advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Conunerlcal Printing of . All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Člialeljl ▼: chicagi. new yorku. detroitu,
iploh po In Izven Amerike
^OL. XXXIX. — LETO XXXIX.
Zadnje vesti
Deževno, z nevihtami in grme-% severni del Ohio, % da.
rn •ЧП ^ ^ najvišjo temperatu-70, najnižjo 50, je vremenska poved. Deževno vreme je zaje-^«feoraj vso Ameriko, v Wyo-
Imajo zopet sneg.
V Pittsburghu se je snoči pripetila ve-I^ka nesreča. Dvomotor-letalo, ki je imelo na Vzlfttn potnikov, je kmalu po i4»«	na tla in začelo go-
Dilaf	j® bilo 21 potnikov,
oftfai "2 "j®Sov pomočnik sta 1,5	Letalo je bilo name-
; r	Gre za prvo
»v.!^o letalsko nesrečo letališča
CLEVELAND, 0Ш0, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 2, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 65
Stalina dolžijo umora njegove druge žene
Ameriška enciklopedija ima v opisu življenja pokojnega Josipa Stalina tudi tale stavek: "Leta 1932 je umrla Nadežda Alilujeva, Stalinova druga žena v misterijoznih okoliščinah. Nadežda je bila privatna tajnica Lenina in je je poročila Stalina med državljansko vojno. Zapustila mu je hčerko in sina." Nikita Hruščev nadaljuje boj zoper ime in sloves pokojnega Stalina in je dal razširiti po Sovjetski zvezi letak, v katerem trdi, da je Stalin Nedeždo sam ustrelil do smrti, torej ubil.
Ameriška enciklopedija sama*	-
^ tudi
Na
amieriškem zapadu so bile
^ttienske razmere krive, da so In	tri privatna leta-
^ je 12 mrtvih.
Konec tedna in velikonočni so bili moteni v sicer дГТ razpoloženju, ko je bUo ooijskih cestah sedem mrt-
J^^onsinu se vršijo jutri v , primarne volitve. Gre za I ^'^^ndidata demokrata, Ke-j, ®''_ja in republikanca Eisen-j^^^ja. Nobeden nima proti-<udata. Na volitve gledajo tega, ker bodo pokazale, ka-bodo nagnili farmarji.
^^^eralno vrhovno sodišče v ^hingtonu danes ponovno
U 0/11(7» puuuvuu
o pritožbah zoper dr-
hvl ^	^ uganjajo lo-
po plemenih.
Va^ ^^shingtonu je nastala no-Ifti	kombinacija, da bo
Eisenhower jev brat Milton ^enhower, ki je star 57 let, če P'^sednik Eisenhower; ђЈ ® vlogo v političnem življe-f-д Postal naj bi vplivni član ®^raln© vlade.
piše, da je prišla smrt Nadežde, druge žene Stalina v letu 1932 v okoliščinah, ki so bile zagrnjene v temo.
Kot kronisti prinašamo poročila o tem, kakšne smrti naj bi ila umrla Nadežda.
Pred leti so krožile vesti, da je Nadežda izvršila samomor; tudi vesti, da je bila zastrupljena, ker je použila zastrupljeno hrano, ki je bila pravzaprav namenjena njenemu možu Josipu Stalinu.
Krožile so tudi vesti, da je Stalin imel Nadeždo res rad, na drugi strani, da je bila Nadežda tista, ki je vplivala na svojega moža, naj ne bo tako krut in je večkrat njegove neizprosne skle-)e s svojim osebnim vplivom na njega omilila.
(Iz spominov pokojnega Lenina je znano, da je tudi njegova žena hotela vplivati na Lenina, naj v tistih dneh začetka Okto-br^jike revolucije ne bo tako revolucionarno dosleden in neizprosen. Mnogi protirevolucio-narji, obsojeni na smrt, so se obrnili na ženo Lenina, naj ona posreduje za pomilostitev, pa kakor piše knjiga spominov Lenina, je Lenin to posredovanje žene odklonil.)
Življenjepisov pokojnega Stalna je polno. Eden od teh ve povedati, da je Nadežda izvršila
je vesti: ^ Moskvi
Pj. —je govoril Eusom ® o radia in televizije franco-jec ^^nik v Moskvi. Prvi tu-j® dobil dovoljenje, da se
Poslug
Moskovske televizije in
ja, je bil angleški poslanik v ki je govoril dne 19. tj, Napovedano je, da bo Bftiii ^ vrsti ameriški poslanilc g Francoski poslanik je o ciljih in sredstvih, da korani svetovni mir.
tooKs	je bUo koncem tedna
A1»5^ 300 domačinov. Upori v Se nadaljujejo kljub te-^ so tja prišla francoska je ojačenja. Med ubitimi ^ tudi eden ameriški držav-^ ' po rodu iz Alžira, ki se je nahajal radi kupčij.
®toku Cipru so Angleži v. ^eali policijsko uro. Doma-^ so ubili zopet enega Angle-, ^ poklicu inženirja, in je ta-® oilo do sedaj na Cipru sku-j pobitih 24 Angležev.
^^TROIT—
mleka
imajo zvezo mle-ђ. ki so unijsko organizira-j ' stopili na stavko. Hoče-tf	višjo ceno mleku. De-
•^1 sam čuti posledice novo na ® posebne stavke, da se mle v ^ovaža in razvaža in ima ka	procentov manj mle
Л+ 'Ustanove, kot bolnice, aWw • ^	z mlekom pre
Skrbljeni.
samomor in je bila ta verzija splošno razširjena. Kaj da je privedlo Nadeždo k samomoru?
Politični spor z možem Josipom Stalinom. Nadežda da se je skupaj s Stalinom nahajala na domu Klementija Vorošilova, znanega maršala Rdeče armade, ki je sedaj formalni predsednik Sovjetske zveze kot republike. Nadežda da se ni strinjala s Stalinovo politiko in da mu je prikazala, da je v deželi lakota in nezadovoljstvo. Stalin je skoraj zgubil pamet, ee je znesel nad Nadeždo in rabil izraze, ki niso običajni med možem in ženo. Nadežda je odšla in istega večera izvršila samomor,
Nikita Hruščev hoče ta ugankarski slučaj smrti Stalinove druge žene rešiti kratkomalo z obtožbo Stalina, da jo je sam ubil.
štipendije za vojne sirote .
v kongresu v Washingtonu bodo razpravljali o socialnem predlogu, da naj kakih 100,000 otrok padlih ameriških vojakov očetov v zadnji svetovni vojni in v vojni na Koreji, dobi federalne štipendije, če hočejo iz srednjih na visoke šole. Te štipendije bodo znašale $110,000 na mesec. Skupno bi se dala na razpolago vsota $150,000,000.
Z NASTOPOM POMLADI-POLNO NESREČ
Ko so doma na 19137 Howe Drive kuhali jajca za pirhe, je odsotnosti staršev štiriletno domačo hčerko Janene Campbell zajel ogenj, ki je zažgal njeno obleko, dekletce je dobilo skoraj po vsem telesu hude opekline In na opekhnah tudi umrlo. Družina Campbell ima še enega otroka, starega štiri mesece.
*
V	Mechanicsburg, Pa., se je ponovila zgodba o otrocih, ki so sami doma, pa se neprevidno vrtijo okrog peči. Nekaj narobe je bilo s pečjo, ki se je vžgala v družini Harrya Shearera, nastal je ogenj, žrtve so bili trije otroci v starosti dveh, štirih in osem let. Starši so se sicer rešili iz plamenov, nahajajo pa se v bolnici.
*
V	Shreveport, La., je prišlo na glavni cesti do strahovitega ka-rambola dveh avtomobilov. Slučaj je hotel, da so bile v vsakem avtomobilu po tri osebe, vseh šest je bilo pri karambolu mrtvih.
