tUTR/Si Maribor, torek 6. novembra 1928 Izhaja razua nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra£un pri poštnem ček. zar. v Ljubljani it. (1X09 Velja mescino, prejoman v upravi ali po pefiti 10 Din, dostavljati na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tadi oglaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, PraSamcva ulica It. 4 Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 PdilftTft ptagaha v^sotdvTnT Leto EL (IX.), KaCun Velja mescino, prejoman h narodu® skupščine OSTRA BFSEDNA KRITIKA S STRANI ZEMLJORADNIKOV. - DEMOKRATI ROKO V ROKI Z RADIKALI V FINANČNEM ODBORU. - JUTRIŠNJI DNEVNI RED SEJE: UGOTAVLJANJE DNEVNEGA REDA NASLEDNJE SEJE! BEOGRAD, 6. novembra. Današnja seja narodne skupščine se je vršila popolnoma v stilu prejšnjega zasedanja. Seja je bila sicer sklicana za deseto uro, toda poslanci so se zbrali šele po enajstih, tako da je bila otvor-jena šele malo pred. poldvanajsto uro. Pričetek seje je bil zelo viharen, ker so zemljoradniki kritikovali nedelavnost vlade in zahtevali od predsednika, da tudi proti poslancem večine izvaja posledice, kakršne je naperil proti poslancem opozicije. Posl. Novica Šauiič je naglasa!, da je sramota dejstvo, da mora predsednik narodne skupščine skoro na vsaki seji izjavljati, da skupščina nima kaj delati, ker ni pripravljenega nikakega gradiva. To bi delalo na zunaj vtis, kot da imamo pri nas že vse v redu in da nimamo nobenih potreb več! V resnici pa nezadovoljstvo med narodom narašča in bo kmalu prikipelo do vrhunca, če bo vlada nadaljevala svojo dosedanjo politiko. Med dolgotrajnim prerekanjem je končno vladna večina odobrila zapisnik, nakar so sledila razna poročila Vlada je predložila med drugim narodni skupščini v ratifikacijo dopolnilno trgovinsko pogodbo z Avstrijo, več konvencij z Madžarsko ter zakon o posojilu monopolske uprave. Skupščina je vsem predlogom priznala nujnost in so bili koncem seje izvoljeni tozadevni odseki. i Po prehodu na dnbvni red je bil izvoljen najprej finančni odbor po že prejšnjem sporazumu med vladnimi strankami. Seja narodne skupščine je bila zaključena ob 12. uri in napovedana prihodnja za jutri z dnevnim redom: ugotovitev dnevnega reda pri hodnje seje (!). Takoj po- seji skupščine so se konstituirali izvoljeni od bori in je bil izvoljen v finančnem odboru za predsednika bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič, za podpredsednika pa demokrat Šečerov. Brinest amoufiaikoea zastavonoše GLASNIK SRBIJANSKIH AMPUTAŠE V NEDELJKOVIČ BLEBEČE O »NENA SITNIH PRECANSKEH ŽRELIH«. —TO POT JE POLICIJA LE ZAPLENILA »VREME«. BEOGRAD, 6. nov. Generalni direktor poštne hranilnice dr. Milorad Nedeijkovič, ki je s svojim znanim člankom vzbudil vsestransko pozornost, je napisal v današnji prvi izdaji »Vremena« nov članek v sličnem tonu. Tudi tu zagovarja Nedeijkovič odcepitev Srbije in navaja; da bi se godilo Srbiji kot v nebesih, če ji ne bi bilo treba neprestano polniti nenasitnih prcčanšklh žrel. Vsebina celega članka je takšna, da je celo beograjska policija zaplenila prvo izdajo »Vremena« radi širjenja plemenske mržnje. Nobenega dvoma pa ni, da ima U Kumuniji čakajo Titulesca BUKAREŠTA, 6. novembra. Po včerajšnjih posvetovanjih pri regentskem svetu je nastal danes v razpletu vladne kr,e r.fl fi. zastoj. Vsi šefi stran* so sedaj pocSnli ".veja mišljenja. Nanrlni kmet ska stianka vitraja slejkoprei nn takojšnjem razpustu sedanjega jparhnjoru;' iti čimprejšnjem razpisu svobodnih »-olitev. dočim mit»:v&jo liberalci in os'ae v'ad-ne skupine, ntj reši parlament najprej vnrasame pcsojiia. Kriza bo rsšsurt i;aj-brž šele ki ne em tedna. Do prihoda litti-Jesca. ki ie že sinoči odpotova: iz Lon-dona, ni računati z nikakimi važnejšimi dogodki. V Bukarešti in okolici, zlasti pa na Sedmograškem se je včeraj in danes vršilo nešteto zborovanj, na katerih se narod spontano izraža za sestavo homogene vlade narodne kmetske Stranke. Povsod vlada veliko zadoščenje, da je morala odstopiti hegemonistična liberalna vlada. glasnik srbijanske aniputaške akcije dr. Nedeijkovič močno zaslombo merodajnih krogov, da si upa še sedaj v javnost s takimi veleizdajniškimi trditvami in zahtevami, ko je že njegov prvi članek doživel vsestransko obsodbo. Da se Nedeljkoviču res ni ničesar bati, priča tudi izjava njegovega resornega ministra Kujundžiča, ki na glaša v današnjem »Vremenu«, da članek Ncdeljkoviča ni nič kaj posebnega ni da je le kaplja vode v morju izjav raznih poklicanih in nepoklicanih faktorjev, ki skušajo ugoditi instinktom mas. Spominjajte te CMD Tragična smrt čueh znanih ameriških lefalceu NEWYORI<, 6. nov. Znana ameriška letalca, stotnik Collyer in pilot Harry Tucker sta se v bližini Prescot-ta smrtno ponesrečila. Znameniti ae-roplan »Yankee Doodle«, s katerim sta letalca ravno pred enim tednom poletela preko Zedinjenih držav od vzhoda proti zapadu ter dosegla rekord, se je v gosti megli med močnim