Leto xiv., štev. m' lz<1 n ja caMjpisnu-zaiuzntško podjetje SZDL »[Naš tisk« / Direktor: Rudi Jauhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljnbljana, lomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-8%. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-S32 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Nafodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din Cena 10 din Generalna skupščina OZN mora postati tribuna človeštva je, ki jo je na obisku v teh deželah vodil tov. Franc Leskošek, najprej izčrpno poročali zbranim direktorjem podjetij o možnostih prodaje naših izdelkov. Nato pa je tov. Franc Leskošek govoril o pomanjkljivostih in napakah, ki jih delajo pri izvozu v te dežele naša podjetja. Med drugim je dejali, da naša podjetja izvažajo v dežele Bližnjega vzhoda večkrat slabe izdelke in premalo gledajo na kakovost embalaže, zaradi česar prodajajo, oziroma kupujejo naše izdelke po zelo nizkih cenah, kljutb morebitni dobri kakovosti. »Čeprav je trg Bližnjega vzhoda za nas zelo ugoden tako ekonomsko kakor rudi politično«, je dejal tov. Leskošek, »je bila naša gospodarska delegacija priča nespretnosti naših izvoznih in proizvodnih podjetjih pri izvozu izdelkov na tržišče.« Tov. Franc Le- Okroglica že spreminja svoje lice sproti izdelati toliko, kolikor je naročenih, ker ima premajhno kapaciteto. Danes zjutraj se bo v Grosupljem začel prvi dolenjski kmečki praznik — velika manifestacija moči kmetijstva, zlasti zadružnega v dolenjskem delu ljubljanskega okoliškega okraja. Ze zgodaj zjutraj bodo prignali v Grosuplje okoli 250 glav živine. Prignali jo bodo iz bližnje in daljnje okolice, od Šmarja in Škofljice, iz Podtabora, kjer je živinoreja posebno razvita, iz Stične, Šentvida in Višnje gore ter od Krke. Razstava živine, ki bo zvezana 6 strokovnim ocenjevanjem, bo prva prireditev v bogatem sporedu dolenjskega kmečkega praznika. Današnji dan bo v glavnem (posvečen pregledu in ocenjevanju živinoreje. Popoldne bodo najboljši živinorejci dobili nagrade v znesku približno 300 tisoč din. Ta denar so žrtvovale grosupeljska kmetijska zadruga <200.00 din), kmetijska zadruga v Račni (40.000 din), kmetijska zadruga v Šmarju (20.000 din), kmetijska zadruga v Žalni (30 tisoč din), okrajna zadružna zveza (70.000 din), okrajni ljudski odbor Ljubijana-okolica (60 tisoč din) itd. Najboljši živinorejci bodo dobili za nagrade umetna gnojila, močna krmila, cement, opeko, les in drugo. To je dobra zamisel, ki jo je nedvomno treba pohvaliti kot ggledno tudi za druge. Danes popoldne bodo otvorili veliko gospodarsko razstavo, na kateri bodo razstavljale svoje pridelke številne kmetijske in kmečke delovne zadruge. Razstavljalo bo tudi znano zadružno posestvo v Boštanju, tovarna »Motvoz in platno«, trgovsko podjetje »Tabor« v Grosupljem, Dolenjsko gradbeno podjetje in nekateri obrtniki. Ta razstava bo odprta do 23. avgusta. Razen tega bo tudi slavnostna seja občinskega odbora, ki bo imenoval na tej seji nekatere častne občane. Zvečer pa bo društvo Svoboda uprizorilo v režiji Poldeta Dežmana Kreftovo dramo »Velika ipuntarija«. Tako se bodo v Grosupljem pripravili na jutrišnji dan, ki bo predstavljal višek prvega dolenjskega kmečkega praznika. Zjutraj bo skozi Grosuplje dolg sprevod, v katerem bomo med drugim videli sprevod kmečkega orodja, lesene pluge in moderne traktorje, kmečko ohcet, vozove s predi-cami, pericami, žanjicami, ple-tarji, tesači, vrvarji, oglarji itd. Po končanem sprevodu, v katerem bo sodelovalo okoli 400 ljudi, bo tekma 15 koscev. Popoldne bodo nastopili združeni pevski zbori iz Šentvida pri Stični in iz Grosupelj. Računajo, da bo zapelo nad sto pevcev. Po končanem nastopu bo slavnostna otvoritev novega zadružnega doma. Dolenjci toplo vabijo na svoj prvi kmečki prazniki Današnjo 5. stran posvečamo bližnji in daljnji ^ Izjava novega ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Washington, 14. avg. (UP). Novi ameriški veleposlanik v Jugoslaviji g. James Riddleber-ger je včeraj prisegel v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve, potem pa je dal za televizijo in filmske novosti izjavo, v kateri čestita predsedniku FLRJ maršalu Titu zaradi njegovega pravilnega stališča do sedanje sovjetske kampanje miru. »Predsednik Tito pričakuje kot ves miroljubni svet dela in ne samo besede«, je naglasil veleposlanik Riddleber-ger, ter dodal, da je kot ves svet z navdušenjem spremljal borbo jugoslovanskih narodov med vojno za svobodo in neodvisnost. V svoji izjavi je tudi naglasil, da so odnosi med Jugoslavijo in ZDA realistični in dobri. Veleposlanik Riddleber-ger namerava odpotovati v Jugoslavijo okoli 1. septembra. Predstavnik čilske vlade bo obiskal Jugoslavijo Beograd, 14. avg. (Tanjug). Prihodnji teden bo prispel v Jugoslavijo predstavnik čilske vlade za vprašanja socialnega zavarovanja g-Hamilton Huber. to Piffaut. On načeljuje posebni misiji čilske vlade, ki bo obiskala razne evropske dežele, kjer bo proučila socialno zakonodajo in sistem socialnega zavarovapfo, Sožalje predsednika Tita zaradi potresov v Grčiji Beograd, 14. avg. Predsednik republike maršal Tito je poslal grškemu suverenu naslednjo brzojavko: >V imenu jugoslovanskih narodov izražam Vašemu veličanstvu globoko sožalje ob nesreči, ki je doletela grško ljudstvo zaradi katastrofalnega potresa. Prosim Vaše veličanstvo, da ta moja čustva sporoči prijateljskemu grškemu ljudstvu.« DIRKAČI V LJUBLJANI mf((* T «ww w« si j? wt jjms ustiš® >%Pwßm Izjava vodje jugoslovanske delegacije lea Matesa pred odhodom na izredno zasedanje Generalne skupščine OZ\T Razvoj dogodkov v Koreji je potrdil pravilnost jugoslovanskega stališča Zagreb, 14. avg. (Tanjug) Pred odhodom iz Jugoslavije v New York na izredno zasedanje Gener. skupščine OZN je vodja jugoslov. delegacije Leo Mates odgovoril na vprašanja dopisnika Tanjuga o pomenu tega zasedanja in o jugoslovanskem stališču. Politični pomen tega zasedanja, ki ima doslej samo eno točko dnevnega reda, in sicer vprašanje Koreje, je rekel Leo Mates, je v tem, ker more to zasedanje postati tribuna človeštva, ki ne želi samo, da se vojna v Koreji ne ponovi, pač pa, da nastanejo take razmere, v katerih bo tak spopad v bodoče nemogoč. Pričakujemo, je nadaljeval Leo Mates, da bodo Združen; narodi na tem zasedanju izrazili svoje zadovoljstvo, ker je prenehalo streljanje v Koreji, obenem pa izvedli tudi moralni pritisk, da se — kolikor je pač mogoče — najdejo skupne sporazumne rešitve korejskih problemov, ki so postali aktualni po prekinitvi sovražnosti. Prvi in najvažnejši med temi problemi je iskanje poti za združitev Koreje na podlagi demokratičnih načel, kar naj omogoči vzpostavitev Koreje kot neodvisne države. Glede značaja moralnega pritiska, ki naj ga izvedejo Združeni narodi, je Leo Mates poudaril, da gre pri tem za velikansko moralno silo, ki je nikakor ne smemo podcenjevati. Mates je opozoril, da je ta sila imela zelo važno, če ne že odločilno vlogo pri prekinitvi sovražnosti v Koreji, čeprav je včasih kazalo, da ni nobene možnosti več za dosego sporazuma o premirju. V akciji Združenih narodov se je zrcalila želja vseh narodov, da se sporna vprašanja rešijo na miren način in da se prepreči, da bi se korejska vojna spremenila v svetovni spopad. »Jugoslovanska delegacija meni, da je na tem zasedanju treba storiti vse, da bi urišlo do takšnega zboljšanja položaja v Koreji, ki bi omogočil do- sego končnega cilja, k' je v združenju Koreje,« je rekel Leo Mates. »To pomeni obenem utrditev miru v tem delu sveta in v Aziji nasploh, obenem pa pripravo za rešitev drugih azijskih vprašanj.« Leo Mates je nato poudacil, da bo na izrednem zasedanju Generalne skupščine govora tu-d; o državah, ki se naj udeležijo politične konference, kakor tudi o kraju, kjer naj bi se ta konferenca sestala. »Princip glasovanja in pre- glasovanja na tej konferenci,« je rekel Mates, »kakor tudi sprejemanje sklepov z večino glasov, bi po mojem mnenju ne pomenilo solidne podlage za re- Slovenska tiskarna na Koroškem Dunaj, 14. avg. (Tanjug). — V prisotnosti predstavnikov slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov je bila danes v Podljubelju r.ia Koroškem odprta slovenska tiskarna. Slovesnosti je prisostvoval tudi vodja jugoslovanskega zveznega urada v Celovcu Mitja Vošnjak. V pozdravnem govoru je predsednik Prosvetne zveze koroških Slovencev Franc Zwitter poudaril, da bo nova slovenska tiskarna pomagala pri kulturnem razvoju koroških Slovencev in zbliževanju med obema narodoma na Koroškem. sevanje korejskega problema. Sporazum na politični konferenci je zelo važen predvsem zato, ker bi bil dosežen po konfliktu, ki Se ni, kakor je običajno v zgodovini vojn, končal z zmago te alj druge stranke, pač pa z razgovori.« Jugoslovanska delegacija meni, da bi se morala politična konferenca najprej osredotočiti na reševanje korejskega problema iu šele, če se bodo pokazali uspehi pri teh razpravah, nadaljevati razgovore o drugih mednarodnih vprašanjih. Stalni predstavnik Jugoslavije pri OZN je na koncu svoje izjave poudaril, da je razvoj dogodkov v Koreji potrdil pravilno stališčae ki ga je Ju-pravilno stališče, ki ga je Ju-spopada: vojna v Koreji se mora nehati s sporazumom, za kar je potrebno vložiti vse napore. Protest pri albanski vladi Beograd, 14. avg. Jugopres poroča, da Je državni sekretarijat za zunanje zadeve poslal 12. avgusta albanski vladi protestno noto zaradi diverzantskega vdora na naše ozemlje dne 2. avgusta, pri čemer sta bila ranjena dva jugoslovanska obmejna stražarja. V noti jugoslovanske vlade je rečeno, da se je incident pripetil v času, ko je albanska vlada izjavila, da se je pripravljena raz-govarjati o normalizaciji stanja na jugoslovanskoalbanski meji in rešitvi vseh obmejnih vprašanj. V noti zahteva jugoslovanska vlada, da se krivci kaznujejo. Zvezni izvršni svet prizadetim zaradi potresa v Grčiji Beograd, 14. avg. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je sklenil, da pošlje prizadetim zaradi potresa na Jonskem otočju v Gr-čijj še 20 montažnih hiš. Preje je bil že objavljen sklep zveznega izvršnega sveta, da se pošlje v Grčijo 10 montažnih hiš. UKAZ VRHOVNEGA POVELJNIKA OBOROŽENIH SIL ZA 14. Vlil. 1333 BEOGRAD, 14. avgusta. Za nadaljnjo krepitev obrambnih sil FLRJ in nadzorstvo nad vojaško pripravljenostjo enot JLA UKAZUJEM: L V septembru tega leta organizirati manevre delov suhozemnih in zračnih sil JLA na ozemlju zagrebške vojaške oblasti. 2. Državni sekretariat za zadeve narodne obrambe FLRJ bo izvršil vse potrebne priprave in določil enote, čas in kraj manevrov. 3. Za voditelja manevrov odrejujem generalpolkovnika Kosto Nadja. 4. Za enote, ki bodo sodelovale na manevrih, je treba pozvati potrebno število rezervnega sestava. 5. Državni sekretariat za zadeve narodne obrambe FLRJ bo uredil ostala vprašanja in dal potrebne ukaze ter navodila. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Vrhovni poveljnik oboroženih sil FLRJ Maršal Jugoslavije -f-j JOSIP BROZ TITO, 1. r. G. Clement Attlee in tov. Miha Marinko pred postojnsko jamo Kakor lani v Dolenjskih Toplicah, tako tudi letos na Okroglici, kjer bo v dneh 5. in 6. septembra proslava 10. obletnice primorskih in prekomorskih brigad ter priključitve Slovenskega Primorja k socialistični Jugoslaviji, že brne motorji jn traktorji ter pojejo sekire in lopate. 2e pred štirinajstimi dnevi so začeli prihajati na Okroglico delavci iz vseh primorskih okrajev, med njimi celo iz Kopra, zdaj pa jih je že nad 100 in še vedno prihajajo novi. Do zdaj so že napeljali daljnovod iz Otave, dolg 1700 metrov. Ko bodo dogradili še transformator in okoli 14 km omrežja z nizko napetostjo, bo zasijalo nad 1500 žarnic za javno razsvetljavo in za potrebe najrazličnejših paviljonov, ki jih bo nad 100. Ob cest; Ajševica — Vogrsko, kjer ležj vasica Okroglica in kjer bo v nekaj dneh zraslo mesto lesenih barak, paviljonov in zabavišč, že napeljujejo tudi vodovod, vsepovsod pa nastajajo tudi nove poti in celo CLEMENT ATTLEE Ljubljana, 14. avg. Danes je prispel v Slovenijo ob zaključku svojega potovanja po Jugoslaviji vodja britanske laburistične stranke in bivši predsednik vlade §• Clement Attlee. V Postojni, kamor je g. Attlee prispel iz Opatije in Reke okrog 11. ure v spremstvu člana izvršnega sveta LRS Toneta Fajfarja, so uglednega gosta pozdravili predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Miha Marinko, podpredsednik dr. Marjan Brecelj, član; izvršnega sveta Boris Ziherl in predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Rudolf Janko. Po krajši zakuski v vili Ambrožič v Postojni se je g- Attlee v spremstvu Mihe Marinka in ostalih odpravil k Postojnski jami. Pred jamsko restavracijo, okrašeno z jugoslovansko in angleško zastavo, in vhodom v jamo se je zbralo precejšnje število domačih in tuj:h izletnikov, k; so z zanimanjem opazovali prihod uglednega gosta. V imenu domačinov postojnskega okraja je g. Attleeju izrazil dobrodošlico sekretar okrajnega komiteja ZKJ Matevž Hace, nakar sta mu predsednik okrajnega odbora Mirko Jerlačič in predsednik mestnega ljudskega odbora v Postojni Jože Baša izročila v spomin lep postojnski kapnik, vdelan v marmorno plo- V SLOVENIJI ščo, ter knjigo o Postojni in okolici. Posebno pa je bil g. Attlee ginjen, ko sta pristopila ljubka, v narodne noše oblečena pionir in pionirka ter mu podala šopke slovenskih nageljnov. G. Attlee je ostal v Postojnski jami približno eno uro. Fri odhodu iz jame se je zelo zanimal'za posamezne dele in zanimivosti jame. Ob izhodu iz jame se je podpisal v spominsko knjigo in izrazil, da tako lepe in velike jame menda še ni videl na svetu. Clement Attlee je bli 100.846 letošnji obiskovalec Postojnske jame, oziroma 23.707 inozemski gost v istem razdobju. Po ogledu jame je bilo prirejeno Attleeju intimno kosilo v vili Ambrožič, ki so se ga udeležili tudi predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko in ostal; zastopniki slovenskega političnega življenja. Po krajšem počitku v Postojni je g. Clement Attlee popoldne nadaljeval pot z avtomobilom čez Ljubljano na Bled, kjer bo ostal na oddihu nekaj dni. nekatere ceste. Na nasprotni strani glavne ceste, ob vznožju male vzpetinice, na kateri je dovolj prostora za nekaj sto-tisoč ljudi, pa že štrli v zrak številno visoko in v zemljo zabito tramovje — ogrodje slavnostne tribune, na kateri bo dovolj prostora za sto in še več naj dražjih gostov ter predstavnikov oblasti in JLA, kakor tud; najvišjih zastopnikov našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter inozemstva. Ob majhnem gozdičku na začetku Okroglice že stoji kompletna delavska kuhinja sredi barak in skladišč. Iz partizanskega kotla se vali dim, pridna primorska dekleta pa lupijo krompir, perejo solato in režejo meso. Po cesti od Ajševice hiti kamijon za kamijo-nom, naložen z vsakovrstnim materialom, vmes pa švigajo motorji in avtomobili s strokovnjaki in kurirji. Okroglica, še do pred kratkim majhna in tiha vasica sredi obdelanih polj, sadnega drevja ter travnikov in gozdov od minute do minute izpreminja svoje lice in postaja središče največjega vrveža, ki že zdaj govori o tem. da se pripravlja v resnici nekaj velikega, nekaj, kar se bo po svoji veličastnosti po vseh pripravah sodeč precej približalo tistemu, kar je Primorska doživela ob svoji osvoboditvi in svoji vrnitvi v naročje svoje domovine. Prodanih je že 52.000 zletnih značk Po podatkih pripravljalnega odbora za proslavo na Okroglici je do zdaj že prodanih 52.000 zletnih značk, kar najbolje govori o velikem zanimanju za to proslavo po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja. Zletnih značk pa bi bilo vsekakor že prodanih še več, vendar jih podjetje, ki jih izdeluje, ne more Pred ustanovitvijo jugoslovansko-abeslnskega izvoznega podjetja Konferenca tov. leskoška z direktorji podjetij Član Zveznega' izvršnega sveta tov. Franc Leskošek, ki se je pred kratkim vrnil s svojega potovanja v deželah Bližnjega vzhoda, je imel včeraj v Beogradu konferenco z direktorji izvoznih in proizvodnih podjetij, ki se zanimajo za iz- 1. dolenjski praznik v Grosupljem. voz v Egipt, Abesinijo in še nekatere države Bližnjega vzhoda. Na tej konferenci so člani jugoslovanske gospodarske delegaci- deželah, ki jih je obiskala naša gospodarska delegacija, nima nobeno jugoslovansko podjetje svojega predstavnika. Izdelki, ki jih izvažamo, so brez zaščitnih znakov; če pa jih imajo, So slabi in nestrokovnjaški. Kritiziral je tudi težnjo odvažati blago in izdelke za vsako ceno, ter pojave nelojalne konkurence. Ob koncu konference je tov. Leskošek poudaril, da bo v kratkem ustanovljeno mešano jugoslo-vansko-abesinsko podjetje, ki bo skrbelo za razvoj trgovanja med obema državama. V kratkem pa bo izdelan tudi skupni predlog za boljšo organizacijo trgovinskih stikov z deželami Bliž. vzhoda. M razpravi o načrtih gospodarskih uredb Tudi trgovina inta vse možnosti, da zastopa javno svoje stališče, seveda ne s pozicij cehovstva in dobičkarstva, temveč s stališča vloge, ki jo ima v naši družbi Ljubljana, 14. avgusta. Za današnji sestanek predsednikov odborov in odsekov pri trgovinski zbornici LR Slovenije ter predsednikov in taj-: -ikov okrajnih in mestnih trgovinskih zbornic smemo kar uvodoma reči, da je bil ploden in zanimiv. Glavna točka dnevnega reda sta bila poročilo in razprava o tem, kako bodo trgovinske zbornice v Sloveniji organizirale razpravo o načrtih novih gospodarskih uredb, zlasti še o uredbah o trgovinski dejavnosti ln gospodarskih združenjih. O tem je poročal podpredsednik zbornice tov. Marjan Dermastja. V uvodu je poudaril. da bi bilo napačno misliti, da so sedaj znani račrti uredb nekaj dokončnega in da nam gre le za nekakšno populari-I ,o teh načrtov. Nikakor i naloga trgovinskih