Nata{a Pirih Svetina UDK 371.3:81’243:81’271.14 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 
natasa.pirih@ff.uni-lj.si 

NAPAKA V OGLEDALU PROCESA 
U^ENJA TUJEGA JEZIKA 

V razpravi predstavljamo metodo analize napak kot enega od mo`nih pristopov pri analizi in interpretaciji jezikovne produkcije tistih, ki se u~ijo tujega jezika – v na{em primeru in kot ilustriramo tudi z zgledi – sloven{~ino. Napako definiramo kot neuspel del jezika in kot obliko ali kombinacijo oblik, ki jih 
tvori u~e~i se posameznik. Gre za oblike, ki jih v enakem kontekstu in v enakih pogojih govorci prvega 
jezika ne bi tvorili. Na kratko predstavljamo korake v metodi analize napak: od zbiranja gradiva, prepoznavanja napak, njihovega opisa, klasifikacije do vrednotenja. 

Uvod* 

Ljudje se tujih jezikov u~imo zaradi najrazli~nej{ih razlogov. @e pri vstopu v proces u~enja tujega jezika pa se posamezniki med seboj bistveno razlikujemo. 
Razlikujemo se med drugim po starosti, svojih osebnostnih lastnostih, nadarjenosti 
za u~enje jezika, u~nem slogu, motivaciji za u~enje, specifi~nih potrebah, ki jih 
imamo glede u~enja in znanja dolo~enega jezika (Pirih Svetina 2001). Vse to pa so 
dejavniki, ki bodo lahko pozitivno ali negativno vplivali tako na proces u~enja jezika in tudi na njegove rezultate. 

Proces u~enja tujega jezika si lahko predstavljamo kot ra~unalni{ki program, posameznika pa kot ra~unalni{ki procesor, v katerega so, preden za`enemo program, 
vstavljeni popolnoma razli~ni vhodni podatki. Predstavljamo si lahko, da bo isti 
program z razli~nimi vhodnimi podatki pri{el do zelo razli~nih rezultatov. Ljudje se 
torej v svojem prizadevanju dose~i cilj – nau~iti se tujega jezika oziroma razviti 
svojo sporazumevalno zmo`nost v njem – zelo razlikujemo. 

To potrjuje jezikovna performanca, to je tisto, kar z jezikovno rabo dejansko izkazujemo in je, poenostavljeno, povr{inski odraz na{ega jezikovnega znanja in védenja o jeziku in njegovem funkcioniranju. Jezikovno znanje ali jezikovno zmo`nost 
najpogosteje merimo z jezikovnimi testi. Ti seveda ne ka`ejo v popolnosti na{e 
sicer{nje jezikovne rabe. Predstavljamo si lahko, kako bi izgledal test, s katerim bi 

* Razprava je prirejeno in predelano poglavje avtori~ine disertacije (Pirih Svetina 2001). 
Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 2 


18 Nata{a Pirih Svetina 

posku{ali stestirati vse, kar npr. v enem dnevu naredimo z jezikom: odpredavamo 
nekaj poglavij iz slovenske zgodovine, naderemo kak{nega podrejenega na delovnem mestu, napi{emo prito`bo zaradi hrupa iz bli`nje trgovine, med telefonskim 
pogovorom si zapi{emo prijatelji~in recept za doma~e pi{kote, povemo svojim najbli`jim, kako zelo jih imamo radi itd. Se pa sku{ajo jezikovni testi s ~im bolj avtenti~nimi jezikovnimi nalogami, to je s takimi, ki posnemajo dejanske naloge, ki jih z 
jezikom opravljamo v vsakdanjem `ivljenju (npr. napisati prito`bo, naslovljeno na 
lastnika bli`nje trgovine, zaradi hrupa, ki ga povzro~ajo kupci), vsaj pribli`ati 
dejanski jezikovni rabi. 

Rezultati testov so pri razli~nih posameznikih razli~ni in so posledica bolj ali manj 
objektivne ocene ocenjevalca testa. Na tem mestu se ne bomo spu{~ali v podrobnosti procesa vrednotenja in ocenjevanja testnih rezultatov, predstavljamo pa si lahko, 
da ocenjevalec re{itvam v testu, do katerih je pri{el posameznik (jih je bodisi izbral 
izmed danih mo`nosti, zapisal, povedal...), pripisuje neko vrednost. Re{itve so bolj 
ali manj ustrezne, so pravilne ali celo napa~ne. 

