OGLAŠAJTE V T7"KT A 1 Pil O Al[ TlVTi^OnP ADVERTISE IN NAJSTAREJŠEMU H rvi /\ Ml (I # 1-^ hf i\\/ r\ji i^ 1 THE OLDEST SLOVENSKEMU 1 rv/^v i ^ JL SLOVENE DAILY DNEVNIKU V OHIO J #L. ^-1 ^ J IN OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. _ LETO XXXL CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 4, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 151 VOL. XXXI. _ LETO XXXL CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 4, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 151 DomaČe vesti Himen Danes sta se poročila v cerkvi sv. Vida Miss Dorothy Trebeč in Harry Gray. Nevesta je hči poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Trebeč, 1255 E. 61 St., ki vodita mesnico na E. 55 St., ženin pa je sin družine Gray iz 403 E. 152 St. Novoporočenca se bosta podala na ženitovanjsko potovanje, nakar si boste ustanovila dom pri nevestinih starših. V soboto zjutraj ob 8:30 uri se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Miss Alma Stražišar, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Stražišar, 1201 E- 169 St., in Frank Kravos, sin Mr. in Mrs. Frank Kravos, E. 157 St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročnim obredom. Novoporočencem čestitamo in ]im želimo vse najboljše v zakonu! Redna seja članice društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ SQ vabljene, da se gotovo udeleže redne mesečne seje v četrtek zvečer ob osmih v navadnih prostorih. Podana bodo razna poročila in ukrepalo se bo o prihodnjem pikniku. Iz bolnišnice Poznani Mr. John Gabrenja se ]e vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 22010 Ivan Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske v bolnišnici in na domu kakor tu-di za kartice, ter prijatelju Mr. Antonu-Pušnarju za prevoz iz bolnišnice na dom. Želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval! Krožek št. 1 Prog. Slov. Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene, da v četrtek zvečer ob osmih udeleže redne mesečne seje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo več Važnih zadev in je navzočnost sleherne članice zaželjena. pari dvojčkov ^ dveh letih in pol ' Mrs. Margaret Summers, ki je pred tremi leti in pol poročila edanjega armadnega sarženta harles Summersa (poroka se je Vršila na otoku New Guinea, 36? sta služila v armadi) je vče-Akronu porodila tretji par vojčkov, kar je . baje rekord ®voje vrste. Mlada zakonca sta dobila v maju 1946 prvi par vojčkov, obe deklici, drugi par, seka, je sledil lani v septem-ru. Novi dodatek, ki je bil ro-včeraj, sta zopet fantka. Želela sem vedno, da bi ime-a vsaj šest otrok," je rekla 29-® na Mrs. Summers, "ampak !^|slila sem, da bo vzelo vsaj 14 ne pa samo 27 mesecev." Po-l^osni oče Charles je 31 let star ^ je delovodja v tovarni Co-umbia Chemical Co. v Barber-tonu. Progresivna stranka obsodila policijski napad na stavkujoče delavce v Daytonu Ohijska Progresivna stranka je ostro obsodila nedavni "brutalni napad" policije na stavkujoče delavce zaposlene pri Univis Lens Co. v Daytonif, Ohio, ki so člani C.I.O. unije United Electrical Workers. V svoji izjavi pravi stranka, da navada, da se s pretepanjem pokori delavce, spominja na leta okrog 1930 in da jo danes obrablja Taft-Hartleyev zakon. "Ameriško ljudstvo je pod Rooseveltom zavrglo takšne barbarske metode, s katerimi se obravnavajo delavski spori in sigurno je, da ne bo dolgo trpelo oživljanje teh metod," pravi izjava stranke. Progresivna stranka je tudi pohvalila odpor, ki ga stavkarji dajejo družbi pri njenem poskusu, da bi s Taft-Hartleyevim zakonom razbila njihovo unijo. Mnenje je, da bi gov. Herbert moral posredovati v sporu med unijo in družbo, da pa bi uporaba državne milice služila le intere- som družbe v njenem naporu, da se izogne upravičenim zahtevam unije. ■ V dobi enajstih let ko je bil v veljavi Wagner Labor Relations zakon se ni poslalo čet proti stavkarjem v Ohiju. To pomeni, da Taft-Hartleyev zakon služi samo povečanju industrijskih trenj in bi moral biti preklican. Radi tega je preklic Taft-Hartleyevega zakona bila ; ena glavnih točk v platformi, ki jo je odobrila nedavna konvencija Progresivne stranke v Fila-delfiji. Ohijska Progresivna stranka podpira stavkujoče električne delavce in pozivlje vse svoje člane v tovarnah in unijah, naj pomagajo in podprejo bratske sočla-ne unij. "Borba proti določbam Taft-Hartleyevega zakona, katerih namen je, da uničijo organizirano delavstvo, je borba vseh de-jlavcev in progresivcev," je re-jčeno v zaključku izjave. Odkrivanje "rdeče zarote", v Washingtonu; trije bivši vladni uradniki imenovani obisku 111., je prišla na isk k znancem in prijateljem J Frances Krainz. Tu bo osta-® do konca tedna. Želimo ji nogo zabave in razvedrila! I'^LLACEOVA STRANKA JE V DEFICITU Washington, 3. avg.—Fi- ancne knjige izkazujejo, da je prodni odbor Wallace for c bil do 31. maja v defi- I u. Soglasno s finančnim poro-1 om, ki ga je predl6žil poslo-odja odbora C. B. Baldwin, so roški znašali $341,958 dohodki pa $292.498. WASHINGTON, 3. avg.—Neki bivši komunist je danes pred odsekom za ne-ameriške aktivnosti pričal, da so bili trije nekdanji vodilni New Dealer j i člani predvojnega komunističnega "podzemlja," ki so spravljali komuniste v vladne službe v svrho špijonaže. Whittake Chambers, ki je sedaj na uredniškem štabu maga-zina "Time," je pred odsekom izjavil, da je dotična podtalna skupina imela za svoj končni cilj "prevrnitev ameriške vlade, kadar bi bil čas ugoden, ne glede na sredstva." Trije bivši visoki vladni uradniki, katere je imenoval Chambers, so: Alger Hiss, bivši šef urada za posebne politične posle v državnem departmentu. Hiss je bil generalni tajnik ustanovitvene konference Združenih narodov v San Franciscu, ter se je z ameriško delegacijo udeležil konference med Rooseveltom in Stalinom v Jalti. Lee Pressman, bivši glavni pravnik pri Works Progress Administration. Pozneje je postal glavni legalni svetovalec CIO, katero mesto je pustil pred par meseci, potem ko je prišlo med njim in predsednikom Philipom Murray-em do spora radi Henry