zbor- nic je v tem, da po svoji liniji zberejo pripombe in konkretne predloge k tem načrtom. V ta namen naj organizirajo po okrajih najprej nekak uvodni sestanek v ožjem krogu, nato pa naj bi bili taki sestanki ob čim večji udeležbi tudi v delovnih kolektivih samih. Dejstvo, da je organiziranje 1 ke razprave za trgovinske zbornice kot družbene organe trgovine ne le dolžnost, temveč tudi pravica, pa seveda še ne pomeni, da ne bodo takih razprav organizirale tudi množične organizacije in organi oblasti (okrajni in mestni ljudski odbori). Tu bo treba doseči sodelovanje, kajti sama razprava ne bi dosegla svojega namena, če ne bi že vnaprej poskrbeli za to, da pridejo v razpravah sprejeti predlogi in pripomoe na merodajno mesto. Kdo bo zbral v okraju take pripombe, je stvar dogovora: lahko to stori okrajni ali mestni ljudski odbor in jih pošlje v proučitev republiški komisiji pri sekretariatu za gospodarstvo, lahko pa se loti te naloge tudi trgovinska zbornica, Ki bi končne rezultate razprave poslala trgovinski zbornici LR Slovenije. Popolnoma pravilno je namreč, da zavzame republiška trgovinska zbornica do načrtov uredb po končani razpravi neko skupno stališče in da obvesti o tem svojem stališču z ustreznim elaboratom komisijo pri sekretariatu za gospodarstvo. Razprava o teh osnovnih smernicah je bila malone proti pričakovanju izredno živahna. Zastopniki trgovinskih zbornic so v njej pokazali, da se te riaše zbornice — ne vse, p ;č pa mnoge med nj:mi — še niso povzpele do pravilnega pojmovanja in opravljanja vloge, ki jo imajo v naši družbi. Zato je prišel na dan oportunizem v najrazličnejših oblikah, ki jih označujejo »parole«, kakor: čemu naj razpravljamo, saj je dnevni tisk tako že ustvaril ozračje, ki je odločno nasprotno trgovšmi kot taki; siti smo reorganizacij in nimamo več nobene volje do razpravljanja, saj nas tako nihče ne posluša, niti ne upošteva; čemu vse te besede, ko pa smo tako ali tako vsi sami špekulantje, falotje, kriminalci itd. in nam nihče ne verjame, itd., itd. Na ta val oportunizma — drugače pač ne moremo imenovati tega, kako so sprejeli udeleženci sestanka besede tov. Dermastje — jim je tov. Dermastja zelo pravilno odgovoril, da te njihove trditve delno sicer držijo, da pa je napaka naše trgovine kot celote prav v tem, da se nihče v trgovini ne vpraša, zakaj je prišlo do takega stanja. Namesto da bi naša trgovina preko svojih zbornic kot lastnih družbenih organov iskreno obsodila družbeno in po- slovno nemoralo posameznih trgovskih podjetij, ki bi bila že neštetokrat zaslužila tako javno obsodbo, je samo ogorčeno ter užaljeno in še to brez dokazov in niti ni javno zavračala utemeljene, pa tudi neutemeljene napade, ali šla celo molče preko njih. Tako je v nekem oziru res kot celota postala sokriva neštetih napak, ki jih bomo odpravili prav s sprejetjem uredb, ki so sedaj v razpravi. Zato bi bilo skrajno napačno, če bi trgovina še sedaj, nekako pred dvanajsto uro, hotela vztrajati pri svoji užaljenosti in molčati k načrtom uredb; saj gre vendar za stvari, ki se tičejo tudi njenih lastnih življenjskih interesov. Kakor vsi drugi, bodisi organizacije, bodisi posamezniki, tako ima namreč tudi naša trgovina vse možnosti, da pove javno, v tisku, kar misli; da javno brani svoje stališče; seveda ne s pozicij od množic delovnih ljudi izoliranega »ceha«, temveč s pozicij gospodarske panoge, katere naloge so v naši družbi jasne in določene. Te jasne ugotovitve so polagoma razpravo usmerile v pravi tir. Pokazalo se je, da imajo ljudje iz naše trgovine že danes, zlasti k načrtu uredbe o trgovinski dejavnosti, precej konkretnih pripomb. Mnenje, da nimajo možnosti povedati javno, kaj mislijo, je proti koncu sestanka očitno izpodrinila volja, lotiti se razprave o načrtih uredb in seznaniti s končnim rezultatom preko trgovinske zbornice v časopisju tudi javnost. Tega si iskreno želimo: Priznati napake, obenem pa z dokazi zavrniti neutemeljene očitke in neupravičeno posploševanje, je tudi ena izmed poti k pobolj- šanju. fr Zastopniki trgovskih podjetij Ljubljane so razpravljali o osnutku uredbe o trgovini Jamko Rudolf, Boris Ziherl, v Postojni M tlia Marinko, Clement Attlee, dr. Marjan Brecelj ln Tone Fajfar Ljubljana, 14. avgusta. Danes je bil v dvorani kina »Komuna« v Ljubljani sestanek zastopnikov trgovskih podjetij Ljubljane, ki sta ga sklicala Mestni odbor sindikata trgovskih uslužbencev in gospodarski svet MLO. Na sestanku so obravnavali osnutek nove uredbe o trgovini. Razprava se je odvijala predvsem okoli vprašanja decentralizacije detajlistične trgovske mreže. Diskutanti, ki so se oglašali k besedi, so to vprašanje obravnavali predvsem in skoro dosledno z ozkega stališča svojih podjetij, pri čemer so načenjali razne probleme tehnične izvedbe same decentralizacije, ki jih uredba sama, ki je okvirna, še ne rešuje in bo take podrobnosti treba rešiti s posebnimi naknadnimi predpisi in pa sproti kot je v razpravi poudarila predsednik gospodarskega sveta MLO tov. Mara Dermastja — pri reševanju vsakega konkretnega primera. V glavnem so se oglašali k besedi zastopniki detajlistične špecerijske tr. govine, ki so bili mnenja, da je v Ljubljani te vrste trgovina že dovolj decentralizirana, da je bilo že doslej kar precej konkurence itd. Podobnega mnenja so bili nekateri drugi zastopniki tudi za ostalo trgovino. O dosedanjih napakah in pomanjkljivostih, n. ,pr. o monopolizmu, o ustvarjanju velikih dobičkov na račun potrošnikov, kar naj predvsem odpravi nova uredba, pa na sestanku ni bilo veliko govora. Iz razprave je bilo možno razbrati, da vlada med trgovskimi uslužbenci neka nepotrebna panika, češ da bo čez noč trgovina urejena po novih principih in mnogi’ljudje si zaradi svoje birokratske miselnosti očitno predstavljajo izvedbo te uredbe zelo togo in birokratsko. Vsekakor je treba poudariti, da je to šele osnutek uredbe, ki je dan v razpravo najširši javnosti, ki naj da k osnutku svoje pripombe, da bo v čim večji meri ustrezal potrebam naše stvarnosti. Menimo, da bi v raz- pravi morala biti posvečena glavna skrb prav razjasnitvi vloge trgovine v naši družbeni stvarnosti, kajti če bo ta stvar jasna potem bo tudi sama izvedba nalog, ki jih uredba predvideva, za ljudi lažja in bodo odpadle mnoge na videz nerešljive težave. Da pa bo tudi pri izvajanju nove uredbe prišlo do težav, je razumljivo in o tem smo si lahko na jasnem. Napačno p-a bi bilo, da bi te težave zameglile bistvo problema, kot se je to v precejšnji meri zgodilo na včerašnji konferenci. Verjetno bo razprava plodnejša in zanimivejša v okviru posameznih podjetij, kjer bodo prišli s svojimi izkušnjami o dosedanjem upravljanju trgovine na dan delavci in uslužbenci sleherne poslovalnice. Kakor je že včerajšnja razprava pokazala, bo imel sindikat trgovskih uslužbencev pri razpravi o tej uredbi zelo odgovorno nalogo pri razjasnjevanju najrazličnejših problemov, na kar se bo moral pač dobro pripraviti. J. VAŽNI SKLEPI ZBORA PROIZVAJALCEV MLO MARIBORA Pismo TK naj podjetja konkretneje upoštevajo Maribor, 14. avg. (po telefonu). Danes popoldne je bila 15. redna seja Zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora Maribor, na kateri so ljudski odborniki med drugim razpravljali tudi o vprašanju, kako naj bi naša gospodarska podjetja konkretneje upoštevala in izvajala znano pismo CK ZKJ. Pred tem so ljudski odborniki pregledali in potrdili sklepe k poročilu komisije za družbeni plan in mestni proračun. V zvezi z revizijo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1952 pa je zbor proizvajalcev odiprl za naše gospodarsko poslovanje izredno važno vprašanje — kako naj bi namreč podjetja upoštevala pismo CK in se po njem tudi ravnala. V razpravah, ki jih v zadnjem času vodijo tudi po podjetjih v zvezi s tem pismom, se je namreč pokazalo, da se sicer vse povsod načelno strinjajo s pismom, redko kje pa poskušajo pismo razumeti in upoštevati tudi konkretno za določeno podjetje. V gospodarskem poslovanju podjetij je še marsikje vrsta napak in celo protizakonitih stvari, ki so bile napravljene in so skrite v bilancah za lansko leto in celo v letošnjih polletnih bilancah. Med drugim so bila z raznimi fondi in skladi ter posebnimi računi prav brez potrebe odtegnjena splošnim potrebam in koristim skupnosti znatna sredstva. Neplodno je marsikje ostal zamrznjen marsikateri milijon ali pa je bil potrošen za prav nevažne stvari. Pravilno in družbeno poslovanje takih napak seveda ne prenese. Zbor proizvajalcev je v duhu pisma CK sklenil, naj po vseh podjetjih izvedejo do 31. avgusta revizijo zaključnih računov za leto 1952, o čemer bodo še pismeno obveščena vsa podjetja. Dolžnost delavskih svetov in upravnih odborov je, da poiščejo vsa z raznimi fondi zaka-moflirana sredstva in poravijo nepravilnosti, ki so bile storjene v poslovanju. Kjer bi tega sama podjetja ne storila, bo to opravila po 31. avgustu lahko dokumentarna revizija, ob kateri ne bo mogoče prekiniti nobenih nepravilnosti in protizakonitosti. Zbor proizvajalcev je na današnji seji poleg tega razpravlja ltudi o delitvi viškov plačnih fondov ob letošnjih polletnih bilancah. Upoštevaje gospodarski položaj in pa dejstvo, da smo tik pred glavno odkupno sezono kmetijskih pridelkov so bili ljudski odborniki načelno mnenja, naj delovni kolek- tivi svoje polletne viške uporabijo zlasti za investicije v samih podjetjih in za zgraditev stanovanj in podobnih naprav življenjskega standarda. Delovni kolektivi v tem smislu s sklepom prenesejo viške plačnih fondov v fond za prosto razpolaganje in tako ta sredstva uporabijo za dvig proizvodnih naprav ali pa življenske ravni. Gospodarsko nepravilno bi namreč bilo tik pred glavno odkupno sezono vreči na trg velike vsote konsumnega denarja, ker bi na ta način brez potrebe samo dvigali cene. Ljudski odborniki so sklenili, da bodo imeli do 25. t. m. po vseh svojih volilnih enotah volilne sestanke z delavskimi sveti in upravnimi odbori, kjer bodo razpravljali o reviziji bilanc in o vprašanju delitve dobička ter ta vprašanja tudi konkretno postavljali za določena podjetja v smislu pisma CK. (ž) Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ začela z delom Beograd, 14. avg. (Tanjug) Danes ob 17. uri sta se sestala zakonodajna odbora obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ ter sklenila staviti na dnevni red te seje predlog zakonika o kazenskem postopku in predlog zakona o zastarelosti terjatev, ki jih je poslal Ljudski skupščini Zvezni izvršni svet. Predvidevajo, da bosta zakonodajna odbora pretresala tudi predloge zakonov o pravicah in dolžnostih, volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev ter predlog splošnega zakona o univerzah. Pričakujejo, da bosta odbora zaradi obsežnosti in pomena zakonskih predlogov, ki jih je skupščini dostavil zvezni izvršni svet, zasedala dva do tri tedne. Po določitvi dnevnega reda sta oba odbora zaključila današnjo sejo, da bi se ljudski poslanci mogji pripraviti na jutrišnjo diskusijo o predlogu zakonika o kazenskem postopku. Delo bosta zakonodajna odbora nadaljevala jutri ob 17. uri. Nakup hiš na odplačilo Zveznj izvršni svet je sprejel odločbo, po kateTi lahko osebe, ki so sodelovale v narodnoosvobodilni borbi bodisi v sestavu narodnoosvobodilne vojske bodisi pri aktivnem organiziranem delu, začenši od 1941., 1942. ali 1943 leta, člani družin padlih borcev v narodnoosvobodilni borbi, vojaški vojni invalidi in izseljenci-povratniki, kupujejo stanovanjske zgradbe na odplačilo. Narodna banka FLRJ bo odobravala tem osebam dolgoročne kredite za nakup stanovanjskih zgradb splošne ljudske imovine pod pogoji, ki veljajo za odobravanje kreditov za zgradnjo stanovanjskih zgradb delavcev in uslužbencev. Tri potapljaške ekipe »Brodospasa« prispele v Grčijo Split, 14. avgusta. (Tanjug) Tri potapljaške ekipe »Brodospasa« s 40 pomorskimi strokovnjaki in potanljačii so včeraj prispele v grške vode, kjer bodo do konca leta pomagale dvigati 19 potopljenih ladij. Med potjo so člani ekip položili na otoku Krfu venec na grob srbskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni, takoj po prihodu v Grčijo pa so se lotile svoje prve naloge. Na cilia ¥1. etape na mesta starta Skupščina evropskega biroja za hmeljarstvo v Žalcu Celje. 14. avg. (Tanjug). — Že 10. in 11. avgusta so prihajali v Žalec in na Dobrno delegati m gostje iz Anglije, Francije, Belgije in Zahodne Nemčije, ki se bodo udeležili druge redne letne skupščine evropskega biroja za hmeljarstvo. Poleg zastopnikov savinjskih hmeljarjev in hmeljarstva iz Vojvodine, k.i so že tudi prispeli v Žalec, bo na kongresu vsega skupaj zbranih 62 delegatov ter približno enako število gostov iz omenjenih držav. Nocoj so se vsi delegati in gostje zbrali na Dobrni, kjer je bila pred slavnostnim sprejemom tudi seja predsedstva evropskega biroja za hmeljarstvo, na kateri so med drugim razpravljali o končnih pripravah za jutrišnje delo skupščine v Žalcu. Evropski biro za hmeljarstvo je mlada organizacija. Ustanovljena je bila šele avgusta 1951. leta v Strassbourgu. Ustanovna skupščj-na je v biroju takrat nakazala točne naloge — doseči, da bo evropsko hmeljarstvo doseglo čim pomembnejše uspehe v kvaliteti in kvantiteti, vendar taiko, da bi proizvodnja hmelja ostala uravnovešena z njegovo potrošnjo. Že prva redna letna skupščina biroja v Niirnbergu je dokazala, da je organizacija evropskega hmeljarstva dosegla v kratkem času lepe uspehe. Priprave pa kažejo, da bo tudi drugi kongres evropskih hmeljarjev v Žalcu dokazal svoj namen, da bo pripomogel k napredku 'imeljarstvi, po svojem mednarodnem značaju pa da bo utrdil prijateljske odnose sodelujočih držav in narodov, ___________u. . . Ljubljana, 14. avg. VI. etapa etapne kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji je vodila danes na 55 km dolgi progi od Bleda do Ljubljane. To je bila dirka moštev. Vsega je star-talo deset ekip, sestavljenih deloma iz posameznih, deloma pa iz prijavljenih nacionalnih ekip. Start jč bil ob 16.30 pred hotelom »Toplice« na Bledu, cilj pa pred letnim telovadiščem »Partizana« v Tivoliju. V prvi ekipi so startali Bi-helovič, Božarič, Bontempo in Radotič. To so bili vozači, ki so bili v skupni oceni na zadnjem mestu. Druga ekipa je bila sestavljena iz Minčiča, Bogoviča, Jeletiča, Zoriča in Bu-lakoviča. Tretja je bila ekipa Slovenije, v kateri so 'bili: Polak, Leben, Blažun. Podmilščak in Godnič. Četrta je bila ekipa Francije, peta ekipa Holandske, šesta ekipa Švice, 7. ekipa STO, osma skupina Jugoslavije I, deveta Nemčija in deseta Belgija. Ekipe so startale v razmaku 5 minut. Najhujša borba se je razvila na lepi asfaltni ali betonirani cesti med ekipami JugtSlavije, Belgije, Švice, Holandske in Nemčije. Prva ekipa se je kmalu raztrgala, saj sta kmalu zaostala Božarič ln Radotič. Biheloviča in Bontempa pa je kmalu za Šentvidom ujela druga ekipa in ju prehitela. Druga ekipa je prva privozila rja Cilj, tik za njo pa Bontempo in Bihelovič iz prve ekipe. Slovenska ekipa je krenila na progo v dokaj živahnem tempu. Toda že pri Podbrezju je Godnič, ki je bil šest mesecev bolan in je brez vsakega treninga, znatno zaostal. Ostali štirje vozači slovenske ekipe Polak, Leben, Blažun in Podmilščak pa so vozili vso progo strnjeno, se menjavali v vodstvu in drug drugemu tovariško pomagali. V klanec so vozili s hitrostjo 20 do 25 km, po ravnini 40 do 42 km, navzdol pa tudi po 60 in 70 km na uro, tako da so na času zelo pridobili in bi bili gotovo dosegli eno izmed prvih mest v ekipni oceni, če bi bil tudi Godnič vzdržal v takem tempu. Tako pa je njegov zaostanek dokaj vplival na skupno oceno ekipe. Zelo dobri so bili Švicarji, ki so privozili strnjeno na cilj in to na progi prehiteli Francoze, Holandce in ekipo STO Zelo dober čas je dosegla tudi ekipa Jugoslavije I. Viđali, Ročič in Petrovič so prispeli na cilj skupno, Grajzer pa je zaradi defekta zaostal. Tudi Nemci so vozili ves čas v skupini in so prispeli skupno na cilj. Vozili so izredno hitro in po vsej priliki dosegli najboljši čas dneva. Ob vsej progi je bilo vse polno gledalcev, zlasti v Kranju, Medvodah, ter v Ljubljani, kjer je bil že od Šentvida dalje gost špalir, v Tivoliju pa se je zbrala velika mgožica, ki je tekmovalce navdušeno pozdravljala. Tehnični rezultati so naslednji: Vrstni red na današnjem cilju: 1. R?itz, Z. Loy. S. Mussfeldt (vsi Nemčija) 1:16:40, 4. Gruber. 5. Müller (oba Nemčija) 1 ;1B:4S. S. Petrovič. 7. Ročič, 8 vidall (vsi Jugoslavija I) 1:19:36, 9. Van Kerkhove, 10. J ernes (oba Belgija) 1:20:25. Povprečna hitrost na tej etapi Je bila 43.020 m na uro. ki Je bila na vseh dosedanjih etapah največja. Skuiraa ocena po VI. etapi: — 1. Reite (ZN) 22;25:51. Z. Petrovič, (JI) 22;28:35. 3. Van Kerkhove 22;38, 4. .7 en n es (oba Bele.) 22:39:02, 5. Mussfeldt (ZN) 22:42:07. 6. Della Santa (STO) 22;44:09, 7. Borny (Švica) 22:45:31. 8. Van der Weydem (Hol.) 22:48:40. 9. BloodeUe (Fr.) 22:35:55. 10. Ročič (JI) 23:00:41. EKIPNI VRSTNI RED: 1. Bel. gija 88:22:59, 2. Zahodna Nemčija 68;24:03. 3 Jugoslavija I 68:38:31, 4. STO 68:59:55. 5. Švica 69:06:42, 6. Holandska 69:42:44. 