sva tekla proti kraju, kjer se ta cesta loči od velikega trga, in sva kmalu celo skozi dož in temo videla lesket oklepov. Tedaj sem zale Y,cal na vse grlo: »K orožju 1 K orožju! Tjuli uhajajo po tlakopan-ski cesti k
Razstavljene straže so slišale moje besede in jih podajale od straže do straže, dokler se niso po \:;em mestu razlegali klici k orožju. Glasili so se po vseh ulicah in kanalih, odmevali od hiš in stolpov stotero templjev. Vse mesto je bilo pokonci, kakor bi trenil, in od jezera sem so se slišali glasovi tisočero vesel, kakor da bi mirijade divje perjadi nenadoma vzletele iz svojih skrivališč v trstju. Tukaj, tam, vsepovsod so se svetile baklje, kakor bi zvezde utriniale, in trobili so na rogove in školjke; nad vsem hniščom ln truščem pa se je dvigal grmeči glns velikega bobna, na katerega so tolkli duhovni na piramidi.
Hrušč in trušč je kmalu naraste! v divje tuljenje in od vseh plati so vreli vojniki pnrti tlakopanski cesti. Nekaj jih je prišlo jieš, večji del p« jih je bilo v čolnih, ki co pokrivali jez' ro dalje, kakor ie uho moglo slišali. Kmalu nalo so prihajali šjKtnc.i, močni kakih petnajst sto mož, v spremstvu šest do osèm tisoč Tlavknlancev, v dolgi tanki vrsti na cesto. Z Guaterrokom sva bežala pred njimi zbirajoč spotoma voiniko, dokler nisva dospela do prvega jarka ali kanala, kjer so se že zbirali številni čolni, čelo španske vrste je dospelo do kanala in vnel se je boj, ki je bil — kar se tiče Aztekov — nekak metel brez načrta in roda; v temi in zmedi niao poveljniki videli svojih
vojnikov in vojniki zopet niso slišali in videli svojih poveljnikov. Ampak bilo jih je brez "števila in v njihovih prsih jo gorela samo ena želja, da bi pobili Tjule. Top je zagrmel in nas obsul s ploho krogel; pri svitu sirela smo opazili, da so Španci nosili seboj lesen most, katerega so potiskali preko kanala. Tedaj smo padli po njih. Vsak vojnik se je bojeval zase. Pri prvem navalu sovražnika sva zletelo z Guateinokom čez most kakor listje v viharju, in dasi sva obadva srečno dospela čezenj, se tisto noč nisva več videla. Z nami in za nami pa jo prišla dolga vrsta Španpev in Tlaskalancev; od vseh strani so se Azteki vsipali nadnje in se oklepali, njihove bojne vrste, kakor so mravlje drže ranjenega črva.
Kako naj popišem, kaj se je tisto noč vse godilo? Ne morem, ?aj sem le malo videl. Vem samo toliko, da sem se dve uri bojeval kot blazen. Sovražnik je ji>rekoračil pr\i kanal; ko pa ro vsi prišli čezenj, jo tičal most tako globoko v blatu, da ga ni bilo mogočo premakniti. Tri osmine miljo dalje je bil drugi kanal, ki je bil širši in globlji cd prvega. Prelro tega niso mogli prej, dokler ni bil premosten z mrtvimi trupli. Bilo jo kakor da bi bil na tem ozkem grebenu suhih tal ves pekel pokonci. Grmenje topov in polianie pušk, glasovi in kriki od bolečine in strahu, klici španskih vojakov, bojni kriki Aztekov, brskanje ranjenih konj, ječanje žensk, sikanje puščic in žvižganje krogel, zamolkli glas padajočih udarcev, vse se ie v strahovitem hnišču in trušču dvigalo protj nebu. Dolga španska bojna vrsta se je maiola sempatja kakor sj>lašena čreda govedi. Mnogi so se prevrnili čez rob ceste in padli v jezero, kjer so jih pobili ali odpeljali v čolnih na žrtvenik e, mnogo jih je utonilo v kanalih in še več je bilo pomandranih v blatu. Tudi Aztekov ie padlo na stotine, in to zvečine pori orožjorn lastnih rojakov, ki so bili in Rtreliali VRe vprek. ne da bi vedeli, koga naj bi zadeli ali čigave prsi naj bi puščica prodrla.