Wallacea. On je bil med organizatorji nove Progresivne stranke. Nathan Witt, bivši izvršni tajnik pri National Labor Relations Board, ki je dotični urad pustil leta 1941. Svoj čas je bil odvetniški drug Lee Pressmana in je v zadnjih letih često zastopal levičarske delavske unije v New Yorku. Chambers je bil druga priča, ki je bila pozvana pred kongresni odsek v teku zadnjega tedna. Prva priča je bila neka Elizabeth T. Bentley, ki je rekla, da je bila med vojno v službi "rdeče špijonaže" in da je potom zvez z visokimi vladnimi uradniki dobivala "zaupne informacije" o ameriški vojni produkciji. Ona je zapletla v afero tudi ime William W. Rem-^ngtona, ki je bil v zvezi s to preiskavo suspendiran kot funkcij onar v trgovinskem departmentu. Remington je danes pričal pred senatnim odsekom ter med ostalim izjavil, da je Miss Bent-ley poznal, da pa je bil vedno pod vtisom, da je novinarka, in da ji ni nikoli dal nobenih informacij, ki bi mogle škodovati Ze^injenim državam. Zanikal je tudi, da je bil kdaj -koli v živ Ijenju član komunistične stranke ali katere koli "frontne" organizacije. Pr^d. eds.ekom v tej zvezi pričal tudi Louis Buder^z, ki je bil svoj čas urednik lista "Daily Worker," pred par leti pa izstopil iz komunistične stranke in prestopil v katoliško cerkev. Alger Hiss, katerega je Chambers danes označil za člana "podtalne" skupine v Washingtonu, ki je bila v zvezi s "rdečo spijonažo," je sedaj predsednik Carnegieve ustanove za mednarodni mir, zadnjo nedeljo pa ga| je državni tajnik Marshall imenoval za podpredsednika narodnega državljanskega odbora za proslavo dneva Združenih na: rodov, ki se ima vršiti 24. oktor bra. BOMBA NAJDENA V BLIŽINI VATIKANA VATIKAN, 3. avg.—Med stebri na trgu Sv. Petra je neki ulični čistilec danes našel malo bombo. Poklicana je bila arti-lerija italijanske armade, ki je bombo razstrelila. Škode ni 'bilo nobene. MADŽARSKA JE DOBILA NOVEGA PREDSEDNIKA BUDIMPEŠTA, 3. avg.—Soglasno je bil danes izvoljen v parlamentu za predsednika madžarske republike dosedanji pod-premier Arpad Szakasits, star 60 let, ki je nasledil Zoltanu Tildy-ju, ki je prošli teden položil ostavko, potem ko je bil aretiran njegov zet Viktor Csornoky pod obtožbo izdaje. Szakasits je predsednik Združene delavske stranke. DRŽAVNA MILICA JE V DAYTONU NASTOPILA S SOLZNIMI BOMBAMI DAYTON, O., 3. avg. — Danes je ponovno prišlo do spopadov med policijo in delavci, uposleniini v tovarni Univis Lens Co. Ohijska državna milica, ki je prevzela skrb "za čuvanje reda in zakona", je vrgla pet solznih bomb v množico kakih 75 simpati-čarjev stavkajočih delavcev, ki so stali poleg bližnje kavarne. Dva piketirja sta izjavila, da jih je poU(^ja prisilila, da sta peš hodila več kot pet milj in da jima je po poti grozila. Danes je v Dayton prišel tudi governer Herbert. Na vprašanje časnikarjev, če bo poskuša! ponovno posredovati za poravnavo, je odgovoril: "Jaz sem pri koncu. Ne želim se sestati ne z eno ne z drugo stranko." Med tem je tajnik-bla-gajnik C. L O. William Lavelle poslal govemerju Herbertu telegram, s katerim je odločno ^teval, da se državna milica umakne izpred tovarne Univis Lens Co. V teleg;raniu je med ostalim rekel: "Vaša nepotrpežljivost pri zavrnitvi demokratskega procesa za poravnavo ni nobeno opravičilo za uporabo čet proti ameriškim delavcem." JUGOSLAVIJA ZAPRLA URAD ZA BEGUNCE ŽENEVA, 3. avg. — Jugoslovanska vlada je danes obvestila Mednarodno organizacijo za begunce, naj zapre svoje urade v Beogradu. Belgrajske urade organizacije je eno leto vodil angleški zdravstveni veščak dr. Kenneth Sinclair-Loutit. V desetih mesecih je Mednarodna organizacija za begunce nagovorila 5,291 jugoslovanskih beguncev v raznih taboriščih, da so se vrnili domov. Skupno pa je v begunstvu bilo 27,000 Jugoslovanov. Jugoslovanski uradniki so večkrat obtožili organizacijo, da se rajši ukvarja z aktivnostjo, da bi jugoslovanske begunce pošiljala preko morja kot pa na njihove domove. Pisatelj Fast bo v soboto govoril v mestnem avditoriju Znani ameriški pisatelj Howard Fast, ki je član Skupnega proti-fašističnega odbora, bo v soboto ob priliki ustanovne konvencije Progresivne stranke za Cuyahoga okraj govoril v Clevelandu. Fast in predsednik ohijske Progresivne stranke dr. Oliver S. Laud bosta imela diskusijo o sedanjem izrednem zasedanju kongresa v malem gledališču Mestnega avditorija ob 8. uri zvečer. Izvršni direktor cuyahoškega odbora "Wallace for President" Louis Hahn pa je naznanil, da se bo lokalna Progresivna stranka takoj po konvenciji pripravila za občinske volitve leta 1949. Glavna naloga stranke bo, da se ojača kampanjo za uklo-nitev diskriminacije pri zapo-slevanju. Med ostala vprašanja so vključeni voznina, davki in javna dela. C. L O. NASTOPILA PROTI UNIJAM ZA WALLACEA WASHINGTON, 3. avgutsa— Uradnik C.I.O. je danes razkril, da je prepovedano uporabljati ime organizacije za zbiranje prispevkov za Progresivno stranko Henry A. Wallacea. Uradnik je izjavil, da so člani C.I.O. v Minnesoti, ki so za Wallacea, ubogali navodila in da bodo to isto morali storiti tudi člani C.I.O. unij v Californiji. • Predsednik C.I.O. Philip Murray je izjavil, da se prispevke v imenu organizacije lahko zbira samo za aktivnosti Političnega akcijskega odbora organizacije. Vodstvo C.I.O. se je sicer izreklo proti Wallaceu, toda mnoge unije so ga podprle. Prepoved uporabe imena C.I.O. za zbiranje prispevke za Wal-laceovo kampanjo je poslednja akcija voditeljev, da se onemogoči večjo podporo Progresivni stranki. Pogovorom s Stalinom bo baje sledila konferenca velikih sil Pričakuje se, da bodo Sovjeti ukinili blokado in pristali na nove kompromise BERLIN, 3. avgusta — V Berlinu se pričakuje, da bo kot posledica večrajšnjega sestanka diplomatov zapadnih sil s svojetskim premier jem Stalinom prišlo do nove konference velikih sil in do ukinitve sovjetske blokade Berlina. Kljub uradnemu molku glede* TRUMAN ZAHTEVAL $2,000,000 ZA BEGUNCE WASHINGTON, 2. avg. — Predsednik je danes zahteval, naj izredno zasedanje kongresa odobri $2,000,000, ki bi se jih uporabilo za vseljevaiije 202,-000 beguncev v Ameriko. Višinski neusmiljeno glasov na konferenci izkorišča večino o "rdeči" Donavi ŽENE PRAVIJO, DA SE NEMCEM DAJE PIVO EVANSON, 111., 3. avg. — Neka ženska krščanske organizacije je danes obtožila ameriške okupacijske oblasti, da dajejo Nemcem v svojih okupacijskih zonah pivo na odmerke. Pristavljajo tudi, da se ječmen daje za kuhanje piva, namesto za hrano. BEOGRAD, 3. avg.