7. Francija 70:48:21, 8. Slovenija 72:12:23. Jutri bo start pred internatom Srednie tehnične šole na Vidovdanski cesti ob 14.30 za VH. etapo Ljubljana—Maribor. SAH V V. kolu 1.tubi Jamskega polfinala so bili doseženi tile rezultati: Jamoševfč : Zavila 1:0, Vidmar : Matulovič 1:0 (kontumac). Rabar : Kržišnik prekinimo (v dobljenem položaju za Rabarja), TraJ-kovtč : Vule-t'č 1:0, Marič : Zah a-riev 1:P. Horvat : Levačič prekini en o, Preinfalk : Hočevar remi. Božič : Sokolov prekinjeno (beli je boljši). R-zultati prekajenih partij: — Kržišnik : Božič iponovno prekinjeno, Levačič : Rabar 0:1, Vidmar : Sokolov remi, Matulovič : Marič 0:1, Zavila : Božič 0:1 in Levačič Janoševič 0:1. V vodstvu to £• vedno Marič s 4_in pol točke. Razkrinkani hlapci vatikanske agenture Red bivšimi jugoslovanskimi in nemškimi žandar ji, belogardističnimi oficirji in podobnimi črnimi elementi si išče škofijski ordinariat agente za izvajanje nalog, ki jih prejema iz Rima Niti 14 dni ni poteklo od velikega planinskega slavja v Vratih ob bO letnici slovenskega planinstva, v Dovjem in Mojstrani pa so pričeli nekateri člani tamkajšnjega planinskega društva pripravljati nov shod, ki naj bi bil v nedeljo 76. t. m. prav tako v Vratih. S shodom naj bi baje počastili spomin planinca Jakoba Aljaža ter naj bi se v ta namen br-la tudi masa. Organizatorji tega .koda so razvili 'široko aktivnost tudi po drugih krajih zgornjesavske doline, da bi spravili na shod čim več ljudi, ki naj bi se oblekli v narodne nose in se na okrašenih vozovih odpeljali v Vrata. Zavednim Gorenjcem se je čudno zdelo, da se takoj za velikim planinskim slavjem organizira nov shod v Vratih, 'se bolj pa to, da ta shod organizirajo ljudje, ki so sabotirali ob pripravah za proslavo 60 letnice SPD in niso hoteli sodelovati pri takratnem organiziranju.( Takih ljudi tudi ne rabimo v naših vrstah!) Zaslutili so, da tu ne gre niti za planinstvo, niti za Aljaža, niti končno za cerkveni obred, ampak, da so za vsem tem skriti čisto drugačni nameni. V tem jih je 'se posebej potrdilo dejstvo da se je zadnje dni zadrževal po župnijah tod okrog dekan ljubljanske škofije, ki je brez dvoma tudi v ta župnišča prinesel nove direktive. Ni čuda, da je »ofenzivi« mariborske škofije, kjer je škof Držečnik v zadnjem času imel po Štajerskem vrsto hujskaških govorov, sledila »ofenziva< ljubljanske škofije. Pri tej akciji se je ta, od ljudi Že zdavnaj spregledana in kompromitirana agentura vatikanskega imperializma, poslužila ljudi najtemnejše preteklosti, ljudi na katere se je lahko zanesla v času fašističnega terorja, belogardistične klavce, stare žandarje predvojnih kundaških režimov in podobno. Med glavnimi organizatorji je star klerikalec Janez Rabič, blagajnik PD v Mojstrani, dalje Janez Kotnik, žandar iz stare Jugoslavije in žandar hitlerjevega režima ter Cena žita v Slavoniji in Baranji pada V Slavoniji in Banji so ponovno padle cene belemu žitu, tako da sedaj pšenico proizvajalci ponujajo po 1800, pa po 1500 din za 100 kilogramov. Tovarne sladkorja so pripravljene za proizvodnjo Na konferenci predstavnikov vseh tovaren sladkorja v naši državi, ki je bila v Osjeku, so razpravljali o važnejših vprašanjih v zvezi s skorajšnjim začetkom proizvodnje sladkorja. Iz podanih poročil je razvidno. da je remont povsod Lovro Limoni, ki je bil med vojno aktivni oficir bele garde in je bil šele letos izpuščen iz zapora. Okrog sebe so zbrali pomagače, ki naj bi nekako prikrili glavne organizatorje, katerih preteklost ljudje predobro poznajo. To so: Milan Ahrovč, Gustel Delavec, Jože Košir, Tolar, France Klinar in Janez Svoljšak. Kakor ne more Stepinac pozabiti svojih vernih ustaških klavcev, ki so po direktivah Vatikana ljudi prekščevali ali pa jih množično pošiljali v smrt, pravtako, ne more ljubljanska agentura istega gospodarja več delati brez svojih zvestih iz vrst belogardistov in starih protiljudskih klerikalnih režimov. Izkoriščujoč danes svobodo vere in verska čustva ljudi, skušajo ti hlapci vatikanskega imperializma, ki mu je močna in enotna Jugoslavija trn v peti, ker je na poti italijanski ekspanzionistični politiki na Balkanu, prirejati manifestacije zavite v cerkveni plašč in še pod firmo planinstva. Treba je vedeti da se Vatikan ni odrekel ekspanziji političnega katolicizma proti vzhodu in da ni prenehal niti za trenutek ustvarjati si za to potrebne pogoje. Pomoč, zatočišče in štipendiranje ustaških in belogardističnih emigrantov v Italiji in Španiji nam to potrjuje. Vatikan še vedno sanja o srednjeevropski katoliški federaciji — Sloveniji, Hrvatski, Avstriji in Madžarski — kjer ne bi bilo nacij, ampak bi se ljudje delili le po tem ali je nekdo katoličan ali ne. T o pa jt vse v skladu in na liniji nenasitnega poželjenja italijanskega imperializma, ki se noče odreči svoji dominaciji na Balkanu, predvsem pa našim krajem v Slovenskem Primorju, Istri in Dalmaciji, ki jih je izgubil v drugi svetovni vojni in za katerih osvoboditev je padlo na tisoče'naših najboljših ljudi. Taki politiki in takim gospodarjem so se vdinjali za hlapce razni Rabiči, Limordji, Kotniki, Koširji, Abrovči in drugi. V te vode pa je zajadral tudi župnik Avguštin iz Dovjega, ki je sicer član CMD, bil pa je pripravljen s tem, da bi v Vratih bral mašo, dati tej, čisto politični manifestaciji, verski karakter. Ta provokacija protiljudskih elementov, ki jih je naše ljudstvo že v revoluciji izpljunilo, a še vedno iščejo vseh mogočih načinov, da bi se prikopali na površje, je ljudstvo gornjesavske doline močno razburda. Sindikalni odbor mehanične delavnice jeseniške železarne je takoj sklical sestanek, na katerem so soglasno sklenili, da bodo izključili iz svoje srede Janeza Kotnika, za enak ukrep so se odločili tudi uslužbenci v osrednjih pisarnah železarne, kjer je zaposlen Franc Klinar. Tu-di po vseh večjih krajih gornjesavske doline, kjer so bila včeraj končan pravočasno in da so vse , , ••• l—sn„ ___ . .in predvčerajšnjim zborovanja Cta- tovarne prirpavljene za proiz- ^ _____ j.i.___:l vodnjo. Izgledi za letošnjo pro- izvodnjo sladkorja so dobri. Festival sindikata uslužbencev državnih ustanov Slovenije V začetku meseca oktobra bo v Murski Soboti republiški festival sindikata uslužbencev državnih ustanov Slovenije. Vršila se bodo razna fizkultur-na in druga tekmovanja med posameznimi sindikalnimi podružnicami, pripravljalni odbor pa bo poskrbel, da bodo v teh dneh tudi člani sindikata uslužbencev državnih ustanov iz vse Slovenije imeli priložnost spoznati ljudstvo in življenje v Prekmurju. Doslej so se za sodelovanje pri festivalu v Murskj Soboti prijavile sindikalne podružnice že iz devetih okrajev. H. nov Socialistične zveze delovnih ljudi, so navzoči glasno izražali svoje negodovanje proti tej akciji, kjer se je hotela reakcija poslužiti za svoje črne namene planinske organizacije in vere. Poudarjali so, da je bil Jakob Aljaž, napredni dovški župnik in priznan planinec, prvoborec za slovenstvo in proti ponemčevanju teh krajev, in da zasluži za to vse priznanje in počastitev vseh ljubiteljev nTsih planin in vseh borcev za socializem, nikakor pa ne homo dovolili, da bi njegovo ime izkoriščali za svoje temne namene hlapci tujih imperializmov, ki se jim skomina po naših krajih in novih krvavih pohodih nad naše ljudstvo. Nasi ljudje so dali svoj odločen odgovor med vojno, na zborovanjih včeraj irt predvčerajšnjim pa so dokazali, da take mahinacije vatikanskih agentur pri nas ne morejo ostati prikrite in da jih bomo znali odlolnć v kali zatreti, Auriol Od četrtka na petek Staoka o Franciji zajema čedalje večji krog ljudi. Cenijo, da je že doslej zapustilo delo nad 4 milijone delaoceo in uraanikoo. S spoveduje jo pa, da se bodo stavkajočim pridružili ie drugi, n. pr. tiskarji in novinarji ter delavci v zaseOniti podjetjih. Tako splošne stavke o Franciji ne pomnijo že dolgo let. Kljub splošnemu protestu proti vladnim ukrepom o >štednji< in zahtevam delavstva, da je treba zvišati mezde in plaćer Lanielova vlada izjavlja, da ne namerava popustiti pred pritiskom staokujočih. Pri sedanji stavki v Franciji je značilna solidarnost vseh sindikalnih zvez: stavke napoveduje tako kominformovska Konfederacija dela kot socialistična >Force (Juvrieret, pri čemer krščanski sindikati povsod sodelujejo, kajti direkcija te sindikalne zveze je pozvala svoje člane, naj se pridružijo vsaki s uoki. Aaravno je, da ima staoka svoj odmev tudi na političnem ■ -prišču: že ponovno so poslanci zahtevali sklicanje izrednega zasedanja ■arlamenta, ki naj bi razpravljal o vzrokih in posledicah stavke. Toda ; redsednik narodne skupščine lierriot je že dvakrat zavrnil to zahtevo. 'Doslej je 154 poslancev zahtevalo, naj pride do izrednega zasedanja narodne skupščine (72 poslancev socialistične stranke, 62 KP Francije, 4 poslanci Ljudsko-republikanskega gibanja in 3 radikali). Vendar zahteva U'iava najmanj 209 pismenih zahtev in poleg tega še odobritev predsednika republike. Čeprav je Laniel izjavil, da svlada ne bo popustila*, v< udar postajajo razmere v Franciji prav zaradi stavke vsak dan bolj napete: produkcija je v popolnem zastoju, promet ne obratuje, pisarne r zaprte, nezadovoljstvo pa narašča. V Parizu se širijo glasovi, da bo aposled le moralo prdi do izrednega zasedanja parlamenta, kjer bo ■ stavljeno vprašanje o zaupnici Lanielovi vladi. Sedanji izbruh sploščila nezadovoljstva med francoskimi delovnimi množicami seveda ni z~’>lj posledica zadnjih vladnih ukrepov, ker se je to nezadovoljstvo iralo že dolgo in so bili Lanielovi ukrepi samo kaplja vode, ki je zadostovala, da je mera postala polna in da je prekipelo. Francija potrebuje velike notranje spremembe, če hoče, da se bo življenje spet iravnovesilo. Te spremembe bodo morale biti izvedene predvsem na socialnem področju, ki so ga vse dosedanje vlade močno zanemarjale. To ; tudi posledica nestalnih vlad, ki so opravljale svoje posle iz dneva v dan. ne da bi se kdaj koli resno lotile reševanja najbolj perečih socialnih in gospodarskih razmer v današnji Franciji. Stavka pa je ruda kritika sedanjega, do skrajnosti nestabilnega parlamentarnega . 'roja. ki je že tako zastarel in okorel, da mu skoraj ni več pomoči. ■ ib teh stavkah velja povedati, da se vsepovsod kaže močna pobuda socialistične stranke, ki se je postavila na čelo boja za rešitev perečih problemov. ☆ Drugi val politične zmede je zajel Italijo. Po neuspehu Piccionija je dobil mandat za sestavo vlade bipši proračunski minister Pella. Pella je obljubil, da bo v najkrajšem roku sestavil vlado in stopil z njo pred parlament Pella namerava zbrati okrog sebe vse ministre bivše De Gasperijeve vlade in mu prav zaradi tega ne napovedujejo posebnega uspeha, kajti opozicijske stranke, vštevši liberalce, republikance in socialne demokrate, smatrajo, da je kakršna koli vlada, sestavljena iz krščanskih demokratov, nezaželena. Monopol krščanskih demo- kratov na vodstvu države je pač prenehal ob zadnjih volitvah in vse prizadevanje krščansko-demokratske stranke, da bi se sama obdržala na samo veča odpor pri drugih političnih skupinah. Zato je toda Pelle zelo dvomljiva; Pella sicer pravi, da mu je predsednik repub-F.inaudi zaupal sestavo >poslovne vlade*, ki naj bi opravljala le '•nično službo<, vendar vse kaže, da Pella ni razsodno izbrana almost, ki bi lahko, pa čeprav za kratko dobo, rešila vladno krizo! ;*a vladna kriza in očitno nezadovoljstvo, ki ga kažejo vse politične ruje do krščanskih demokratov, vodi počasi, a vendar doka} zanesljivo razcepu v sami De Gasperijevi stranici. Čedalje bolj se kažejo razlike I ljudmi, ki so naklonjeni razširitvi vlade na levo, pri čemer bi naj -:i}o do >levičarskega programa*, slonečega na socialnih reformah, in ■ ! desnim krilom v krščanskodemokratski stranki, ki se opira ^ na dol iško akcijo in teži k sestavi »desničarske vlade*, v katero naj bi •opili monarhisti in morda celo neofašisti. Vse to kaže, da je italijanski nten izüubil sleherno veljavo in da se polarizacija političnih dalie bolj razvija med levico in desnico. bkm Söffe »s PC mk im Pella vrhu uprave. sil Stavka v Franciji se utegne še razširiti Pariz, 14. avg. (r) V Parizu se ie danes položaj zaradi stavke deloma izboljšal. Četrtina vlakov podzemeljske železnice je zopet vozilo prav tako petina avtobusov. Tudi polovica poštnih uradnikov je zopet delala. Železniški promet je v glavnem še vedno počival, vozila pa je večina mednarodnih vlakov. Na delo so se vrnili trgovski uslužbenci in drž. uradniki, večinoma pa tudi metalurški delavci. Še vedno pa so stavkali delavci plinarn, elektrarn, kakor tudi pristaniški in transportni delavci ter skoro vsi rudarji. Ker je jutri v Franciji praznik, pričakujejo, da se ho položaj stavke razčistil “sele v ponedeljek. Za takrat napovedujejo poostritev stavkovnega gibanja. Nekaj novih stavk se je začelo v podjetjih kemične in gradbene industrije in tudi v nekaterih tovarnah. ki delajo za državno obrambo. Akcija poslancev socialistične stranke in KP Francije za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta še ni uspela, ker Še ni zbranih dovolj podpisov poslancev. V prometno službo v Parizu so vključili vojaštvo in je zdaj za prevoz potnikov na -az-polago že okoli 1.000 vojaških kamionov. Zveza sindikatov Jugoslavije delavstvu Francije Beograd, 14. avg. Spričo velikih stavk francoskih delavcev in uslužbencev ter njihovih protestov zaradi protidelavskih ukrepov francoske vlade je centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poslal Generalni konfederaciji dela »Force Ouvriere« v Parizu brzojavko z naslednjo vsebino: »Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije z velikim zanimanjem spremlja težko borbo, ki so jo začeli delavci in uslužbenci ITALIJANSKA VLADNA KRIZA Poskus s „tehničnim kabinetom“ V Parizu stavkajo tudi smetarji Francije, da bi branili svoje pridobljene pravice. Veseli nas odločnost in enotnost delavcev in uslužbencev Francije, ker je to najboljše jamstvo za uspeh. Centralni svet Zveze sindikatov Jugo- slavije pošilja v imenu delavcev in uslužbencev Jugoslavije po Vas delavstvu Francije, ki stavka, naše pozdrave, naše simpatije in želje, da bo pravična borba čim prej uspela.♦ Rim, 14. avg. (Tanjug). Drugače kot dosedanji mandatarji, ki oo sestavili svoje vlade po posvetovanjih, kaže, da namerava bivši proračunski minister Giuseppe Pella sestaviti vlado brez slehernega posvetovanja s predstavniki strank. V Rimu govorijo, da bo šele jutri predložil spisek oseb, ki jih namerava vzeti vlada. Socialni demokrati zahtevajo, naj bo vlada sestavljena samo iz strokovnjakov, kaki le taki viadi so pripravljeni priznati začasni in upravni značaj. Liberalci in demokrati izjavljajo, da ne bodo podprli vlade, ki bo sestavljena samo iz krščanskih demokratov. Leva opozicija pravi, da je »tehnični kabinet* samo manever vladne stranke, ki hoče dobiti podporo v pa-lamen- Podpisan trgovinski sporazum z Argentino Beograd, 14. avg. Jugopres je zvedel, da je bil 12. avgusta v Buenos Airesu podpisan nov jugoslovansko - argentinski trgovinski sporazum z veljavnostjo dveh let. Istočasno je bil tudi določen seznam blaga, ki bi ga izmenjavali v naslednjih 12 mesecih. Skupna vrednost izmenjave znaša 20 milijonov dolarjev, 10 milijonov za vsako državo. Potresna katastrofa v Grčiji Tuje agencije cenijo, da je nad 1000 smrtnih žrtev — Jugoslovanska intervencija pri ravnateljstvu UNICEF Stavka uslužbencev ACEGAT se nadaljuje Trst, 14. avg. (Od našega dopisnika). Stavka prevozniškega osebja občinskega podjetja ACEGAT se nadaljuje. Včeraj in danes dopoldne so bda živahna zborovanja, na katerih so stavkujoči izjavili, da so pripravljeni delati po starem delovnem urniku, če bi upoštevali predloge za sestavo novega razporeda, ki pa bi moral biti napravljen v soglasju med uslužbenci in ravnateljstvom podjetja. Danes dopoldne so delavci z glasovanjem odločili nadaljevanje stavke, ker ravnateljstvo ni sprejelo njihovih zahtev. Na zborovanju so delavci ostro obsodili peščico stavkokazov ter zahtevali strogo kazen za tiste, ki so včera; po poldne pod zaščito civilnih policistov potegnili iz remize tri tramvajske vozove ter odšli na vožnjo. To so bili kontrolorji, ki so prelomili tako tudi dano besedo, da ne bodo posegli v stavko. Na zborovanju so delavci očitali vodstvu obeh sindikalnih organizacij premajhno odločnost v obrambi delavskih pravic. Očitali so jim, da razdvajajo delavstvo ter se bojijo odgovornosti. Če se danes popoldne pogajanja ne zaključijo uspešno, se utegne stavka razširiti. Zaradi stavke se je znašel Trst v zelo težavnem položaju, zlasti ker pričakujejo za jutri in za nedeljo večji obisk turi- stov. Tržaško prebivalstvo obsoja občinsko upravo, ki s svoj protidelavsko politiko povzroča vedno večje nzadovolj-stvo med prebivalstvom. Proti stavkujočim je nastopil samo iredentistični tisk, zaradi česar je ogorčenje delavstva še večje. Sinoči so bili po mestu razneseni letaki, s katerimi je razložen prebivalstvu vzrok stavke. S. L. Klavrno propadel poskus hujskanja Trst, 14. avg. (Od našega dopisnika) V četrtek zvečer je bilo v krožku »Rinaldi« tisto »veliko« protestno zborovanje, ki naj bi bilo po zamislih kominformov-skega vodstva »splošen« odpor proti odločitvi prizivnega sodišča, da se mora krožek »Rinaldi« izseliti iz prostorov, katere je nezakonito zasedel, in jih prepustiti Založništvu tržaškega tiska. Kom-informovci so hoteli zrabiri tudi ta dogodek za hujskanje proti »Titofašistom« in proti Jugoslaviji. toda kljub njihovi močni propagandi se delavci Sv. Jakoba niso odzvali. Z enourno zamudo se je zbralo le nekaj društvenih funkcionarjev in kominformov-skih aktivistov, v pičli uri pa je bilo že tudi vse končano. Dva hujskača sta poskušala z psovkami in frazami nahujskati peščico ljudi, naletela pa sta še pri svojih aktivistih na gluha ušesa. Tako se je vse klavrno končalo. Značilno je, da gesla, s katerimi hočejo razbijati enotnost delavcev, ne užigajo več. Več delavcev je izjavilo dopisniku našega lista, da delavci nimajo nobenega interesa gojiti sovraštvo do Jugoslavije, ker od nje lahko pričakujejo pomoč, in si zato želijo prijateljskega sodelovanja z jugoslovanskimi delavci. Sličici iz Trsta: stavkujoči delavci in policaj pred remizo ZA DIVJI TELEURAÜ1 ■ m—prve izdale —*m Borni. 