Da ocenjevalec jezikovnega testa lahko ovrednoti dolo~eno re{itev kot pravilno oz. 
napa~no, jo ponavadi primerja s pri~akovano, torej kontekstu in navodilom ustrezno in pravilno re{itvijo, ki bi jo v enakih okoli{~inah in pod enakimi pogoji prispeval rojeni govorec – torej nekdo, ki mu je ciljni jezik v testu prvi jezik. 

Kaj sploh je napaka z vidika u~enja tujega jezika? 

Uspe{nost oziroma neuspe{nost pri doseganju cilja nau~iti se tujega jezika lahko 
opazujemo na podlagi primerjave jezikovne produkcije tistih, ki se jezika u~ijo, s 
pri~akovano (in v idealnih razmerah tudi dejansko) jezikovno produkcijo rojenih 
govorcev. Razlike med obema vrstama jezikovne produkcije, na eni strani tistih, ki 
jim je ciljni jezik prvi jezik, in na drugi strani tistih, ki jim je ciljni jezik tuji jezik, 
predstavljajo med drugim tudi napake. Napake so v resnici odstopanja od pri~akovanega, ustreznega in pravilnega in pomenijo dolo~eno vrsto »neuspe{nosti« v jezikovni produkciji. Seveda delamo pri rabi jezika napake tudi rojeni govorci, ~e jih 
ne bi, u~iteljicam v {oli ne bi bilo treba uporabljati rde~ih pisal in tudi lektorjev ne 
bi potrebovali. Je pa teh napak ponavadi bistveno manj, so druga~ne po svojem 
izvoru in obliki, razlika pa je nenazadnje tudi v tem, da bi rojeni govorci skoraj 
ve~ino svojih napak znali popraviti, ~e bi jih nanje opozorili oz. jim dali mo`nost, 
da jih popravijo (govorec sloven{~ine kot prvega jezika, ki je napa~no uporabil 
predlog s/z v neki besedni zvezi, bi napako najbr` popravil takoj, ko bi ga kdo 
spomnil na ljudsko modrost: Ta suhi {kafec pu{~a). 

Napake v jezikovni produkciji tistih, ki se jezik u~ijo kot tuji jezik, lahko pojmujemo kot kazalce posameznikove trenutne jezikovne zmo`nosti v ciljnem jeziku 
(James 1998: 7). V resnici je napaka sicer kazalec trenutne nezmo`nosti. Analiza 
napak predstavlja temeljni del analize performance, pojmujemo pa jo bolj kot metodologijo obravnave podatkov, pridobljenih v procesu usvajanja jezika, in ne kot teorijo jezikovnega usvajanja (Cook 1993: 22). Z analizo napak odkrivamo pojavljanje, naravo, vzroke in posledice »neuspe{nosti« v jeziku (James 1998: 1). 


Napaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika 19 

^e pojmujemo jezikovno napako kot razliko med dejansko produkcijo nekoga, ki 
se jezika {ele u~i, in pri~akovano ali v idealnih razmerah tudi dejansko produkcijo 
rojenega govorca, se s tem posredno odmikamo od teorije vmesnega jezika (ang. 
interlanguage; Selinker 1972). Ta teorija predpostavlja, da jezika tistega, ki se ga 
u~i, torej otroka ali tujca, ne moremo primerjati z jezikom odraslega rojenega 
govorca, in da gre v resnici za razli~ne jezike. To bi pomenilo, da cilj u~enja sloven{~ine kot tujega jezika v resnici ni sloven{~ina, kot jo uporabljajo rojeni govorci, ampak je zgolj sloven{~ina kot tuji jezik, recimo temu neka posebna razli~ica 
sloven{~ine ali tudi vmesni jezik ali celo idiosinkrati~ni dialekt (ang. idiosyncratic 
dialect; Corder 1971). Kot tako pa je ne bi smeli in mogli primerjati s standardno 
razli~ico sloven{~ine rojenih govorcev (ker bi {lo v resnici za dva razli~na sistema). 
Cilj u~enja tujega jezika po tej teoriji v resnici ni posnemanje ali nadomestek rojenega govorca (Cook 1991: 114), ker je rojeni govorec le »nedosegljivi ideal« 
(Byram 1988: 11). Cilj jezikovnega pouka naj bi torej bil »spreten uporabnik drugega jezika« (ang. fluent L2 user; Cook 1991: 114). Zadnjim trditvam lahko v celoti pritrdimo, vendar dodamo, da je spretnost v uporabi drugega jezika povezana prav 
s pribli`evanjem ciljnemu jeziku in njegovi normi, saj je ponavadi eden od temeljnih ciljev u~e~ega se prav sporazumevanje z govorci tega jezika. To npr. velja v 
prete`ni meri za u~enje sloven{~ine kot tujega jezika, ki se je tujci u~ijo predvsem 
zato, da se bodo v njej sporazumevali s Slovenci in v slovenski jezikovni skupnosti, manj pa zato, da jo bodo uporabljali pri sporazumevanju z drugimi tujci (to npr. 
v okviru jezikovnega te~aja). Seveda je druga~e, ~e se npr. u~imo angle{~ine, ki je 
v veliki meri jezik mednarodnega sporazumevanja in ljudje se je le v manj{i meri 
u~imo zato, da se bomo v njej sporazumevali z rojenimi govorci angle{~ine. V prid 
takemu pojmovanju govori tudi uveljavljena in zgoraj opisana praksa vrednotenja 
in ocenjevanja jezikovne produkcije (npr. v testih) tistih, ki se jezika u~ijo – vrednotenje poteka na podlagi primerjave s pri~akovano produkcijo rojenih govorcev. 