—Angleški in sovjetski delegati so se danes na konferenci enajstih držav glede plovbe na Donavi spopadli v hudi besedni bitki. Angleški delegat Sir Charles Peake jq obtožil sovjetsko delegacijo, da hoče dominirati na konferenci s svojo kontrolo, večine glasov. "Kar se mene tiče se ne bom ustrašil. Anglija ne bo poskočila na pokanje biča Mr. Višinskega, ^o naj bo jasno." Višinski pa je angleškega delegata okrcal z izjavo, da so "Angleži šli v to vprašanje kot slon v trgovino s porcelanom." Pozneje je Peak citiral opazko Višinskega, da so v preteklosti zapadne sile obravnavale podonavske države tako kot kuhar krompirje v kuhinji. Pristavil je: "To je slikovita in nečedna fraza, toda vprašam, kdo je kuhar na tej konferenci?" Višinski, ki je pozorno sledil govoru angleškega delegata, se je nasmehnil in brez besed po- kazal s palcem na sebe. Pozneje pa je zaključil diskusijo z izjavo: "Videli bomo, kdo je kuhar in kdo so krompirji." Na konferenci je že postalo jasno, da Višinski ne bo dovolil drugim "kuharjem," da bi pokvarili sovjetskega načrta, da se Donavo postavi pod izključno kontrolo vzhodno evropskih držav. Glavno nesoglasje med za-padom in vzhodom je povzročil Višinski z izjavo, da so države podpisnice prekršile sporazum o Donavi iz leta 1921 in da potemtakem ta sporazum ne obstoja več. Na tekoči konferenci je postalo jasno, da bodo sprejeti sledeči sklepi: Podonavske države bodo imele izključno upravo nad plovbo po Donavi. Vse zahteve za pravicami ne-podonaških držav so avtomatično razveljavljene. Sporazum iz leta 1921 je avtomatično razveljavljen s sprejetjem novega sporazuma. sestanka v Moskvi se je zvedelo, da so ameriški in angleški vojaški poveljniki stalno obveščani o razvoju dogodkov in da prejemajo navodila iz Washing-tona in Londona. Lieut, gen. Sir Brian Robertson, angleški poveljnik v Nemčiji, bo jutri odpotoval v London, verjetno na konferenco zunanjega ministrstva, na kateri se bo govorilo o Berlinski krizi. Iz Washingtona pa poročajo. da je predsednik Truman dobil natančno poročilo o sestanku zapadnih diplomatov s Stalinom. V Berlinu se že opaža, da je napetost popustila Neuradni, toda dobro obveščeni krogi v Berlinu, ki so prvič v teku zadnjih tednov pokazali znake optimizma, pravijo, da bo verjetno včerajšnjemu sestanku v Moskvi sledil kompromis med zapadnimi silami z ene in Sovjetsko zvezo z druge strani in da obstojajo dobri raz-ilogi za upe, da bo kriza v Berlinu ugodno rešena. "Lahko pričakujemo, da se bo tu vrnilo normalno stanje," je odgovoril neki neimenovani obveščevalec na vprašanje, če se pričakuje ukinitev sovjetske blokade. Veruje se, da ni prišlo do nobenega končnega sporazuma na včerajšnjem sestanku, toda za-padni diplomati so s Stalinom iznienjali dovolj misli, da bi ti njihovi pogovori lahko služili kot osnova za kompromis. Dejstvo, da so se pogovori vršili čez dve uri in da so trije zapadni diplomati ostali v Moskvi za možno nadaljevanje pogovorov, potrjuje domneve, da obstojajo možnosti za kompromis. Sovjeti pripravljeni, da se reši zadevo z denarjem V Berlinu so se pojavili prvi znaki, da so Sovjeti pripravljeni na kompromis glede novih bankovcev, ki so jih tiskale zapadne sile in na katero reformo so Sovjeti odgovorili s tiskanjem svojih lastnih. Vprašanje dveh različnih vrst denarja je eden glavnih vzrokov sedanje krize. Nemški mestni svet in nemška vzhodna ekonomska komisija sta zapadnim silam predložili kompromis, po katerem bi sovjetski denar bil edini denar za plačan je davkov, dovolilo pa bi se uporabo bankovcev zapadnih sil v zapadnih sektorjih Berlina. Možno je, da bodo zapadne sile pristale na ta kompromis. Za enkrat je znano, da so za ta kompromis Angleži in Francozi, da pa Američani še vedno proučujejo načrt. Ureditev tega vprašanja bi obenem bila dober povod za ukinitev blokade, kajti Sovjeti so obtožili zapadne sile, da so razklale Berlin z izdajo novega denarja. Čeprav Sovjeti niso predložili tega kompromisa, se smatra. Naročajte, Širite in čitajte da je nemška ekonomska komi- "Enakopravnost!" sija postopala z njihovim odo-brenjem. Nobenih znakov še ni, da je blokada omiljena Ameriški in angleški uradniki so na mejah motrili, če bo prišlo do omilitve sovjetske blokade Berlina, kar bi po njihovem mnenju moralo potrditi domneve, da so pogovori zapadnih diplomatov s Stalinom bili uspešni. Verujejo, da bi Sovjeti morali ukiniti neke omejitve pri cestnih in železniških zvezah med zapadno Nemčijo in Berlinom. Toda do snoči ni bilo nobenih znakov, da je sovjetska blokada omiljena. Ameriške vojaške oblasti se ukvarjajo z načrti, da bi razširili oskrbo Berlina zračnim potom in poslale v mesto hrano in premog za zimo. Okrog 1,000 Nemcev bo jutri začelo pripravljati novo letališče na francoskem sektorju. Pričakuje se, da bo krog 20,000 delavcev zgradilo letališče v dveh tednih. - - " * . ŽENE V TEXASU SE UPIRAJO DRAGmJI DALLAS, Tex., 3. avg. — Upor proti visokim cenam mesa se je iz Dallasa razširil na štiri druga teksaška mesta. Prva se je uprla 71 let stara Mrs. R. D. Vaughn, ki je izjavila, da ji je zoprno, da bi jo ropali v dallaških mesnicah. (Texas se ponaša, da je sedež goveje industrije Amerike). Mrs. Vaughn je dva dni po telefonu klicala žene in jih vpisovala z a enotedenski bojkot mesnic. Dobila je precejšnje število žensk, ki so se medsebojno obveščale, naj se vzdržijo kupovanja mesa. "Me žene, mislimo, da je stavka edini način, da se ugotovi, kaj povzroča to pošastno draginjo. Če bo zacvilil mesar, je on odgovoren, če bodo zacvilili mestni trgovci in kmetje pa oni," je izjavila Mrs. Vaughn, ki je predsednica dallaške ženske zbornice. GRADY JE NAČELNIK GRŠKE "POMOŽNE" MISIJE WASHINGTON, 3. avg. — Predsednik Truman je danes imenoval ameriškega ambasadorja v Grčiji Henry F. Grady-ja za glavnega šefa ameriške "pomožne" misije za Grčijo. Grady, ki je doma iz Kalifornije, bo zamenjal Dwight Gris-wolda, ki je bil načelnik ameriškega programa od začetka lanskega leta. JAPONSKI DELAVCI KLJUBUJEJO MacARTHURJU TOKIO, 3. avg. — Japonski delavci so dane« nalepili na zidove v Tokiu plakate, s katerimi kljubujejo okupacijski oblasti. Komunisti so posebno neza-dovolni z nedavnimi ukazi gen. MacArthurja proti delavskim stavkam, ki so zelo strogi. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 4. avgusta 1948. ''ENAKOPRAVNOST"! Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--:_ For Six Months—(Za šest mesecev) -. For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ZGODOVINA NEKEGA ROPARSKEGA KONCERNA V začetku leta 1933 se je zbralo 20 največjih nemških industrijskih mogotcev na tajno posvetovanje. Bil je trenutek, ko je grozil fašističnemu gibanju polom. Na zadnjih volitvah so bili hitlerjevci izgubili nad 2 in pol milijona glasov. Nacistična stranka je bila potrta. "Vse nade so nekako splavale po vodi," je pisal Gobbels v svojem dnevniku. Takrat se je Hitler obrnil na industrijske kolovodje, da bi mu pomagali. Na posvetovanje so prišli štirje člani uprave kemičnega koncema "I. G. Farbenindustrie" ter predsednik nemškega jeklarskega trusta Albert Vogler in kralj topov Krupp von Bohlen. Po obširnem Hitlerjevem govoru o "komunistični nevarnosti" so jeli zbirati denar v blagajno fašistične stranke. Zbrali so 3 milijone mark. Desetino te vsote je prispeval "I. G. Farbenindu-stries." Zdaj je Hitler že lahko delal. Delavnosti koncema "I. G. Farbenindustrie" je posvetil ameriški publicist Richard Sasuly svojo knjigo "I. G. Farbenindustrie," Sasuly je bil v službi ameriške vojaške administracije v Nemčiji, kjer se je seznanil s samim arhivom koncema, proučil njegov mehanizem in si ogledal njegove tovarne. Po vrnitvi v Ameriko je napisal knjigo "I. G. Farbenindustrie." To je bil največji koncem, v katerem so imeli monopoli 6 milijard mark čistih aktiv. Koncem je kontroliral 380 nemških tvrdk in sodeloval v 500 tujih družbah, V njegovih rokah so bili premogovniki, rudniki magnezija in solarne; koncem je imel lastne banke ter raziskovalne in patentne urade v vseh Večjih gospodarskih centrih kapitalističnega sveta. Sasuly pravi o njem, da je "bil skoraj samostojna država." Zgodovina tega koncema je tipična za kapitalistični razvoj Nemčije, kjer so postali kartell, kakor v vrsti drugih dežel v začetku 20. stoletja ena izmed osnov vsega gospodarstva. Prvotnih šeSt velikih družb, ki so vladale na nemškem kemičnem trgu, se je pozneje združilo v enotno delniško družbo "I. G. Farbenindustrie." Njeni voditelji se niso sramovali ničesar. Dolgo so prikrivali svetovni javnosti izredno važno zdravilo sulfamid, ker so hoteli, kakor pravi Sasuly, "dobiti proizvod, ki bi ga lahko patentirali in izkoriščali kot monopol." Pri tem pa so ob sodelovanju nemškega patentnega urada kradli v Nemčiji prijavljene angleške patente. Koncem je imel v tujini široko razpredeno vohunsko mrežo. Z umetnim izkoriščanjem kartelskih sporazumov je pritiskal na industrijo drugih kapitalističnih dežel, in dejansko diktiral njihovi kemični proizvodnji. Da bi uresničila svoj zunanjepolitični program, je bila "I. G. Farbenindustrie" potrebna vojna. Prav zato so nemški monopolisti gradili vse na Hitlerja. V razbojniških pohodih hitler j evske vojske so videli Duisberg, Bosch, Schmitz, Schuazler in drugi kolovodje koncema uresničenje svojih načrtov o ustanovitvi "ekonomskega bloka od Bordeauxa do Odese." "Brž ko je nemška vojska zasedla kako deželo," piše Sasuly, "je poslal I. G. Farbenindustrie tja svoje predstavnike, ki so začeli deželo gospodarsko osvajati, ne da bi počakali na konec borb." Koncem "I. G. Farbenindustrie" se je polastil važnih kemičnih podjetij v Avstriji, na Češkoslovaškem, v Franciji in na Poljskem. Predstavniki koncema so pomagali prilagoditi industrijo okupiranih dežel potrebam nemškega vojnega stroja. Ta koncem je pripravljal tudi druge nemške monopole na* vojno. Sasuly piše, da so lahko "najvišji ameriški uradni krogi ignorirali oborožitev Nemčije samo zato, ker so zavestno zatiskali oči pred njo." Ameriški kapitalisti so bogato financirali nemške monopole. Znani Dulles je že pred 25 leti zahteval okrepitev nemške industrije. Sasuly je osvetlil tesno povezanost med nemškimi in ameriškimi monopolisti v svoji knjigi v poglavju "L G. Farben-industries" in "Standard oil." Ta ameriški petrolej ski trust je bil zainteresiran na evropskih trgih. Z nemškirn koncernom je sklenil pogodbo o razdelitvi sveta. ""L G. Farbenindustrie" se je zavezala, da ne bo posegala v pe-trolejsko, "Standard oil" pa ne v kemično industrijo, v kolikor zadeva nafto. Ta kupčija je zagotovila nemškemu koncernu podporo "Standard oila" v vseh kapitalističnih deželah, vštevši ZDA. Ti stiki niso prenehali niti takrat, ko se je hitler je v- UREDNIKOVA POSTA O agitaciji in Clevelandskemu dnevu SNPJ Cleveland, O. — Cleveland-ska federacija društev SNPJ priredi Clevelandski dan članstva SNPJ v obliki velikega piknika na izletniški farmi društev SNPJ na Heath Rd. v nedeljo, 8. avgusta. Posamezna društva so že večinoma pikni-kovala, in vsa z dobrim uspehom, to pot se pa sestanemo skupaj člani vseh društev iz| vzhoda, zapada, juga in severa slovenske metropole ter okolice. OdboB je na delu s pripravami za pogostitev in zabavo poset-nikom. Zato je dobro, da se že sedaj določimo za ta poset Cle-velandskega dneva SNPJ in vabljeno je članstvo in prijatelji iz bližnjih naselbin, da nas ob tej priliki obiščete in si ogledate ter pozabavate v našem novem izletniškem paviljonu. Kaj pa kampanja za nove člane? Iz poročil glavnega kampanjskega odbora je razvidno, da je uspešna in v prvi polovici izgleda, da bodo dosegli število 1,100 novih članov. Nam Clevelandčanom gre nekam trdo za dosego naše kvote in ostale naselbine nas prekašajo v tej kampanji. Zastavo za