14. a>v z. (Tanjug) Predsednik nemške socialnodemokratske stranke Ollenhauer je v svojem govoru v Berlinu odrekel vzhodnonemški vladi pravico, da bi sodelovala pri kakršnih koli razgovorih o z. «d kije« Ju Nemčije. Colombo, 14 avg. (r) Pri nemirih zadnjih dni je bilo ubitih 21 oseb. ranjenih pa 175. med njimi 40 policistov. Aretiranih je bQo 330 oseb. Dam3S je bil položaj v Coiombu zopet skoraj normalen. Dunaj, 14. avg. (AFP) Sovjetski predstavnik v zavezniškem svetu Je danes zavrnil predlog zahodnih okupacijskih sil. da se ponovno vzpostavi svobodni letalski promet v Avstriji. Lend on. 14. avg. (Tanjug) Na Inni konferenci sndikatov strojnih :m la d jede’niški h delavcev je bila sprejeta resolucija, ki zahteva širšo nacionalizacijo kot jo določa laburistični pro.gram »Poziv Britaniji«. Pariz 14. avg. (UP) Francija odgovorila na zadnjo zahtevo Kambodže o samoupravi. Pravijo, da je bil gledfe teiga vprašanja dosežen kompromis. N«w Delhi, 14. avg. (AFP) Ameriško veleposlaništvo v New Delhiju je kategorično demantiralo vesti, da so s? ZDA vmešavale v kašmirsko vprašanje. Pan Mun Jom. 14. avg. (Reuter) Kitajsko - severnokorejsko poveljstvo je danes spet repatriiralo 408 ujettailkov Združenega poveljstva in jt» bilo do zdaj repatriiTanih že 3.978 ujetnikov, ki spadajo pod Združeno poveljstvo. Za jutri so napovedali še repatriacijo po 50 britanskih fin ameriških ter 300 južookorejskih vojakov. Sprememba vlade v Libanonu Bejrut, 14. avg. (AFP). Bivši predsednik libanonske vlade Ab-delah Jefi je dobil mandat za sestavo nove vlade, Iker je dosedanja vlada Salaha Sallema odstopila, čeprav zadnje parlamentarne volitve niso v bistvu spremenile sestava libanonskega parlamenta. Jugoslovanski umetniki v inozemstvu Beograd, 14. avg. (Tanjug). Letošnjega umetniškega festivala. ki se je začel koncem avgusta, So se udeležili kot opazovalci tudj jugoslovanski umetniki Stanoje Jankovič, Branko Pivnički, Jaronim Zu-nič, Vladko Korošec, Vilma Bukovčeva, člani beograjske, ljubljanske in zagrebške opere, skladatelj Nikola Hercigonja in dirigent Djura Jakšič. V okviru sodelovanja jugoslovanskih filmskih delavcev s filmskimi delavci drugih držav bo te dnj odšel na daljšo turnejo po ZDA, Kanadi, Cileju, Boliviji, Meksiki, Argentini in Braziliji režiser dokumentarnih flimov in član Združenja filmskih umetnikov Srbije Zi-van Cukulič. V omenjenih državah bo imel več predavanj in bo posnel tudi nekaj krajših dokumentarnih filmov. Atene, 14. avg. (r) Ameriški letalci, ki so preleteli grške otoke, ki jih je prizadel potres, poročajo, da je razdejanje hujše, kot so ga videli v drugi svetovni vojni. Tuje agencije cenijo, da je bilo ubitih nad 1000 oseb. Grška uradna poročila še ne navajajo števila žrtev. Toda samo na Ke-faloniji so doslej našli 400 trupel. Danes je obiskal mesto Argo-stoli na Kefaloniji tudi grški kralj Pavel. Prav tako je bil v Argo-stoliju vrhovni poveljnik britanske vojne mornarice v Sredozemlju admiral Mountbatten. Pozneje je obiskal tudi mesto Zante. Admral Mountbatten je javil, da je mesto Zante najhuje prizadeto. V Argostoliju pa ne stoji niti ena hiša več. Tudi skoraj vsa druga Trgovinski in plačilni sporazum med Jugo* slavijo in Argentino Buenos Aires, 14. avg. (Tanjug). Danes je bil v Buenosu Airesu podpisan nov trgovinski in politični sporazum med Jugoslavijo in Argentino. V imenu Jugoslavije ga je podpisal njen poslanik Miša Pavičevič, kateremu je po podpisu sporazuma argentinski minister za zunanje zadeve izročil red za zasluge. Konferenca nevladnih organizacij v Ženevi Beograd, 14. avg. (Tanjug). — Državni svetnik za zunanje zadeve dr. Milan Bartoš je vodja jugoslovanske delegacije, ki se bo udeležila regionalne konference nevladnih organizacij v Ženevi. Ta konferenca se začne 3. septembra ter bo razpravljala o aktivnosti in nalogah nevladnih organizacij v skladu z aktivnostjo in nalogami OZN. Britanski laburisti proti deklaraciji o Koreji London, 14. avg. (UP). Britanska laburistična stranka je protestirala danes zaradi deklaracije 16 držav, ki so sodelovale v korejskem vojskovanju, ker je v deklaraciji rečeno, da bi bile posledice kršitve premirja tako hude, da bi se verjetno sovražnosti ne mogle omejiti na področje Koreje. Izvršilni odbor laburistične stranke protestira, ker vsebina deklaracije ni bila objavljena med debato o korejsk; situaciji pred razpustom britanskega parlamenta, prav tako pa je laburistična stranka proti temu, da bi bile sprejete kakršne koli obveznost; glede na razširitev sovražnosti na Daljnem vzhodu. Laburisti napovedujejo, da bodo kritizirali na ponovnem sestanku parlamenta predsednika vlade Churchilla, ker je podpisal to deklaracijo. Maroški sultan sprejel francoske predloge Rabat, 14. avg.^(r) ASS Press javlja, da je maroški sultan podpisal predloge francoske vlade. Vsebina teh predlogov ni znana, vendar iavljajo, da je sultan sprejel predloge za reforme, ki jih je doslej odklanjal. Nadalje je obljubil, da ne bo vztrajal na intervenciji OZN v sporu med Marokom in Francijo. Odpovedal se je tudi pravici zakonodaje. Sultanovo palačo straži francosko vojaštvo. Paša v Marakešu, ki je glavni nasprotnik sultana, je za danes sklical setsanek plemenskih poglavarjev, na katerem so hoteli odstaviti sultana in postaviti na njegovo mesto njegovega nečaka. Sestanek pa je bil odpovedan. Francoska vlada skuša posredova« med sultanom in pašo. mesta so popolnoma porušena. Z vseh strani prihaja pomoč v prizadeta področja. Britanska križarka »Gambia« pomaga pri evakuaciji prebivalstva, na poti pa je še druga križarka »Bermuda« z zdravniškimi pripomočki. Iz Londona je z letali na poti več zdravnikov in zdravniško osebje. Iz New Yorka so odposlali z letali večjo količino zdravil proti nalezljivim boleznim. Prebivalstvo, ki je na otokih, najbolj trpi zaradi pomanjkanja vode. Vodo zato spuščajo z letal s padali. Z Malte je odplula na pomoč britanska cisternska ladja za vodo. Grška javnost je z veliko hvaležnostjo sprejela izjave sožalja, ki so jih vladi in grškemu narodu izrazili diplomatski predstavniki tujih držav. Posebna pozornost je posvečena izjavam sožalja, ki so ga izrazili angleški kraljevski dvor, predsednik turške republike in predsednik FLRJ maršal Tito, kakor tudi sklepu izvršnega sveta FLRJ, da pošlje kot pomoč 10 montažnih hiš. Po provizorični cenitvi grških uradnih krogov znaša gmotna škoda nad 3.000 milijard drahem ali 100 milijonov dolarjev. Jugoslovanski predstavnik dr. France Kos je interveniral pri generalnem direktorju UNICEF zaradi nujne pomoči žrtvam potresov v Grčiji. Po zahtevi jugoslovanske delegacije so Združeni narodi že poslali svojega predstavnika v Grčijo in jugoslovan- ski delegaciji je bilo obljubljeno, da bo UNICEF storil vse za olajšanje posledic strašne nesreče v Grčiji. Zakon proti investicijam v Argentini Buenos Aires, 14. avg. (AFP). Argentinski parlament je sprejel s 108 glasovi proti 30 osnutek zakona, k; prepoveduje investicije tujega privatnega kapitala v Argentini. tu. Sekretar monarhistične stranke Covelli pa je danes obljubil podporo Pelilovi vladi. Zaradi vsega tega ocenjujejo politični opazovalci v Rimu položaj kot jasnejši, kajti vpliv desnice in cerkvenih krogov na vladno stranko govori, da so krščanski demokrati že sklenili tih sporazum z monarhisti in da zato ne bodo sprejeli minimalnih zahtev, ki so jih postavile stranke centra. Okupacijski stroški Avstrije Zavezniški svet štirih okupacijskih sil v Avstriji je v zadnjih dveh letih določil za vsako okupacijsko silo letno 151 milijonov šilingov, skupaj 664 milijonov šilingov, katerih plačilo je naložil Avstriji. ZDA so se že pred leti odrekle plačilu okupacijskih stroškov. S 1. avgustom 1953 dalje tudi ZSSR ne bo več zahtevala od Avstrije plačevanja okupacijskih stroškov. Tako 'bremenita avstrijski letni proračun z okupacijskimi stroški samo ostali dve okupacijski sili, Francija in Velika Britanija. Koliko pa znašajo indirektni okupacijski stroški ZSSR v Avstriji, se ne da točno ugotoviti. Nedvomno so isti visoki; saj nadzoruje ZSSR vso avstrijsko industrijo nafte in vzdržuje v od nje zasedenem delu Avstrije številne trgovine, nazvane USIA-podjetja, ki ne plačujejo avstrijski državni blagajni ne davkov, ne socialnih dajatev in ne carin za uvoženo blago. Konec cenzure v Avstriji Dunaj, 14. avg. (AFP) Zavezniški svet štirih okupacijskih sil na Dunaju je danes na svr>" 20. seji sklenil, da se v Avstriji od 15. t. m. dalje ukine vsa cenzura poštnega, telefonskega in brzojavnega prometa. Ta sklep velja za notranji in za mednarodni promet. Svetovna zdravstvena organizacija o umrljivosti otrotc New York, 11. avg. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila svoje poročilo o umrljivosti otrok, v katerem so zanimivi splošni podatki ter podatki iz posameznih držav. Med splošnimi podatki je navedeno, da je v raznih državah pred vojno pomrlo največ otrok v prvem letu svojega življenja, leta 1952 pa se je odstotek te umrljivost; znižal na 2 do 16 °/o ter je tako v nekaterih državah znižan za nad 50 «h,. Po podatkih, ki jih je zbrala Svetovna zdravstvena organizacija, je umrljivost otrok največja v poletnih in zimskih mesecih. V Švici je na primer največja umrljivost julija in januarja, podobno pa je tudi v Italiji, Španiji in na Portugalskem. V teh deželah je največja umrljivost v poletnih, v ZDA, Kanadi, Franciji, Danski in Finski pa v zimskih mesecih. V posebnem poglavju je opisana umrljivost otrok kot posledica vojne. Tako je na primes navedeno, da se je leta 1939 umrljivost otrok najbolj dvignila na Finskem, leta 1941, ko je velik del Evrope trpel pod okupacijo in blokado, pa na Danskem, Norveškem, v Angliji, Irski in Škotski. Naslednje leto, ko se je vojna razširila na Sredozemlje, se je umrljivost dvignila v Italiji, v Egiptu m na Malti, a ko je bila leta 1944 vojna v odločilni fazi, je največ otrok umrlo v Holandiji in Franciji. Boj za živež coni Nemčije Uaž blaginje v V»hodni Nemčiji je očitna — Maščevanje *« upor od 17. junija — v šestih tednih obsodbe n?upora/bno gorčico, plesniv fižol itd. Sličen primer je v zadrugi na Lavrici. Kontrola je ugotovila, da leži v prodajalnah celo blago iz časa zagotovljene preskrbe, delno celo pokvarjeno, in do danes se niti poslovodje, niti upravni odb i * podietij niso spomnli da bi tem predmetom znižali cene, odnosno razdelili blago socialno šibkim družinam. Končno naj omenim še ugotovitev kontrolnih grup, da se podjetja mnogokrat zalagajo z neido_ čian blagom, ki jim leta leži v skladiščih, nabavne cene pa padajo, tako da prodajajo končno to blago v izgubo. V takih primerih veže nesolidna zaloga tudi bančni kredit, od katerega plačujejo podjetja obresti. Kdo plača tako slabo gospodarjenje? Spet potrošnik! Povsod tam. kjer si podjetja ne prizadevajo resno zmanjšati materialne izgube v obliki raznih kalov in razsipa in ne analizirajo vzrokov za primanjkljaje, gospodarijo slabo in se maščuje pod jetjim samim. Potrošniški sveti bodo morali v bodoče resno po-snči v to problematiko in izkoreniniti iz trgovskega poslovanja naštete in druge nevarne bolezni. Akontacije delavcem kmetijskih posestev Po odloku odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta lahko državna kmetijska posestva v drugi polovici tega leta izplačujejo akontacije na zaslužek svojim delavcem in uslužbencem do polnega iznosa fonda plač po tarifnem pravilniku, ali največ do iznosa povprečnega fonda plač, izračunanega po odločbah člena 3. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o davku na fond plač. Razlika med iznosom akontacij na zaslužek in polnim iznosom zaslužka se izplačuje na breme rednega kredita. Izplačila akontacij na zaslužek se lahko izvršujejo šele po soglasju pristojnega ljudskega odbora, okraja, odnosno mesta na zaključne račune za leto 1952. Ta odločba velja od L julija 1953. V okviru Gradbenega tehniku-ma LRS v Ljubljani je pričela lansko leto delovati cestarska šola, katere namen je usposabljanje naših cestnih delavcev za kvalificirane cestarje, ki imajo kot absolventi te šole pravico do vpisa v gradbeno mojstrsko šolo in to brez sprejemnega izpita. Šola traja 3 leta in sicer je kandidat za cestarja prvo in tretje ieto na praktičnem delu na cesti pod vodstvom cestnega delovodje, drugo leto pa obiskuje teoretični strokovni pouk v šoli. Šola sprejema cestne delavce, ki riso mlajši od 17 let in ne starejši od 30 ter so uspešno dovršili vsaj 6 razredov osnovne šole. Učenci iahko stanujejo in se hranijo v internatu Gradbenega tehnikuma v Ljubljani. Namen šole je vzgojiti cestarski kader, ki bo znal na modernejši, boljši in cenejši način kot doslej vzdrževati naše ceste. Da je taka šola potrebna, se vidi najbolj iz tega, da je bil doslej le malokateri cestar izučen kake njegovemu delu sorodne obrti, medtem ko izobrazbe kot jo daje nova cestarska šola, nima nihče med njimi. Še celo marsikateri cestni nadzornik ali delovodja ne obvlada tvarine, ki jo predela učenec v cestarski šoli, kar pa ni čudno, če pomislimo, da sta med 55 nadzorniki in delovodji, ki so zaposleni pri republiški upravi za ceste, le 2 tehnika, 7 gradbenih delovodij, 14 iih ima krajše praktične tečaje, a 32 jih nima nobene strokovne izo-Drazbe, saj so se rekrutirali iz vseh mogočih poklieov — nameščencev, podoficirjev, čevljarjev, krojačev, kmetov kd. V bodoče bodo lahko postali cestni delovodje le tisti, ki bodo NESRAMNOST BREZ PRIMERE V vasem listu je bilo v zadnjem času zapisanih več primerov nesramnega obnašanja nekaterih tujcev pri nas. Pred dnevi pa se je zgodil v Mariboru incident, ki verjetno prekaša vse druge. V soboto dopoldne se je pripeljala z brzovlakom skupina 267 avstrijskih turistov, ki je bila na oddihu na Jadranu in se je sedaj vračala v Avstrijo. Ker je bila napovedana skupina 440 turistov, so na mariborski postaji pripravili toliko vagonov, da bi lahko vsak turist imel svoj sedež. Ker pa je bilo imeli dovršeno cestarsko šolo in gradbeno mojstrsko šolo. V preteklem šolskem letu je obiskovalo šolo 30 učencev. Po njihovi izjavi in po sodbi profesorjev ter inšpekcijskih organov so v šoli izredno mnogo pridobili v strokovnem znanju in na splošni razgledanosti. Cestarska šola ima zelo pester učni načrt. Absolventi šole se nauče teoretično in praktično vzdrževati makadamske in moderne ceste, graditi samostojne manjše objekte, lesene in zidane mostiče in propuste, dobe osnovne poime slovenskega pravopisa, zemljepisa, zgodovine, računstva in merstva, kolikor ga rabijo kot cestarji. Z druge strani pa je ta šola med najzanimivejšimi in lahko rečemo med najsodobnejšimi, saj ima skozi vse leto en šolski dan v tednu po učnem ledu rezerviran za obiske muzejev, umetnostnih galerij, ekskurzij v tovarne in na gradbišča, ogled izvršenih gradenj, kulturnih in nacionalnih spomenikov ter raznih razstav, tako, da postane absolvent šole bogato razgledan. Če omenimo še to, da poseča-jo učenci obvezno v okviru učnega programa tudi dramske in operne predstave ter koncerte, tedaj vidimo, da sta vodstvo šole in Uprava za ceste LRS, ki ji ni bilo žal ne truda in ne denarja za ustanovitev turistov polovico man), je postaje-načelnik odredil, da dva voza odklopijo. Takrat pa so se avstrijski turisti z najbolj nekulturnimi izrazi uprli temu in so v znak protesta posedli po tračnicah, tako da premikalni stroj ni mogel odpeljatr teh dveh vagonov. Postajenačel-nik, ki se je hotel izogniti incidentu, je zato odredil, da se odk.opi samo en vagon in pojasnil avstrijskim turistom, da so nam vagoni nujno potrebni, posebno sedaj v času turistične sezone. Kot pa izgleda So avstrijski turisti iskali incident in tudi na to niso pristali. V zadnjem trenutku, ko se je pribleževala lokomotiva vagonom, in procvit šole, vložili mnogo truda v to, da bo ta šola dala ne le dobre strokovnjake temveč tudi dobre in razgledane državljane, ki bodo lahko mnogo koristili vsej okolici ko se vrnejo v svoje kraje in pa na nova službena mesta. Trenutno so prvi absolventi cestarske šole pod vodstvom svojih predavateljev na terenu, kjer preizkušajo novo pridobljeno znanje pri praktičnem delu. Z uspehom in tehnično prav dobro so dovršili pred kratkim popravilo ostrega ovinka na glavni cesti v Mostah pri Žirovnici. Sedaj modernizirajo cesto v Škofji Loki, kjer se bodo praktično udejstvovali in izkazali tudi pri asfaltiranju. Po dovršenem delu bodo odšli pod Vršič, kjer jih čaka izdelava dveh obokanih propustov in obnova 48 m dolgega lesenega mostu čez Pišnico na cesti proti Vršiču. V prihodnjem šolskem letu 1953-54, ki je že tik pred vrati, bo šola razširjena na dva rareda, ki bosta lahko sprejela 60 novih učencev. Zato bi bilo prav, da se vsi tisti, ki imajo veselje in voljo za delo na naših cestah, prijavijo na svojih okrajnih ljudskih odborih pri upravah za ceste do 17. avgusta t. 1., kjer bodo prejeli točnej-ša navodila in pogoje za vpis v cestarsko šolo. je~ službujoči miličnik enega izmed turistov potegnil s tračnic. T a »kulturni turist. pa se ga je cela fizično lotil. Prav tako so s fizičnim uporom onemogočili vstop o vagone šefu obmejnega bloka, Josef Handler iz Eisenstadta pa mu je celo zakričal: .Ti svinja!. Kič bolj .kulturno. se niso obnašali Paul Meicbsel z Dunaja, Fram Szilagy iz Eisenstadta in vrsta drugih, ki so pretili, da bodo napisali članke v znano nacistično .Kleine Zeitung.. Nikakor se ne moremo načuditi, kaj si ti ljudje vse upajo. Za njihove prilike prebijejo poceni dopust na našem Jadranu in misiijo, da imajo pravico za eno plačano vozovnico zahtevati cel kupe. Poleg tega pa Še grobo žalijo naše organe. V vsaki drugi državi, t:. tisti, ki ji je glavni gospodarski doprinos tujski promet, bi proti takim vandalom nastopili z vsci'. zakonitimi sredstvi. Zato hi bi. s prav, da tudi pri nas ne gledamo več skozi prste v takih primeril:. Bodimo vljudni do tistih, ki so do nas vljudni, kdor pa bi našo gostoljubnost skušal zlorabljati, mu