deževnim viharjem zaletel v pečine gorovja Canyona in se popolnoma raz bi!. Trupli obeli letalcev so našli pod razvalinami letala popolnoma razmesarjeni. Collyer in Tucker sla se dvignila v zrak v Los Angelosu in sta hotela doseči na progi Los Angelos— Newyork nov hitrostni rekord. Colly-er, ki je bil sploh eden najboljših ameriških letalcev, je napravil meseca junija tudi polet okrog sveta. Absolvi-ral ga je v 25 dneh in postavil re-Ikord. Delovanje oblastnih oddelkov OSNUTEK NOVEGA PRORAČU NA MARIBORSKE OBLASTI. Na včerajšnji popoldanski seji mariborske oblastne skupščine je podal predsednik dr. Leskovar daljši pregled razvoja in delovanji oblastnega odbora. Ustanovljen je bil s 700.000 Din vladnega posojila in uradovati se je začelo v treh sobah, katere je dalo na razpolago veliko županstvo. Prvi proračun ni bil odobren in šele z drugim proračunom, ki je vseboval tudi 10 milijonsko poso:i!o. je prišlo vse v tek. Glavno skrb je odbor posvetil zdravstvenim zavodom in cestam. Gradbeni oddelek je žo od začetka najvažnejši. Pri zmagovanju velikega dela mu dobro pomagata oba oblastna kamnoloma pri Rogaški Slatini in pri Gornji Bistrici. Opremljena s stroji producirata dnevno po 40 kubičnih metrov gramoza. Do 1. januarja 1929 bo prevzela oblast večino cest v svojo upravo in v skrbi za dobro cestno oso-bje se prirejajo tečaji za cestne nadzornike. Službeno razmerje cestarjev pa ureja posebna uredba. Iščejo se sredstva za razne regulacijske načrte, od ministrstva za kmetijstvo in vode se pa terja vsota 500.000 Din za vodovode. Oblastna finančna uprava se je ustanovila 1. marca 1927 s 700.000 Din predujma od države. Leta 1927 je znašal ves blagajniški promet 22 milijonov, leto pozneje pa že 45 milijonov Zdravstveni oddelek. Delovanje tega važnega oddelka je o-sredotočeno na sanaciji zdravstvenih u-stanov, ki so se po večini že rešile svojih starih dolgov, ter že izhajajo s proračunskimi postavkami. Letos se že organizira zdravstvena služba po deželi. Frekvenca bolnic je zadnji čas velika. Dnevno je v bolnišnicah in hiralnicah od 1290 do 1400 oseb. Oblast je razdeljena na 74 zdravstvenih okrožij in se mesta redno zasedajo. Vsako okrožje dobi 1—2 babici. Občinski oddelek. Oblastni odbor izvršuje nadzorstvo nad okrajnimi zastopi in so občine od L julija 1927 pod njegovim nadzorstvom. Nadzorovanje funkcijonira v redu in z dobrimi uspehi se vršijo županski tečaji- Izseljeniški urad je tudi za mariborsko oblast v'Ljubljani. Iz mariborske oblasti je okrog 9000 izse-jencev. Oddelek za šolstvo in prosveto vrši po finančni možnosti svojo nalogo. V zadnjem Času daje podpore za preure-jevatije starih šolskih prostorov. Socialna politika. Največja pozornost se posveča mladin skeinu skrbstvu, ki ie bilo poprej slabo in docela nezadostno. Od države je bil prevzet en sam mladinski zavod. Mladin sko sk-bstvo urejuje posebna uredba. Kmetijstvo je bilo do 1. aprila 1928 v rokah države. Od tega časa do sedaj se je izvršilo že nad sto poskusov z novimi vrstami semenskega žita in z umetnimi gnojili. Velka važnost se polaga na vzorne kmetije in vneto se podpira živinoreja. Uspešno se uvaja čista perutninska pasma- Konjereja pri nas nazaduje. Mlekarstvo uspeva siabo, ker ni pravega tržišča in zadostnega smisla za zadružništvo. Namestili se bodo oblastni veterinarji in skrbi se, da bo kmetom veterinarska pomoč poceni. Vršili so se z dobrimi uspehi tečaji za viničarje, sadjarske pomočnike in i? konzerviranje sadja. Gospodarski pouk se dobro razvija. Za kmetsko nadaljevalno Šolstvo se je letos 1. julija ustanovi! poseben oddelek. I.eta 1925. so bile prve štiri take šole, 1. 1927-/28. jih je že 16. Obveznega pouka ni mogla uvesti nobena od teh šol. Izkazalo se je tudi, da so I4letni dečki za take šole de premladi. Da se usposobijo učr.e moči za pouk na talcih šolah, sta se vršila letos dva tečaja. Predvidenih je 35 nadaljevalnih šol za mladeniče — proračun bo dal na razpolago 213.000 Din — in 20 šol za dekleta s proračunsko postavko 194.000 Din. . Oblastna pisarna se naglo širi. Do 31. decembra 1927 je imela 5875 spisov, od tedaj do sedaj jih pa ima že 17.807. Ko je predsednik končal svoje poročilo, je vprašal posl. dr. Miihleisen no razlogih odpusta dr- Morocuttija iz oblastne zdravstvene službe. Predsednik je odvrnil, da se je odbor poslužil svoje pravice ter da ni umestno govoriti na javni seji o tej osebni zadevi. O proračunskem osnutku je poročal odbornik Kranjc. Predlog izkazuje 62,796.569 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. To je za 23,479.429 Din več od sedanjega proračuna. Državne dotacije tvorijo dobrih 17, imovina in zavodi 40, davki in takse 40, razno pa 3 odstotke od vseh dohodkov. Davščine se ravnajo po vzgledih drugih oblasti, zlasti ljubljanske. Na vsakega prebivalca oblasti pride od teh davščin 39.30 Din. Naglašal je, da je naraščanje proračuna* naravna posledica razvoja oblastne samouprave. Danes