Metoda analize napak – opis 

Metoda analize napak kot ena izmed raziskovalnih metod na podro~ju prou~evanja 
procesov usvajanja in u~enja drugega oziroma tujega jezika se je uveljavila ob 
koncu {estdesetih in v za~etku sedemdesetih let prej{njega stoletja (eden od najbolj 
znanih avtorjev in utemeljiteljev te metode je S. P. Corder (1967, 1971, 1974, 1981; 
primerjaj {e Ellis 1994; James 1998 in Tono 1999). Sama metoda pa ima svoj izvor 
v primerjalnih (kontrastivnih) analizah med jeziki, ki so se uveljavile ob koncu 
druge svetovne vojne. 

Kako bi se torej v skladu z metodo analize napak lotili analize jezikovne produkcije nekoga, ki se u~i npr. sloven{~ino kot tuji jezik? Proces naj bi potekal nekako v 
petih korakih: zbiranju gradiva (1. korak) sledi prepoznavanje (identifikacija) napak 

(2. korak), nato se napake opi{e (3. korak), razlo`i (4. korak) in ovrednoti (5. 
korak). 

20 Nata{a Pirih Svetina 

1. korak: zbiranje gradiva 
Na za~etku razprave smo omenili teste kot najpogostej{i instrument, s katerim merimo uspe{nost pri usvajanju jezika. Izpolnjeni testi lahko predstavljajo gradivo, v 
katerem bomo opazovali napake, poleg tega pa so – odvisno od namena in pri~akovanih rezultatov analize – gradivo lahko na razli~ne na~ine pridobljeni primeri zapisanih ali, ~e gre za govorjenje, posnetih besedil ali delov besedil tistih, ki se jezika 
u~ijo. ^e `elimo napake analizirati in rezultate analize ustrezno interpretirati, moramo pri zbiranju gradiva upo{tevati kar nekaj dejavnikov, ki se nana{ajo tako na jezik 
kot na govorca jezika in situacijo, v kateri je bilo gradivo zbrano. Upo{tevati moramo, ali je gradivo v govorjeni (posneti) ali zapisani obliki, ali gre za primer formalnega ali neformalnega govornega polo`aja, nadalje moramo upo{tevati stopnjo 
znanja jezika, prvi jezik govorca in okolje, v katerem govorec usvaja ciljni jezik. 

2. korak: prepoznavanje napak 
Da bi napako v zbranem gradivu sploh lahko prepoznali, jo moramo najprej definirati, tako kot smo to posku{ali `e zgoraj. Jezikovna napaka je definirana bodisi kot 
jezikovno »neuspel« del besedila (James 1998: 1) ali pojav v besedilu, ki je nenamerno odklonski in ga avtor sam ne more popraviti (James 1998: 78). Zadnja definicija prina{a razlikovanje med napako (ang. error) in lapsusom (ang. mistake), pri 
~emer naj bi bila prva posledica pomanjkanja ali ne dovolj razvite zmo`nosti, drugi 
pa problem performance. Slednji naj bi bil predvsem nenameren, lahko pa celo 
nameren (npr. besedna igra ali ironija) in naj bi ga bil njegov avtor sposoben popraviti. Tovrstne »napake« so pogoste tudi pri rabi prvega jezika. Razlikovanje med 
napako in lapsusom je v praksi relativno te`ko (Ellis 1994: 51), {e posebej, ~e je kriterij za dolo~anje razlike zmo`nost avtokorekcije (James 1998: 79), ki pogosto, 
odvisno sicer od na~ina pridobivanja gradiva, ni mogo~a. 