V	Chillicothe, O., je vozila 35 letna Ida Smith v avtomobilu svoji hčerki, 16 letno Ruth in 19 letno Sylvio, ko je zavozila v tovorni avtomobil. Posledica; Voznica sama Ida ranjena in v bol
niči, obe hčerki pa mrtvi.
#
V	Euclidu sta se sprla dva fanta. Warren LaRiche in Prank Lauria. Prvi je star 18 let, drugi 20 let. Menda je šlo radi nekega
dekleta; usodno je bilo, da sta imela pri sebi oba nabite pištole in je bil pogoden Frank Lauria, ki se bojuje za življenje v Euclid Glenville bolnici. Lauria je posedal srednjo šolo v Euclidu.
#
V	New Lexingtonu, O., so šle hčerke Lewisa Rushinga na kor prepevat. Spremljal jih je oče Lewis, ki je bil potrt,'pa se je znal zdržati, da hčerkam ni povedal resnice, zakaj je mati odsotna, vsaj ne, dokler traja cerkveno opravilo. Po opravilu jim je povedal, da je mati postala žrtev avtomobilskega karam-
bola in je mrtva.
#
V	Point Pleasant, Va., sta bila zakonca Miller formalno razpo ročena, vendar sta nadaljevala z zakonsko skupnostjo. V družini Miller je pet otrok v starosti od šestih mesecev do sedmih let Vkljub temu, da sta razporočena zakonca bivala skupaj, je Ruth Miller do smrti pogodila s strelom iz pištole svojega moža Le-roya. Trdi, da se ga je bala, pa ga je ustrelila.
*
V	Aberdeenu, Va., je farmar Fred Leach obračunal s svojim sorodstvom, postrelil vse tri, ki so bivali z njim, nato pa izvršil samomor. V Poštnem nabiralniku je pustil za poštarja $100. Kakih posebnih pojasnil, zakaj je izvršil to morijo, ni pustil. Leach je za sebe pripravil obleko, v kateri naj se pokoplje.
milijonar harriman-napreden, ali skopuh?
Pokojni predsednik Franklin Delano Roosevelt je izhajal iz aristokratske in premožne družine. Noben ameriški predsednik pa ni imel za nižje sloje tako socialnega srca, kakor ravno Franklin Delano Roosevelt.
Governer države New York je Averell Harriman. Harriman je milijonar, pripada k demokratski stranki in to celo radikalnemu krilu te stranke. Averell Harriman se imenuje tudi kot demokratski predsedi^šlđ kandidat za volitve leita 1956. Predsednik A F— CIO George Meany se ogreva za njega.
Averell Harriman se je nahajal v Parizu in je raje hodil peš, kot pa da bi se vozil z naročenim taksijem.
V	Parizu je hotel iti na umetniško razstavo, pa so ga zavrnili, ker ni imel— vstopnice.
V	bližini Pariza je malo jezero, po jezeru se vozijo izletniki. Harriman je vstopil v tak čoln, pa so ga kmalu nagnali z n jega. Zopet ni imel vstopnice. V Parizu so parki s klopmi, če pa hočeš na teh klopeh posedeti in se sončiti, moraš nekaj plačatL Harrimana, Id je sedel na eni od teh klopi, je nagnal mestni policaj, ker ni imel denarja, da bi ta sedež plačal.
Pri eni od taJdh -eadreg mu je voznik ponudil, da on založi denar za njega, pa je Harriman odklonil, priznal pa je, Љ1 nima odstikrat beliča v žepu.
Za mir med plemeni
Belo in črnsko vprašanje naj se reši že radi ugleda Amerike v svetu. Vprašanje je le, kako. Adlai Stevenson smatra, da je dolžnost ameriškega predsednika, da skliče v Belo hišo glavne predstavnike ameriškega juga, pa da poskuša dobiti rešitev, da se bo spoštovala sodba federalnega vrhovnega sodišča, ki je izreklo, da je ločevanje po plemenih protiustavno. Eisenhower je kongresu predlagal, naj ta postavi posebno komisijo iz obeh političnih strank, pa kongres na ta predlog ni dal odgovora. Eisenhower napovedtije, da bo to konferenco sklical in člane imenoval sam.
neizprosni sodnik
V Connecticutu je sodnik Gey-sler, ki ima soditi o prometnih prekrških. V tej službi je že 24 let in je prišel do prepričanja, da nematni vozniki ne zaslužijo nobenega obzira. Kdor prehitro vozi in če ga dobijo, naj ga aretirajo. Prva kazen odvzem voznega dovoljenja za 30 dni, če ga ponovno zasači v prehitri vožnji naj se kazen podvoji: odvzem voznega dovoljenja za 60 dni Kakih opravičil in izgovorov sodnik Geysler ne posluša, sploh ne razpravlja na dolgo in široko kazni so na mizi, kakor avtomatično pripravljene.
poročena 67 let
V Salemu, O. sta praznovala 67 letnico poroke zakonca Hendricks. Žena Rose je stara 90 let, mož Alex pa 93 let. Rose in Alex sta se poročila leta 1889 Živita skupaj z edinim sinom Wrightom in njegovo ženo.
TUDI AMERIJKI FARMARJI NAJ
DOBIJO NEKAJ ZA VOLITVE!
EISENHOWER BO NAJBR2E PODPISAL ZAKON O FARMAH
WASHINGTON, 1. aprila—Kongres si je vzel počitnice za deset dni. Poslanci in senatorji se povrnejo v Washington na delo ta petek. Ta teden bo precej važen,
ter bo sestavljeno končno besedilo zakona o ameriških farmah, o podpori ameriškim farmarjem, in tako prevladuje prepričanje, se bo Eisenhov^er vdal v usodo. Vkljub temu, da to vprašanje ni rešeno po njegovi volji, zakona ne bo vetiral. Ce bo zakon sprejet, bo to pomenilo s finančne strani $1,700,000,000 iz federalne blagajne za ameriške farmarje.
Farmarski zakon je kakor om-f nibus. Polno določili, ki so celo v nasprotju prve z drugim. Koliko dobijo farmarji federalne pod-Dore za cene svojim pridelkom,
to je eno glavno vprašanje, drugo je to, koliko zemlje morajo pustiti neobdelane, pa bodo dobili odškodnino, kakor da so zemljo obdelali, odškodnina pa 30 šla iz blagajne posebne banke.
Federalha podpora cenam kmetijskim pridelkom naj bi bila točno določena. Eisenhower je proti temu. Na delu je bil republikanci v njej večino. Martin ;e Eisenhower ju svetoval kratko, pa tudi odločno, naj se ne зојије zoper zakon o farmarjih,
kakor ga je sprejela demokratska večina, odgovornost in vse *sledice pa naj pripiše demokratom.
ne vlade je vrglo v javnost tele številke: V Ameriki smo vzeli produkciji bombaža 7,800,000 akrov zemlje in jo pustili neobdelano. Pridelovalci bombaža izven Amerike pa so obdelali 6,-800,000 akrov zemlje na novo za pridelovanje bombaža, če bo šlo tako naprej, potem na svetovnem trgu bombaža v kratkem ne bomo zastopani več.
Manj zemlje naj se obdeluje v Ameriki. Za lansko leto so bili določili, da naj znaša pridelek bombaža v Ameriki deset milijonov bal. V resnici so ga pridelali 14 milijonov bal.
Omejiti naj bi bilo tudi pridelovanje tobaka. Na papirju je bila ta omejitev zapisana, v resnici pa je bil pridelek tobaka tako velik, da ga imamo, če se sploh ne pridela več, na zalogi najmanj za tri leta.