zborujejo klubi, v sredo in če* trtek finančni in uredbodajni odsek, plenum se pa sestane v petek ob osmih. Samomor na koroškem , kolodvoru Iz statistike samomorov od letos in lani se vidi, da je zlasti železničarjem življenje težko. Letos je bilo med samomo-j rilci največ železničarjev. To so bili rev-' ni staroupokojenci in pa reveži, ki so večkrat prejeli samo plačilne listke *— brez plače. j Tem obupancem se je danes ob poli enajstih pridružil sprevodnik Josip Roj-1 ko, oče četvero otrok. Vrgel se je podi koroški . vlak pri železniškem prelazu1 nasproti gostilne Rechberger. Pred sv>' jim obupnim činom je še popil nekaj viJ na ter pokadil cigareto. Vlak ga je po-! polnoma razmesaril. Nesrečneža je spo-j znala neka železničarska soproga, .:i je' obvestila vodstvo koroškega kolodvora! in orožništvo. Sestala se je komisija, soproga nesrečnega moža se je onesvestila, trupb so, prepeljali v mrtvašnico in tako je zaklju-j čena tragedija, koje neposredni vzroki! še niso znani. Za profesorico na> ženskem učiteljišču v Maribora je' imeno-u.na Jožica Tomšič. . > Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribni-j ška koča« kot zadružni člani! Deleži &! Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r. z. z oj z. v Mariboru« Mariborski V E C E R N I K Jutra V jVi a r I b o r u, d-ie 0. XI ‘ / BSH on. O novem viničarskem redu »NašiH goricah« št. 9- čitamo, da je čredni občni zbor vinarske podružnice \/ Gornji Radgoni dne 11. avgusta kritično presojal uredbo o viničarskem redu, jki jo je sprejela oblastna skupščina mariborske oblasti dne 20. julija in je stopila Kr veljavo 1. novembra. Sprejet je bil pro test proti določbi o porazdelitvi gnoja. Pravzaprav je čudno, da se še ni izjavil dosedaj noben vinogradnik o novem viničarskem redu, vsaj v naprednih listih ne. Izgleda, da so vinogradniki večinoma vsi istega mnenja, namreč: »Na svojem posestvu, kjer sem za vse sam plačnik, hočem biti tudi sam gospodar, ter sprejemati take viničarje, ki sprejmejo moje pogoje in se pokoravajo mojim zapovedim in prepovedim ...« Z eno besedo, veljala bo še zanaprej pogodba, ki jo bosta sprejela vinogradnik in viničar med seboj. Istotako je bilo pri starem štajerskem zakonu. Toda vrnimo se k uredbi, ki pravi v točki a § 6, da hasnuje viničar gnoj pet mesecev t. j. od 1. decembra do 1. maja, vinogradnik pa razpolaga z ostalim, torej kar viničarju ostane. Viničar razpolaga z gnojem, ko je živina vedno v hlevu, ko je še največ stelje in še dovolj dobre krme, za vinograd pa je določen gnoj proti koncu zime, ko živina že žre koru-zinje, slamo in dostikrat tudi rožje in »vrbje, kakor 1. 1916, in še to pičlo, samo dvakrat na dan. ko so že vsi listnjaki večinoma prazni, in poleti, ko je živina več na paši, kakor v hlevu. Zakaj se redi v prvi vrsti pri vinogradih živina: ali za vinograd, ali za viničarja? Če se viničarju priznava (v uredbi) deputatne zemlje K površine za oskrbovanje mu določenega vinograda, potem mu pripada K)o tem ključu tudi V* gnoja, recimo decembra, januarja in februarja, ker ga .mora imeti spomladi na razpolago. Iz teh važnih razlogov se torej tudi drugi vinogradarji pridružujemo protestu gornje radgonske podružnice. Dotakniti pa se moremo tudi še nekaterih drugih točk. Isti paragraf določa v 'točki b, da dobiva viničar deputatne zemlje X tiste površine vinograda, ki jo 'oskrbuje. Natančno je določeno, kaj ima viničar dobiti, ako nima dovolj deputatne zemlje. Zakaj pa uredba istočasno ne določa, kaj more viničar storiti, ako dobi •več zemlje, kakor mu je gre po uredbi? Dalje pravi uredba v točki e istega paragrafa, da viničar »mora« dobiti 100 iDin letne nagrade od vsake.ea orala, katerega je viničar »obdeloval«. Ta izraz ■ni pravilen, kajti le tisti viničar je vinograd »obdeloval«, ki ga je sam s svoji-imi ljudmi obrezal, okopal, poškropil itd. ‘Kakor hitro pa dobi tujo pomoč: težake iali »ketiše«, je vinograd k večjemu »o-iskrboval (glej točko »b«), ne pa obdelo-tval. Podlaga za odmero te nagrade pa Je zelo .nepraktična, ker ne upošteva tUjm: toče, slane, potezine in slabe letine |V obče! Kako more dajati vinogradnik nagrade, ako mu, večkrat leto za letom, ipobije toča, da dohodki nikakor ne krije-jjp stroškov ali pa, kakor se je zgodilo 1. 