pridobitev novih članov v Clevelandu sedaj nosi Stanley Stokel. Sta-rejšat društva imajo težavo ker novih priseljencev ni in mladi pa seveda rajše pristopijo k angleško poslujočim društvom ampak zadnjič mi je eden starih pionirjev rekel: čakaj, da se razgrejemo in tudi mi bomo častno za vršili letošnjo kampanjo. Vedno se še dobijo ljudje, ki po idejah in družbi spadajo k SNPJ in niso še postali člani. Tako sem zadnjič srečal fotografa Joe Bradača, ki je takoj privolil za pristop in izpolnil prošnjo. Tako bodo pri društvu Strugglers dobili prihodnjo sejo novega člana in fotografa in pri Bradačevih pričakujejo v kratkem novorojenčka, kateri je obljubljen pa za mladinski oddelek ker mati (pred poroko Millie Terbižan) in en sinček Joevi sta člana SNPJ. Poznani Joe Godec mi je pred časom rekel: Cela družina je pri SNPJ razen mene in pristopil je še on k društvu Združeni bratje. Takih slučajev je še več, poglejmo malo okrog in opomnimo jih za pristop k SNPJ v tej kampanji. Nekoliko komentarja o poli- navadnim zemljanom. Izgleda, da bo pri letošnjih predsedniških volitvah precej boja, obrekovanja in zavajanja. V pravem taboru se ne morejo znajti celo tisti, od katerih bi se pričakovalo, da poznajo zgodovino in dobrine kandidatov. Nerazumljivo vlogo letos igrajo razni unijski voditelji in pa "social-demokrati" okrog New Leaderja in Galla. Voditelji nekaterih unij so nekaj časa snubili generale in vrhovne sodni- ke, da naj kandidirajo in tako "rešijo" deželo pred Henry A. Wallacem. Sedaj se bodo spustili pa za Trumanom in demokrate, ki so jim obljubili, da bodo preklicali Taft-Hartleyovo proti-delavsko postavo? Ali ni večina demokratov prvotno glasovala za ta zakon? Tudi med delavci v tovarnah se tu in tam dobi kakšen tak "patriotični" širokoustnež — ampak ljudje molče na vsa strašila in zavajanja in v volilni koči bodo volili Henry A. Wallace-a za predsednika, ki je eden izmed najbolj poštenih priglašenih kandidatov za predsednika. L. Kaferle. PRVI POVOJNI NAPREDNI NEMŠKI FILM v vzhodni, sovjetski okupacijski coni Nemčije se je pričela prebujati nemška demokratična umetnost, tako na literarnem in glasbenem kot tudi na filmskem področju. Medtem, ko so v zapadnih conah okupirane Nemčije, ob podpori ameriških, angleških in francoskih okupacijskih oblasti, zopet poživili svojo protiljudsko zločinsko delavnost različni ostanki fašizma, nemškemu naprednemu ljudstvu predobro znani nacisti, od katerih je večina njih zavzemala v času tretjega Rajha celo visoke službene položaje v Hitlerjevem krvavem aparatu — se v sovjetski okupacijski coni vodi neusmiljena borba za iztrebitev nacističnih ostankov, ustvarjena je trdna fronta demokratičnega nemškega ljudstva. Maja meseca 1946 se je osnovala v Babelsbergu filmska družba DEFA, ki jo sestavljajo po večini mlajše nemške umetniške moči. Sovjetske okupacijske oblasti so podprle stremljenje filmskih umetnikov, da pričnejo z ustanavljanjem trdnih temeljev nove nemške demokratične filmske produkcije. DEFA si je postavila za svojo osnovno nalogo, da izoblikuje nov umetniški film, ki bo prepojen z idejo miru, humanizma in demokracije. Od osnovanja svoje filmske družbe v 1. 1946 do danes je zabeležila DEFA že lepe rezultate. Plan za leto 1947—48 obsega 20 umetniških, 3 dokumentarne, 30 kulturnih filmov in 48 filmskih tednikov. Ta plan se odlikuje s svojim izborom mnogovrstnih originalnih tem, ki zajemajo vsakodnevne probleme povojne Nemčije. Umetniški film "Morilci so med nami" predstavlja začetek tičnem mešanju pojmov nam dela nove nemške demokratične filmske umetnosti, ki pa je hkrati tudi umetniško kolikor toliko že dobro izdelan. Film je režiral mladi in talentirani nemški scenerist in režiser Wolfgang Staudte. Na platno postavlja pereče vprašanje sodobne Nemčije: njen povratek v mirno življenje, izgradnjo demokracije in obnovo dežele same. Film je režiran tako, da izzveni celotno dogajanje filma v enotno zahtevo demokratičnega nemškega ljudstva — uničiti nacistične zločince, ki se danes skrivajo pod krinkami mirnih meščanov — kajti edino po dosledni denacifikaciji bo mogoč hitrejši razvoj vse zdrave, v dobro človeštva usmerjene dediščine nemškega ljudstva. Dejanje filma se odigrava leta 1945 v opustošeni poslednji trdnjavi nemškega fašizma, ki je padla pod udarci sovjetske armade, hi ki se danes s pomočjo sovjetske oblasti obnavlja — v Berlinu. Mertens, vojaški kirurg, ki se je vrnil iz ujetništva, predstavlja lik nemškega poštenega intelektualca, ki se v svoji notranji razbitosti, v katero ga je pahnil hitlerjevski nacizem, ne more podati brez predsodkov v novo izgrajevalno življenje povojnega mesta. Poln je medvojnih vtisov grozot, ki so jih zakrivili nacistični krvniki in katerih nemočna priča je bil sam. Brez vere v življenje in brez vsakršnega cilja vedno bolj propada po beznicah. Iz tega stanja ■ ga skuša rešiti Suzana, mlado dekle, ki se je rešila iz koncentracije. Ona predstavlja v filmu tip optimističnega nemškega povojnega človeka, ki neumorno dela na iz-gradnji nove demokratične Nemčije. Dramatičnost filma se razpleta v konfliktu Mariensa z Brucknerjem, njegovim bivšim vojnim komandantom, ki je pred Mertensovimi očmi dal pokončati na zasedenem ozemlju Poljske, tik pred veliko sovjetsko ofenzivo večje število žen in otrok. — Brucknerja najde Mertens v Berlinu kot dobro ska napadalnost v polni meri razmahnila. Mednarodni monopoli, ki so stali za hrbtom tvorcev "politike nevmešava-nja," so še vedno upali, da bodo naperili orožje fašistične napadalnosti proti Sovjetski zvezi. Po munchenski konferenci je sklenil "Standard oil" z "I. G. Farbenindustrie" .sporazum, po katerem je bil ftemški koncem udeležen pri | situiranega fabrikanta, snujo-dobičku od letalskega bencina, ki so ga pridobivali v! čega nova zločinska početja. ZDA. V zameno se je koncem odpovedal izvozu svojega i Zavest, da so morilci, medvojni sintetičnega bencina, ki je bil hitlerjevcem potreben evropskih ljudstev, še vojno^V oktobru 1939 je prispel predstavnik "IStarldard | ter oila Howard na Holandsko in se na tajnem posvetovanju'ne