Kmetijsko tajništvo razpolaga s podatki, da ameriški kmetje, če že morajo skrčiti obdelano ploskev, poiščejo tiste parcele, ki so najmanj rodvitne. če jih ne obdelajo, so za njih plačani, kot za rodovitne. V kolikor pa obdelujejo rodovitna polja, jih enostavno še bolj pognojijo in pridelek je vedno višji, kot se je pričakoval.
Zanimiv je položaj na polju bombaža. O bombažu se govori iz dneva v dan. Sosednja republika Mehika ima danes prostrana bombažna polja, katerih preje ni imela, enako velika južnoameriška republika Brazilija. Pridelovanje bombaža je danes vabljivo tudi drugod po svetu. Tajništvo za kmetijstvo federal-
Omejitev oboroževanja
Moskovski radio je objavil besedilo sovjetskega predloga, kako naj se začne z omejitvijo oboroževanja. Sovjetska zveza predlaga, da naj se skrčijo oborožene sile v Združenih državah m v Sovjetski zvezi do enega in pol milijona mož pod orožjem. Glavno pa je, da naj se preneha z \atomskimi eksplozijami in to takoj.
Združene države pripravljajo celo vrsto atomskih eksplozij. Ko je bil ameriški državni tajnik John Foster Dulles v Toki ju na Japonskem, je tudi japonska vlada pri njemu posredovala, naj Amerika opusti načrt nadaljnih eksplozij vodikove bombe v Tihem oceanu. Spričo zadnje eksplozije vodikove bombe, ki se je izvršila na otoku Bikini na Pacifiku, so imeli japonski ribiči slabe skušnje. Tajnik Dulles je japonsko posredovanje odklonil.
Poročila iz Washingtona pravijo k sedanjemu ruskemu predlogu, da se bodo vršile nadaljne eksplozije atomskih bomb, tudi vodikove. Svet še ni urejen in treba se je pripravljati na obrambo. Tako Washington.
Redna seja
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja podr. št. 14 Slov. Ženske zveze v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Prosi se vse članice, da se gotovo udeleže.
NA JESEN—DRAŽJI ČEVLJI
Družba General Shoe Corp., ki je ena največjih v čevljarski industriji, je najavila, da bo to jesen podražila čevlje. Cena paru čevljev se bo zvišala od 50 centov do enega dolarja na par. Družba pravi, da so narasli produkcijski stroški, cene surovinam da so se zvišale, enako delavske mezde, pa da mora podražiti čevlje.
Velika družba International Shoe Corp. je najavila isto.
Obe družbi pa ste istočasno tudi javili, da raste dobiček družb, da bodo dividende višje, da bo to leto dobro, skoraj rekordno.
Poznalo se bo pri družinah s številnimi otroci, če stanejo otroški čevlji $7 do $8, ob treba za njih plačati na jesen $7.50 do $9. Bolje na vsak način, da se s čevlji založimo pred jesenjo.
parma kot gobe po dežju
Bivše predmestje Clevelanda Parma je sedaj samostojna občina. Ta občina je imela leta 1950 28,897 ljudi, danes jih ima že 65,000. Če bo šlo tako naprej, bo v Parmi v letu I960 85,000, v letu 1965 celo 110,000 prebivalstva. O Parmi se trdi, da gre za mesto, ki se v Ameriki najhitrejše razvija.
CATHERINE ZADELL
Po 10 let trajajoči bolezni je preminila na svojemu domu poznana Catherine Zadeli, stara 68 let. Doma je bila iz Juršč pri Trstu, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 53 let in je bila članica društva Mir št. 142 S.N.P.J. Soprog Mike je umrl leta 1941. Družina je pred 35 leti živela v Thomas, W. Va.
Tukaj zapušča sinove; Frank, Louis in Andrew, hčere: Mrs. Mary Sustaršič, Mrs. Stella Zor-man, Mrs. Catherine Berry, Mrs. Ann Kovach in Mrs. Judy Handy, 23 vnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E 152 St., v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
JOSEPH ROTAR
Po trimesečni bolezni je preminil v Kingsville, O., Joseph Rotar, samski, star 74 let. Že več let je delal na farmah v tamkajšnji okolici. Doma je bil iz vasi Košana, fara Št, Peter pri Postojni, kjer zapušča brata Antona, Bil je član društva Kras št. 8 S.D.Z.
Tukaj zapušča brata Jacoba, ki biva na Chardon Rd. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na
Highland Park pokopališče.
#
CAROLINE SANTRUCEK
Preminila je Caroline Santru-cek, stara 63 let, stanujoča na 13413 Garden Ave. Rojena je bila na Dunaju. Tu zapušča soproga Paul. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz Golubo-vega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave,, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato na pokopališče Calvary.
Nemci gredo v svet
Zapadnonemška republika se je gospodarsko razv'Wa tako, da govorijo o modernem čudežu v gospodarstvu te države. Zapad-nonemški industrije! in trgovci so si vzeli na piko republiko Mehiko in republike Srednje Amerike. V te renublike so poslali 17 vidnih nemških industrijalcev in trgovcev, da poskušajo skleniti z latinskimi republikami trgovinske pogodbe, da se bo nemško blago odlagalo v teh republikah.
sto let poročena
Radio Moskva poroča o sovjetskem farmarju in njegovi ženi, ki sta praznovala stoletnico poroke. Drugih potankosti ali imata otroke in koliko so stari, radio ni javil.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Џау Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)______________
For Six Months — (Za šest mesecev)_____
For Three Months — (Za tri mesece)_____
..$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) _ _
For Six Months — (Za šest mesecev) Б'ог Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KONGRESNIKOM SE NE MUDI
Kongres v Washingtonu je odgodil svoje zasedanje od 30. marca na 9. april. Dal si je velikonočne počitnice. Bile so dovolj dolge. Toda kongresniki računajo s tem, da štejejo dneve, ki so še pred njimi do volitev, če naj bodo na novo izvoljeni, kakor na primer računajo trgovci, ki v reklami opozarjajo kupovalce, koliko dni je še do božičnih ali velikonočnih praznikov. Amerika je res svojevrstna!
Če bi se kongresnikom v Washingtonu res hotelo poprijeti se pozitivnega zakonodajnega dela, bi bilo dela dovolj. Imamo rešiti vprašanje šol, ne samo, koliko novih šol bomo zidali, marveč tudi, kakšno bo življenje po teh šolah. V mislih imamo sodbo vrhovnega federalnega sodišča, naj po šolah ne uganjamo več plemensko politiko. V tej zvezi je tudi Eisenhowerjev predlog o federalni pomoči ameriškemu šolstvu. Toda debata o vseh teh vprašanjih ne gre naprej, ker bi morali istočasno razpravljati tudi o takih predlogih, da se na primer ne da federalna pomoč tistim šolam in tistim državam, ki imajo še plemensko politiko, ločijo otroke po plemenih.
Socialno vzeto nas zanima zakonski predlog, da se spremeni zakon o Social Security. To je tista določba, da gredo ženske v pokoj lahko že, ko dosežejo 62 let starosti, moški, ki postanejo popolnoma delanesposbni s 50 leti oba skupaj lahko pa sta deležna pokojnine. Spremembo zakona Social Security je že sprejela spodnja zbornica, v senatu, kjer sedi ^9 poslancev, so pridobili za to spremembo zakona že 45 podpisov senatorjev. Zakon ima torej odobriti le še senat ,pa vsa stvar le ne gre naprej. Predlog je obležal v finančnemu odboru senata in zakaj? Proti zakonu je vložila protest Ameriška zveza zdravnikov Дп Ameriška trgovska zbornica. Vsekakor zanimivo! Sedanji kongres v Washingtonu ima demokratsko večino tako v senatu, kakor v spodnji zbornici. Ce pa povdarimo besedo demokratsko, moramo povdariti istočasno, da je večina te demokratske večine južnaška. Ta večina z juga pa odločuje v kongresu, je zgodovinsko reakcionarna in gre v sedanjem političnem razpoloženju enako za veliko vprašanje, ali bo demokratska stranka pri prihodnjih volitvah nastopila enotno, kar poskuša Adlai Stevenson, ali pa bo udarilo samostojno krilo ameriškega severa in ameriškega juga.