1526, ko so zdrknile vsled neprestanega dežja cele vinogradniške parcele v doline, ali pa, kakor letos in lani, ko je pomrznilo trs je. Najboljša nagrada se nam zdi t. zv. Kellerrecht t. j.: ko se bo mošt ali vino prodalo, dobiš toliko in toliko nagrade ali od litra, ali hektolitra, ali po-lovnjaka — po dogovoru. Seveda nastane tu vprašanje: Kaj pa če vinogradnik nima kaj prodati, ali noče ali ne more prodati... V točki g so imenovana kvalificirana in težja dela v vinogradu: rigolanje, cepljenje, škropljenje in žveplanje, pri katerih naj bi dobil viničar k običajni mezdi še 25% doklado. — Po našem mnenju ne spada ne v eno, ne v drugo kategorijo škropljenje — žveplanje pa že celo ne — pač pa spadajo med kvalificirana dela iz-merjenje ali izkolčanje in zasajanje novo zrigolanih parcel, kar razumejo dandanes le starejši viničarji, ki so opravljali ta dela pred 30. in več leti. Hudo zmešnjavo bo povzročil privilegij, da ima gospodinja-viničarka opoldne še pol ure več odmora. Ni povsem jasno, ali je mišljena gospodinja viničarka, pri kateri se dela, torej domača viničarka, ali so to vse viničarke, ki recimo kopljejo pri enem in istem vinogradanu, pa imajo lastno gospodinjstvo. Če vzamemo, da je mišljena kjt gosp:>dinia-vini-čarira domača viničarka, kako pride ona do tega, ki ima najbližie do doma, da bi imela: pol ure več odmora, d o čim morajo sosedne viničarke-gospodinje, ki so po 5, 10 ali 15 minut oddaljene, biti o pravem času nazaj pri delu? — Ako so mišljene pod besedo gospodinje viničarke vse ženske, ki imajo lastno gospodinjstvo in se udeležujejo istočasno enega in istega dela: kaj bodo rekle samske viničarke in vsi moški, ki morajo za isti denar delati pol ure več? in vinogradar: kako bo uvrstil te delavke čez pol ure (v Prlekiji rečejo: v jan postaviti), ko so že drugi delavci z delom za pol ure naprej? — Letni delovni čas je počel dosedai v Slovenskih goricah s praznikom sv. Jo-, žefa in je trajal poleti do šestih v jeseni in pozimi do mraka. Uredba oa je potisnila letni delovni čas za skoro 14 dni naprej, v škodo vinogradarjev, ki jim delo zaostaja. Točka 10 pravi, da viničar jamči za škodo, ki so jo povzročili njegovi ljudje ali njegova živina. K tej točki zahtevamo striktno oblastno zapoved, da morajo imeti vsi viničarji s 1. avgustom vso perutnino zaprto. Seveda spadajo sem tudi vsi posestniki, ki imajo med vinogradi svoja zemljišča. V § 19. točka č, da se službeno razmerje lahko prekine iz krivde viničirja ako svoje delovne moči in gospodarjevo vprežno živino brez dovoljenja gospodarja in kljub izrečni prepovedi uporablja pri drugih — manjka na vsak način še: gospodarjevo vinarsko-obrambno c-rodje kakor: Škropilnice, žveplalnikl in podobno. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 6. novembra ob 20. uri »Robert in Marijana«, a.b. A. Kuponi. iSreda, 7/novembra. Zaprto. ^etrtek, 8. novembra ob 20. uri »Therese Raquin«, ab. C, Kuponi. Mariborsko gledališče pripravlja zelo efektno Berstlovo moderno komedijo j*Dover - Calais«, ki so jo lani ponovno igrali na zagrebškem odru in pa Kvapilo-|vo lirično dramo »Oblaki«, ki je pred leti sijajno uspela. Opereta študira eden naj-.večjih šlagerjev zadnjih let, Beuatjkega »Adieu Mimic. ‘‘ Trgovski koledar za I. 1929. Akoravno je imel vsak od dosedanjih 14 letnikov trgovskega koledarja vsebino trajne vrednosti za trgovca ;ln trgovskega nastavljenca pa tudi obrtnika in industrljca, je vsebina Trgovskega koledarja za leto 1929. taka, da je porabna in potrebna prav vsakomur glede na stan in poklic. Koledar vsebuje zakon o neposrednih davkih, ki se glede obdačenja nastav-.Jjencev že izvršuje, glede samostoj- nih davkoplačevalcev pa stopi v veljavo z novim letom 1929., dalje predpise in določbe o trgovanju z mono-polskimi predmeti, osobito glede soli in petroleja. Iz druge vsebine navajamo: Pokojninsko zavarovanje na-stavljencev, legitimacije trgovcev, in-dustrijcev, obrtnikov in njihovih potnikov, takse za pregled in žigosanje mer, poštne pristojbine, kolke, nekatere mere in vage. ki se dnevno rabijo v praktičnem življenju, računanje obresti, tabela za razredčenje alkohola, tabela, ki pokazuje, koliko stane električna razsvetljava. Odstavek »borzno razsodišče« v koledarju pojasnjuje. kdo se more posluževati tega razsodišča in kakšni so pogoji. Nadalje vsebuje koledar določbe o tla-kovini in njene postavke. Tudi te mora poznati trgovec in obrtnik pri kal-kuliranju cen. V četrtek, dne 8. novembra Orkan smeha — najboljši Svejk-fllm »SVEJK" v ru*kem ujetništvu Kino Union Tel. 329 Mariborski in dnevni drohii Pesnik Otokar Kernstock umrl V Voran-u na Štajerskem blizu gradiščanske meje je včeraj umrl nemški pesnik in katoliški duhovnik Otokar Kernstock, mariborski rojak. Pokojni pesnik je dosegel visoko starost Sl let. Bil je dober reprezentant romantične pesniške šole. Njegove pesnitve iz predvojne dobe, ki zajemajo snov iz nemškega pravljičnega sveta, so krasne. Vojna psihoza ga je zavedla med propagandistične literate in tedaj je zapel tudi tisto znano, da mu je ljubše pogorišče kot pa »\vindisch Maribor«. Maribor pa živi ter bo pokojnega pesnika, svojega rojaka ohranil v častnem spominu v .uvesti, da ie bil mož žitev vojnega nemško šovinističnega vala. Na pesnikovi rojstni hiši, v Orožnovi ulici plapola danes črna zastava. Krajevna organizacija SDS za III. okraj vabi vse odbornike k nujni seji, ki se bo vršila danes ob 20. v posebni sobi gostilne g. Honigmana v Melju. — Razpis volitev v okrajne zastope In okrajne cestne odbore. Veliki župan mariborske oblasti je v smislu zadevne uredbe mariborske oblastne