^e jezikovno napako definiramo kot »odklon od norme ciljnega jezika,« (Ellis 
1994: 51), svojo pozornost usmerimo v ciljni jezik, {e primernej{a pa je najbr` definicija, ki v ospredje postavlja govorca ciljnega jezika in ki pravi, da je napaka »jezikovna oblika ali kombinacija oblik, ki je v identi~nem sobesedilu in pod podobnimi pogoji po vsej verjetnosti rojeni govorec jezika ne bi tvoril« (v ang. originalu 
native speaker; Lennon 1991: 183). Vendar tudi ta definicija spro`a kar nekaj 
vpra{anj, med drugimi, katera razli~ica ciljnega jezika je merodajna za tovrstno presojanje; je to knji`ni jezik, kot ga predstavljajo priro~niki, ali je kaj drugega; kako 
obravnavati in analizirati govorjeni jezik, ki se v sloven{~ini odvisno od formalnosti govornega polo`aja lahko zelo pestro realizira; omenjena je `e bila te`avnost razlikovanja med napako in lapsusom, tretje pa se nana{a na prikritost oz. odkritost 
napak. Odkrite napake `e na prvi pogled v obliki jasno ka`ejo svojo odklonskost, 
npr. Fant je na te~aji ali Prijatelji stanovajo v novu stanovanju.1 Dodatno se lahko 

1 Vsi navedeni primeri so primeri dejanske rabe oz. re{itve testov, ki so jih posredovali u~e~i se sloven{~ine kot drugega jezika in so bili zbrani v raziskavi (Pirih Svetina 2001). 


Napaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika 21 

zaplete `e pri prvem zgledu, kjer bi lahko kdo oporekal, da gre za obliko, ki bi se jo 
v dolo~enih delih Slovenije v resnici dalo celo sli{ati, da bi jo pod dolo~enimi pogoji (raba nare~ja) tvorili tudi rojeni govorci sloven{~ine. Ob navedenih primerih pa 
lahko delno pojasnimo tudi pojem odklonskosti, najla`je morda z merili, ki jo dolo~ajo (James 1998: 64–65). Prvo merilo je gramati~nost oz. negramati~nost – negramati~ne so vse tiste oblike, ki v dolo~enem jezikovnem sistemu in njegovih paradigmah sploh ne obstajajo, taka je npr. zgornja oblika glagola stanovajo. Gramati~nost 
torej ni odvisna od konteksta, saj v resnici ne obstaja noben kontekst, v katerem bi 
bila ta oblika sprejemljiva. Podobne so npr. tudi naslednje realizacije: Fant je na te~ov 
(na te~aju), Juho jemo z `licek (z `lico), Moja prijatelja sta tujita (tujca). 
Sprejemljivost oz. nesprejemljivost, drugo merilo odklonskosti, je odvisna od konteksta, avtoriteta za presojanje ustreznosti tega merila pa je naslovnik – recimo, da bi naslovnik iz severovzhoda Slovenije kot sprejemljivo ozna~il govorjeno realizacijo 
povedi Fant je na te~aji, ~eprav mu njegovo metajezikovno, {olsko znanje pravi, da ta 
oblika ni pravilna in da ni v skladu z normo knji`nega jezika. Pravilnost oz. nepravilnost je tretje merilo odklonskosti, nepravilna bi bila npr. re{itev zgornjega zgleda Fant 
je na te~aj ali podobno [pageti so iz Italiji, ~etrto pa se nana{a na tujost in neumestnost – tujost bi bila v kontekstu rojenih govorcev lahko pojmovana tudi kot »pesni{ka 
svoboda«, neumestnost pa je bolj stvar kr{enja pragmati~nih pravil – npr. v slovenskem okolju tikanje uradnih oseb. Prikrite napake so tiste, pri katerih na videz oblika 
ne odstopa od norme oziroma je besedilo na povr{ini dobro oblikovano, vendar ni v 
skladu z `eleno sporo~eval~evo namero (James 1998: 68). Da bi torej prikrito napako 
lahko prepoznali, je potrebno poznati sporo~eval~evo namero oziroma jo prepoznati 
iz okoli{~in. Kot primer prikrite napake bi lahko navedli primer napake v naslednjem 
besedilu: /.../ Ana je bila zelo sre~na. V darilu je bila nova ura. Izgubila sem staro uro 
/.../ Zadnja poved na videz ne vsebuje nobene napake, napa~na pa postane v okviru 
sobesedila, kjer se izka`e, da je namesto pomo`nega glagola za tretjo osebo ednine 
uporabljen pomo`ni glagol za prvo osebo ednine. V primeru prvega zgleda bi lahko 
govorili tudi o lokalni napaki, v primeru drugega pa o globalni napaki, saj prizadene 
bistveno ve~ji del besedila; da bi napako sploh lahko identificirali kot napako, je 
potrebno analizirati bistveno ve~ji del besedila. 