odgovorimo, kakor si zasluži. T. Kranjc LJUBLJANSKE CESTE IN RAZSVETLJAVA Študentje univerze prosimo, do se izboljša električna razsvetljav-na cesti na Rožnik, ki pelje k študentskemu naselju. To je nujno potrebno, kajti sedaj svetita samo dve električni svetiljki. V deževnih dneh, kadar je mnogo vode (ulica je polna kotanj), prideš domov s popolnoma premočenimi čevlji, ki se niti čez noč ne posuše saj v temi stopiš kamor uhodi. Čeprav razsvetljavo po ulicah v središču mesta stalno zboljšujejo, pa je naravnost graje vredno, d:. so ceste na periferiji tako malo razsvetljene. Upamo na skorajšnje izboljšanje ter računamo na uvidevnost za to odgovornih ljudi. Zalokar Ivan, študent medicine, Ljubljana SOČNA TRAVA — GNOJILO? Še nam je v spominu, lanskoletna suša, ko je bila vsaka travna bilka dragocena, saj je naši živ: tako primanjkovalo krme. Vendar so še ljudje, ki se tega ne zavedajo ali pa jim je prizadevanje za skupen dobrobit deveta briga. V mestnem parku so delavci k:>-sili mlado, krasno otavo. .To bo slasten grižljaj za živinosem si mislil in povprašal kosca, kam vozijo seno. .V mestno vrtnarijo, na gnoj,, je pojasnil in videč mo j začudni obraz je še pristavil: .Tudi meni se zdi škoda, a kaj morem zato, če je tak ukaz!. Kdo je to, ki daje take neodgovorne ukaze, saj vzbujajo pri vseh očividcih neprikrito grajo in upravičeno kritiko. Jes’h Peter, Ljubljana Nemški študentje obsojajo vandalizem svojega kolega Iz državnega sekretariata za notranje zadeve LRS smo izvedeli, da je vodja skupine nemških ekonomistov, ki potuje po Jugoslaviji, piedsednik univerzitetnega komiteja AISEC v Kölnu Helmut Schulze poslal sekretariatu za notranje zadeve Slovenije pismo, v katerem se opravičuje za izpad studenta Dtckersa v Begunjah in sporoča, da ga je skupina izločila iz svoje srede. Svoje pismo zaključuje v upanju, da se zaradi tega dogodka ne bo prekinilo z veseljem pričeto sodelovanje med jugoslovanskimi in nemškimi študenti. MAKEDONIJE Makedonija Čedalje več izvodnje kmetijskih pridelkov in izvaža rude, pa tudi naglo naraščanje industrije v tej republiki, ki že Lista izvoznih predmetov iz omogoča tudi izvoz industrijskih ljudske republike Makedonije se artiklov. V prvih šestih mesecih veča iz meseca v mesec. To je tega leta so izvozili iz Makedo-prvsem rezultat povečanja pro- njje blaga v vrednosti 1 milijardo 574 milijonov dinarjev. Izvoz se je povečal posebno še v maju in juniju, zlasti zaradi izvoza tobaka in rafiniranega svinca. Ta proizvod svinčenega rudnika Zletovo spada med najnovejše artikle izvozne liste Makedonije. Struktura izvoza v zadnjih šestih iri£secih je takale: tobak 30,3%, rude 19,5%, svinec 27%, industrijski proizvodi 3.8%, živinorejski proizvodi 19,4%. Skoplje bo dobilo umetniški paviljon Na eni izmed svojih zadnjih sej sta svet proizvajalcev in mestni svet ljudskega odbora v Skoplju sprejela sklep, da se v mestu zgradi umetniški paviljon Za začetna dela je odobren znesek 8 milijonov dinarjev, medtem ko bodo za zaključna dela kasneje odobrili še 4 milijone din. Projekt za ta paviljon je izdelal arhitekt Sekirinski in so z izkopavanjem temeljev že pričeli. Paviljon, ki bo zgrajen v bližini makedonskega narodnega gledališča, bo imel veliko dvorano za skupne in eno manj-Struga pri Ohridu in iztok Črnega Drima iz Ohridskega Jezera šo za samostojne razstave INVENTURA -zgolj FORMALNOST? Nepravilne in malomarne inventure dajejo lahko potuho gospodarskemu kriminalu Vrste naših cestarjev se bodo okrepile z novimi šolanimi ljudmi PREKOMORCI, e zbor! Po vsej Primorski se že marljivo pripravljajo na čim do-stojnejšo proslavo 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji in formiranja IX. korpusa. Na tej proslavi se bodo zbrali številni borci, ki so sodelovali v borbi ne le za osvoboditev Slovenske Primorske izpod fašističnega jarma, marveč sploh za osvoboditev narodov Jugoslavije in za njihovo združitev v novi, neodvisni, socialistični Jugoslaviji. Primorski Slovenci so veliko žrtvovali za narodno osvobodilno borbo ne le doma, marveč tudi v tujinL V mislih imam predvsem, tiste primorske Slovence, ki jih je nameraval italijanski fašizem izkoristiti za svojo topovsko hrano. Na debelo so mobilizirali prav primorske Slovence, nadejajoč se, da jih bodo na ta način še hitreje iztrebili in se tako dokončno polastili z londonskim paktom pri-mešetarjenega jugoslovanskega ozemlja. Toda kaj kmalu so uvideli, da tem zavednim Slovencem ne morejo zaupati orožja. Zato so jih internirali po raznih taboriščih, zlasti v južni Italiji, na Korziki, Sardiniji in Siciliji. Delno so jih vtaknili v delavske bataljone. ki naj bi gradili obrambne utrdbe fašizma. Iztrgani iz svoje domovine, so bili ti primorski Slovenci na ta način popolnoma izolirani in marsikomu je krvavelo srce, ko je izvedel za težko borbo jugoslovanskih narodov, pa trm ni mogel pomagati. __________ Po kapitulaciji Italije pa se je položaj na mah spremenil. Vsi ti primorski Slovenci raztreseni po raznih koncentracijskih taboriščih, delovnih bataljonih, pa tudi po zaporih in ječah, so se dobro zavedali, kje je njihovo mesto. Ko so prišli Angleži in Američani, so takoj zahtevali, da jih izpuste in jim omogočijo odhod v domovino, da se tam pridružijo borbi Titovih partizanov. Ko je propadla fašistična Italija in je prišla v Rim vojaška delegacija vrhovnega štaba NOV je bilo pri Bariju ustanovljeno posebno taborišče v Carbonari z namenom, da zbere vse naše ljudi, vračajoče se iz raznih koncentracijskih taborišč, fašističnih zaporov in ječ. To *e je kaj hitro razvedelo tudi med primorskimi Slovenci na Korziki, Sardiniji na Siciliji in v' vsej jušni Italiji. Čeprav so Italijani na vse načine poskušali ra-držati te ljudi, proglašajoč jih za italijanske državljane, se primor- primorskih Slovencev. Po vseh okrajih Slovenskega Primorja so že ustanovljeni posebni odbori, ki n2j navežejo stike in zberejo podatke o prekomorskih borcih in poskrbe, da se polnoštevilno zberejo na proslavi 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, da tako ne le obudimo spomine na pretekle hude čase in borbe, marveč tudi, da znova navežemo kar najtesnejše stike, zberemo podatke o delu, uspehih in zmagah prekomorskih brigad, da tudi one dobijo svoje pravo mesto v zgodovini naše narodnoosvobodilne borbe in vseljudske revolucije. Polkovnik STANE BOBNAR Veliki trikotnik Lepa. zdrava žiyina Je naj večji ponos zadrug in kmetov o-koU Grosupelj Iz malega raste veliko... Za razvoj industrije, ki si jo na Dolenjskem tako močno žele, ;• prvi osnovni pogoj močno raz-vi:o obrtništvo, iz katerega se je razvijala industrija tudi v drugih predelih Slovenije. Obrtništvo bo dalo kader in izkušnje, brez kalt "ih ne bo uspehov in napredka v nobeni industrijskih proizvodna. Ureditvi večjih obrtniških obratov bodo morali v bodoče posvečati večjo skrb tako občinskih ljudski odbori grosupeljske kotline kakor tudi okrajni Ijud-ski odbor Ljubljana-okohca. Treti tudi vse drtt-g pogoje, ki jih mora imeti ta ali oni kraj, da lahko v njem ob-s.oja in uspeva tovarna. Treba bo dobro premisliti, ali je dovolj surovin in energije, treba bo misliti tudi na ureditev prometnih zvez, zlasti na zgraditev drugega dela ceste Bratstva in enotnosti Zagreb—Ljubljana. Najlepše pogoje za razvoj ima na Dolenjskem vsekakor kmetijstvo. Ozrimo se samo na grupelj-sko kotlino, ki zajema nekako tri občine, to je Grosuplje, Podtabor in Šmarje. Celotna površina tega področja znaša 12.805 hektarov. Od tega je dobrih 5100 hektarov njiv in travnikov. Naj omenimo, kaj pridelujejo v teh krajih. Skoraj 1200 hektarov je zasejanih z žitom, povrtnine zavzemajo približno 525 hekt- -J:nr> bodo v Grosupljem slovesno izročili svojemu namenu novi zadružni dom. ki ga vidimo na sliki Grosuplje bo dobilo ««v *4«»’oivor Dolenjsko gradbeno podjetje, ki ima letos v gradnji za približno četrt milijarde raznih otjekiov, je dobilo ponudbo za gradnjo novega kolodvora v Grosupljem m železniškega nadvoza na cest} do tovarne »Motvoz m platno«. Novi grosupeljski kolodvor bo po velikosti približno tak, kakor je v Kočevju. Brž ko bodo odobren; vsj potrebni načrti — želimo, da bi se to zgodilo čim preje •— bo podjetje začelo z gradnjo. Dolenjsko gradbeno podjetje gradi letos med drugim velik planinski dom na Polževem, vpnio objekte v Črnomlju, no- arov, krmne rastline 692 hektarov, industrijske rastline pa tl hektarov. V tem predelu so torej nedvomno pogoji za gradnjo tovarne moćnih krmil, ki jo pa na žalost gradimo v Ljubljani, čeprav bi verjetno mnogo bolj spadala v grosupeljsko kotlino ali nekam na Dolenjsko. Kolikšne možnosti so še na Dolenjskem za napredek kmetijstva, nam najzgovorneje priča zgled Podtaborča-nov, ki so pred desetletji dobili nekaj švicarskih plemenjakov. Po podtaborski živini slovi danes ne le ta vas, marveč vsa kotlina. Kako močna je živinoreja nam govore številke. Okoli 3700 živali je v hlevih grosupeljske kotline. V glavnem rede sivorjavo govedo, ki se odlikuje po mlečnosti in tolšči. V Podtaboru, na primer, ne vodijo več v rodovniku nobene krave, ki daje manj kakor 1800 litrov mleka. Živinoreja v grosupeljski kotlini, zlasti pa v Podtaboru, je dobila zaradi smotrnega in načrtnega dela, ki je dalo dobro plemensko živino, sloves ne le po vsem ljubljanskem okoliškem okraju in Sloveniji, ampak tudi po vsej Jugoslaviji, kamor že izvažajo svoje imenitne živali. Prav tako je s krompirjem. Pred tremi leti so v okolici Grosuplja nekateri kmetje zasadili prvi semenski krompir, uvožen iz tujine. Sedaj goji semenski krompir že 86 kmetov, z njim pa je zasejanih nad 40 hektarov. Ti kmetje imajo razumljiivo največji pridelek krompirja. Prav takšne možnosti imajo ponekod na Polici, Duplici, v Dulah, na Blatu in Gatini za napredek sadjarstva in tudi za druge panoge kmetijstva. Pomanjkanje enotnosti je rakuna: grosupeljske kotline. Šent-jurscica in drugi potoki zalivajo vse tja do Krke travnike in polja. Vodnih zadrug ne ustnavljajo, potihem pa premišljujejo, da bi bilo dobro začeti z regulacijo in se jeze nad škodo. Toda imajo izgovor: če začnemo tukaj gori, jih bo pa doli zalilo. Temu ni tako, ker se bodo tedaj, ko bodo začeli gori, zganili tudi tam doli. Za četi je treba! Seveda pa ne sme biti glavno delo bodisi vodnih zadrug, bodisi občinskih ljudskih odborov ali kakršnih koli drugih odborov zgolj borba za kredite. Najprej so potrebni načrti, ki dokazujejo potrebo, potlej pa je treba tudii petkrat premisliti za kolikokrat se da v občini obogatiti dinar, ki ga je dal okraj. Na Škofljici se oddahne sleherni šofer in sleherni vijak avtomobila, ali pa se zgodi ravno obratno. Tod se namreč neha asfaltirana, oz. kockasta cesta. Skoraj bi dejal, da je na cesti po Dolenjski več prometa kakor na Gorenjskem. Prahu in jam pa je prav gotovo desetkrat več. S komer koli govoriš po Dolenjskem, pride tudi do razgovora o cesti Bratstvo in enotnost, ki se zmeraj konča nekako takole; »To bi nekaj pomenilo za nas. da bi jo vendarle začeli graditi.« Mimo Grosuplja, največjega naselja med Ljubljano in Novim mestom, bi tekla nova cesta približno 2 km vstran. Če gledaš na kraj od tovarne »Motvoz in platno«, je videti med drevjem same rdeče, nove strehe. Spredaj je velik Zadružni dom z dvorano za 500 gledalcev, ki bo hkrati tudi kinodvorana, tam zadaj na hribčku, kjer nameravajo Grosupeljčani urediti lep park z večjo letovi-ščarsko hišo, je Zdravstveni dom. Začel ga ie graditi okrajni odbor Rdečega križa v Grosupljem ali bolje povedano dr. Podkoritnik, eden prvih organizatorjev OF v Grosupljem. Gradnjo je potem prevzel bivši grosupeljski okraj. Za okoli 7.5 milijonov gradbenega materiala in denarja so takrat nabrali v bližnji in daljni grosupeljski okolici. Ljubljanski okoliški okrai je lani priredil veliko tombolo, iz katere so dobili za gradnjo nadaljnjih 800 tisočakov, letos pa imajo za gradnjo tega doma na razpolago 17.5 milijonov dinarjev. V Zdravstvenem domu, ki bo največja zdravstvena ustanova med Ljubljano in Novim mestom, bodo imeli proti-tuberkulozni dispanzer, zobno ambulanto, posvetovalnico za matere in otroke, nekaj postelj za vsa zdravljenja in porodnice ter lekarno. Z Zadružnim domom, kjer bodo prodajalne, pošta, banka itd., pa z Zdravstvenim domom, bo Grosuplje mnogo pridobilo. Komaj dobro leto je minilo, odkar v Grosupljem ni več malodane sleherna hiša sedež te ali one okrajne pisarne. Ko je bil v Grosupljem še okraj, je bilo v tem GROSUPLJE-PODTABOR- POL2EVO čisto kmečkem kraju nad 300 uradnikov. Danes jih je precej manj. Kraj je nedvomno postal še bolj znan, ko so po prvi svetovni vojni odkrili Taborsko jamo, ki se je nekoč imenovala Županova. Jama je v prvih letih po vojni dolgo životarila in ni pomenila tisto, kar bi morala zaradi svojih lepot. Letos so dobili oskrbniki jame 5.5 milijonov dinarjev za ureditev in elektrifikacijo jame. Toliko milijonov bo pod skrbnim vodstvom moralo nekaj hasniti in privabiti vsako leto nekaj milijonov turističnih ali le-toviščarskih dinarjev v Podtabor, Grosuplje in okoliške vasi. V Grosupljem so se na prvi dolenjski kmečki praznik dobro pripravili. Mnoge hiše so prebelili, mnoge ceste pometli in opleli cestne jarke, marsikatera »pijana« oglasna deska spet stoji kakor je treba. Ni čudno, da so Grosupeljčani na vse pretege hiteli modrovati; »kar dobro je, če imamo kdaj pa kdaj tako velik praznik.« Pa bodo imeli kmalu še drugega. Konec septembra bodo na Polževem odprli velik planinski dom. Ljubitelji narave, turisti in letoviščarji, zlasti pa smučarji, ki so nekdaj izgovarjali ime Polževo približno s takšnim poudarkom kakor imeni Šmarna gora in Komna, bodo imeli spet priliko prihajati sem, od koder je tako čudovit razgled po vsej Dolenjski. Planinski dom na Polževem, ki ima prostora za okoli 60 prenočišč, so zgradili v pičlem letu s pomočjo denarnih sredstev okr,: a Ljubljana-ok., Planinskega društva In »Gostinstva« Ljubi jana-okolica. Dolenjci pa bi radi razen turizma še nekaj, kar bi pripomoglo, da ne bi bilo na kolodvorih vsako jutro takšne gneče. Pogled na tovarno »Motvoz in platno« Misli domačinov in njihovih znancev Predsednik občinskega ljudskega odbora v Grosupljem tov. Tone Janežič nam je naštel tele najnujnejše gospodarske naloge, k; jih ima občina: Grosupeljski vodovod je še iz leta 1912. Od tedaj je število prebivalcev naraslo najmanj za trikrat. Po njegovem mnenju bo treba v Grosupljem čim preje uredit; vodovod in uporabit; novo zajetje v Kačjeku, nadalje bo treba urediti kanalizacijo m asfaltirati cesto skozi Grosuplje. Dr. Franjo Podkoritnik, ki je v Grosupljem že skoraj dve desetletji, ima razen tega še druge večje načrte. Pravil nam je, da ima Grosuplje z okolico veliko prihodnost tudi kot turistični kraj. Našteval nam je kraje Polico. Polževo, Taborsko jamo, Turjak in druge. Dr. Podkoritnik meni, da b; bilo treba v Grosupljem čim prej zgraditi kopališče s telovadnico in želi, da bi bil zdravstveni dom dograjen in urejen do 1. maja prihodnje leto. Inž. Metoda Dularja smo povprašali, kaj miši; ° gospodarskem razvoju Dolenjske. Na kratko nam je povedal takole: Cim preje bi morali začeti z gradnjo že projektirane ceste Bratstva in Enotnosti od Zagreba do Ljubljane. Ta velika gradnja bi mnogo pripomogla h temu, da bi se v grosupeljski kotlinj in tudi v drugih predelih Dolenjske čim prej otresli ostankov zaostalost; in bi se še povečala socialistična zavest. Inž. Dular meni razen tega še to, da bo Dolenjska prej ali slej morala dobiti sredstva za svoj gospodarski razvoj, zlasti za industrializacijo. O nujnosti čim prejšnjega začetka gradnje odseka ceste Bratstva in enotnosti med Zagrebom in Ljubljano nam je govoril tudi podpredsednik okraja Ljubljana-okolica tov. Gašper Muha. Dejal nam je, da so načrti že dolgo končani in tudi revidirani. Stroški za gradnjo ceste so bili med izdeiavo načrtov znatno znižani, in sicer od 32 milijonov za 1 km na 18 milijonov. Projektanti so s tem pokazali veliko razumevanje za čim cenejšo graditev ceste, ker se dobro zavedajo potreb v mnogih drugih predelih države. Dosedanja cesta ni samo ovira za Dolenjce, marveč tudi za vse naše gospodarstvo, saj je cesta skozi Dolenjsko proti Novemu mestu izredno obremenjena, ker vozijo po njej vsa vozila, ki prevažajo tovore na Kočevsko in naprej na Reko, v Karlovac ter v Zagreb. Zaradi slabe cesta skozi Dolenjsko ima ogromno škodo celotno naše gospodarstvo. Edini v državi izvažajo izdelke iz konoplje Novi p lam inski dom na Polževem bodo odprli letos septembra. Prvi turisti pa že prihajajo Grosupl j. m z dvorano vo dvorazredno šolo na I.ovj gori, železniško postajo v Ivančni gorici, v Grosupljem pa novi zadružni dom, zdravstveni dom in nekatere obrate v tovarni »Motvoz in platno«. •• • ••• ••• «•« ••• j PODJETJE I,Gostinstvo* t v Grosupljem i s svojimi gostinskimi j obrati »Pri mostu«, Kolodvorsko restavracijo * in gostilno »Pri Grosu-? peljčanu« ' čestita h kmečkemu 9 prazniku in vabi goste. »• -•* ••• ••• «•« «e« ••• «a Udor ljubi slovensko knjigo, jr naročnik »Prešernove drnžbe« GRUSUPEUSKA KOTLINA ljudskem, izročilu Kjer se nad Laniščem po dolgih vijugah dvigneta proga in cesta do vasi Šmarje, se pričenja širša grosupeljska okolica. Stara furmanska cesta, ki je vzdržala zvezo med Hrvatsko m Dolenjsko na eni strani m Ljubljano in morjem na drugi strani, je bila speljana po tem klancu bolj naravnost in bolj strmo. Se danes hodiš po njej, če hočeš iti po bližnici. Vaščani v Tlakah so dajali voznikom gri-prego, da so konji zmogli klanec in pravijo, da se je zaradi te »tlake« vasi prijelo ime. Ni enako radodarna ta zemlja, čeprav povsod velja pregovor, da kmet sicer »spi kot grof, a vstane kot berač«, če si z zemljo dovolj ne prizadeva. — »Cez Luče buh kruh luče, kar se oddrobi, pa Lučan dobi«, pravi ljudski rek o vasi