Polno je zakonskih načrtov, ki naj jih reši kongres, pa prevladuje tisti občutek, ki mu pravimo priprave na volitve. Kongresnik, ki mu poteče doba, računa s tem, da bo ponovno izvoljen. Gre za lepo plačo, gre za druge ugodnosti, gre pa za vpliv, ki ga ima posebno ameriški senator. VoUtve so najvažnejše, pa se že pojavljajo krila, ki udarjajo prav na skrajni ameriški kapitalizem, da ne rečemo se več.
Na kaj naj bomo pripravljeni, naj navedemo zakonski predlog, ki sta ga vložila reakcionarna senatorja Carl Curtis iz Nebraske in Barry Goldwater iz Arizone. Zakonski predlog nosi ime po obeh predlagateljih Curtis-Goldwater.	,
V Ameriki imamo predpise, koliko sme v agitacij ske namene kdo darovati. Na videz naj bi šlo za častni dvoboj med dvema kandidatoma, ali za častni boj med vsemi kandidati, ki hočejo priti v najvišje predstavništvo naroda, to je v federalni kongres v Washingtonu. Propagandni fondi imajo svojo veliko vlogo, o tem ni dvoma. Kriti je stroške oglaševanja preko časopisja, radia, posebno še, preko televizije. V predlogu Curtis-Goldwater bi bilo na primer delavskim unijam prepovedano, da direktno ali indirektno s svojim denarjem pomagajo v volilni propagandi. Ne bi pa bilo prepovedano, da posamezni kapitalisti še zvišajo svoje prispevke v te propagandne fonde. Po zakonu, ki je še v veljavi, lahko posameznik da v volilni fond $5,000. Senatorja Curtis in Goldwater predlagata, naj bo dovoljeno, da kapitalist lahko da v volilni fond kar $50,000, če gre za poslanskega kandidata. Ce pa vzamemo slučaj iz prakse, koliko se v resnici da v volilne fonde od strani ameriških kapitalističnih družb, gre za velikanske vsote. Naš povdarek, ko trdimo, da se sedanjemu kongresu ne mudi za pozitivno delo, je v tem, da se mudi za volilno kampanjo.'	L. C.
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
■■ЗЕПЗСГ'
Piše John Lokar

(Nadaljevanje)
Da, tiste čase so imele ženske težko. Nekatere današnje mlade žene se kaj rade pritožujejo, da imajo dosti ali preveč dela, čeprav imajo le po enega ali dva otroka, redko več, in v hiši imajo vse najmodernejše električne pripomočke, s katerimi si lajšajo delo in prihranijo na času.
No, pa tudi kar se tiče nas moških, ni bilo nič prijazno. Nič ni bilo nenavadnega če se je tedaj na stanovanju pojavilo nekaj miši, celo podgane. Pa tudi stenic je bilo, da so kar mrgolele. Zlasti poleti je bilo težko spati, ker so grizle, da le kaj, pozimi pa je bilo hudo, ker so bile mrzle kot ledenice. Največkrat sva spala po dva ali pa tudi več skupaj, kar je pomagalo, da smo greli eden drugega. Stranišč nismo imeli priročno v hiši, tudi sredi noči je bilo treba, čeprav v hudi zimi, ven, po navadi precej daleč od hiše. Nic kaj prijetno je bilo, če je brila burja, medlo sneg ali pa da je lilo kot iz škafa. Včasih je sila pritisnila, tedaj je nesrečnež odprl okno in opravil svoje.
Taka stanovanja so bila največkrat zelo zanemarjena in v bližini tovarn. Delavci smo imeli navado, ker nismo živeli predaleč od tovarne, kjer smo delali, 1a smo šli opoldne domov na kosilo. V prostem času smo se zabavali na razne načine.' V bližini našega stanovanja je bila železarna, kjer so topili železno rudo. Tedaj je bilo vse zelo razsvetljeno in iskre so letele na našo hišo. K sreči se ni hiša vžgala. Nekoč sem v šali zložil tole kitico :
Tukaj na hribčku, naš Newburg stoji,
lepo se to vidi,	P
se z dimnikov kadi, ne rabimo lateme in ne "gesa"
tovarna nam sveti zadost je svetlo.
Včasih smo je mahnili v gostilno,' kjer smo tudi zapeli zgornjo kitico, čeprav ni umetniško. sestavljena. Tistikrat ni bilo videti avtov na cesti—kvečjemu po enega na vsako uro. Fantje smo bili srečni če smo imeli kolo, pa še teh ni bilo dosti. Zgodilo se je, da moje kolo ni imeli gume In sem vozaril okrog na samem kolesu. Da bi vedeli kako so me bolele kosti.
Tisti stari naseljenci, ki ste živeli v Clevelandu v letih 1900-1910, ste danes stari po 70 in 80 let ali več in se gotovo še spominjate, da so tedaj bile razmere v resnici take, kot sem tukaj napisal. Dalo bi se napisati veliko zgodovinsko knjigo.* Meni je to nemogoče in kot starčku 80 let, upaln, da mi oprostite če nisem te spomine bolj natančno ali bolj obširno opisal.
Torej, tovarno, ki nam je svetila ponoči in podnevi, smo nazi-vali za klavnico, ker je v njej bilo mnogo delavcev močno poškodovanih in veliko tudi pobitih. Se je tudi primerilo, da je delavec iskal delo, pa je rekel— nak, v to klavnico pa ne grem delat. Tam so delavci delali kot pravi sužnji za majhen denar in v stalni nevarnosti za svoje življenje".
Primerila se je nesreča, da je bilo sedem delavcev močno opečenih. Med njimi so bili trije Slovenci. Ko smo jih obiskali v bolnišnici, jih nismo mogli radi hudih opeklin spoznati. Od teh sedmih so pozneje štirje okrevali, trije pa so na opeklinah umrli v hudih bolečinah.
Tudi po premogokopih so se tista leta pogostoma dogajale smrtne nesreče. Niso se dovolj brigale oblasti za varnostne naprave. Tudi delavstvo je bilo splošno zatirano in če se je tu in tam primerilo, da so se delavci opogumili in šli na stavko, so največkrat nastale smrtne žrtve.
(Dalje prihodnjič)
Rekordni izdatki Rdečega k riža v letu 1955
NEKAJ o BRAZILIJI
Brazilija je največja republika na ameriškem kontinentu. Njena površina meri 3,286,170 kvadratnih milj, torej nekaj več kot površina Zedinjenih držav Severne Amerike, ki znaša 3,022,387 kvadratnih milj. Število prebivalstva Brazilije pa se ceni na okrog 53 milijonov, katero število približno odgovarja eni tretjini prebivalstva naše republike. Zanimivo je, da je uradni jezik Brazilije portugalščina, dasi je v skoro vseh ostalih latinskih republikah Amerike uradni jezik španščina. Brazilija je največja med svojimi latinskimi sestrami v Centralni in Južni .^meriki tako z ozirom na površino kot na število prebivalstva.
V	pretekli jeseni so imeli v Braziliji predsedniške volitve in za predsednika je bil izvoljen Jascelino Kubiček, ki je baje nekoliko bolj liberalnih nazorov kot je njegov poraženi protikandidat multimilijonar De Barros. Predsedniški urad Brazilije je Jascelino Kubiček prevzel 31. januarja 1956.