IliEîlîE
o»	m e- T
°	a. -,
P	% *
t	=
ft	i-»
f
j.	p^ e » p- 3
n e
c ч
O ? K
C	B
C	-
B	S
I	?
K	5
*	«	D
<o O	<
s-	2
D. O	fc
*	ST	3
t J
NJ	«
«"	bs
?	C
a
S	а
S.	t
? r-k C
PŠ
p o>
~ s ï- -
f ?	s
5 S
»«•	N
S *	* p ?1
o ^	—.
o _ P 3
2	=	<	f
Г-'	£.	^ f
°	? а O
-	C.	C	c
»	S"	5 '	S
<	B	£
b.	,	I
f	B	I	Г:
И	3	«	-
C	n
B	N
r	a.	N	s
5	b	«	<
ШЕЕ1ИГ-
Chevrolet
OJIodef 1927 Cena Ш 54 ooo
4 sedežen Je za naše hubovite kia/e m zelo slabe ceste najbolj znres ibo. trpežno ekonomično in žepu nas pod najsiabšimi
pogoji preizkušeno m razsir/eno moiomo voz i to.
1Vsak lastnik „СђеогоШ" avla ie зап! nafboljSa referencai
ôdlno scslopstvo:
V. & Ш. Ш este & Co.
£jubljana, dunajska cesta 12. Gelef. int 292
Vsi ncdomes'ni čeli na lastni Za.ogi.
Inserirajte v „Slovencu'!
mestni tesarski mojster
ТЛ. 379.
Ivan Zakotnik
Ljubljana, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene sta\be, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.	Gradba lesenih mo-itov, jezov, mlinov
PARNA 2AGA	TOVARNA FURNIRJA
^EjVUJSKI LiABO^RTORIJ
za industrijo, kmetijstvo in tfgovino.
Analize zemlje z do očitvijo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil.
Preiskave modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev.
Vinske anal ze Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje. Bistrenje vsakovrstnih vin.
Raznovrstne ana ize za industrijske potrebe.
Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloca sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor „СочсћупоГ. „Arbinol" ш „Hmeliu", v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu.
Kemijsko '•isti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužiue, koncentrirane in razredčene ra' topline itd.
1WARIBOR, TRG SVOBODE ST. 3.
Dražbeni oglas.
Dražba JelSingrad z o. z., Šmarje pri JeUah, prodaja svojo zalogo Ugotovljenih drv za kurjavo (ccpanice in okrojlice), ki se nahaja v gozdu Ločnica, oddaljenem približno 7 km od žel. post. Šmarje pri Jelšah, in sicer'
okrog 4 do 5000 m3 bukovih in okrog 100 m* hrastovih DRV.
Zapečatene ponudbe, opremljene z 10% kavcijo od ponudcnc vsote, te imajo predložiti pri podružnici PRVE HRVATSKE àTEDION CE V LJUBLJANI, MARIBORU ali CELJU najkasneje do 29. januarja 1927 do 11. ure dopoldne. — Kavcija se mora položiti v gotovini ali pa v drž. vred. nostnih papirjih, računano po dnevnem tečaju, ali pa v nevinkulirani knjižici Prve hrvatske štedionice.
Točnejši poboji so razvidni pri Upravi vlastelinstva Jelîingrad, Smane pri Jelšah ter pri podružnicah Prve hrvatske itedionice v Ljubljani, Celju in Maribora.
Družba Jelšingrad z o. z., Šmarje pri Jelšah.
Kostanjev les
razžagan, do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 30 cm, neklan in nsobeljen, kupuje stalno po ugodnih ceDah in takojšnjemu plačdu cv. proti akreditivu
ERNEST MRINC, Celje zeîtï
Posredovalci dobe provizijo.