skupščine dal gerentom okrajnih zastopov naročilo, da razpišejo volitve v okrajne zastope za 3. februarja 1929. Za isti dan so sreski poglavarji okrajev Murska Sobota, Dol. Lendava, Prelog, Čakovec in Prevalje razpisali volitve v okrajne cestne odbore. — Smrtna kosa. Včeraj je v 60. letu starosti preminul g. Ivan Koroša. Pogreb priljubljenega pokojnika se bo vršil jutri ob 16. iz Splošne bolnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Lahka mu zemlja. — Živinorejsko zborovanje za ptujski okra] se bo vršilo v nedeljo dne 18. novembra ob 10. dop. v Ptuju v prostorih M. Brenčiča. Pozvani so vsi župani občin, župni načelniki in namestniki ter znani živinorejci, ker se bo sklepalo o razdelitvi pasme goveje živine in določitvi novih žup. Živinorejci, pridite na to velevažno zborovanje polnoštevilno! Dravska mitnica v Pt«!ii, ki je obstojala skorej 100 let ter ovirala promet, se je po sklepu okrajnega zastopa Ptuj dne 31. oktobra slavnostno ukinila. Prebivalstvo je zelo zadovoljno, da se je ta ovira odstranila, ki je zlasti odvračala ljudi na desnem bregu od mesta Ptuja ter enostransko obremenjevala pre bivalstvo na desnem bregu Drave. Sedaj je prevoz preko mosta prost in cesta Maribor—Ptuj—Ormož brez ovir. — 1600—1400. Izredno požrtvovalno delo mariborskega rešilnega oddelka podnevi in ponoči izpolnuje stolpce časopisja. Letos je doseglo število vseh njegovih intervencij do pretekle nedelje 1600 slučajev. Lani je bilo do 4. novembra nekaj nad 1400 intervencij iri je torej zaznamovati letos rekordni prirastek 200 slučajev. — Akcija za podporo revnih učencev, ki je bila prirejena na dan Vseh svetnikov o priliki obiskovanja grobov, žalibog ni imela onega uspeha, kakor bi ga bilo pričakovati vsled njenega človekoljubnega namena. Na mestnem pokopališču je 696 oseb darovalo 1032 Din, na pobreškem pokopališču pa 1300 oseb 1516 Din, 1 KČ. in 2 šilinga. — Svinjski sejem. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 2. novembra v Mariboru, je bilo pripeljanih 336 svinj in 1 koza. Prodanih je bilo 171 svinj in so bile cene sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 70—100 Din, 7—9 tednov stari 225—250 Din, 3—4 mesece 360—450, 5—7 mesecev 480—500, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto stari 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16—18 Din. — Nesreča pri delu. Kolarski mojster Štefan Vrentuša je prišel pri delu z roko v stroj ter se močno obrezal. Rešilni oddelek ga je odpre-mil v bolnišnico. — Ivan Cankar v nemškem prevodu. V Sloveniji bivajoči nemški pisateljici g. Jirku, ki je doslej mojsterski prevela nekaj Cankarje ih novelet v »Magdeburgische Zeitung«, je uspelo pridobiti ugledno dunajsko založništvo za izdajo izbranih novel Ivana Cankar j av nemščino. Založništvo pa zahteva, da se osigura vsaj prodaja prvih 400 izvodov. 200 jih je že, sedaj je na slovenski inteligenci ležeče, (la omogoči prvo izdajo zbranih Cankarjevih del v nemščini. Zainteresirajo naj se po možnosti čitalnice, knjižnice, šole, korporacije itd. lozadevna premimeracijska obvestila sprejema- novinar Friderik Golob, Maribor, Jurčičeva ul. 4, Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev priredi v zvezi z Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast dne 7. t. m. ob 8. zjutraj v dvorani pri »Gambrinu javno zborovanje vseh gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev proti novemu občutnemu obdavčenju gostilničarskega stanu s strani oblastne samouprave, kakor tudi proti ukinitvi finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. — Nevaren upnik. V Ivanjcih je neki posestnik s kolom pretepel ter nevarno poškodoval 621et-nega hlapca Pavla Ša<’dcrja iz Sv. Antona v Slov. goricah. Sindar je pri svojem napadalcu nekdaj služi* ter mu posodil večjo vsoto denarja. O vrnitvi posojila ni hotel posestnik ničesar slišati. Hlapec ga je večkrat terjal, a brez uspeha. Ko sta se sedaj zopet srečala, je posestnik izvlekel kol iz najbližjega piota ter začel udrihati po Šandorju kar so mu moči dale. Napadenega hlapca so moraii odpraviti v bolnico. — Žrtev Dravo, Na praznik Vseh svetnikov, ravno na dan mrtvih, so kmetje v Bukovcu pri P,tuju opazili v dravskih valovili žensko truplo. Zenska je morala biti par mesecev v vodi, stara je bila od 25 do '30 'let, oblečena pa v modro obleko, svetle nogavice in nizke črne čevlje. Gotovo je žrtev kake nesreče ali pa samomora. — Poizvedbe so v teku. — Prvi poaof lepote :| | čista, nežna in gladka polt, ki te doseže J z uporabo 1491 jVESNM KREME Lekarna Praunsnerger Za grob, Starčevičev I 1 tig št. 18. 1 Pretepaška kronika. 