Luče, ki leži tam, kjer iz Grosupeljske kotline prihajaš proti Krki in Suhi Krajini, kjer je zemlja zares skopa. Ce se že z žitom ne more preveč postaviti, pa ima vas svojo drugo rastlino, le da žal manj koristi — čermaš. Tako pravijo redki rastlini, ki raste v tej okolici in ki je postala nekak vaški simbol. Ob vaških slovesnostih so imeli navado, da so spekli pleten kruh v obliki srca, vtaknili vanj vejico čermaša in ga dali na »licitacijo«. Cermaš so obešali nad vrata in ga imeli v časteh. Bližnja Žalna se s čermašem sicer ne postavlja, ima pa drugačno nadomestilo — žabo. Povrnimo se k zemlji. Res da ni povsod enako rodovitna, toda tudi obdelava ni bila vedno in povsod enaka. Včasih so se tudi v grosupeljski okolici ukvarjali bolj z živinorejo, ne hlevsko, ampak pašno. Imeli so velike pašnike — gmajne, ki jih je uživala vsa vas. Tja so zagnali živino in niso vedeli, da njivam manjka gnoja. Zemljo so tudi s starimi plugi bolj plitvo orali. V Selih ti ve eden izmed gospodarjev povedati, da so zato prejšnji rodovi na isti zemlji pridelali pol manj kot danes. Kar so krompirja izkopali v enem dnevu, je štiri do pet ljudi lahko prineslo domov. Razširjali so sicer njive v gmajno, na manj rodovitna tla, krčili so laze, brž ko so začeli gnojiti z boljšim hlevskim gnojenjem se taka dodatna krčenja na slabi zemlji niso več izplačala. Opustili so mnogo lazov in pašo na gmajni. Stare gmajne so si večinoma razdelili. Kjer je bila na primer nekoč blizu Sel okoli Cikavarjeve hiše velika gmajna, je danes nova vas — Cikava. Seveda tudi živinoreja sama ni bila na današnji stopnji. Izbire pasem niso poznali in prašičke so kupovali kar od Hrvatov, ki so jih v čredah gnali po Dolenjskem proti Notranjski na prodaj. Prave veterine sploh n; bilo in zatekali so se k raznim vražam. Preden so kravo po porodu prvič gnali napajat, so ji v hlevu pokadili vime z bršla-novim kadilom. Pri »zdravljenju« živine so metali na tri strani vnic (čez rame) oglje, ki so ga prej gorečega namočili z žegnano vodo, pri tem pa govorili »sapa, baba, mož«. Ne le zaradi nerazvitega gospodarstva, tudi zaradi družbenih razmer kmetovo življenje ni bilo lahko. Kakor drugod po Dolenjskem, tako je tudi v okolici Grosuplja nastala cela vrsta gradov in graščinic: Cušperk, Boštanj, Praproče, Brinje, Gaj-niče, blizu Višnje gore pa kar trije gradovi... Spomini na to dobo, ki o njej poliški pregovor točno pravi »pravica se za durmi joče, krivica pri mizi ropoče« so še marsikje v izročilu živi. Prav v teh krajih (Polica) se je — sicer poredkoma — še do danes ohranila dolga pesem o hudobnem graščaku, ki terja od kmetiča dajatve, ki jih je ta že plačal. Prav iz pekla je moral priti prejšnji graščak za pričo. Naj navedemo, kaj nam iz teh časov pripoveduje gospodar iz Malega Mlačevega. »Ko svojih drv kmet še ni imel doma, je moral hoditi za graščino po drva na Stehan. V vasi so bili štirje, ki ob delitvi graščinskih gozdov niso dobili talov (deležev), ker niso plačevali drvarščine in niso dajali na graščino petelina, pa so drva kradli... Malo Mlačevo je bilo nekoč tam, kjer je zdaj cerkev pod boštanjsko graščino. Imenovala se je Tomačevo. Graščak je vaščane pregnal, da so si hiše postavili tam, kjer je danes vas ... Pred petdesetimi leti, mi je pravil Skrbetov oče, star 95 let, je moral njegov oče iti po ženo na grad osem dni po poroki, tačas pa je morala biti na gradu. Lampretov stric in Kaj-žlovega Martina očeta oče pa sta umrla v graščinskih ječah, ker sta šla k ženi preden sta jo dala na grad____Kdor ni hotel iti k vojakom, je šel za hlapca na graščino. Ce se je hotel poročiti, so mu dali grajsko deklo in košček zemlje. Tako je nastala Boštanjska vas.« Ljudje so tedaj vedeli, da je na graščini »najboljša služba hujša ko pasja malin. Krvno sodstvo z vislicami so imele nekoč v grosupeljski okolici tri velike graščine — Višnja gora, Cušperk in Turjak. V Višnji gori pa so imeli tudi meščani svoje sodišče in »gavge«. Velike in male graščine in njihove pravice nad slovenskim kmetom so podlegle gospodarskemu in družbenemu razvoju. Na nekaterih manjših graščinah, kakor v Prapročah in Gajničah so se naselili kmetje sami. Tudi podeželskim oderuhom, ki «o pred desetletji gnali na boben kmetijo za kmetijo, je odklenkalo. V Ameriko se kmetom ni več treba izseljevati s trebuhom za kruhom. Cim bolje se bo razvijalo gospodarstvo v grosupeljski okolici, tem prej bodo premagane še zadnje posledice preteklosti. V. Tovarna »Motvoz in platno« je menda največja na Dolenjskem. Tik pred drugo svetovno vojno je zaposlevala okoli 450 delavcev. Med vojno je žrtvovalo svoja življenja 42 borcev in bork — delavcev te tovarne, kjer je delal tudi padli narodni heroj Jože Kadunc. Dolgo je bilo treba dokazovati, da narekuje ekonomsko stanje v Grosupljem in okolici obnovo razdejane tovarne. Medtem ko so drugje rasle nove tovarne, ko so drugje modernizirali svoje obrate, se je moral ta kolektiv pred dvema letoma in kasneje truditi na vso moč, da je dobil nazaj raznesene stroje. V zadnjem letu je kolektiv dosegel velik napredek tudi v proiz* vodnji. Število delavcev se je povečalo od 229 na 308. Obnovili so tkalnico in zdaj delajo v dveh, ponekod celo v treh veda, začeti z izvozom konopljenih izdelkov na tuji trg. Zaenkrat izvažajo konopljeno prejo v Južno Afriko, motvoz pa na Norveško. Za izdelke te tovarne pa se zanimajo še v Franciji in Turčiji, tako da bo verjetno kmalu prišlo do novih izvoznih kupčij. Ta kolektiv nedvomno zasluži, da uporabi svoja lastna sredstva, ustvarjena s proizvodnjo, za ureditev obratov: skladišč, vrvarne, predilnice in upravnega poslopja, saj je v kratkem času dokazal, da zna gospodariti v korist skupnosti. Ne smemo pozabili, da bodo v teh krajih še nekaj časa izvirali največji dohodki prav iz povečane proizvodnje te redke dolenjske tovarne. izmenah. Temu primerno se je povečalo tudi število izdelkov. Medtem ko so v tovarni še pred dvema letoma izdelovali komaj dve vrsti vrvi, jih izdelujejo danes že 20, razen tega izdelujejo sedaj tudi dobri dve desetini vrst tehničnega platna, konopljenih in pollanenih tkanin. Grosupeljska tovarna »Motvoz in platno« je na veliko presenečenje edina v državi, ki ji je uspelo, zaradi kvalitete se- Zmagala je žanjica Marija Hren Prvi dolenjski kmečki praznik v Grosupljem se je začel pravzaprav že minulo nedeljo s tekmovanjem žanjic. Ne da bi to tradicionalno tekmo kaj dosti obešali na veliki zvon, se ja zbralo na zadružni njivi kmečke delovne zadruge Grosupije-Ga-tina okoli 500 ljudi. Med njimi je bilo nemalo starih kmetic, ki so vse navdušene hvalile zamisel prirediteljev: »no, to je pa vredno pogledati.« Na tem tekmovanju žanjic je zmagala članica KDZ Grosuplje-Gatina Marija Hren, ki je v 15 minutah nažela 46 snopov in osvojila 61 točk. Zanjica Fani Podržaj je požela sicer več sno-ipov, toda žela je slabše. Morala se bo pač zadovoljiti z drugim mestom in z nagrado električnim kuhalnikom, medtem ko bo Marija dobila električni likalnik. Tretje mesto pa je osvojila Marija Janežič, ki je nažela 35 snopov, se pravi, da ima predsednik grosupeljske občine za ženo tudi dobro žanjico. Jf a g [] 3 rt- i) ČESTITAMO K I. DOLENJSKEMU KMEČKEMU PRAZNIKU V GROSUPLJEM in želimo mnogo uspehov! NAJ BO TA PRAZNIK POBUDA ZA NADALJNJE DELO OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLANA — OKOLICA 6. s’ '/ SlovettsUi poročevalec 7 STEV- 191 1 15- AVGUSTA 1953 Beograjski zavod za usposabljanje invalidov UTRINKI iz Egipta Polici v delavnice zvezneea Zavoda za usposabljanj? invalidov v dva pacienta, ki se pod strokovnim nadzorstvom učita tkanja na usposabljanje invalidov Na sliki vidimo pripomočkih za Vojne, nesreče pri delu ter razne bolezni, so povzročile, da imamo v naši državi skoraj pol milijona za delo nesposobnih preb vaicev. JDa bi bili invalidi, vojni in mirnodobski, spet sopsobni za d-slo, za življenje, v katerem ne bi potrebovali pomoči, so na pobudo naše vlade in s pomočjo organizacije Združenih narodov odprli lan! avgusta v Beogradu zvezni Zacoa za rehabilitacijo invalidov. Podobne ustanove so tudi v Novem Sadu in Banjaluki. V kratkem bo dobila v Ljubljani svoj Zavod za rehabiiuacjo invalidov tudi Slovenija. Osnovna naloga zveznega zavoda v Beogradu je tako imenovana zdravstvena rehabilitacija inval.aov, njen namen je ta, da invalidi, ki se zdravijo v zarodu po daljšem al, krajšem oodobju, ne potrebujejo več tuje pomori, čeprav so bili morda p»ea tem vezani na po- s.cijo. Včasih je uspeh bivanja v tem zavodu tudi precej večji; mnoge invalide usposooijo v zavouu za opravljanje najrazličnejših pokdcev. Poklicni rehabilitaciji posvečajo v zavodu manjšo skra. Toda zavod se trudi, aa h, boln.snice in klinike, pa tud, večje tovarne ure-d le svoje lastne prostore za zdravstvene in poklicno rehabilitacijo invalidov, kajti le na ta način bo uspeh zdravljenja zares popoln. Kairo, glavno mesto Egipta je staro že 1900 let. Danes ima 2 milijona prebivalcev; od teh je le okrog 30.000 tujcev. Posebno značilen je trgovski del mesta, ki se ponaša z visokimi 10 in več nadstropnimi palačami. Trgovske hiše, v katerih se odraža konkurenca podjetij malone iz vsega sveta, so okusno in vabljivo opremljene. Njihove izložbe se stalno prilagajajo modnim in sezonskim spremembam. Z vsemi mogočimi najmodernejšimi reklamnimi scedstvi privabljajo mimoidoče. Mesto oživi šele ob 9. zjutraj, potem se v popoldanskih urah zaradi vročine nekoliko umiri, dokler se šele v večernih urah ne začne pravo življenje, ki traja do dveh ali treh zjutraj Le večji trgovski lokali imajo svoje redne delovne ure. Večino lokalov pa odpirajo, kakov se pač zdi lastniku. Tramvajskih in avtobusnih prog se izključno poslužujejo domačini, Evropejec pa je zaradi higienskih razlogov in ugleda navezan na svoj avto ali taksi. Čeprav je zelo velik promet, cestni predpisi niso tako v čislih, kakor v Evropi, to Ze prvo leto dejavnosti beograjskega Zavoda za rehabilitacijo invalidov je bilo zelo uspešno. Invalidi, ki so jih prinesli v zavoa na nosilih, ali pa so jih pripeljali na vozičk.h, spet hodijo. Invalidi brez ene, ali brez obeh nog, invalidi brez ene roke že delajo v delavnicah. Zavod jim je z najmodernejšimi pripomočki vrnil delovno sposobnost, pogum in vero v življenje. Prav te dni je napravilo izpite za kvalificirane delavce prvih deset invaliaov-gojencev zavoda, ki ima meo drugim delavnice za učenje sedmih različnih poklicev. Eden izmed glavnih pripomočkov za usposabljanje invalidov sta v tem zavodu specialna gimnastika in športne igre in neredko sta na vrsti celo veslanje in nogomet. Zaenkrat ima zavod prostora za 49 stalnih pacientov. Razen tega lahko sprejmejo do 100 invalidov, ki so deležni zgolj zdravstvene pomočj oz. rehabilitacije, sedanja zmogljivost delavnic pa dopušča tudi poklicno usposabljanje 60 do 70 za delo nesposobnih invalidov. Glavni namen zveznega Zavoda za rehabilitacijo inval.dov je ta, da bi v nekaj leiih usposobili za delo, ali pa rešil; stalne tuje pomoči vsaj nekaj tisoč inval.dov. I. S. Janez. Vajkart Valvazor (pero risba) in pomanjšani, verni posnetek njegovega podpisa Iani smo dobili novo »Valvazorjevo berilo«, obsežno slovensko knjigo, bogato opremljeno z dobrimi posnetki, v črtnem klišeju in po starih izvirnikih Valvazorjeve bakrorezne delav. nice. Valvazorjeva bakro-reznica Janez Vajkart Valvazor (1641 do 1693) je bil velik učenjak, priznan tud; v tujini in dober poznavalec umetnosti, ki se je v njej tud; sam uveljavljal z dobro premišljenim; načrti in delom (bronasti kip Marije na vrhu, po Plečnikovi zamisli prenovljenega spomenika na Levstikovem — bivšem Šentjakobskem trgu je njegovo delo; prav tako je tudi vlit v kovino po njegovi zamisli). Leta 1673 je na svojem gradu Bogenšperk pri Litiji ustanovil našo prvo in zadnjo bakrorez-nico. V svoj; grafični delavnici je zbral več domačih in tujih risarjev.bakrorezcev, med njimi tudi veščega slovenskega mojstra Trosta, ter pričel z izdajanjem kniig. in sicer za tiste čase z zelo bogatim sporedom in ilustrativnim gradivom. Spopad med cestami in tračnicami V zadnjih desetih letih je velikega gospodarskega pomena spopad med cesto in tračnicami, ki postaja aktualen v vseh državah z dobro urejenim cestnim prometom. V Združenih državah Amerike so v letih po vojni še modernizirali železnice in železniška vozila. K tej dejavnosti so prisiljene med drugim tudi zahodnonemške želez-n.ce. Vendar stvar ni tako enostavna. Doslej je bilo objavljeno izredno veliko število razprav, ki hočejo odgovoriti na vprašanje: ali naj bi uvedli na železnicah v Zahodni Nemčiji parne ali električne lokomotive, ali Pa lokomotive z Diesel motorji. Pri tem omenjajo zlasti v Zahodni Nemčiji izkušnje iz ZDA. Tu so v strahu pred konkurenco kamionov zamenjali na železnicah Stev.lne parne lokomotive z mnogo ekonomičnejši-mi lokomotivami na pogon z Diesel motorji oziroma na pogon z električno energijo. V ZDA imajo trenutno okoli 21.000 D,esel-lcikomotiv. V petih letih naj bi se število teh lokomotiv povečalo na 35.000. Diesel-loko. motive so se pojavile v ZDA iz zelo enostavnega razloga. Pogonski stroški zanje so v primeri s stroški za pogon parnih lokomotiv približno za 100 odstotkov nižji. Primerjava pogonskih stroškov med posameznimi vrstami lokomotiv pa daje Diesel - lokomotivam Se večjo prednost za prevoze po ranžir- nih kolodvorih. Zanimivi so podatki o železniških prevozih s tovornimi vagoni v ZDA. Minulo leto so v ZDA prepeljale parne lokomotive samo 26 odstotkov vsega blaga, poslanega po železnici. Stroški za premog so znašali na železnicah ZDA le 126 milijonov dolarjev, ali 37 odstotkov stroškov, ki so jih imele železnice ZDA s pogon, skim gorivom. Dieseblokomcli-ve, ki so prepeljale okoli 65 odstotkov vsega tovora, so porabile samo za 163 m lijonov goriva. Prav zaradi tega so na ameriških železnicah zmagale DieseLIokomotive ter električne lokomotive, in ker so najbolj ekonomične, se uveljavljajo tudi v drugih deželah. da avtomobilisti so zelo obzirni do pešcev! Nič se ne razburjajo, če morajo ustaviti pred otovorjenim osličem ali kamelo. Večkrat zaustavijo te tovocne živali dolge kolone avtomobilov in nihče se ne razburja. Preden sem odpotoval v Egipt, so m; nekateri pripovedovali, da se bom s težavo otresel številnih prosjakov, vendar sem z zadovoljstvom ugotovil ravno nasprotno. Stevilnj so edino čistilci čevljev, ki za en piaster (8 din) pričarajo s svojo tehniko na še tako dotrajanem čevlju čudovit le 'k. Cisti lesketajoči čevlji so v Kairu prvi pogoj, če hočeš predstavljati »boljšega« človeka. Tu ni nobena posebnost, če vidiš v restavraciji na delu tudi čistilca čevljev. Nihče od gostov se ne zmeni za to. Za Evropejca je nazanimivej-ši arabski del mesta El Mouski; z dolgimi vrstami stojnic ln primitivnimi lokali. Prodajajo prav vse. Trgovci so pokriti s fesi ali turbani, kj jih znajo zaviti okoli glave, menda na 200 različnh načinov. Ženske so zvečine zavite v dolgo črno tkanino, ki si jo ogrnejo tudi prek glave. Ne uporabljajo zaponk in drže tkanine pod pazduho ali z zobmi. Večina žensk tudi v tem delu mesta ne nosi več teredže. V nekaterih ulicah prodajajo samo blago, v nekaterih pa le usnjeno galanterijo. Posebnost je domača obrt tega dela mesta. Njegovi prebivalci izdelujejo iz slonove kosti, lesa, bakra, srebra in zlata tako lepe izdelke, da so znani po vsem svetu. S kopališči je v Kairu velik križ. Dotik z nilsko vodo je nevaren zaradi okužbe z neke vrste kožnim črvom. Zato je ob Nilu urejenih nekaj kopališč z destilirano vodo, ki pa ne morejo sprejeti vseh kopalcev, Medtem ko nekateri pomišljajo, kje bi se kopali, pa uporabljajo domačini na deželi brez pomislekov vodo iz Nila za kuho, kopanje in pijačo. Vlada ima sedaj v načrtu ureditev destilacijskih naprav tudi- za podeže- lje, to pa bo seveda terjalo precej stroškov. V drugo največje mesto Egipta, v Aleksandrijo, ki ima 1-2 milijona prebivalcev, je mogoče priti z železnico, z avtomobilom po avtomobilski cesti skozi puščavo, ali z letalom. Z vlakom prispeš iz Kaira v Aleksandrijo (209 km) v 2 in pol urah! Voziš se z najmodernejšim; ekspresnimi vlaki na Diesel pogon, katerih vagoni so zračno hlajeni, ali z običajnimi vlaki, ki se jih tuje; ne poslužujejo. Pot skozi puščavo te vodi po 250 km dolgi cest ., ob kateri je eno samo postajališče p. depresiji Wadi el Natron. Tu je bencinska črpalka, za potnike na je sredi vrta palm in banan odprt tudi luksuzni hotel Na vsak h 10 km vidiš ob "pst- -ode z asfaltom! ki so ju pred leti tudi izvažali, ne zadovoljujeta več domačih potreb in ju morajo celo uvažati. Da bi krili potrebe po hrani, po pšenici in koruzi, je Nagibova vlada odredila zmanjšanje posevkov bombaža na račun teh dveh kultur. Za Egipt je zadnji dve leti značilno zmanjšanje kmetijskih pridelkov. Temu bo verjetno kriva agrarna reforma, kj je omejila veleposestva na 200 fe-danov (1 fedan je 4200 kv. m). Dninarji-felahi namreč še nimajo primernega obdelovalnega orodja, niti finančnih sredstev, razen tega so spričo izkoriščanja v prejšnjih časih, tudi dokaj zaostali. Felah je najžalost-nejša zapuščina vladavine Faruka in njegovih prednikov. Stir; stene, narejene iz blata, »g« Vodna kolesa ob Nilu. Domačitii jim pravijo »sakkia«. Zahodnonemške železnice uvajajo v promet čedalje več modernih Diesel lokomotiv, kakršno vidimo na sliki. Domačini redno vzdržujejo ceste, ki jih veter včasih močno zamede s peskom. Ostanki razbitih in zgorelih luksuznih avtomobilov ob cesti molče pripovedujejo, da se vsi šoferji ne zavedajo nevarnosti peščenih sipin, nanesenih iz puščave. Najlepši razgled je iz letala. Potovanje traja tričetrt ure. V tem kratkem času dodobra spoznaš kmetijstvo Egipta in borbo človeka s puščavo. Pod seboj vidiš ostro začrtano mejo med rumenim puščavskim peskom