LOKOMOBILI MOTORJI SÂ^ GATER JI
Ugodni plačilni pogoji
Braća Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak lb
Proda se kompletna
naprava aparat za izde-тш Msn?<i§L ledu
po zelo nizki ceni. Pojasnila daje
Mlekarska družba v Ljubljani,
Prešernova ulica 7.
V središču mesta ležeča, moderno in popolnoma opremljena
M
z igralnimi sobami*, damskim salonom in z
fear rcstovrociio
ležečo v suterenu, se s I. marcem 1927 daje
v naiem.
Vsi navedeni prostori t*r stanovanje za najemnika in persorial se bodo izročili le dobremu, kavcije zmožnemu strokovnjaku. — Koncesija za obrat je ua razpolago. — Pojasnila pri
Upravi Ljubi anske Kreditne banke v Ljubljani.
industrijski objekt, usniama, eventueinc s %m
z rabljeno večjo vodno močjo, uporabljiv tudi za drugo industrijo, se proda v Tržiču na Gorenjskem. Pojasnila: Dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisana, Ljubljana, Miklostewa cesta 6/1.
Vsem, ki ste ob prezgodnji smrti moje nepozabne, blagopokojne
Marijo
sočustvovali z menoj, vsem, ki ste ji okitili prezgodnji grob z venci in šopki, ter vsem onim neštetim, ki ste ji izkazali čast na njeni zadnji poti, izrekam najglobokejšo zahvalo v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov.
Igo Ffi©jrJcWi£ič.
Ljubljana, dne 15. januarja 1927.
okiol-avtolaki
[stanemo pri starem sistemu
er je boljši kot ličanje s kompresorjem
stočasno cenejši in hitrejši
hrani sijaj in ton barve
« ff
S a«
b 2 S
ЈИ|
; ;r
•a » a.
S" 3 £ £ 5" ® »■e а
s s. s
olj : f :
lil s §
K .
^ „	Id
B B	I • B s <t „ ž. g s S
P" ? s 5 3
l^anje novih ln sUHh karoserij Zahtevajte brezobvezen ofert!
B;u-o Beiantic, sedlar
LJubljana Vil — Jarnejeva 29
Tokiol-lakf — prvi na severnem tečaju na letalih Amundsenove ekspedicije,
Popolnoma varno naSoiite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v L:ub"ani, r. z. z o. z. na Mik'ošičevi cesti po!eg hotela »Un'on«.
Hranilne vloge se obrestujejo
na!u£odneiše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Ob prezgodnji in bridki izgubi našega ljubljenega, srčno dobrega, skibnega soproga in očeta, blagopokojnega
lartln Do'niCarja
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo neizmerno bol.
Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini Št. Peterske župnije, gg. zdravnikoma dr. Olon Hausu in dr. Tone Jamarju, ki sta pokojniku ves čas njegove dolgotrajne bolezni s požrtvovalno vnemo lajšala muke, dalje profesorskemu zboru in učenkam IV. razreda žen. real. gimn., čč. sestram in gojenkam Lichten-turnovega zavoda, Ljubljanskemu Sokolu, Št. Peterski moški in ženski podružnici Sv. Cirila in Metoda, gg. pevcem, gg. družabnikoma, uradništvu in delavstvu tovarne »Zora<, gg. trgovcem, darovalcem vencev in cvetja in sploh vsem, ki so rajnkemu izkazali čast na njegovi zadnji potu
V Ljubljani, dne 15. januarja 1927.
ilcfl ostali.

asa
BKRS
Zadružna gospodarska laaralka «s. a,
Brzoav- nas'ov: Cospobanka Ljublfana, Miklošičeva cesto lO T^on *tev. 57, 470 n 979
Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: СеГе, Djabovo, Kar bor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, àtbenlk. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposils, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči vložne knjižice. Direk ne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. HHHMMMHBBHMHHHMBUaBHiaSSSSSSSSSSS^
račun in
Za Jufosloviuko tiskarno ? Liubliaai: Karel Cté.
iHaiateli; dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Icraetflav.