vidi druge rešitve se odloči s pooblaščenci "I. G. Farbenindustrie" dogovoril o podalj-'za umor. Ta korak pa mu pre-šanju kartelskega sporazuma do konca vojne "ne glede preči prvič ženska, ki išče na to, ali bodo ZDA posegle v vojno ali ne." In ameriški zdravnika svojemu na smrt bol-trust se je držal tega sporazuma. Do marca 1942 je "Stand- otroku, zavoljo katerega ard oil" prikrival ameriški vladi skrivnost proizvodnje ene izmed oblik sintetičnega gumija, hkrati pa je informiral p tej skrivnosti naciste. Sasuly pripoveduje, kako so se začeli po razbitju hitlerjevske Nemčije obnavljati stari stiki med nemškimi in ameriškimi monopolisti, kako pridobitniki v ameriških vojaških uniformah protežirajo nemške industrijske mogotce. Sasuly popelje čitatelja v vojne tovarne "I. G. Farbenindustrie" v ameriški okupacijski coni, ki že zopet obratujejo. Ameriška okupacijska politika v Nemčiji je bila takoj v začetku usmerjena na onemogočanje kartelov, sindikatov in trustov. Značilno je, da se je na politični areni znova pojavil bivši nemški kancler Bruning, ki je bil svojčas pokrovitelj kemičnega koncema in je v njegovem interesu zvišal uvozne carine na bencin. Mednarodnim monopolom so potrebni stari reakcionarni politiki, ki jih je zgodovina že zdavnaj poslala v arhiv. Mertens začasno opusti svojo namero z Brucknerjem; v njem je zmagala poštena zdravniška dolžnost, drugič pa požrtvovalna Suzana, ki ga ljubi. , Efektno močan konec filma, ko kriči Bruckner za simbolično prikazanimi rešetkami svoj "Nedolžen sem!" in se preko njega zgrinjajo slike vojnih pohabljencev in ljudi iz koncentracijskih taborišč, konec poudari še enkrat zahtevo po brezkompromisni denacifikaciji v novi, demokratični Nemčiji. Film je umetniško zelo prepričljiv in idejno dober, vendar ni razvidna družba, v okviru katere se odigrava ta drama, kateri je v bistvu podlaga psiholo- posebno še v veliki meri psiho-logizirajoči lik Merienza. V teh njegovih psiholoških metafor-mozah zaide (kot je to navadno pri prevelikem poudarku notranjih doživetij ene osebe) igralec čestokrat v lažno patetičnost brez vsakršne realne utemeljitve. Režiser Staudte in filmski operator Ben Grund sta pokazala s tem filmom velike zmožnosti, prav tako tudi vsi filmski igralci. Nemška kinematografija je stopila na novo pot. Njen prvi rezultati dokazujejo, da so napredni nemški filmski delavci trdno odločeni doprinesti svoj delež k demokratizaciji in denacifikaciji Nemčije; zato ni čudno, če je predvajanje teh prvih povojnih naprednih nemških filmov tudi prepovedano v zapadnih conah Nemčije. Ponatis iz "Ljudske pravice" BUKAREŠTA V NOVI DOBI -A. Markov, ška analiza posameznih oseb, Romunsko ljudstvo, ki se je v času preseljevanja narodov ufnaknilo pred navalom drugih ljudstev v gore, se je potem v teku stoletij postopno spet vračalo v dolino in naseljevalo plodne ravnice. Vzporedno s tem je starinska prestolnica Targovište izgubila svojo veljavo in so si knezi izvolili Bukarešto za svojo novo prestolnico. Bukarešta leži sredi plodne kotline, v križišču cest in rek in si je kmalu pridobila tolikšno veljavo, da so se knezi proti koncu 17. stoletja dokončno naselili v njej. Utrdili so svoj korak in izgradili svoj dvor, vzporedno s tem pa so zrasla upravna poslopja, cerkve, trgovine in skladišča. Stare zgradbe so propadale iz različnih vzrokov. Oblege, požari potresi so preobražali mesto, gi je stalno napredovalo. Danes vidiš t u majhne pravoslavne cerkve, ki po svoji slikovitosti zbujajo pozornost tujcev, spominjajo prevratnih časov in se skromno skrivajo v senci deset-nadstropnih blokov. To je ena izmed presenetljivih zanimivosti romunske prestolnice: številna svetišča, razsejana med mnogimi stavbami najnovejšega sloga, simbolizirajo nekdanje čase in sodijo med značilne sestavine tega zanimivega mesta. V prvi polovici 19. stoletja se je Bukarešta še kosala s prestolnico moldavske kneževine, v drugi polovici pa je Bukarešta dokončno postala središče političnega in zgodovinskega življenja Romunije. Po strnitvi kneževin 1859 leta in po proglasitvi za kraljevino 1877 leta, ko se je Romunija dokončno otresla turškega vpliva, je Bukarešta dobila železniško zvezo z donavskim pristaniščem Giurgiu, kjer pristajajo ladje z Vzhoda in se je naglo razvijala v evropsko mesto. Leta 1890. je imela 194,000 prebivalcev, deset let nato, ob prelomu dveh stoletij, pa je to število naraslo že na 287,000. Ob tolikšnem razvoju je Bukarešta v začetku 20. stoletja bila že največje mesto na Balkanu, ki ga je presegel le še Carigrad. Postala je veliko trgovsko in industrijsko središče, zrasle so številne palače, hoteli, gledališča, muzeji, visoke šole, mnogo-nadstropnice, široke ceste, velik glavni bulvar. Živahno, razgibano življenje je pripomoglo Bukarešti do vzdevka "Vzhodni Pariz." Pri vsem razvoju pa so še nadalje ostali številni ostanki orientalske malobrižnosti. Na vsakem koraku si še lahko srečal ostanke preteklosti, siromaštvo, žalostne posledice zanikrne uprave. V desetletju leta 1920 — 1930 EO je število pre-J bivalstva Bukarešte podvojilo in preseglo pol milijona duš, nato pa je še stalno naraščalo in se je v letu 1941. približalo milijonu. Tako se je Bukarešta razvila v največje mesto na Balkanu in daleč presegla Carigrad kakor tudi Atene s Pire-jem. Uvrstila se je med največja evropska mesta. Tolikšen razvoj je seveda imel svoje dobre in slabe strani. Večnadstropni-ce so rasle kakor gobe po dežju. Urejali so parke, popravljali ulice, podirali stare četrti, uredili veliko magistralo, zrasle so četrti vil, pomnožili so se uradi. Vse to pa ni moglo zakriti velikega nereda v upravi. Sredi prestolnice so^ zevali mnogi prazni prostori, marsikod so stale le začasne stavbe in barake. Volovske vprege so se mešale med elegantnimi avtomobili, velike moderne trgovine so se košatile med številnimi bra-njarijami. Zrasel je številen delavski razred, ki se je težko prebijal skozi življenje sredi obilja bojarjev, novih bogatašev, delničarjev in drugih izkoriščevalcev. Korupcija je gospodovala vsepovsod. Z a krinko nacionalizma