21 letni vojak Albert Herman, je prišel iz Skoplja na dopust. V neki gostilni v Smetanovi ulici so bile njegove bojevniške zmožnosti postavljene na preizkušnjo. Pri pretepu je odnesel precejšno ra nog na glavi. Na telefonsko intervencijo policije je rešilni oddelek odpeljal Alberta Hermana v vojaško bolnico. — Andrej Poboljšar, po poklicu krovec, je pa odnesel iz podobne situacije precejšno rano pod ustnicami. Rešiini oddelek mu jc nudil prvo pomoč. — Nezgoda pri delu. Pri parnem kotlu se je zelo nevarno o-pekel 23 letni pomožni delavec Franjo Vajdec iz Melja. Dohil je več opeklin. Rešilni oddelek je nudil ponesrečenemu prvo pomoč ter ga odpremil v splošno bolnico. — Najdeni predmeti. Meseca oktobra so bile najdene in na policijo oddane naslednje stvari: mala de narnica z denarjem, denarnica z zastav-Ijalnlm listom, par moških očal, sivi moški jumper. črna torbica z 2 dinarjema, ženska ročna torbica z 1 rožnim vencem, 1 ogledalo in 1 mala škatljica, ponošen moški jopič, rumen moški prstan s 3 kamni, 7 ključev, ženski črni dežnik, sivi moški klobuk, 2 veliki gosi, črna denarnica s 120 Din, mal črn otročji čeveljček, cigaretna doza, zlat ovratni obesek, star črn moški dežnik, 30 dinarjev, črna ročna torbica z rožnim vencem in robcem, meter črnega platna, par moških naočnikov (ščipalnik), moški siv površnik, konjska siva plahta, mlad pes (Doberman), bel marogasti oes. Pesnikov posmrtni rokopis UHLAND JE SPISAL PESEM 58 LET PO SVOJI SMRTI, ODLOČI, KDO JE LASTNIK ROKOPISA. Pred neko berlinsko okrajno sodnijo teče sedaj proces, ki bo težko našel primere v drugih sodnijskih analih. Predmet procesa je rokopis pesnika Ludvika Uhlanda, ki je umrl v vsej svoji časti in slav: in tudi v vsej pristnosti leta 1861’, spisal pa z izrazito svojo pisavo še neobjavljeno pesem »Vrnitev« junija leta 1920- Kako ie to mogoče? — Prav lahko — med spiritisti. Pri spiritični seansi se je duh umrlega pesnika »materializiral« ter pisal svojo- pesem »Vrnitev«. Od seanse do pravde, ki se sedaj vrši po dolgih letih, je vse potekalo tako-le: Spiritistična seansa se je vršila zvečer od devetih do enajstih in prisotni so bili dva gospoda in tri dame. Ena od njh — Elza Arnheim — je bila medij. Spiritistična seja je bila »sklenjena v verigo« — to se pravi, da so vsi držali za reke ter ni bi! niti za trenutek eden od njih toliko pi ost in neoviran, da bi iihko nekaj privlekel iz kakega skrivališča ter to potem podtaknil »duhovom«. Ker so bili razven medija sami skeptiki, se je poprej tudi vse dobro pregledalo. Danes pravijo vsi. da je bila vsaka prevara izključena, nemogoča. Medij kmalo zaspi, roka mu tolče po mizi — končno pa naznani, da se je javi! SODNIJA NAJ Uelika tragedija u Zagrebu V noči od sobote na nedeljo je bila neka neznatna hišica na Magacinski cesti v Zagrebu pozorišče strahovite drame, ki je zahtevala nič manj kot sava je imela vše Uhlandove značilne Urj žrtve. Devetnajstletni Gjuro Sva-posebnosti, posebno pristen je bil pa. 5^ zaposlen v tovarni sodavice je podpis. Papir je bil star, že ves oru- prišel pozno zvečer v stanovanje menel in očividno z naglico iztrgan iz SVoje ljubice 171etne Nade Ščukanec takega bloka ali> iz kake knjige. Elza in njene prijateljice Katarine Cvek. Arnheim — medij — ko se je zbudila Tamkaj so bile že pripravljene tri sko — ni vedela, od katerega duha je pre- delice. Vsi trije so istočasno vlili v našala pošto. _ nje koncentrirano kisovo kislino in Star papir z Uhlandovo rokopisno potem strup izpili. Švabek si je zadal pesnitvijo so imeli v rokah raznovr- nato še dva močna vbodljaja z žep-stni strokovnjaki in izvedenci. Vneto nim nožem v srce in se zgrudil pose je preiskovalo, če se le ni dogodila tem na tla. Stokanje samomorilcev taka sleparija. Ta preiskava je ostala he vzbudilo takoj pozornost ostalih brez vsakega rezultata. V sobo, v ka- hišnih prebivalcev. Ko je prišla rešil-teri se je vršila seansa, se ni mogel j na postaja, se ji je nudil strašen pri-nihče vriniti in navzočih se tudi ni dalo j Zor. Švabek se je ves okrvavljen zvi-osumničiti kake prevare. Ponovno se j jal v strašnih mukah na tleh, poleg je pregledala tudi vsa pesnikova za- njega obe dekleti. Skodelice so bile puščina, če ne manjka kje kakega li-1 prazne. Samomorilci so bili takoj od-sta v knjigah in blokih njegovih roko- peljani v bolnico, kjer pa sta Švabek pisov. Tudi to raziskovanje je bilo m Katarina Cvek kmalu umrla, dočim brezuspešno. Strokovnjaki so pesem Se Nada Ščukanec še bori s smrtjo, po slogu in pisavi spoznali za JJhlari- Kakor se poroča, so izvršili vsi trije dovo, zanikali so pa z vso odločnostjo, samomor sporazumno. Švabek je bil da bi bil Uhland to pesem pisal in ob -1 smrtno zaljubljen v Ščukančevo, ven- duh pesnika Uhlanda in da ie..pripravljen tudi manifestirali svojo navzočnost. Ob takih prilikah se izjave duhov sprejemajo navadno potom trkanja medijeve roke kakor potom morze-aparata. Tokrat je pa »duh« objavil, da se bo — pismeno izjavil. Medij zapade zopet v spanje, naenkrat pa zakliče: »Evo ga. tam je Uhland!« — Vsi pogledajo v označeni kot in tam ni — nikogar. Medij pa pokojnega pesnika točno opiše, kakor je znati iz tolikih slik — ter še pristavi: »Sedaj piše! — Seda je gotov!