in črno obdelovalno zemljo. Površina Egipta zr.aša 900.000 kvadratnih metrov. Od t? zemlje živi 22 milijonov ljudi. Ves pridelek zavisi od nilske vode, padavine so namreč zelo redke in nimajo nobenega vpliva na rast posevkov. Razumljiva je torej skrb nove vlade v Egiptu, da bi čimprej povečala obdelovalne površine; razumljivo je resno razpravljanje o načrtih za veliki nasip južno od mesta Assuan (o načrtih za gradnjo tega nasipa, smo v našem listu že pisali). V gospodarstvu Egipta predstavlja največjo vrednost bombaž. V izvozu Egipta, ki predstavlja letno vrednost od 150 do 200 milijonov eg. funtov (1 funt je 861 din), predstavlja bombaž 80%, pa tudi 90% vrednosti celoletnega izvoza. Riž in sladkor, so felahov dom. Strop je pokrit s koruzno slamo. Te hiše nimajo ne vrat, ne oken, ampak samo luknje. Nekaj lončenih vrčev, lončene posode in konzerv je ves inventar tega sloja prebivalcev Egipta. Tudi napredek tega dela Egipčanov bo stal Nagibovo vlado velikanske zneske. Toda od tega dela prebivalstva Egipta zavisi njegova bodočnost. Dr. Franc Tretjak Zanimivosti Avstrijska vlada je sklenila, da bodo v Avstriji slovesno proslavili 200-letnico rojstnega dne W. A. Mozarta, ki bo leta 1956. Priprave za sLavnostne prireditve, ki bodo to leto, je med drugim zaupala znani mednarodni ustanovi »Mozarteum«. Celovško mestno gledališče je imelo v pretekli sezoni 289 predstav. Na sporedu je bilo 9 oper, 12 operet in 12 dramskih del. Gledališče je 34-krat gostovalo izven Celovca. Število obiskovalcev se je povečalo od 150.000 (v predlanski sezoni) na 162.000 obiskovalcev. Italijanska družba SEA bo gradila v Turčiji dvoje električnih daljnovodov. Gre za^ dva daljnovoda dolžine 510 oziroma 515 km v jugozahodni in zahodni Anatoliji. Nekaj zanimivosti 0 VALVAZORJEVI BAKR0REZNIC1 Zbiratelj in sladokusec Valvazor je bil vnet zbiratelj najrazličnejših stvari. Njegovo zbiranje in nabiranje seveda ni bilo po vzoru današnjih znanstveno urejenih zbirk, ko se umetniška lepota zelo strogo loči od naravnih posebnosti ali redkosti; vendar je imel za tiste čase poleg najrazličnejših dragocenih merilnih naprav še lepo zbirko starih kovancev in obsežno zbirko grafike, med njimi plemenu te liste dveh vrhov svetovnega slovesa: Albrehta Diihrerja (1471—1528) in Jacquesa Callo-ta (1592—1635). Krona tej zbirki pa je bil dragocen, precej zajeten zvezek, v katerem so bili nalepljeni listi redkih risb velikih mojstrov, s pretežno večino nemške in italijanske šole. Prijatelj knjig in strupenjač Ze po naravi je bil Valvazor ljubitelj izbrane (bibliofilske) knjige in velik prijatelj živali. Ne bo odveč, če zabeležim (po starem ustnem izročilu), da je ime] neko posebno nagnjenje Prav do kač in da je nosil, kakor umrli dr. Serko, strupenjače brez brige kar v žtpu svo- jega suknjiča. Ali ga je v tem prevzemalo občudovanje njih oblik, barva ali plemenito valovanje vitkega telesa — ne vemo! Res pa je, da so imela v tistih časih kačja telesa nek posefcen pomen in privlačnost v umetniškem snovanju. Zelo radi so jih upodabljali v zvezi s človeškim; kostmi, lobanjami, starimi pokopališči, posebno pa še v zvezi z grozotno plesno igro trohnečih mrtvakov, ki jim je dal tudi Valvazor sam močan poudarek s svojo izdajo: s podobami bogato okrašeno knjižico. N; še tako dolgo, ko mi je slovenski znanstvenik razvijal na tej kačji osnovi misel, da se je najbrž prav po Valvazorjevi ljubezni do kač udomačila v našem ljudstvu rečenica: »ima kačo v žepu«, se pravi je brez beliča; saj sta Valvazorja prav ljubiteljska str.ast in razkošno izdajanje krasotno opremljenih knjižnih del privedla na pot, da je izgubil vse svoje velikansko premoženje; »ta, ki je imel kačo v žepu«, se je moral torej na koncu odpovedati celo svojim dragocenim zbirkam. V zgodovini slovenskega zbirateljstva in ljubiteljstva pa je on gotovo na prvem mestu, saj nam je dal s svojo plemenito strastjo bogat sad. Ljubljana in nekdanji grad Bokalce Po Valvazorjevem bogatem izdajanju knjig vidimo, da je bil učeni mož velik 'ljubitelj naše dežele ter da sta mu bili posebno prj srcu staro mesto Ljubljana in bližnj; grad Bokalce; oboje je zaupal svojemu najspretnejsemu bakrorezcu Trostu, da ju je ovekovečil za vedno v slovensko grafično zgo. dovir.o. Nekdanji grad Bokalce s svojo lepo lego na položnem gričevju, zagoščen in zaraščen z rastlinjem in drevesi, je pomenil za Valvazorja s svojo zanimivo notranjostjo neko tiho privlačnost. Se v starosti se ga je rad spominjal, se v mislih večkrat mudil v njegovih lepih sobanah in sanjaril, kako je v družbj veseljakarskega Trosta preživljal tiste vesele noči, polne hudomušnega sproščenja, ob vinu in vroči sapi nasmejanih deklet, ob težko obloženih mizah, ki so dajale in rodile pisani družbi krepke domislice in zdravo čutnost, kakršno je poznala takrat edinole »staroho-landska« klet in kuhinja. Valvazorjevo knjižno delo Po svojem grafičnem oblikovanju je eno njegovih prvih in najpomembnejših del knjiga iz leta 1679: »Topographia Ducatus Carnioliae modernae«, po naše: Opis krajev sodobne vojvodine Kranjske. To knjigo oziroma le- katerih upodobitvah izstopa mojstrska veščina sigurne in lepe črte, pri drugih pa kar preohlapno slaba osnova risbe. V celotni zbirki listov je še nekaj takih, k; imajo za nas svojo posebno privlačnost; to so upodobitve, ki so grafično skrbno oblikovane z rezilom in se kljub svojemu starinsko risanem izražanju in nekam resni umirjenosti odlikujejo po toplini tihe domačnosti, da so vabljiva paša za oči in srce. Njih teh. nična izpeljava gre vzpovedno z lepoto v najmanjši podrobnosti, pa naj bo v razporeditvi črkovnega ali risanega otočja. Ti odtisi, napravljeni na kakršnem koli papirju, so jasni, zelo čisti v risbi in oblikah, znak, da je bila bakrena plošča za vreza-vanje zelo vešče pripravljena; in prav podobe teh plemenito podobe, druga, redkejša, pa na pivnasto debelem papirju z belim neenakim, precej širokim (neobrezanim umetno nacefra-nim) robom. Kako redki so ti knjižni izvodi, priča, da sem v treh desetletjih zasledil en sam tak (z besedilom opremljen) primer! Bibliografsko je sicer delo zaznamovano tako, da vsebuje 317 listov (trgov, mest, gradov itd.), vendar to ne velja, ker sem imel priložnost, da sem lahko prelistaval še bolj popoln; izvod, ki je imel več ko 320 podob. Trostove hudomušnosti Na moje podrobno zanimanje o tem delu me je pokojni knjigoljub in bibliograf dr. Janko Slebinger opozoril na različne zanimivosti te zbirke: celotno delo bi moralo imeti 333 podob, vmes pa so še posebnosti, ne1- ljal za tisk, na gladko izbrusil ali pa jih tam preprosto odrezal. Seveda so bile te Trostove grafične igrivosti kmalu znane in so postali listi že takrat precejšnja redkost. Zato je danes knjiga, ki ima v svojem sestavu tudj te liste, še posebno dragocena za ljubitelja. Celotno zbirko teh listov (nepoškodovanih!), uvezanih v starinski pergament, pa je menda imel samo eden — knjigoljub in pesnik Rudolf Maister; našel jo je pri Josipu Poklukarju, nekdanjem lastniku ljubljanske »Tiskarne Blaznik«. Trostova mojstrovina Eno najlepših Trostovih grafičnih del v risbi in v rezilni izpeljavi za to »knjigo bakrorezne lepote« je list njegove »male Ljubljane« (glej sliko, ki kaže samo spodnji del Trostovega bakroreza, brez vrhnje strani z oštevilčenimi napisi!). Podoba je veren, ne dosti pomanjšan posnetek v črtnem klišeju, vendar je dovolj velik za po zbirko bakroreznih listov pa je težko najti v takšnem grafičnem zapovrstju in sestavu, kakor ga ji je bil dal preudarni Valvazor. Ce pozorno motrimo izvirnike zbirke, opazimo, da so listi grafično zelo različno razgibani: oblikovani so z rezilom, iglo, tu in tam pa zasl: dimo celo krepko sldi jedkanice. Pri ne- te mojstrskih odlik imajo navadno podpis Andrej Trost (umrl leta 1708). Redko delce To knjigo je Valvazor tiskal in izdal (včasih uvezal samo nekaj listov tudi brez kazala, kot nekak »prospekt«) na dvojnem papirju: preprosta izdaja je bila napravljena na tankem papirju z ožjim robom okoli kake redkost;, povezane v večini s Trostovim delom. Ta veseli mojster, prepoln zdravega humorja in krepkega, kar baročnega življenja, je v kakem bolj skritem kotu zelo rad upodobil, navadno prav na robu bakroreza, drobno, uspelo narisano hudomušnost, ki mu jo je pozneje Valvazor, ko je bakrene plošče ponovno uporab- podrobno opazovanje in občudovanje Trostove velike rezilne spretnosti. Pokaže nam, kako pridno in vestno je Trost, predan lepot; dela, vbadal in dolbel pike, črto za črto v gladko površino zrcalno zbrušene bakrene plošče, da nam je ohranil slikovitost naše drage, po pesnikih opevane starodavna »Lublane«! E. Justifl, j Po Hrvatski in Sloveniji Vršič prvi premagal Švicar Jugoslovan Petrovič je še vedno prvi v skupni oceni mali oglasi razvili veliko hitrost. Posamezniki so se trgali in švigali naprej, ostali pa pritiskali za njimi, tako da so se v vodstvu neprestano menjali. Okrog Bovca pa se je že pokazalo, da se bo Š glavna borba za Vršič vodila med I Švicarjem Bonny jem, Belgijcem Van Kerkhovenom, Nemcem Reitzem in našim Petrovičem. Tudi Francoza i Blondele in Chapuis ter Švicar Ros- j sier niso zaostajali. Od Jugoslovanov ; so bili ves čas o vodilni skupini tudi Ročić, Viđali in Della Santa. 1. Bonny (So.) 5:13,26, 2. Van Kerk-hooe (Bel.) 5:21,55, 3. Reitz (Z. N.) 5:24,1r, 4. Petrovič (Jug. I) 5:28,34, 5. Della Santa (STO), 6. Rossier (Sv. )t ?. Viđali (J. I), 8. Ročič (J. I), 9. Jennes (Bel.), 10. Blondelle (Fr.) itd. Švicar Andre Bonny, ki je prvi prispel na vrh Vršiča, si je s teni osvojil tudi pokal >Slovenskega poročevalca*. Za posebno nagrado za gorsko vožnjo, pri čerfler sta bila vzeta v poštev uspeh pri vzponu na So. Heleno in na Vršič, so dobili: Bonny (So.) 15 točk, Reitz (Nem.) 12 točk, Petrovič (J.) 10, Della Santa (STO) 6, Blondele (Fr.) 6, Rossier (So.) in Chapuis (Hol.) po 5, Ročič VII. ETAPA LJUBLJANA—MARIBOR (145 km) Današnja VII. etapa bo vodila ko- da bodo nekako ob 15. uri na Vranskem, ob 15.45 v Celju, ob 16.30 o Konjicah in okrog pol 18. ure o lesarje na nadaljnji poti od Ljubljane do Maribora mimo Trzina, Domžal, Trojana, Vranskega, Celja, Konjic in Slov. Bistrice. Startali bodo ob 13.30 uri, tako da je treba računatit Mariboru. Etapa ni najbolj zahtevna, vendar pa bodo znani klanci na Trojanah najbrž tudi terjali svoje >žrtoe<. V Mariboru pripravljajo dirkačem posebno svečan sprejem. Švicar Andre F-omny se je v četrtek prvi dvignil na vrh Vršiča in zmagal tudi v V. etapi, za svoj uspeh na na j višjo točko celotne -dirke je prrjei tudi častno darilo »Slov. poročevalca«. Bled. 14. avg. (Od našega posebnega dopisnika). Včeraj se je končala . etapa velike mednarodne kolesarje dirke po Hrvatski in Sloveniji, ki je bila najtežja in najbolj naporna. Proga je vodila iz Nove Gorice po Soški dolini čez 1.660 m visoki Vršič na Bled in je terjala od dirka-i <-n največ vzdržljivosti in naporov. Sturtalo je 54 dirkačev — nekaj jih zaradi okvar na prejšnjih etapah ndsio pilo, med njimi tudi Belgijca Ih schemaecker in Jaak Hebb. Po lepi asfaltirani cesti so že takoj o začetku Uspeh Vlasiča c Hodanju k odan j, 14. avg. Na današnjih tekmah na veslaškem prvenstvu Evrope je dosegel izreden uspeh jugoslovanski veslač v skiffu Vlasič, ki je v svoji plofinalni skupini dosegel najboljši čas izmed vseh polfinalistov. V izločitvi je pustil za seboj fran-- 'kega nasprotnika s ča*om 7:25,2 za «le štiri «eku n de in se tako plasiral neposredno v finale z zmagovalcem :"zeza polfinala Cukalovom (SZ). -ilnji je v svoji skupini potreboval z.i isto progo 7:58,8. Dane« so tekmovali tudi v pol-final-h četverci s krmarjem. V prvi skunini so tekmovali tudi Jugoslovani. ki so zasedli drugo mesto za « eh oslova ki s časom 7:18,2. za več -.o 1 h sekund slabši od zmagovalcev. ' teh polfinalih «o se za finale kvaliUeirali (“'ehoslovaki in Italijani, Jueoslaviia pa bo morala z nekaterimi drugimi udeleženci nastoniti jutri :e enkrat v izločilnih tekmah za «-stala tri mesta med finalisti. Pet vrst iz Dortmunda. Juso. slovanska študentska nogometna reprezentanca ie v drugi izbirni te km* s Posarjem igrala n podlo, čeno 2:2. zato na je v polfinalu, v katerem 'grajo še Nemčija Šv:ca in Šrmrria. v r-rvi tekmi proparala Nemčijo 2:1 (2:0). V atletiki j • jurtcslovsnvka atletiiia Kaluše-’ ;č v rrrd-teku rostavila nov dr-fivni rekord v kooiu z znamko ^46m (nrejšn.i: 42.43). V finale se je bla«'ral nn 110 m z zapreka-mi tudi CeUan Lc.rgfT. V water, ■polu je jii.»rv»t.9ivija zmagala nad Belgijo 2:1 (2:0). 5 AH Še presenetljivi izidi v Novem mestu V VI. in VII. kolu mladinskega Šahovskega prvenstva so bili izidi spet presenetljivi. Tako je Plavčak remiziral s Crepinškom in dosegel normo za II. kategorijo. Isto kategorijo je dosegel tudi Tomšič iz Nove Gorice, ki je tako resen kandidat za finale. Vospernik je začel posnemati Vavpetiča, saj je moral že tretjič predati partijo. Po dobrem začetku slabo nadaljuje Sila, ki je spravil že štiri poraze. Rezultati VI. kola so bili: skupina A: Kučar — Stefe 0:1, Vospernik — Guzel 0:1, Gabrovšek — bicherl 0:1, Malešič — Škerlj 1:0, StudniČka — Draksler 0:1: skupina B: Perdan — Medic 0:1 (!), Badek — Bolčina remi, Novak — Tomšič 0:1, Crepin-Šek — Rožič 1:0, Stupica — Sila 1:0, Plavčak — Vavpetič 1:0 (!). VII. kolo skupina A: Vospernik — Sicherl 0:1 (!>. Kučar — Guzel 0:1, Draksler — Stefe 1:0. Škerlj — StudniČka prekinjeno. Kac — Malešič remi; skupina B: Perdan — Rožič 1:0, Novak — Medic 1:0, Davdek — Tomšič 0:1. Sila — Bolčina 0:1 (!), Vavpetič — Stupica remi, CrepinŠek — Plav-čak remi. Prekin?ene partije so se končale tako!?: Sicherl — Guzel 0:1, Plavčak — Bavdek 1:0. Škerlj — Kac 0:1, Bolčina — Novak 0:1, Gabrovšek — Sieborl 0 1. štuoica — Novak remi. Srao!*' no VTT. kolu: skunina A: Guze1 5 in pol. Draksler. Sicherl jDšič. Vošpernnik 4. Kac 5 in pol, S»efe 2 in pol itd.-, skupina B: G-er» «n «ek *» in pni. Plavčak. Tomšič, Stobra. Pf'-dan 5, Vavpetič 3 in pol. Rožič 5 itd. • 8?. TonrihorsVI brzotumir. Tre. jfja SO jfi 23 t«Z’-^',c<*V Iz V?oh sku-gv n c-o <5«a v f-oa!e 4 rajbo!4š: ’>raVi Iz vsak® skum’n*. 1m to :z I skuoine: Creo’nšek. D.. Kac in Valenčič (vri ^f.Wpinpr> > n. «kurVie: Dvor-; «nk. L. Horvat Me>'?š:č I. (vsi T’ps'ezp.jča.r) :m M'kun d>a (LUSK). V f’nslu le zmotal Ni^oven Dn-f - v, trPm n.r>cpt«! rrrrav v 1uH4ll. Naslednja čas*- mesti sta zasedi« Dvoršak in Kac. Po serpentinah na Vršič, kjer so morali dirkači pokazati vse svoje znanje, vzdržljivost in spretnost, se je borba razvnela do naravnost dramatičnega viška. Do prve polovice serpentin so vozili še dokaj izenačeno. V drugem delu, kjer je vzpon najhujši, so se dolgo lovili Švicar Bonny, Nemec Reitz in nosilec rumene mojce Petrovič, naposled pa je Švicarju, ki je rutiniran gorski dirkač, uspelo, da je pobegnil ter je v natanko treh urah privozil na vrh Vršiča, kjer ga je več sto gledalcev pozdravilo s ploskanjem. Za njim je 4.41 minute pozneje privozil tja Belgijec Van Kerkhove, 10 minut 19 sekund za prvim Nemec Reitz in kot prvi Jugoslovan 25 sekund za njim Petrovič. V krajših in daljših presledkih so se vrstili še Della Santa, Rossier, Viđali, Blondel, Chapuis in Ročič. Ostali so o serpentinah precej zaostali. Vožnja navzdol proti Kranjski gori je bila naravnost fantastična. Švicar Bonny in Nemec Reitz sta podila s peklensko brzino. Na srečo je bila cesta čez Vršič skrbno očiščena in celo pomedena. Petrovič ni mnogo zaostajal, vendar sta mu na ravnini Bonny in Reitz z Van Kerkhovenom pobegnila. Pri Mojstrani je dohitel Petroviča Della Santa. Med njima se je razvila zagrizena borba za prednost. Oba sta podila in se drug drugega prehitevala za dolžino kolesa. Obetal se je oster sprint, toda na Jesenicah je dobil Della Santa defekt in je moral zaostati. Petrovič je vse do cilja vozil popolnoma sam. Na cilj na Bledu pred Park hotelom, kjer se je zbrala velika množica gledalcev, so prispeli o naslednjem vrstnem redu: (J.) 3, Viđali (J.) 2 in Vanderlinder (Belg.) 1 točko. P-etrovič Je prišel z rumeno majico do Ljubija« e Medtem ko je od Nove Gorice do vrha Vršiča prometna policija skrbno urejala promet in skrbela, da je bila cesta za dirkače prosta, pa se med vožnjo z Vršiča vse do Bleda ni za to nihče brigal. Cesta je bila polna vozil in živine, kar je dirkače zelo oviralo. V nadaljnih etapah bo vsekakor treba poskrbeti za boljši red na cesti Petrovič Je bo tej etapi še vedno ostal v vodstvu s skupnim časom 21:08:59. toda Nemec Reitz mu je tik za petami s časom 21:10:11. (Poročilo o včerajšnji VI. etapi od Bleda do Ljubljane objavljamo na 1. strani.) B?lgijska ekipa (od leve na ddesmo — Van Kerkhove. Jaak, Deschemecker. Jemes) je v dr meji tretjini dirke poskrbela za nekatere krepke spremembe v ocenah Branik : Odred Pokalna tekma v Ljubljani Jutri, v nedeljo, ob 16.30 se bosta na stadionu Odreda v finalni pokalni tekmi med slovenskimi nogometaši srečala člana I. in II. zvezne lige domači Odred in Branik iz Maribora. Obe enajstorici bosta nastopili o najboljših postavah. Vstopnice bodo po 40 in 60 din, nabavijo pa se lahko že naprej v društveni pisarni, Kidričeva 9. (Za proste vstopnice je vhod samo z Vodovodne ceste.) Atleti Odreda v Celju Na ailetskem stadionu »Borisa Kidriča« v Celju se bosta danes, ob 17.50 pomerila najvidnejša predstavnika slovenske atletike ljubljanski Odred ter domači Kladivar. V dvoboju moških ekip, ki bo po dolgih letih prvo oficielno srečanje obeh društev, fe sicer favorit Kladivar, pa čeprav bo nastopil brez Lorgerja, Zagorca, Rojca in še nekaterih drugih. Izven dvoboja pa bodo v vmesnih točkah nastopile tudi članice obeh društev. Moški bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: 100. 400. 1500, 5000. 