se je razvila brezobzirna diktatura, ki je ljudstvo zatirala in do skrajnosti izkoriščala. Tujci, ki so prihajali, v Bukarešto in se tu zabavali, niso nič vedeli za revščino in zatiranje ljudstva, nevednost, kugo spolnih bolezni, jetiko, umrljivost otrok, nesnago in uboštvo predmestnih bajt. Posledica takih razmer so bile usodne: odkrita diktatura, krvavi punt legionarjev, nemška okupacija, nesrečna vojna, angleško bombardiranje, ki je bilo naperjeno predvsem na kolodvore in tovarne, in nemško bombardiranje, ki je razdejalo letališče ter zažgalo središče mesta: 4,700 hiš je bild porušenih'in 6000 tako poškodovanih, da v njih ni bilo več mogoče prebivati. Ti trpki časi so se končali 23. avgusta 1944, ko so romunski borci obrnili bajonete proti tujemu okupatorju in je v, Romunijo vkorakala osvo-boditeljica Sovjetska armada. Ob zmagi je bila Bukarešta priča velikanskih manifestacij. Ljudska volja je prišla vidno do izraza s tem, da je dala krmilo države v roke Petra Groze. Nova vlada je zagotovila ljudsko demokracijo i n odpravila žalostno dediščino' prejšnjih režimov. Pričela se je nova doba ljudske demokracije, novih socialnih razmer, razgibane dela-voljnosti in tesne povezanosti z vsemi sosedi, predvsem s Sovjetsko zvezo, število prebivalstva Bukarešte je naraslo čez poldrugi milijon. Vrnili so se begunci, prišlo je mnogo novega delavstva in intelektualcev. Bukarešta je dobila novo lice. Danes srečuješ po Bukarešti številne kamione, na katerih prihajajo v mesto na izlet' delavci in delavke z dežele, ali pa odhajajo iz mesta na izlet v gore. V drugih kamionih, ki imajo napis "Delavska univerza", se vračajo delavci in delavke s študija v svoje tovarne. S prostovoljnim delom se trudijo delavci in intelektualci, da bi očistili mesto ruševin in pomagali kmetom pri delu. 'Ob tem zanašajo na deželo idejo novega časa, prosveto, glasbeno in vzgojno pomoč. Palače in vile prejšnjih bojarjev in bogatašev so zdaj domovi demokratičnih organizacij ali novih socialnih ustanov, ljudskih menz in zadrug. Razkošni apartmani služijo danes uradom, ateljejem, klubom delavskih sindikatov. Sodobna Bukarešta mora premagovali številne ovire, opraviti mora mnogo novih nalog. Bukarešta dela, se bori, proizvaja, in to je poglavitno. Star pregovor pravi, da mesta ne postaviš v enem dnevu. Bukarešte si prizadeva, kolikor je v njeni moči. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! i i 4. avgusta 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 M. lljin: PRIRODA IN UUDJE I (Nadaljevanje in konec.) Znanost ustanavlja mesta V naši deželi, v Sovjetski itve-21, dela znanost za vso družbo, nam pomaga preobražati priro-do. Če pa je tako, potem nimamo razloga, da bi prikrivali odkritja, da bi skrivali izume. Znanost ustvarja pri nas samo laboratorije, ampak ustanavlja tudi tovarne in cela mesta. Navedel bi lahko številne primere. ' A naj navedem enega samega. Še ni tako dolgo, odkar so v Hibinah onstran severnega tečajnika hodili geologi-razisko-^alci po divji, še neraziskani pokrajini. V njej je bilo treba vse-dati imena: rekam in jeze-rom, gorovjem in mineralom. V ^Gki dolini so srečali Laponca z jelenom, pa so jo imenovali La-Ponsko dolino. Na gori Lovčor našli novo rudnino, pa so jo ^enovali "lovčorit." Raziskovalci so raziskovali po-k^&jino in začrtavali na zemlje-vse, kar so videli na zemlji kar so videli pod zemljo. Ime-so s seboj najfinejše, najbolj sestavljene aparate, ki so to pomagali, da so videli, kar nevidno. Na zemljevidih, ki so jih za-'^sali, so oznamenovana ležišča z loki in progami. Na pobočju dveh gor so od-krili cel pas dragocenih rudnin, ^Patita in nefelina. Nekoč pred ^'^'lijoni let je bila izbruhnila tu ^Pod zemlje staljena masa. ^trdila se je v obliki velikanske-stožca, kakor da bi jo bili kalili v velikanski livnik. Rob livnika prihaja na površje kot dolg lok apatita in nefelina. Drugič, v Monče-Tundri, so ^®slali učenjaki v majhnih čol-po rekah s številnimi mrzi-^^mi. Magnetni aparati so jih privedli k ležiščem železnih rud. ^se to se je zgodilo šele pred 'ledavnim. Canes pa stoji v ti- stih gorah, kjer so našli apatit in nefelin, mesto z rudniki, tovarnami in avtomobilskimi cestami. To mesto je bilo zgrajeno v snem letu. V kakem tednu dni so zgradili avtomobilsko cesto, v dveh, treh mesecih pa so spremenili goščavo v ulice in trge. To je šele prvo mesto v tej izredno bogati pokrajini, ki so jo raziskali naši učenjaki. Gradijo se še druga mesta. Na prostoru več deset tisoč kvadratnih kilometrov nastaja za tečajnikom nov rudarski revir z mesti, elektrarnami in železnicami. / Kjer je sovjetska znanost izbrala kraj in dejala: tu naj bo mesto—tam rastejo mesta iz tal. Niso znanstveno postajo za rudarstvo v Kirovsku v Hibinah brez razloga imenovali "Tietta." Ta beseda je laponska in pomeni —znanost. V rokah delovnih ljudi ustvarja znanost mesta v letu dni in preobraža celo deželo v enem petletju. Svet je treba združiti Kjer vlada stari družbeni red, je vse razbito na drobce, priro-da in delo, znanost, kakor tudi volja ljudi. Priroda je razbita na tisoč drobcev in vsak drobec ima svojega gospodarja. V delu ljudi ni nikakega skupnega cilja, nobenega splošnega načrta. Veliko govore o blaginji človeštva, zares pa ni nikomur mar. Govore veliko, tako v par-lamentnih kakor na sejah raznih družb in na svetovnih kongresih. ' Vsepovsod, v vsakem uvodniku beremo o blaginji sveta, o blaginji človeštva. Vsepovsod kličejo človeštvo za pričo in se na človeštvo zaklinjajo. Toda ali sploh obstoji to človeštvo ? Če bi bilo človeštvo celota, če ne bi bilo razrezano na kose, ne bi prirejalo vojn. Saj z vojnami se samo pokončuje. Ne bi seži-galo žita. Saj s takim ravnanjem samo sebe obsoja k lakoti. I Ne bi proizvajalo streliva in raz-I strelilnih snovi. Saj s tako proizvodnjo dela reči sami za to, da jih uničuje. Ne bi zapravljalo prirodnih bogastev, ampak bi varčevalo z nafto, s premogom in lesom. Kajti z zapravljanjem si jemlje samo sebi najpotrebnejše. Če bi bilo človeštvo enotno, ne bi dopustilo, da stoje tovarne in stroji. Saj tako