« — Par hipov pozneje :;e je med rokama medija Elze Arnheim in pisatelja Eugena Georg znašel večkrat zganjen listič starega papirja. List papirja so razgrnili ter našli na ,.nl^m orno društvo za odpuščene kaznence (Dalie prihodnjič.) 11 O«?' W».MI m • ?.«!*»». dop«p*«»»i« ki »gi«. 1 ti »* raUmmiafie v»4)ca bat*4* 50 j», snteak Dni 10'— Električne in NMI ojeto-m to v p—r»~ «E*wti»s • — rii«i>m c*iwtn* ; *+*/* tjcaed* 30 f>. *«»*»«* 01» S; - popravila »rrM.ima: galoše najboljših Jo$. Moravec, Mari' 12. Najstarejša po li čevlje. 184> SfraB 31. MarlhnrsR? V E C F R V T K Tufrsf V Mariboru, ‘dne fi. XI. 1928. Prebivališče izobčencev (Božva). Nobeden se na Čudi, da mora n. pr. za košček slanine, ki stane približno 3 Din, delati pol meseca in Se več. V samotnem zaporu pri lepljenju papirnatih vrečic celo po dva meseca in še dalje, zakaj pri vsakih tisoč vrečic zasluži najmanj 6, a največ 54 par. Najspretnejši in najpridnejši naredi dnevno do 2500 vrečic. Nobeden se ne čudi, pravim, zakaj vsak ve, da bo zjutraj, opoldne in zvečer kljub temu prejel svojo porcijo hrane, da mu ne bo nikdo odpovedal stanovanja pred potekom kazni, da mu bodo strgana oblačila zamenjali v skladišču z karrpanimi ali celo nqyimi, da mu zdravnik v slučaju bolezni zapisal na državne stroške zdravilo, skratka: da bo kljub neznatnemu njegovemu zaslužku poskrbljeno- za njegovo dušo in telo, kar največ je mogoče v danih okolnostih. V mnogih slučajih še boljše, kot v svobodi. Seveda, vse le v strogih mejah največje solidnosti, ki včasih meji že na pomanjkanje. V kaznilnici pač ne razvajajo nikogar in tudi v postrežbi ne pretiravajo. V obratih je uveden osemurnik. Uprava sprejema tudi zunanja naročila, katerih izvršitev zaračunava po posebnih tarifah. Naročnik' sodni uslužbenci irna:o ugodnejše‘tarife;, V času sezonskih del najemajo zunanji podjetniki in večji posestniki. Za vsakega se mora plačati dnevno po 10-50 Din in jim dajati tudi hrano, ki ne sme biti slabša od hrane za civilne kaznilni-ške delavce. Take skupine kaznjencev .čredo na delo tudi v oddaljenejše kraje, kamor se vozijo po železnici. V kaznilni co se vračajo iz bližnjih posestev vsak teden. z oddaljenejših vsaka 2 meseca. Pribniajo ob sobotah in se v pondeljek zjutraj zopet odpravljajo nazaj. Na zu- nanje delo, ali kakor pravijo na »prosto delo«, pridejo le zanesljivi kaznenci; navadno kmečki sinovi, ki so zaprti radi pobojev, težkih telesnih poškodb in podobnih, nekoristoljubnih zločinov. 20 do 25 kaznencev zaposluje kaznilnica tudi na državnem posestvu pri Sv. Miklavža blizu Hoč. Tu nameravajo po uvedbi irskega progresivnega zistema urediti posredni zavod za kaznence. Sem bi prišli taki, ki so prvikrat kaznovanim so v kaznilnici odsedeli že gotovo dobo kazni. Drguo bi odslužili v posrednem zavodu, a konec na pogojnem odpustu. Posestvo, ki je bilo poprej pod agrarno reformo, a pozneje odkupljeno veleposestniku Scherbaumu, je vzorno urejeno in donaša državi lepe dohodke. Nekoliko kaznencev, večinoma mladostnih, je zaposleni*1 v hiši pri živinoreji, ki ima svoje hleve zunaj obzidja-Ti kaznenci opravljajo tudi vrtna in poljska dela okoli hiše. V splošnem je živahnost dela v kaznilnici povoljna. Večina kaznjencev z zanimanjem opravlja svoj posel. Pasivne rezistence iz gole delam-ržnosU se redko pojavijo. Tuintam kateri izjavi, da, ne bo delal, a navadno navede vzroke, potom katerih bi rad dosegel premestitev v drugo delavnico ali izpolnitev kake druge želje. Razume se. da intenziteta prisilnega dela ne more dosezati v vsakem oziru gmotnega prizadevanja svobodnih delovnih sil, vendar je uspeh zadovoljiv. Dela oproščeni so bolni in hirajoči kaznjenci, ki so deloma v bolniški oskrbi, de’ama pa posedajo po ves dan m dvorišču. kier tolčejo kamenje, ako hočejo-Ne sili jih nikdo. — Z odpustom iz kaznilnice sc za mar sika . Snežni čevlji, znamk po daja tudi na veliko bor, slovenska uh pravljainica za gumi svetovnih cenah pro- Reslta za brivske aparate, Gillette, M e m, M o n d, F. x t r a in vse brivske potreb "čine nudi najugodneje Drago Rosina, f ibor, Vetrinjska ulica 26. 1920 za mo'ške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni trg VL_______________________________ XX Vozniki, za nagramozanje ceste Sv. Petra—I.o-žane se takoj sprejmejo. Vpraša se pri tvrdki Ubald Nassimbeni, mestni stavbenik, Maribor, Vrtna ul. 12; 2125 Učenko sprejme gledališka krojačnica. Služkinja za vsako delo, pridna in poštena išče mesto. Naslov: Slovenska ulica 22 J. nad. dvorišče. — 2124 mi, m so ii ži 9N VSI. Ki Sl SE NISO ogledali bogate, izbirne zaloge KRZNA pri tvrdki L. ORNIK, MARIBOR KOROlKA 9 naj se Cim preje odločijo za nakup, kajti povpraševanje je veliko in najlepši komadi bodo kmalu razprodani. 