V	zvezi s tem bo morda enega ili drugega zanimalo dejstvo, da je novi predsednik republike Brazilije po očetu slovanskega porekla. Njegov ded je bil češki krojač, ki se tekoih minulega stoletja preselil iz Pribrama na Češkem v Brazilijo, kjer se je ooročil z neko brazilsko učiteljico. Sin Jascelino je postal zdravnik, potem zvezni poslanec, žu-Dan mesta Bello Horizonte, leta 1945 pa governer brazilske države Minas Geraes, ki ima 8 milijonov prebivalcev. Letos, konci januarja je prevzel predsedni-štvo Brazilije, največje republike na ameriškem kontinentu.
—NEW ERA. glasilo ABZ
INŽENIRJE RABIMO!
Ameriške industrijske družbe so začele pravi lov za talentiranimi inženirji, ki bi morali vzdržati produkcijo na višini, ki bi bili uporabljivi za nova raziskovanja in bi se jim zaupalo delo, ko in kjer nastopi avtomat, pa se bo rabila tudi atomska energija. Družba General Electric ima 18,000 zaposlenih inženirjev, sprejme jih pa takoj 2,000 več. Družba Radio Corporation of America RCA ima zaposlenih 3,000 inženirjev, sprejme jih še 1,000. Na splošno so ameriške industrijske družbe pripravljene povišati stalež inženirjev za najmanj 20 odstotkov.
TEXAS JE NAPREDEN
Občinski svet mesta San Antonio v Texasu je soglasno sklenil, da se v občini ne bo delala nobena razlika, več med belci in črnci. Tudi v tistih napravah ne, kjer so se belci nad črnci najbolj spodtikali, naprave pa so last občine. Gre za igrališča, kopališča in razne dvorane. Isto velja za šolo.
NEZAPOSLENOST V OHIO
V marcu leta 1955 je bilo v Ohio 79,151 brezposelnih, ki so prejemali podporo za slučaj brezposelnosti. To število je veliko višje v primeri s številom brezposelnih, ki so prejeli podporo za brezposelnost v zadnjem tednu.
MANJ KONKURZOV
Pretekli teden je bilo v republiki skupno 208 konkurzov. Teden popre je 300 in lansko leto ob istem času 232. Znak, da število konkurzov pada, vsaj začasno. Tudi je bilo značilno, da so Š4 v konkurz tisti, ki so bili dolžni razmeroma nizke vsote.
Bilo je 182 konkurzov z dolgovi okrog $5,000.
Ameriški Rdeči križ je 1. marca pozval Američane, naj letos še prav posebno podpro njegovo letno nabiralno akcijo ter postanejo člani društva. Do tega je prišlo zato, ker je Rdeči križ zaradi ogromnih izdatkov, katere je imel z žrtvami velikih poplav na vzhodni in zahodni obali, skoraj popolnoma izčrpal svoje zaloge.
Samo nesreče v zadnjih šestih mesecih lanskega leta so neposredno prizadele skoraj pol milijona Američanov. Za Rdeči križ je bilo to najdražje obdobje v njegovi 75-letni zgodovini dajanja pomoči žrtvam raznih nesreč.
Čeprav je glavni namen Rdečega križa nudenje pomoči žrtvam nesreč doma (organizacija je samo v letu 1955 potrošila za te žrtve več kot 29 milijonov dolarjev), se je njena dobrodelna akcija razširila po vsem svetu. Ameriški Rdeči križ je namreč stopil v Zvezo organizacij Rdečega križa in pomaga lajšati bedo povsod.
Tudi v drugih državah so poplave povzročile največja razdejanja. Poleti so vode v najhujši povodnji, kar jih menda pozna azijska zgodovina, zalile širna področja Indije in Pakistana ter prizadele kakih 40 milijonov ljudi. Na poziv Zveze je Ameriški Rdeči križ takoj poslal za 380,-600 dolarjev zdravil, odej, oblek in perila.
Septembra je prišlo zaradi orkana Hilde do resnih poplav v Mehiki. Američani so s svojim Rdečim križem spet priskočili na pomoč ter so sosedom na jugu poslali hrano, zdravila, odeje in druge nujne potrebščine. Izdatek je tokrat znašal 120,500 dolarjev.
Rdeči križ je poslal stvarno pomoč tudi žrtvam poplav v Avstraliji, Kostariki in Kolumbiji. V celoti je lani dobilo pomoč Ameriškega Rdečega križa 10 tujih držav, ki so jil); prizadele poplave, orkani, potresi ali lakota. Ta pomoč je znašala skoraj tri četrt milijona dolarjev.
Mednarodno delovanje Ameriškega Rdečega križa pa ni omejeno samo na dajanje pomoči ob nesrečah. V teku leta je imel Rdeči križ v gosteh kakih 78 obiskovalcev iz 36 držav. Med njimi so bili predstavniki vlad, drugih organizacij Rdečega križa ter dijaki, ki so prišli proučevat upravno tehniko Ameriškega Rdečega križa ter izvajanje njene krvne, negovalne, pomožne, varnostne in prostovoljske akcije in delo mladinskega Rdečega križa.
Dijaki po ameriških šolah sodelujejo v okviru mladinskega Rdečega križa pri raznih mednarodnih akcijah. V teku proračunskega leta 1954-55 so pripravili in odposlali otrokom v tujino 400,000 darilnih zavojev. Poleg tega so zbrali in odposlali 371 šolskih zabojev, v katerih je bila enoletna zaloga za 50 učencev. Zamenjavali so šolske dopi-sovalne albume in v okviru akcije Mednarodne šolske umetnosti pošiljali v tujino slike.
Ameriški Rdeči križ pa pomoči ni samb dajal, temveč jo je od drugih držav tudi prejemal. Ko je prišlo do poplave v vzhodnih državah, je v pomoč žrtvam te avgustove nesreče poslalo pomoč 44 raznih držav.
Tudi doma so nesreče le del vsega dela, ki ga poedine podružnice Rdečega križa dnevno opravljajo v korist stalnih naseljencev v Združenih državah in v njenih posestih ne glede na pleme, vero ali državljanstvo.
Po vojaških naseljih in bolnišnicah doma in v tujini prejema pomoč Rdečega kriŽa več kot milijon ameriških vojakov, 821,-400 družin vojakov, veteranov in civilistov pa podpirajo domačin-ski odseki podružnic Rdečega križa.
Lani so bolniki v 3,800 bolnišnicah, ki jih oskrbujejo regionalna središča, skoraj 2 milijona
pint krvi, ki so jo darovali Američani. Poleg tega je izdal Rdeči križ skoraj 2 milijon^ spričeval tistim, ki so končali tečaje o prvi pomoči, reševanju iz vode in o domačinski negi.
Vse to je omogočilo 1,650,000
prostovoljcev Rdečega križa, k' so stavili na razpolago svoj spretnost in nadarjenost, pok# tega pa tudi milijoni Amen#' nov, ki so denarno podprli či križ, da lahko nadaljuje s svojim človekoljubnim delom.
Common Council'
Kraški ledeniki
Ledeniške jame, ki jih najdemo na Nanosu, v Hrušici, na Crnovrški planoti, v Trnovskem gozdu, nekaj pa tudi v Alpah, so mnogo manj znane kot na primer Postojnska, Križna, Škoci-janska in druge. Vendar so ledeniške jame morda prav tako zanimive, če ne že bolj.