3. korak: opis napak 
S pojasnjevanjem zgornjih zgledov smo `e posegli v tretji korak analize napak. 
Opis napake temelji na primerjavi oblike izreka, ki ga je sproduciral u~e~i se, z 
rekonstrukcijo tega izreka v ciljnem jeziku (Ellis 1994: 54; James 1998: 269) oziroma najbr` natan~neje z rekonstrukcijo pri~akovane oblike istega izreka, ki bi ga 
sproduciral rojeni govorec ciljnega jezika. Razli~ni avtorji so posku{ali oblikovati 
razli~ne opisne taksonomije in tipologije, v katere naj bi se dalo razvrstiti vse napake, ki se pojavljajo v jezikovni produkcije (in tudi recepciji) u~e~ih se. Tipologije 
omogo~ajo tako natan~en opis posameznih napak kot tudi njihovo kvantitativno 
analizo (Ellis 1994: 54). V praksi so se kot uporabne izkazale predvsem tiste opisne tipologije, ki temeljijo na prepoznavanju deformiranosti oz. odkonskosti oblik 
znotraj posameznih jezikoslovnih kategorij (npr. zamenjava ~rk v besedi pri zapisu 


22 Nata{a Pirih Svetina 

ali govorjenju; raba neustreznega glagolskega ~asa; pripisovanje napa~nega spola 
samostalniku) in na uvr{~anju napak na posamezne jezikovne ravnine; tako so npr. 
lahko napake foneti~ne, oblikoskladenjske, pravopisne, leksikalne (Pirih Svetina 
2001; Po`gaj Had`i, Ferbe`ar 2001) ali tipologije, ki razvr{~ajo napake glede na 
vrsto oziroma na~in odklona od ciljne oblike: izpusti, dodajanje, napa~en izbor, 
neustrezen vrstni red sestavin, sestava neobstoje~e oblike iz dveh pravilnih (ang. 
omission, addition, misselection, misordering, blends) (James 1998). 

Za kak{en na~in opisovanja napak in njihovega razvr{~anja se bomo odlo~ili, je v 
veliki meri odvisno od samega gradiva. 

4. korak: razlaga izvora napake 
V naslednjem koraku analize posku{amo napako razlo`iti, to pomeni, da posku{amo pojasniti, zakaj je do napake sploh pri{lo in kateri so razlogi njenega nastanka. Taylor (1986) kot mo`ne izvore napak omenja: 

– psiholingvisti~ne, ki se nana{ajo na naravo sistema znanja drugega jezika in na 
probleme, ki jih ima u~e~i se pri njegovi rabi, 
– sociolingvisti~ne, ki se nana{ajo na prilagajanje jezika dru`benim okoli{~inam, 
– spoznavne (epistemi~ne), ki se nana{ajo na pomanjkljivosti v védenju o svetu, in 
take, 
– ki izvirajo iz oblike diskurza; vklju~ujejo probleme, ki se nana{ajo na organizacijo informacij v koherentno in kohezivno besedilo. 
Raziskave na podro~ju usvajanja drugega jezika se ukvarjajo predvsem s psiholingvisti~nimi izvori napak. Tovrstne napake pa se nadalje delijo na napake, ki so posledica vpliva prvega ali prej nau~enih jezikov na jezik, ki se ga usvaja, in so torej posledica jezikovnega prenosa. Druga~en tip napak pa predstavljajo znotrajjezikovne 
napake (ang. intralingual errors; James 1998: 185), za nastanek katerih so razlogi 
lahko zelo razli~ni. Napake, ki nastanejo kot posledica jezikovnega prenosa, imenujemo tudi medjezikovne napake (ang. interlingual errors, James 1998: 179) ali 
interference. Pojavljajo se na vseh jezikovnih ravninah, govorci pa jih zaznavamo 
npr. kot tuji naglas na foneti~ni ravnini, kot rabo napa~nih kon~nic ali neustreznega 
besednega reda na oblikoskladenjski ravnini, kot rabo neustreznih, tudi neslovenskih 
besed na leksikalni ravni. Napake, ki so nastale kot posledica jezikovnega prenosa, 
se nadalje po svojem izvoru lahko delijo (Lott 1983; Hecht in Green 1993) na: 

– Napake po analogiji; pri tovrstnih napakah je npr. napa~no uporabljena beseda v 
tujem jeziku, ker ima dolo~ene skupne zna~ilnosti (npr. glasovno ali pisno podobo) 
z besedo v prvem jeziku. Italijanski turisti~ni vodi~ v Trstu je v svoji slovenski razlagi npr. uporabil besedo argument namesto besede snov, vsebina pri razlagi vsebine neke umetni{ke slike: Argument te slike je zgodovina. Italijanska beseda argomento pomeni namre~ tudi snov, vsebina.2 V tem primeru gre seveda za problem 
2 Vir opombe je anekdoti~ni zapis, ki je nastal na strokovni ekskurziji v Trstu, maja 1999. 


Napaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika 23 

»la`nih prijateljev« (ang. false friends), pove~ini besed, ki so si oblikovno podobne, vendar imajo v razli~nih jezikih razli~en pomen (James 1998: 147). 

– Prenos v strukturi se pojavi, ko u~e~i se uporabi (glasovno, slovni~no ali pragmati~no) zna~ilnost prvega jezika namesto ustrezne strukture v drugem jeziku. To 
so tiste vrste napak, ki jih ponavadi in najpogosteje razlagamo kot interference. Gre 
za napake, ki jih npr. opazujemo v sloven{~ini pri govorcih drugih slovanskih jezikov, ki se u~ijo sloven{~ino; npr. trdi l v izgovoru. Tovrstne napake se pojavljajo 
zato, ker obstaja razlika med strukturami prvega in tujega jezika – rezultat bi npr. 
bil primer govorca hrva{~ine, ki je izjavil Hotel sem, da re~em (hrv. Htio sam da 
ka`em proti slov. Hotel sem re~i), zgoraj omenjeni vodi~ v Trstu pa je v svoji razlagi uporabil besedno zvezo smo v {tiri (namesto obi~ajnej{e {tirje smo) po dobesednem prevodu iz italijan{~ine siamo in quattro. 
– Medjezikovno-znotrajjezikovne napake nastanejo, ko razlikovanje, npr. med 
pomeni posameznih besed, v prvem jeziku ne obstaja, obstaja pa v ciljnem jeziku. 
V sloven{~ini se razlikujejo oblike vpra{alnih in oziralnih zaimkov, v hrva{~ini ne, 
in kot rezultat tovrstnega prenosa je nastal izrek Povsod, kje sem bil. Ta tretja kategorija je najbolj problemati~na, saj pogosto zaradi nepoznavanja razli~nih jezikov 
niti ni mogo~e dolo~iti, ali je dolo~ena napaka res posledica prenosa ali zgolj 
zna~ilnost vmesnega jezika (jezikovne razli~ice) posameznika in torej ne sodi med 
napake zaradi prenosa. 
Najpogostej{e znotrajjezikovne napake, torej tiste, ki niso nastale zaradi jezikovnega prenosa ali drugih vzrokov (glej spodaj), pa lahko nadalje delimo (Richards 
1974; Hecht in Green 1993; tudi Ellis 1994: 59 in James 1998: 185 in dalje) na: 

– Napake zaradi prevelikega posplo{evanja in napa~nih analogij; te nastanejo, 
ko u~e~i se ustvari odklonsko strukturo na osnovi neke druge strukture ciljnega jezika. Taka je npr. oblika Prijatelji stanovajo... Oblika ka`e na posplo{evanje rabe 
oblikospreminjevalnega vzorca spregatvenega tipa glagolov -ati, -am oz. na napa~
no interpretacijo postopka spreganja glagolov v sedanjiku – namre~ neposredno iz 
oblike za nedolo~nik (Pirih Svetina 2001). Med ta tip napak bi lahko uvrstili tudi 
oblikovanje odklonske oblike na podlagi dveh razli~nih, pravilnih struktur ciljnega 
jezika, npr. Moram delam iz Moram delati in Delam. 
– Napake zaradi neupo{tevanja omejitev pravila; (pravilo se posplo{i tudi na primere, v katerih naj ne bi veljalo). V sloven{~ini je tak primer npr. raba nedolo~nika 
za glagoli premikanja: Grem delati namesto Grem delat zaradi Moram/Za~nem/ 
/Neham delati. 
– Napake kot posledica nerazumevanja struktur v J2. Kot primer take napake bi 
lahko pojmovali razumevanje (in posledi~no rabo) razli~nih sklonskih oblik v sloven{~ini kot poljubne in ne obvezne izbire, npr. Sem iz Amerika. 
Ker je pogosto te`ko lo~evati med napakami, ki nastanejo kot posledica prenosa 
(primer za to lahko predstavlja zadnji zgled, v katerem bi bila oblika Amerika namesto ustrezne Amerike lahko posledica prenosa oblike iz prvega jezika), in tistimi, ki 
so posledica vmesnih stopenj jezika in so torej znotrajjezikovne, {e te`je pa med 
razli~nimi vrstami slednjih, sta Dulayeva in Burtova (1974) vse napake klasificirali v 3 skupine: 