17S7 ŠTAMPILJK »OKLIC r * , HRIBOV Zastopniki se Iščejo I najhujše posledice zločina šele začno. Človeška družba namreč kaj lahkega srca nekoga izobči in ga pozabi; a vse polno predsodkov ima zoper ponovni sprejem izobčenca med tako zvani pošteni svet. Od hudodelstva zaznamovani, a spokorjeni obsojenci navadno na zemlji niso deležni obljube, ki jo je dal Kristus spokorjenim grešnikom, ko je rekel, da bo v nebesih večje veselje nad enim samim takim, kot nad devetindevetdesetimi pravičnimi. V tem oziru je socijal ;i čut javnosti pomanjkljivo razvit. Prej bodo kazali s prstom na človeka in si pripovedovali :»Glejte ga, ta je tisti, ki je bil zaprt!« kakor da bi mu dali priliko, da si ustvari novo življenje, tako, kakršno, je spoznal v šoli trpljenja za pravo, človeka vredno. In tako se zgodi, da zazija med družbo in odpuščenim kaznencem še večji prepad, zakaj izobčenec je postal zločinec morda slučajno, nepremišljeno, radi družinskih razmer, alkohola, afekta itd. Sedaj pa, ko vidi, da družba tega noče uvaževati, da mu odklanja vsako pomoč in ga kljub prestani kazni, spoznanju in poboljšanju smatra še vedno za hudode^a, torej za mani vredno bitje od drugih ljudi, gre in v obupu zavrže vse dobre sklepe, vse nauke in vso vzgojo, ki jo je sprejel^ v zavodu ter se zaroti zoper brezsrčno družbo in jame čisto premišljeno snovati maščevanje, s katerim hoče družbi izsiliti tisto, kar potrebuje, a česar mu družba noče prostovoljno in z uvidevanjem dati. Tako nastajajo novi zločini in - poboljšani« kaznenci se vračajo zopet v ječo. razmerje med kaznenci in povratek v svo-Vlariborskn nod- plemenito nalogo, posredovati med javnostjo in bivšimi kaznenci ter odhajajočim obsojencem nuditi za prvi čas osvoboditve tudi materijelno podporo. Društvo obstoja že od ustanovitve kaznilnice. Predseduje mu višji ravnatelj zavoda, a odbor je sestavljen po večini iz kaznilniških nameščencev. Večina paznikov je v društvu včlanjenih. Zadnja leta se vrše tudi kaznilniški koncerti pod pokroviteljstvom društva, Sredstva za izvajanje namena črpa društvo iz članarine, pro stovoljnih prispevkov ob priliki koncertov in podpor, ki jih vsako leto zbira blagajnik potom nabiralnih pol. Odhajajoči, revni in poboljšani kaznenci prejmejo od društva denarno podporo ali pa oblačilo, obutev, rokodelsko orodje in slično Društvo jim nabavlja tudi razne dokumente in posreduje za službe. Kakor karitativnost vobče, tako je materialistična doba tudi to društvo stisnila v ozek delokrog. Javnost za take akcije ni veliko dostopna. Brezbrižnost za položaj bližnjega navezuje tudi odpuščene kaznence več ali manj na samopomoč, ki pa je radi prej navedenih razlogov lahko usodna. Najvažnejše vprašanje odpuščenega kaznenca je vprašanje zaposlitve. A to je, žal, tudi eno najaktualnejših socialnih vprašanj časa. Zato je umevno, da društvo v tem oziru ne more veliko storiti. Toda razvijajoči se čas bo morda nekoč tudi pri nas rešil ta problem na ta način, da bodo v državnih podjetjih dani eksistenčni pogoji za pošteno bodočnost odpuščenih kaznencev. Seveda je potovanje na mesec danes gotovejša stvar od tako idealnih socialnih uredb. Modna trgovina ANTON PAS Maribor, Slavamka ul. 4 Potrebščine m krojače io šivilje svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektfo blago Po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy. Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Suha bukova drva, premqg, kolobarji in vsakovrsten re-s najceneje pri Piščancu na Dr- 1S72 zan žavtii cesti. 100 domačih šivilj za delo, trajajoče do februarja, se sptejme takoj. Vprašati v tovarni Skušek, Tržaška c. 8. 2094 Pletilni stroj 8X60 nov prodam. Vojašniška uiica 2, Maribor. — 2118 Baržun v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. U Solnčno sobo oddam solidnemu gospodu pri samostojni gospej. Za Din 200 mesečno- Naslov v upravi »Večernika*. 2115 Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in- okusno Franio Ambrožič, Grajska ul. 2. 1348 Oddam takoj meb^rsno solo z dobro hrano. Naslov pove uprava »Večernika«. 2122 Singer šivalni stroj proda po zelo ugodni ceni Dariš, Gosposka ulica 28, dvorišče. 2>04 Strojna pletarna sprejema delo na »Jackvard stroj*. — Ponudbe nasloviti na upravo »Večernika« pod »Jackvard«. 2117 .Velurje za damske plašče, pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5. 1991 mpimm OSKAR W5ST AN Slaribor, Koroščeva u. 4 se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. - Izvršuje popravila tudi na domu. plačuje najvišje M. G.riok & Co. Ljubljana, Prečna ulica 4 (pole:? mestne ljudske kopeli) ‘ ' Teicion 232!» 1912 ZivSnozdravnik IVm SOSTARK naznanja, da se je# preselili is Maistrove ulice it. 6 Kosarjevo ulico št. 42 pri novih vilah. Zahtevajte povsod,, Večernik"! Kompletna molka zimska oblaka.......................... Din 450*— Kratica suknja s; pristnim krznenim ovratnikom ....... 600*- Otroški kostumi v vsah velikostih .......................... «. 160"— Vilitrgovlna H. J. TUHA&, Maribor, Aleksandrova cesta 7 Jaiiuatelia in urednik: Pran Broioviiv Mariboru, liska Mariborska tiskarna (L ±. predstavnik k o Det e l a v M*ribnr«.