Iz jam na Nanosu, v Hrušici in Trnovskem gozdu so pred prvo svetovno vojno sekali led za pivovarne v Gorici, Trstu in Vidmu, izvažali pa so ga celo v Egipt. Domačini so ga prenašali kar v koših ali pa z vozovi in so morali plačati posebno mitnino. Raziskovalec Moser poroča, da so vozili led v Aleksandrijo v dvojnih sodih, v katerih so bile tudi plasti žaganja in soli. Če je ob prevozu pihala na morju burja ,86 led tudi poleti ni tajal, kadar pa je vlekel topel veter, pa se ga je na dolgi poti stopilo do 40 odstotkov. V paradinski Veliki ledenici v Trnovskem gozdu so sekali led še med prvo svetovno vojno za preskrbo fronte z vodo, ki je sicer v teh krajih ni bilo. Danes ležijo tramovi in deske, ki so jih takrat privlekli v jamo, že kakih 15 metrov globoko v ledeniku, pod novimi ledenimi plastmi. Prav to ledenico je leta 1953 izkoriščalo podjetje "Fructus" iz Nove Gorice. Led je potrebovalo za hlajenje sadja, namenjenega v Anglijo in na Holandsko, Ko so se vagoni po štirih dneh prazni vrnili, iz tujine, je bil led še vedno v njih— niti vroče 1 julijsko sonce mu ni moglo povsem do živega.
Jamski ledeniki nastajajo na dva načina. Pozimi nasuje biir-ja v jamo snega, ki se počasi taja in pretvarja v led. Na drugi način pa nastaja spomladi, ko se na površju taja sneg; voda pronica skozi strop v jamo in se tam zaradi nizke temperature strdi v led. V Paradinu, kjer se zelo lepo vidijo ledni pasovi, je včasih prirastek ledu na leto pol metra, katerikrat pa samo 5 cm. če pride spomladi močna odju-ga, priteče v jamo več vode in ledenik se znatno "zredi"; v jami je temperatura stalno na le-dišču. čim toplejša in deževnej-за pa je jesen, tem več jamskega ledenika pobere, vendar skoraj nikoli nad 5 cm.
Med ledeniškimi jamami je najbolj zanimiva 120 m globoka Velika ledenica, ki se odpre na dnu 90 m globoke vrtače, seže le kakih 70 m v globino, ker je niže že višja temperatura, pa tudi voda ne priteče dalje. Led je nakopičen 15 do 17 m debelo, v bližnji Mali ledenici pa celo do 25 m.
V vrtačah nad ledenicami zasledimo zanimiv pojav rastlinskih in toplotnih inverzij. Od gornjega roba proti dnu vrtače potekajo rastlinski pasovi ravno v obratni smeri kakor v visokih planinah. Na zgornjem robu vrtače je bulkov gozd, ki prehaja mimo smrekovega v rušje in ro-dodendrpn do pravih planinskih cvetlic in mahov. Prof. Hribar, ki proučuje ta zanimivi pojav, je lani našel na dnu 90 m globoke vrtače celo planike. Podobne pojave opazujejo na Snežniku, v globoko zaprtih vrtačah in v dolinah, imenovanih zmrzline.
Nekaj let že preiskuje Jamsko društvo Ljubljana ledenice na Malih podih pod Skuto v Kamniških planinah. Visokogorski Kras je pri nas še skoraj neraziskan, vendar lahko domnevamo, da obstajajo v našem alpskem svetu doslej neodkrite ledeniške jame, ki po zanimivosti ne zaostajajo na primer za avstrjskimi Eisriesenwelt v Ten-
nengebierge in Rieseneisho# pod Dachsteinom, ki privablja* ta letno do 100,000 obiskov^' cev in ta opremljeni z vzpeB]*'
M. J'
cami.
Zgodba o krompirju
Začelo se je z zlato mrzlico ameriški celini. Ob koncu šest najstega stoletja so prišli šp^ ski osvajalci na smrt utrujeni lačni v indijanski tabor sr®® Andov. Videli so, kako so janci kuhali in pekli gomolj,'J' pokusili: bil je zelo dober. Ind|" janci so imenovali ta gom" "papa," iz tega pa je španski naziv "patata."
Tako je prišel krompir na
ef
ropsko celino, precej časa p^ minilo, preden ga je kmečko bivalstvo priznalo za hrano torej za poljsko kulturo.
Čeprav so prinesli krompir Evropo sredi šestnajstega sf' letja, so ljudje še sto let potei" zatrjevali, da nova rastlina P°' vzroča gobavost, kugo in drug® bolezni. Sprva so se plemiči sic®"^ navduševali zanj kot za šrio eksotično rastlino, kasn^J® pa je krompirju pretil konec, je nehal biti prehrana takrat®® družbene elite.
Ob koncu šestnajstega stole'' ja je dobil nadzornik dimajs^^ cesarskih vrtov nekaj kromp''^' jev. Ko je ugotovU, da je gomolj zelo okusen, ga je pošiljati raznim znanim evrOP' skim vrtnarjem, vendar marsi^' je ni šlo zlepa, tako da je moi^ poseči vmes kar precej taki"^^ nih kronanih evropskih glav.
Po hudi lakota leta 1774 nemški cesar Friderik Veli''' sprožil veliko akcijo za goji^®^ krompirja v Nemčiji. V nekat®" ra mesta je poslal nekaj кгоП^] pirja z vojaškim spremstvom, 1" je moralo poskrbeti, da so кЈ»е'' je zares tudi posadili neznan® gomolje. Tako se je krompir darle uveljavil v nemški kuhin/ sredi osemnajstega stoletja.
Od tam je potoval glas " krompirju v Francijo. Ludovil' XVI. je dal na razpolago krompirjevo njivo veliko ze#' Ijišče v pariški okolici, Mariji Antoinette pa je nosila krompir" jev cvet kot okrasek v laseh posebnem dvornem plesu. Zan'' mivo je, da se je krompir sp®' vrnil v Ameriko, od koder je p^'" šel, šele leta 1719. Takrat so g* začeli na veliko saditi po nekd^'' njih severno-ameriških prerija^;
In še nekaj velikih trage^'] v zvezi s to kulturno rastlin"' brez katere si skorajda ne mor®' mo zamisliti evropskega jediln®' ga lista: v Ameriki je krompi*" jeva zlatica uničevala nasade ^ drugi in tretji četrtini prejšnji" ga stoletja. Druga velika nesr®" ča je bila krompirjeva lakota n^ Irskem sredi devetnajstega stf letja. L. 1845 je bila izredno si®' ba letina, krompir so napadi® bolezni, ki so ga uničevale še na' slednje leto. Izbruhnile so razn® črevesne bolezni, predvsem tifwS' na Irskem je umrlo zaradi lakot® in bolezni nad milijon ljudi, skoraj prav toliko pa se jih je izs®' lilo v Ameriko. Glede na števil" žrtev je bilo to leto enako tistin" v začetku šestnajstega stoletj*' ko je divjala v evropskih deže' lah kuga, imenovana črna smrt-
"Kaj mislite, koliko sem stara?"
"Sodeč po rdečilu vaših ustni'' bi vam prisodil 17 let, po obrveh 19, po barvi vaših lic pa 16." "Koliko pa v resnici." "Skupaj 52."
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1956
"CARNIOLA HIVE" št. 493 L TM
Zehner,
Predsprin- Josephine Stwan, pod-Pauline Stampfel, du-
4)remli(»^ib-^ *T Mary Tekaučič, tMica	Mahne, vra-
® Zigman, stražnica ca	• zapismkarica in tajni-
Glavan 'n 7l\, oddelka Christine 1-4758 fi J X 60Ш Street, EN Debeveo	^ tajnica Pauline
IV	East 169th Street,
Tavčar Mo »nadzornice: Frances Oblak^' ^ Kolegar in Frances SND	za Klub društev
Stwaa	in Josephine
prvo sredo v Clair A ^ dvorani št. 1 SND na St. Avenue, ob 7:30 uri.
f
CARNIOLA TENT" št, 1288 T.M.