zapravlja delo, ki je bilo porabljeno za gradnjo teh strojev in tovarn. A enotnega človeka ni. Raztrgano je na kose. Vse v starem družabnem redu je zdrobljeno, raztrgano na kose. Naloga nove družbe je, ta zdrobljeni svet združiti v enega. Med naštete privatne poedin-ce razkosano prirodo je treba spet združiti v celoto, v skupno družbeno lastnino vsega delovnega ljudstva. Ljudi je treba zbrati v strnjeno delovno vojsko v enotno človeštvo, združiti poedine vede v enotno znanost. To novo enotno človeštvo pa ne bo tako kot dosedanje. Milijonske množice v starem družbenem redu in milijonske množice novega družbenega reda pa niso eno in isto. Tam milijoni poedincev, tu enotni milijoni. Tam vrvež ogromne množice, ki se bojuje med seboj, tu bratsko povezane množice, ki streme k skupnemu cilju. Tam neskladen hrup, v katerem skuša vsakdo drugega prekričati, tu orkester, v katerem najrazličnejši instrumenti skladno zvene. V starem družbenem redu ima svet mnogo gospodarjev in vsak misli le nase in na trenutna blaginjo. Nikomur pa ni mar celotna priroda in kaj bo čez sto let. Človeško življenje pa je kratko —kaj velikega že more ustvariti en sam človek? V novem družbenem redu pa bo na vsem svetu en sam gospodar. Eno samo bitje bo vladalo našemu planetu: človeštvo. Te- Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell. The ring will be for you, in more than one sense of th« word. For the doorbell ringer will be a volunteer represent ative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds. For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds. One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank. In all faitness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you-peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future. M WW AM£f^/CA*S S£GlJRnY f$ YO.(/R. SBCl/R/TY/ ENAKOPRAVNOST ga bitja še ni na zemlji, sestaviti ga je treba iz drobcev. Združitev sveta je še pred nami. Ta pa se je že začela. Začela se je v najhujših časih starega družbenega reda, ko se je zdelo, da se je svet za vse večne čase zrušil in da je razpadel. Bila je vojna, ves svet se je bojeval med seboj. Vse je bilo uničeno. Od bomb in granat so bila opustošena mesta, železniški mostovi razstreljeni, ceste razrite. Potapljali so ladje, ne samo bojne ladje, temveč potniške ladje z ženami in otroki. Žetve so bile poteptane, vasi požgane. Kot bi kladivo razdrobilo vse, kar mu je prišlo na pot, vse, kar je ustvarila človeška roka, človeška telesa pa zmečkalo v krvavo kašo. Ne samo ves svet, vsak posameznik je bil razrezan, raztrgan na kose. Dalje ni šlo več. Takrat pa je v neki deželi, ki je bila ranjena skoraj do smrti, spregovorilo delovno ljudstvo: Dovolj! Ne maramo več umirati, da bi kdo iz naše smrti koval profit. Revolucija se je začela. že v prvih dnehf^e razbila temelj starega družabenega reda, "posvečeno pravico do privatne lastnine" na zemlji, na rekah, gozdovih, hišah, tovarnah, industrijskih ustanovah in na proizvajalnih sredstvih, ki jih je ustvaril človeški um in človeške roke. Že v prvih dneh se je revolucija lotila sestave sveta in izgraditve socialističnega družbenega reda..Pot k temu novemu družbenemu redu pa so že davno pokazali najdalekovid-nejši in najnepomirljivejši misleci. Zdaj tu, zdaj tam, zdaj na pariških trgih, zdaj v peterburških delavskih predmestjih so delavci prijemali za orožje in postavljali na cestah barikade, da bi si priborili nov družbeni red. V naši deželi, v Sovjetski zvezi, so si ti ljudje naposled priborili zmago. Revolucija je zmagala. Iz majhne sobe v "Smolniju" je proglasila, da je stari red odstavljen. To sobo bo človeštvo za zmerom ohranilo tako, kakršna je bila takrat. Preprosto v vsem: visoki, čisti zidovi, majhna mizica, belo prevlečen divan, lesena španska stena, za njo železna postelja. V tej sobi je takrat živel človek, I ki je vodil upor. V njej so se I zbirali pri njem njegovi najbližji tovariši k posvetu, semkaj so prihajala z vseh strani poročila o bojih in zmagah. Kdo je bil ta človek, ki je vodil te boje ? Bil je revolucionar, učitelj in učenjak. Vse svoje življenje je posvetil najvažnejši izmed znanosti ; znanosti o preobrazbi človeške družbe. Ko pa je prišel čas, zrušiti stari družbeni red in izgraditi novega, je stal ta Človek na čelu. Njegovo ime vsi poznajo. Ime mu je Lenin! in preizkušala v borbi proti fašizmu, nato v osvobodilni borbi in sedaj v borbi proti imperializmu, ne more biti predmet razbijanja in frakcionaštva. Bivši politični preganjanci pozivajo vse prebivalstvo Istrskega okrožja na področju Tržaškega ozemlja, da se zbero okoli Komunistične partije ter stopnjuje delo za obnovo ter bratstvo narodov v borbi proti imperializmu. Kakor nekoč; "Obsodba po fašističnem zakonu Pred višjim okupacijskim vojaškim sodiščem v Trstu je bila razprava proti 14 članom tovarniških odborov največjih tržaških industrijskih obratov. Vsakdo od obtožencev je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 15,000 lir denarne kazni Spričo olajševalnih okoliščin je bil nastop zaporne kazni odložen. Značilno je, da je bila izrečena obsodba na podlagi italijanskega fašističnega kazenskega zako- na, ki pa je bil z drugimi fašističnimi zakoni vred razveljavljen že leta 1945 po anglo-ameriški zasedbeni vojaški upravi. Zagovornik odvetnik Basa je opozoril sodišče, da sta bila Macor in Pobega svojčas obsojena po fašističnem sodišču prav na podlagi fašsitičnih zakonov, na podlagi katerih obtožuje angloameriška uprava an-tifašistične delavce Trsta. Odvetnik Koluža pa je ugotovil, da so obtoženi delavci oni isti delavci, ki so s pogumnim dejanjem rešili tržaške ladjedelnice pred uničenjem po Nemcih. Med goriškimi Slovenci v Italiji Z lepim uspehom je bila zaključena akademija gojencev slovenske glasbene šole v Gorici, ki je sestavni del "Pevskega in glasbenega društva v Gorici", ki praznuje v kratkem 50 letnico svojega plodonosnega delovanja. Pod vodstvom prof. Emi-, (Dalje na 4. strani) PRIMORSKE VESTI Jkt, /5 ,n eflc/./ U. S. 7teisury adytrtlsewont-prcpirfd und,r suspices ot Ttcismy Dep^'rtment «n