24 Nata{a Pirih Svetina 

– razvojne napake; podobne tistim pri usvajanju prvega jezika, 
– interference; napake, ki odsevajo strukturo prvega jezika in 
– napake, ki niso ne razvojne in ne posledica interferenc in so bodisi rezultat individualnih zna~ilnosti u~e~ega se ali narave naloge, ki jo u~e~i se opravlja – so 
torej lahko inducirane in npr. posledice neustreznih navodil ali neustrezne rabe 
slovarja. 
5. korak: vrednotenje napake 
V petem koraku posku{amo napako ovrednotiti, ji pripisati dolo~eno te`o. Vrednost 
napake je izmerljiva zgolj posredno, preko svojega vpliva na naslovnika. Pri tem se 
spra{ujemo, kako je naslovnik razumel izre~eno oziroma kako je na izre~eno reagiral. Seveda se kot naslovnika bistveno razlikujeta nekdo, ki je rojeni govorec ciljnega jezika, in nekdo, ki se tega jezika u~i kot tujega enako kot tvorec sporo~ila. 
Rojeni govorec bo predvidoma razumel tudi sporo~ila, ki bodo tako semanti~no kot 
strukturno precej oddaljena od idealne jezikovne uresni~itve, pri tem pa bo najbolj 
negativno odreagiral na »tuji naglas«, tega rojeni govorci »prena{ajo« najslab{e in 
so zanj tudi najbolj ob~utljivi; manj ga bodo motile oblikoskladenjske napake (morfosintakti~ne), {e najmanj pa semanti~ne. Ta lestvica tolerantnosti rojenega govorca korespondira z lestvico avtoritete, katere nosilec je rojeni govorec (Mey, 1981): 
rojeni govorec je najve~ja avtoriteta na podro~ju fonologije, manj morfologije, {e 
manj sintakse in najmanj semantike. Naslovnik, ki se ciljni jezik u~i tako kot tvorec, pa bo pri~akovano in vendar paradoksalno do vseh »tujih« prvin toleranten, 
vendar se bo njegovo razumevanje manj{alo z vsako, tudi najmanj{o napako v 
tvor~evem sporo~ilu. 

Kriteriji za vrednotenje napak pa so tudi o`je jezikovni oz. slovni~ni. Pri teh kriterijih se upo{teva predvsem to, ali napaka prizadene zgolj svoje neposredno okolje 
in je po svoji obliki lokalna ali pa je globalna. V eni od raziskav je Lennon (1991: 
189) npr. pri{el do sklepa, da ve~ina oblik, za katere se izka`e, da so napa~ne, same 
po sebi niti ne odstopajo od norme, napa~ne pa postanejo v okviru ve~jih jezikovnih enot ali v sobesedilu, v katerem se pojavijo. Zato je za identifikacijo napak 
predlagal dve novi dimenziji: podro~je in obseg (ang. domain, extent). Podro~je se 
nana{a na velikost sobesedila, ki ga je potrebno analizirati, da bi napako lahko identificirali. Obseg pa se nana{a na velikost enote, ki jo je treba zamenjati, izbrisati, 
popraviti, da bi lahko napako odpravili. Podro~je je vedno enota na vi{jem ali enakem nivoju kot obseg, nikoli na ni`jem (Lennon 1991: 192). Drugi kriteriji za vrednotenje napak so {e pogostnost pojavljanja, opaznost in mote~nost dolo~ene napake (James 1998). 


Napaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika 25 

Zaklju~ek 

Zaradi opazovanja zgolj napa~ne, ne pa tudi ustrezne in pravilne produkcije, analiza napak ne prina{a celotnega pogleda na jezik u~e~ega se, odpira pa zanimiv vidik 
preu~evanja jezikovne zmo`nosti u~e~ih se tujega jezika. Ker analiza napak ponuja 
samo presek stanja v dolo~enem trenutku, ne pa tudi razvoja v ~asu, so jo v raziskavah v osemdesetih letih za~eli opu{~ati. Ponovno se je za~ela pojavljati v za~etku 
devetdesetih let (Tono 1999: 2) kot pomo`na raziskovalna metoda v sklopu ve~jih 
raziskav. V raziskavah, o katerih poro~a Ellis (1994: 70), so pri{li do ugotovitev, da 
ve~ina napak v jezikovni produkciji u~e~ih se ni posledica negativnega jezikovnega prenosa,3 ampak kreativne produkcije u~e~ih se, da so napake torej del normalnega u~nega procesa (procesa usvajanja drugega jezika), v skladu s tem pa se je 
spremenilo tudi gledanje na napake v celoti – u~e~i se funkcionirajo v skladu s 
svojo trenutno mentalno slovnico in izreki, ki jih sproducirajo v dolo~eni fazi procesa usvajanja jezika, so odsev te mentalne slovnice. Njihovi izreki so v okvirih te 
mentalne slovnice torej pravilni – nekoliko poenostavljeno bi to pomenilo: ~e ne bi 
tako mislili, izrekov v tej obliki sploh ne bi sproducirali, – nepravilni, neustrezni 
oziroma nesprejemljivi pa postanejo ti izreki v kontekstu sporazumevanja z drugimi. Da bi torej lahko u~e~im se omogo~ili ~im bolj normalno funkcioniranje v ciljnem jeziku, da bi se torej lahko bolj ali manj brez te`av sporazumevali z drugimi, 
si v procesu u~enja tujega jezika prizadevamo za odpravljanje napak. Analizo napak 
in zgoraj opisane postopke te metode lahko torej razumemo tudi kot popolnoma 
uporabne za~etne korake v tem procesu. 

Literatura 

Byram, M., 1988: Cultural studies in Foreign language education. Clevedon: Multilingual 
matters. 

Cook, Vivian, 1991: Second language learning and language teaching. London: Edward 
Arnold. 

Cook, Vivian, 1993: Linguistics and second language acquisition. New York: St. Martin’s 
Press. 

Corder, S. Pit, 1971: Idiosyncratic dialects and error analysis. International review of applied 
linguistics IX. 149–159. 

Corder, S. Pit, 1974: Error Analysis. Allen, J. in S. P. Corder (ur.): The Edinburgh course in 
applied linguistics. 3. del. London: Oxford University Press. 

Corder, S. Pit, 1981: Error analysis and interlanguage. Oxford: Oxford University Press. 

Dulay, Heidi C. in Burt, M. K., 1974: Errors and strategies in child second language acquisition. TESOL Quaterly VIII. 129–136. 

3 Razli~ni avtorji v svojih raziskavah tudi do 50 % napak v produkciji u~e~ih se pripisujejo negativnemu 
prenosu (prim. npr. Po`gaj Had`i 1994). 


26 Nata{a Pirih Svetina 

Ellis, Rod, 1994: The Study of Second Language Acquisition. Oxford: Oxford University 
Press. 

Hecht, K. in P. S. Green, 1993: Muttersprachliche Interferenz beim Erwerb der Zielsprache 
Englisch in Schulerproduktionen. Henrici, G. in E. Zofgen (ur.): Fremdsprachen Lehren und 
Lernen. Tübingen: Günther Nar Verlag. 35–56. 

James, Carl, 1998: Errors in Language Learning and Use. Exploring Error Analysis. 
London, New York: Longman. 

Lennon, Paul, 1991: Error: some problems of definition, identification, and distinction. 
Applied Linguistics XII. 180–195. 

Lott, D., 1983: Analysing and counteracting interference errors. ELT Journal XXVII. 
256–261. 

Mey, J., 1981: Right or wrong, my native speaker. Coulmas, F. (ur.): A Festschrift for the native speaker. Den Haag: Mouton. 69–84. 

Pirih Svetina, Nata{a, 2001: Razvoj jezikovne zmo`nosti pri usvajanju sloven{~ine kot drugega jezika. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

Po`gaj Had`i, Vesna, 1994: Sistem korekcija gre{aka studenata hrvatskog jezika kojima je 
slovenski materinski. Doktorska disertacija. Zagreb: Filozofski fakultet sveu~ili{ta. 

Po`gaj Had`i, Vesna in Ina Ferbe`ar, 2001: Tudi to je sloven{~ina. Irena Orel (ur.): Seminar 
slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 
Oddelek za slovanske jezike in knji`evnosti, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. 
57–68. 

Richards, Jack C., 1974: A non-contrastive approach to error analysis. Richards, J. C. (ur.): 
Error analysis: Perspectives on second language acquisition. London: Longman. 172–188. 

Taylor, G., 1986: Errors and explanations. Applied Linguistics VII. 144–166. 

Tono, Yukio, 1999: Error Analysis: Review. http://www.lancs.ac.uk/postgrad/tono/analysis.htm