Predsertnuf^^r'^'^i'' Thomas Mlinar, PreddA^^h Joseph Babnik, pod-JohnTiv'x Joseph Sušnik, tajnik ^Pisnikar^'"'T	Louis Pike,
"•■adniki 7= УВ" -Babnik, drugi ^robn^l^ otvoritev seje: Joseph Sust^ pL Anton Smith, John lak ткХ	Anton Debe-
Dadborni .fu '	Meserko,
senh odbor: Anton Zupan, Jo-nilki	in Carl Stwan. bol-
Berber Thomas Mlinar, John
SpU Joseph Susnik.
Ijo v ml® vršijo vsako četrto nede-Har	v dvorani št. 1 Slov.
9.30 dop"^^ St. Clair Ave. ob +
CLEVELAND" št. 128 SNPJ
Andrew Bozic, pod-Blaž^^ . Joseph Jersin, tajnik HE 14%!^ 868 East 72nd Street. Vac tvii blagajnik Frank Yako-
"11..	Ai___
van Yr,^ '	riciiift. хак.о-
Riovi^ ' zapisnikar Rudolph Abra-niki. g red^elj John Pirc, nadzor-Antjjn„	Victor Gruden,
Mladinski rav-ClevAi, Rudolph Abramovich. za ^ov%^?dsko federacijo SNPJ Blaž ino R i? John Pirc, za SNPJ far-dn,{f ■ -Novak in F. Jako vac, klub Pire SND; A. Smith in John nUti'pravnik vsi slovenski zdrav-V Clevelandu in okolici.
doDoM vrše vsako tretjo nedeljo Clairl^e ob 9. uri v SND na St.
clevelandska
federacija društev
s.n.p.j.
-'^^dsednik Camillus Zarnick,

Trat • ______, _________
6505 Bonna Ave.T EN Pisniir' blagajnik John Kikol, za-Carl Samanich, nadzorni itj л* plaž Novak, Ivaiia Shifffer Marian Bashel.
to V m vršijo vsako četrto sobo-St Pi	V Slov. nar. domu na
^-lair Ave.
r^ollinwoodske slovenke" št. 22 sdz
(»o^n^dsednica Fannie Brezovar, 4ica D dnica Stefi Koncilja, taj-kee A °se Mickovic, 19612 Chero-WCarU	tel. IV 6-0462, blagaj-
l8oth	Sedej, 713 East
Siijjg street, zapisnikarica Rose Wgni A, "nadzorni odbor: Mary Cer-ttiar Gertrude Bokal in A. Kro-
V se vršijo vsako drugo sredo v Slov. domu na Holmes
nue ob 7.30 uri zvečer.
+
GOSPODINJSKI ODSEK A.J.C. na Recher Avenue .
Mary Kobal, pod-blggafdnica Gusti SIe]ko, tajnica in ^аћТсЛч^^^Тка Josephine Henikman, Zof^j '^arica Marica Lokar, nad-ilati,„ . "or: Frances Gorjanc, Betty o in Pavlina Miklavčič, zastop-
niki za Klub društev AJC Lojzka Derdič in Angela O grin.
Seje se vrše po potrebi.
GOSPODINJSKI KLUB "NA JUTROVEM"
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, 10306 Reno Avenue, BR 1-1655, blagajniCarka in zapisnikarica Mary Taucher, nadzornice: Rose Vatovec, Antonia Rolih in Anna Kresevič, zastopnica za Slov. del dvorano: Rose Vatovec.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. del. dvorani na Prince Avenue.
"glasbena matica"
Predsednik Frank Bradach, podpredsednica Josephine Bradach, tajnica in zapisnikarca June Price, 3323 West 95th Street, blagajniCarka Carolyn Budan, pomožna blagajniCarka Alice Somrak, nadzorniki: Mollie Frank, Edward Kenik in John PerenceviC, posvetovalni odbor: Edward Kenik, June Price, Shirley Babbitt, John PerenceviC in Jane Mirtic. Publicijski odbor. Josephine Misic, Emil Safred, Alice Somrak in Frank Gorenšek. Pevo-vodja: Anton Schubel.
Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Avenue. Pevske vsaje vsak četrtek ob 8. uri zvečer, soba št. 2 v SND.
"KLUB DRUŠTEV AJC" na Recher Avenue
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik John Barkovich, tajnik Andrew O grin, blagajnik Fred Martin, zapisnikarca Angela Ogrin, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Louis Godec in Josephine Henikman.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v AJC na Recher Ave.
"KRAS" št. 8 SDZ
Predsednik Stanley Kozely, podpredsednik Joško Penko, tajnica Jennie Koželj, 687 East i56th Street, tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Drive, zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Avenue.
"lipa" št. 129 snpj
iPredsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Road, tel. PO 1-9214, blagajnik John Sivec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in John Cech, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Frank Smole, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Andy Ske^l, za Slov. nar. čitalnico Mary Stokel, za Ameriško jugoslovanski center Joseph Trebeč, John Sivec in John Cech. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Avenue ob 1.30 uri popoldne.
KLUB "LJUBLJANA"
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Anton Bokal, tajnica Stefania Koncilja, 15611 Saranac Road, GL 1-1876, blagajnik Jerry Leskovec, zapisnikarca Louise Der-dich, nadzorni odbor: Mollie Legat, Rose Leskovec in Frances Česen, kuharica Frances Gorjanc, stric George Nagode, teta Antonia Sve-tek, maršal Louis Starman, pevo-
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi moralo dohajati

EnakepraFRost
Zanimivo in poducno ctivo priljubljene povesti
vodja Frank Rupert, zastopniki: klub društev AJC: Paula Miklav-cich, Mary Segulin in Louise Der-dich.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"LOŠKA DOLINA"
Predsednik Frank Baraga, 1144 East 71st Street, podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 East 66th Street, HE 1-9183, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine Street, Willoughby, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Frank Marolt, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Avenue Frank Znidaršič in Anton Petkovsek.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"lundeh-adamič" št. 28 snpj
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 East 73rd Street, EN 1-0320, blagajnik Frank Plut, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louise Žele, Mollie Plut, Rose Retar, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND Anton Wapotich in Joseph'Birk, za čitalnico SND William Candon, za Clevelandsko federacijo SNPJ Frank Plut in Anton Wapotich, častni uradnik William Candon.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"MIR" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Jacob Lipovec, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Avenue, LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikar Louis Ka-ferle, nadzorniki: August Svetek, Peter Adam in Anton Srebot, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsake drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. domu na Holmes AVenue.
'na jutrovem" št. 477 snpj
Predsednik Charles Baša, pod-presednik John Grill, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Avenue, tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, ^pisnikar Peter Segulin, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika: John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue.
"NAPREDkK" št. 132 ABZ
Predsednik John Ludvik, pod-prednik l,udwig Prosen, tajnica Adalyne Otcelič, 33595 Morris Dr., Eastlake, Ohio, tel. Willoughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Golob, zastopnik za Klub društev AJC Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na soboto ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
"napredne slovenke" st. 137 snpj
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, 4332 West 52nd Street, Cleveland 9, Ohio, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Katie Bradač in Frances Gorshe, bastopnici Clevelandske federacije SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za Farmski odbor SNPJ Katie Bradach, namestnica Josephine Tratnik, za AtletiCni odbor SNPJ Alma Tyler in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu, St. Clair Avenue, ob 7.30 uri zvečer.
"NAPREDNI SLOVENCI" St. S SDZ
Predsednik John Stefe, podpred-sek Ladislav Debevec, tajnik Matthew DeWvec 1287 East 169th Street, IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Frank Stefe, Charles Koman in Ladislav Debevec.
Seje se v^e vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Avenue.