110 zapreke ter štafeti 4 X 100 m, nadalje v skoku v daljino, višino, skoku ob palici in v metih krogle, diska in kopja. Med kegljači v Celju Minuli teden so bile v Celju dobro zasedene kegljaške tekme za razdelitev naslovov med posameznike in ekipe v tamkajšnjem centru. Ekipe so tekmovale v dveh borbenih igrah na kegljišču Betona, posamezniki pa s po 100 lučaji mešano pri Kladi-varju. Ekipno prvenstvo celjskega centra Košarkarski dogodki Drevi se začne nov odlomek košarkarske sezone ... Na sporedu so prve polfinalne košarkarske tekme za prvenstvo države. Kot prvi par bosta drevi ob 20. nastopila na novo urejenem igrišču na stadionu Železničarja v šiški Lokomotiva iz Zagreba in domači Železničar. V predtekmi bodo — prav tako v prvenstveni tekmi — igrale košarkarice 2SD Celja proti ekipi Železničarja (ob 19. uri). V nedeljo bo drugo srečanje v enaki konkurenci: ob 20. uri bo na igrišču pod Cekinovim gradom nastopila v polfina’ni tekmi vrsta Lokomotive iz Zagreba proti domačemu AšK. Predtekmo bosta ob 19. uri odigrali ženski košarkarski vrsti ZSD Celja in AŠK. Prva košarkarska tekma v polfinalu za državno prvenstvo v zahodni skuoini le b;,!a včeraj odigrana v Zagrebu EkiDa Lokomotiv» ki se je pokazala v prav dobri luči. Konjske dirke v Krškem V nedeljo bodo v Krškem v okviru kmečkega praznika na Krškem polju tradicionalne konjske dirke. Na sporedu je 8 točk, v katerih bodo dirkali konji klubov za konjski šport iz Slovenije in Hrvatske. Domači klub »Posavje« je razpisal za najboljše dirkače za več ko 150.000 dinarjev nagrad. Dopoldne bo razen tega tudi premiranje živine, pred začetkom dirk pa revija nagrajene živine. Isti dan bo tudi gospodarska razstava krškega okraja. PLESKARSKEGA in soboslikar-skega pomočnika, ki 3ta zmožna vseh disl. žčecn Plača po do_ govoru: hrana in stanovanje preskrbljeno. 2ivic Ivan Šentvid št. 18. Ljubljena 13648-1 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro otiranj Ji poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 13643-4 STABILNI DIESEL MOTOR 8 KS skoraj nov. prodam. Prevodnik, Zminec 33. Škofja Loka. 13537-4 WERTHEIM BLAGAJNE srednje velikosti z dvema tresorjema, primemo za trgovska ali druga podjetja prodam Naslov v oglasnem oddelku 13511-4 SADNE ZABOJE, dobro ohranjene, kujpicn. Piodam sadni kis. Ponudbe z navedbo cen na M.na Kom, Ljubljana. Konomskti^a ulica 14. 13686-5 PRODAMO LEPO POSESTVO V BLIZINI MARIBORA v Kamnici. Radvanju, Petru od 1,— 2.500.000. — tetr več manjših posestev v okolici Maribora, Ceija. Ptuja in drugod od 300— 1.500.000. — Lepe tno in dvodru-žinske hiše te«r vile v Mariboru. Ptuju, Novem mestu Ljubljani. Kranju. Slovenj Gradcu. Zagrebu, Vanaždmu Čakovcu. Novem Sadu. Beogradu S oni boru in Reki; mnogo gradbenih parcel z gradbenimi dovoljenji ali brez v Mariboru ter okolici in drugod v Sloveniji, več stavb z lokali primerne za vsako obrt; več tovornih avtomobilov znamke Mercedes. Bussing, Ford. Chevrolet. Džems. Dodge od 600—6.000.000.—; najnovejše osebne avtomobile od 500—9,000.000.—; motorna kolesa vseh vrst od 200 do 750 com; dva traktorja Ford-son z plugom teir rezervnimi gumi kolesi, traktor Buldog 25 KS. tipa 1942. traktor Fiat 4■ * —L iah in drogerijah 5660-d PREDAVANJA O uporabi električnih merilnih inštrumentov v razvoju, proizvodnji in premetu bo predaval in razlagal g. ing. Hintzebergen iz tovarne Philips. Holandska. Predavanja so namenjena predvsem ■neposrednim interesentom po soe-cialmih področj:h in naj za to in_ ter e siren a podieria in ustanove iavijo svoje želje do 18. avgusta Elektro-tshniškemu društvu LRS. Ljubljana. Erlavčeva c 11 dnevno od 9. do 11 ure na telefon 22263. k.ier dobe podrobnejše informacije — Elektrotehniško društvo LRS 5824-p Šolstvo ŠPORTNE VESTI Evropsko prvenstvo v veslanju London, 14. avg. (AFP). General Robertson, dosedanji šef delegacije za pogajanja z Egiptom, je imeno-oan za predsednika transportne komisije o Veliki Britaniji. Robertson bo nastopil nooo službo čim bo dosežen napredek pri anglo-egiptooskih razgovorih o Sueškem prekopu. Bagdad, 14. avg. (AFP). Arabske države ne bodo sodelovale z Izraelom v nobeni mednarodni organizaciji, dokler bo Izrael kršil resolucijo Združenih narodov o Palestini. To je bilo sporočeno generalnemu direktorju UNESCO. Izjava dr. Mosadeka Teheran. 14 avg. (AFP) Predsednik perzijske vlade dr. Mosa. dek je govoril danes po radiu. V svojem govoru je obžaloval stališče »«nekaterih tujih elementov, ki se ne morejo pomiriti z usodo im razumeti da se je perzijski narod boril, da bi za vselej izkoreninil sleherni tuji vpliv v svoji domovin«. Mosadrk je od vseh tujih držav zahteval, naj spoštujejo .svoje obveznosti do Perzije Dr. Mosadek se je nato zahvalil perzijskemu narodu, ker se je z referendumom izrekel za njegove zahteve o razpustitvi sedam ie*ga medžlisa. Mosadek je še napovedal, da bo v pri hodni osti »zakonodajno telo soglašalo z ljudsko V'OljO«. Nem York, 14. avg. (AFP). Funkcionar Združenih narodov John GSi- llard je bil imenovan za zveznega ________ agenta pri pomirjevalni komisiji za -,n pod (l), Vukovič 3 in pol. Bpg-Palestino. Gaillard bo upravljal s damovič Smedereva c 3(1), Tot 3. fondi, ki so določeni za arabske be- Bertok 2 in pol (1). Šiška, Grosek gunce v Izraelu. 2 in pol itd. Kodamj 14 avg Na evropskem prvenstvu v veslanju je samo vozač skiff a Vlasič že dosegel pravico vstopa v finale. Vse ostale s A id Cačak, 14. avg. Rezultati prekinjanih partij IV. kola: Nedeljkovič : Mulaosmanavič 1:0. Ponovno so prekajene partije Sotirovski : Djuraševič Bulat : Niko la c, Gabrovšek : Vukovič in Hamov'č : Tomovič Sotirovski in Hamovič imata znatno boljše pozicije. Ni-kolac in Vukovič -a imata izgled*3 na zmago Rezultati V. kola: Puc : Hamo-vič remi Djuraševič : Damjanovič prekinjeno z izgledi Damjanoviča n.a zmago. Nikolac : Gabrovšek 1:0 Nedeljkovič : Lukič 0:l(!). Petek : Mulaosmanovič 1:0 Vukovič : Ma j štorovič 1:0. Vukčevič : Sotirovski remi Tomovič : Bulat 0:1. Stanje po V. kolu: Petek 4, Niko'a c 3 in pol (1) Vukčevič 3 in pol, Djuraševič 3 (2). Nedeljkovič 3 itd * Teslič. 14. avg. Rezultati V. kola: Vukovič : Udžvarlič 1:0, Tot: Vasiljevič 1:0 Groseik : šiška remi Ostal© partije so prekinjene Odložen-a partij a iz I. kola Grosek : Sabadoš se je končala z zmago Groska. Prekinjeno partijo Sabadoš : Bogdanovič je dobil Bogdanovič. Stanje po V kolu: Matanovič 3 štiri jugoslovanske ekipe se bodo morale jutri ponovno boriti za to kvalifikacijo. V četvercu s krmarjem so bili Jugoslovani tretji in se bodo morali jutri pomeriti s SZ. Švico, Nemčijo, Dansko in Norveško za vstop v finale. V četvercu brez krmarja so Jugoslovani danes v drugi skupini prispeli tretji za Belgijo in Anglijo ter pred Avstrijo. V double scullu ie bila v drugi skupini borba za prvo mesto med SZ im našo ekipo. Jugoslavija je vodila do 1000 m za 1 in pol dolžine čolna, vendar so jo nato dohiteli sovjetski veslači in prišli na cilj prvi. Za njimi so bili še Švedi rn Nemci. V osmercu je naša ekipa izgubila samo za 6 desetink sekunde Proti Francozom. Na najvažnejšem mestu v čolnu Jugoslavije ie bil bolni Ko-zilič, tako da ie verjetno ekipa izgubila za.radi slabosti tega odločilnega veslača. Tretji v tj skupini so bili Norvežani, precej za našim čolnom Jutri bodo naši morali nastopiti za vstop v finale še enkrat. Nov rekord Milakova Dortmund. 14. avg. Na atletskem tekmovanju študentov je Jugoslovan Miilakov dosegel nov jugoslovanski rekord v skoku ob palici z znamko 4.31 m. * * * Zagreb, 14. avg. Pritožba nogometnega kluba Tekstilca iz Varaždina proti tekmi z mariborskimi Branikom za vstop v II. zvezno ligo. ki se je končala neodločeno 1:1, je bila zavrnjena. Tako je Branik dokončno postal član II. lige. USNJARSKI TEHNIKUM. Dom. žale. Slovenija razpisuje vpis v I. letnik strokovne šole za šolsko leto 1953.54. — Pogoji za sorejem so: dovršena nižja gimnazija ali osemletka in opravljen sprejemni izpit na Usnjarskem tehnik umu. Sprejemni izpdt bo 12. septembra 1953 iz predmet™-- narodni jezik matematika kenuia K izpitu bo_ do prinuščeni šemo kandidati do 17 let starosti, moški Prijavo za izpit Je poslati najkasneje do 1 9. 1953 in mora vsebovati: prošnjo kolkov eno s 30 din. spričevalo ali potrdilo o dovršeni niž_ ii gimnaziji ter 50 d"'n v znamkah za priporočeno pismo. Vsak bo dobil »Objavo« za 75 % popust na železnici — Takoj po opravljenem izpitu bo vpis v I letnik: redni šolski pouk se prične 15. IX. 1953. Potrebni dukumenti so: prošnja, rojstni list zednie šol spričevalo — Šola je 4-letna Ima stopnjo oooo-lne gimnazJe Dijaki stanujejo v novem internatu, k.ier bo. do znašali mesečni stroški oskrbnin^ okoli 3090 din. — Popravni izniti za ostale razrede bodo 11 IX 1953 — Ravnateljstvo. 5816-š RADifp Dnevni spored za soboto. dne 15. VIII. 1953. 6.39—6.40 poročila; 7.00—7.05 Ra_ jdi.jski koledar: 12.00 Lažjo sloven-I ska orkestralna glasba; 12.30 po-I ročila; 13 00 Kulturni pregled (dr J Stan Mikuž: Ob 70-letnici ki- j oar.ia Ivana Meštroviča); 13.10 Od I melodije do melodije: 14.00 Hrvat. I ska narodna glasba (Prenos iz Za-jgreba): 14.30 Radijske reklame; g 14.40 Balsetna glasba iz Goudove j opere »Faust«; 15.00 poročila; 18.00 J Operetna glasba: 18.20 Za pionirje J— Sergej Prokofjev: Peter in J volk; 18.45 Poje Ljubljanski ko_ i moral zbor pod vodstvom Milka JŠkobmeta: 20.00 Pisen sobotni ve-čer; 22 00 poročila; 22.10 Kaj bo I prihodnji teden na sporedu: 22.30 —23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327.1 m). »UNION«: angleški film »Mreža« Tednik. Predstavi ob 18 .n 20. »SLOGA«: angleški frim »Izobče. nec z otokov« Tednik. Predsta vi ob 13 in 20 »TRIGLAV«: ameriški film »Pod. vodna četa«. Tednik. Predstav* bo 18 m 20. »ŠIŠKA«; ameriški film »Pet prstov«. Brez tednika Predstav ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kn - m a togra fih od 17 dalje. L. KINO »BE2IGRAD«: angleški film »Dolgo ie pomnil«. Tedn-a Predstava ob 20. L. KINO »TIVOLI«: angleški film »Mreža« Tednik. Predstava op 20.30 Prodaja vstopne v obea letnih k n. enatografih eno uro pred pričetkom. LETNI KINO »DOM LM«: angleški film »Pet prstov« ob 20. Prodaja v__pmc od 19. dalje. LITOSTROJ: ital. film »Ljube, zen in strup« i dmik ob 2- , Prodaja v-stopnu „no uro pred pričetkom- CELJE — UNION: ameriški film »Pavla«. CELJE DOM in LETNI: avstrijski film »Niki«. BLED: nemški film »Maja v tančici«. KAMNIK: avstrijski film »Ev$ podeduje raj«. ZADOBROVA: ameriški film »Tarzan med lovci«. VEVČE: angleški film »Ljubezen je letpa«. DOMŽALE: jugoslovanski film »Vsi na morje«. NOVO MESTO »KRKA«: francoski film »Pariz poje« ob 18.15 in 20.15. ROGA£»IA SLATINA: avstrij- ski film »Eva podeduje raj«. 2ALEC: Zaprto. KRANJ — STORŽIČ: ameriški barvni film »Konec sveta« s tednikom. »Omamljeni otoka ob 16, 18 in 20.30. KRANJ — PARTIZAN: ameriški barvn-; film »Konec sveta« s tednikom. KRANJ — SVOBODA: ameriški film »‘Velika reka« s tednikom oib 18. Ob 20. uri dvojni program »Vedika reka« in. »Konec sveta«. UMRLI Umrla je naša mama. babica in tašča ANA BELIC. Pogreb pokoo nice bo v soboto 15. VIII. ob 17. uri z Žal — An d roj «ve mrliški-* vežice. — Žalujoči Beličevi. M ARI KOR Dežurna lekarna Sobota. 15. avgusta: Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Radio Maribor Sobota. 15 avgusta: od 12 do 15.30 prenos iz Ljubljane; ob 17 zavrtimo se!: ob 17.30 poslušajta domača poročila: ob 17.40 zabavna glasba vmes o^^ve in oglasi: od 18 do 22.30 prenos iz Ljubljane: 22.30 pol ure zabavne glasbe; ob 23 prenos sporeda Radia Jugoslavija Kino Maribor PARTIZAN: ameriški film *Za. deva Paradne«. UDARNIK: ameriški film »Pod. vodna četa«. POBREŽJE: ameriški film »Veli. ki valček«. STUDENCI: danski film »Sirota Stina«. MURSKA SOBOTA MESTNI KINO: angl. film »Najsrečnejši dnevi vašega življenja«. ZAHVALE Vsem, ki ste našo drago mamo MAMIJO KOCJANCiC spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, njej in nam ob jeni bolezni pomagači ter ob smrti z nami sočustvoval:, se prisrčno zahvaljujemo Iskreno zahvala izrekamo č. duhovščini in g Mi. helčiču. Našo dobro mamo chra. nično v blagem sr-cminu! — Kocjančičevi — Črnivec pri Brezjah. Prisrčno se zahvaljujemo vs«m, ki so se poslov :li od naše ljubi je. ne žene in mame ANGELE RU-PREHT za darovano cvetje :n sočustvovanje Posebno zahvalo izrekamo doc dr. Vitu Lavriču, prof. dr. Savniku in ostaiif.i zdravnikom ter bolniškemu osebju za njihov skrb. — RuhrehLovi. Ob težki izgubi ljubljenega nepozabnega moža. očeta VELE-PlC FLORJANA Se vsem iskano zahvaljujem, ki so mj kakorkoli pomagali v bolezni :n smrti. Iskre, no se zahvaljujem darovalcem, cvetja in vencev. prebivale-m Perčeve ulice za pretepi v*ncc. ter vsem. k.i so ga spremili- na nj«.— govi zadnji, poti. Žalujoči: žena. sin in ostalo sorodstvo. 5835-z Ob prerani tragični smrti našega nepozabnega ljubljenega sina IVANA JAKOPIČ. Savlje št. 8. se prisrčno zahvaljujmo vs m, ki so ga sprcnvii na zadnji poti. mu darovali vetnce jn cvetja Posebna hvala vsem množičnim organizacijam. Tovarni nogavic, pevskim zborom prosveti iz Savelj in Kleč, sošolcem tekstilne šole Kranj, vsem govom .kcm in vsem ostalim Žalujoča družina Jakopičeva. Vsem, ki ste spremili našega dragega moža. oče ra in starega očeta PREBIL ANTONA na njegovi zadnji poti. številnim darovalcem vmcev in cvetja in vsem. ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje in sočustvovali z nemi ob težki izgubi — prisrčna hvala. Žalujoči Prebilov’. o62I-z VREME Napoved za soboto 15. avgusta 1953: Pretežno lepo vreme z jutranjo meglo co kotlinah. Temperatura brez bistvene spreen-.cn-be. „bLAVOLOK" — j Lut___________________________________ZMAGE Kate Hegström je naglo ošinila Ravica. Ta je ogledoval vejico orhidej, ki je ležala na mizi med škatlami za klobuke, in košarico z grozdjem in breskvami — metuljčasti, beli cvetovi s poltenimi, rdeče oškropljenimi srci. »Neverjetno, Daisy,« je rekla. »Resnično neverjetno!« Daisy je uživala v svojem zmagoslavju. »Tega menda pač niste vedeli vnaprej?« je vprašala Ravica. Ta je previdno vtaknil vejico nazaj v sloko kristalno vazo. »Ne, tega vsekakor ne.« Daisy je zadovoljno pokimala in zbirala svoje rokavice, svojo pudrnico in svojo ročno torbico. »Iti moram. Louiza ima ob petih svojo partijo koktajla. Njen minister pride. Tu se tako marsikaj šušlja.« Vstala je. »Sicer pa, Fery in Marthe sta spet narazen. Vrnila mu je svoj nakit. Zdaj že tretjič. On je še vedno ves potrt. Ta blaga ovčica. Misli, da ga ljubi zaradi njega samega. .Vse ji bo dal nazaj in za nagrado še kak nakit povrhu. Kakor zmerom. On tega ne ve — ampak ona si je že pri Ostertagu izbrala, kar bi rada dobila. Vedno ji tu kupuje. Rubinasto brošo; štirikotne, velike kamne, najčistejšo golobjo kri. Pametna je.« Poljubila je Kate Hegström. »Adieu, jagnje moje. Zdaj si vsaj malo na tekočem o tem, kar se godi po svetu. Ne boš mogla že kmalu ven odtod?« Pogledala je Ravica. On je ujel pogled Kate Hegströmove. »Zaenkrat še ne,« je rekel. »Na žalost.« Pomagal je Daisy v njen plašč. Bil je črna vidra brez ovratnika. Kožuh za Joan, je pomislil. »Pridite no kdaj s Kate na čaj,« je rekla Daisy. »Ob sredah je vedno le malo ljudi,- tako lahko nemoteno kramljamo. Zelo se interesiram za operacije.« »Rad.« Ravic je zaprl vrata za njo in prišel nazaj. »Lepi smaragdi,« je rekel. Kate Hegström se je zasmejala. »Tako je bilo prej moje življenje. Ravic. Lahko razumete to?« »Da,« zakaj ne? Krasno, če kdo more. Marsičesa obvaruje.« »Jaz ne morem več razumeti tega.« Vstala je in previdno odšla k svoji postelji. Ravic je gledal za njo. »Precej brezpomembno je, kje človek živi, Kate. Lahko je udobneje, toda ni važno. Važno je samo to, kaj napravi iz tega. In še to ne vedno.« Potegnila je dolge, lepe noge na posteljo. »Vse je brezpomembno, če je kdo preležal nekaj tednov v postelji in spet lahko hodi.« »Ni vam treba ostati več tukaj, ako ne želite. Lahko stanujete v Lancastru, če vzamete s seboj kakšno sestro.« Kate Hegström je zmajala z glavo. »Ostala bom tukaj, dokler ne bom mogla odpotovati. Tu sem na varnem pred vse premnogimi Daisyjami.« »Vrzite jih skozi vrata, če pridejo. Nič ni tako napornega, kakor klepet.« Oprezno se je stegnila v postelji. »Si lahko mislite, da je ta Daisy navzlic svojemu klepetanju imenitna mati? Odlično vzgaja svoja dva otroka.« »To se dogaja,« je izjavil Ravic neprizadeto, Potegnila je odejo čezse. »Klinika je kakor samostan,« je rekla. »Človek se spet nauči ceniti najpreprostejše stvari. Hoditi, dihati, gledati.« »Da. Sreča kar leži okrog nas. Treba nam jo je samo pobrati.« Pogledala ga je. »Jaz mislim to zares, Ravic.« »Jaz tudi, Kate. Samo preproste reči nikdar ne razočarajo. In s srečo sploh ni mogoče dovolj daleč spodaj začeti.« Jeannot je ležal v postelji s kupom brošur, ki so bile raztresene po odeji. »Zakaj ne napraviš luči?« je vprašal Ravic. »Saj še vidim. Dobre oči imam.« Brošure so obdelovale in opisovale umetne noge. Jeannot si jih je priskrbel na vse mogoče načine. Mati mu je prinesla zadnje. Pokazal je Ravicu posebno slikovit katalog. Ravic je prižgal žarnico. »Ta je najdražja,« je rekel Jeannot. »Ni najboljša,« je odvrnil Ravic. »A je najdražja. Zavarovalnici bom rekel, da moram imeti to. Seveda je sploh ne bom vzel. Zavarovalnica naj jo kar plača. Jaz pa bom vzel leseno nogo in denar.« »Zavarovalnica ima zaupne zdravnike, ki vse kontrolirajo, Jeannot.« Dečko se je zravnal. »Mislite, da mi ne bodo dovolili noge?« »Že. Morda ne najdražje. Toda denarja ti ne bodo dali, poskrbeli bodo, da jo boš res dobil.« »Potem jo moram vzeti in jo takoj spet prodati nazaj. Pri tem bom seveda izgubil. Mislite, da je dvajset odstotkov izgube dovolj? Najprej bom poskusil z desetimi. Nemara se bo dalo domeniti s trgovcem. Kaj briga zavarovalnico, ali vzamem nogo. Plačati jo mora; vse drugo ji je lahko vseeno — mar ne?«