"NAPREJ" št. S SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik ^ank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9:30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"PIONEER" št. 153 SNPJ
Predsednik Frank Ilabič, podpredsednik r rank Tegel, tajnica Paula Miklancie, 671 East 222nd Street. Euclid, Ohio, RE 1-6904, Blagajnik Justin Martincic, zapisnikar Charles ^el^ nadzorniki: Andrew Jerman, Frank Mihelic in
Charles Zelc, zastopnika za Klub društev AJC Frank Tegel in Mary Segulin, za Cleve. fed. SNPJ Frank Habič.
Seje se vršilo vsako drugo nedeljo v mesecu od 10. dop. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
PEVSKI ZBOR "JADRAN"
Predsednik Tony Kolenc, podpredsednik George Marolt, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nela-wood Road, East Cleveland 12, Ohio, zapisnikarica Vida Zak, dirigent Vladimir Maleckar, pianist Reggie Resnick.
"PODR, št. 5 SMZ"
Predsednik John Sever, 18026 Hillgrove Avenue, IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 6907 St. Clair Avenue, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Eršte in Math Velikance, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, Math Velikance, Matt Zaman, Frank Bran-eel, za Klub društev SND Frank Jerman in Frank Misi6.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Avenue ob 8. uri zvečer.
PODR. št. 10 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Yager, predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmič, tajnica Sylvia Janša, 15501 School Avenue, UL 1-1843, blagjničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Tončka Repič, nadzornice: Millie Novak, Mary Camloh in Mary Zallar, vratarica Jennie Koren.
Seje se vrše vsaki drugi torek v mesecu v Slov. domu na Holmes Avenue.
KROŽEK št. 1 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Anna Grill, podpredsednica Minka Kramer, tajni-ca-blagajhičarka Alma Lazar, 1274 East 167th Street, tel. KE 1-5627, zapisnikarica Ivanka Kapel, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Marian Bashel in Theresa Gorjanc, prosvetni odbor: Bertha Dovgan. Mary Dacar, Marie Shaver in Sophie Yager, poročevalki; Theresa Gorjanc in Anna Zelie.
Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle in Frances Henikman, za dram, zbor Anton Verovšek, UrsvHa Branisel, za AJC: Marion Bashel, Mary Starman in Rose Slejko, za SDD: Ana Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road.
KROŽEK št. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 718 East 222nd Str čet, Euclid 23, Ohio, blagajničarka Josephine Gerlica, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay, publicijski odbor: Ivanka Shiffrer in Mary Bozic,
Zastopnici za farmo SNPJ; Mary Bozic, Milka Slabe; za čitalnico; Rose Retar; za Klub društev SND; Katie Bradach.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"KROŽEK št. 3 PROG. SLOVENK '
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdicli, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 East 260th Street, RE 1-4588, zapisnikarica Mary Lokar, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Josephine Henikman in Paula Miklavčič, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"RIBNICA" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Josepii Ban, 1201 East 168th Street, Cleveland 10, Ohio, tel, IV l-2?46, zapisnikarxAnton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 East 75th Street, nadzorniki: Frank Debelak, predsednik. Frank Lunder in Louis Mrliar, zdravnik dr. F, J, Kern in di-ugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Komatar in Joseph Post, za S,, N, čitalnico Louis Mrhar.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, soba št. 4, staro poslopje. Društvo se pri-
toroča vsem, kateri še niste člani DZ, da se nam pridružite.
SLOV. DELAVSKA DVORANA 18014 Prince Avenue
Predsednik Gašper Segulin, pod-pred^dnik Joseph Miklič, tajnik Anton Miklaučič, 3751 East 96th Street, BR 1-3745, blagajnik Paul Gril, zapisnikarica Rose Vatovec, nadzorni odbor: John Vatovec ml., Eddy Luba in John Vatovec si., gospodarski odbor; John Miklič, Frank Klinkwizki, Joseph Miklaučič in Stella aMhnič, poslovodja Mrs. Anna Kristofec.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. del. dvorani na Prince Avenue.
"SLOV. DEL. DOM" na Waterloo Rd .
Predsednik in blagajnik Walter C. Lampe, podpredsednik Joe Godec, tajnik Vincent Coff, zapisnikarica Ann Zeie, nadzorni odbor: Frank Bittenc, Vinko Godina in Al Blatnik, gospodarski odbor: Joe Bradach, George Marolt in Tony Vrh; ostali direktorji: Mary Perdan, Tony Prime, John Lunka, Joe Ogrinc in Frank Mihelic.
Seje se vršijo vsakega 24. v mesecu ob 8. uri zvečer.
slovenski DOM na Holmes Avenue
Predsednik. John Habat, podpredsednik John Janša, tajnik
Frank Supanick, blagajnik Krist March, 716 East 160th Street; zapisnikarica Martha Batich, 16006 Holmes Avenue; nadzorniki: Joseph Ferra, Joseph Koporc in Stanley Kozel; gospodarski odbor: Frank Kocin, Frank Sustarsic in Joe Barbiš; ostali direktorji: Felix Korošec, Frank Matoh, John Jev-nikar in James Kastellic.
Seje direktor! j a se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. zvečer.
"SLOVENSKI DOM" št. 6 SDZ
Predsednik Anton Potokar ml., podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel. 877 East 185th Street, tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Molly Legat, pred., Mary Rupar in Jean Cecolič, zastopniki za Klub društev AJC John Zigman, John Barkovich in Frank Žagar.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 8. uri zvečer.
SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM na Recher Avenue
Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Avenue, tel. KE 1-1107, blagajnik Theodore Kircher mL, zapisnikarica Augusta Slejko, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, John Bar-čič; ostali direktorji: John Korošec, Frances Gorjanc, Joseph Trebeč in Jošepli busnik; poslovodja John žigman, tel. KE 1-9309 in oskrbnik Frank Zupančič, tel. IV 1-5663. • ^
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7.30 uri.
kovich in Fraak Čebul j, gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, Louis Godec in Frank Urban-
PEVSKI ZBOR "SLOVAN*
Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik, Joseph Durjava, tajnik-blagajnik William Urban-Cie, zapisnikar Rudy Ivantič, arhivar Joseph IvanC-ič, nadzorni odbor: Frank Ivančif, John Globokar in John Snyder; publicijski odbor: Frank Rupert, Joseph Durjava in Franlc Požar
Vaje ■se vršijo vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
podr. št. 14 slov. ženska zveza
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach od cerkve sv. Kristine, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Strazisar, tajnica Dorothy Zele, 20970 N. Vine Street, KE 1-4640, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija šuštar, nad-zormco Frances Globolcar, Anna Mihehck in Mary Iskra, zastopnici p Klub društev AJC Urška Trtnik m Josephine Blatnik.
Se.ie se vršijo vsak pi-vi torek v mesecu v Ameriško jugoslovan-sKem centru na Recher Avenue ob 7.30 uri.
"slovenec" št. 1 sdz
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 18368 Lake Shore Blvd., Cleveland 8, Ohio, MU 1-2703, blagajnik John Kostanšek 6912 Peck Avenue, zapisnikar Frank Kacar, nadzorniki: Frank Smole, Joe Smole in Joe Brodnik.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"SLOVENSKE SOKOLICE" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Rose Kern, tajnica Cecila Subel, 1107 East 68th Street, blagajničarka Frances Zgonc, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Mary Zornick, Mary Hrovatin in Olga Russ, zastopnica za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za AJC na Recher Avenue Rose Kern, Frances Zgonc in Antoinette Wichich, za Clevelandsko federacijo SNPJ Ivanka Shiffrer in Amalia Božcglav, za Farmo SNPJ Ivanka Shiffrer, za čitalnico SND Sofia Colarič. društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsaR prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"SV. ANE" št. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, Ohio, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, , zapisnikarica Angela Virant, nadzornice; Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hof-fert, reditelj ica Mary Pristov, voditeljica mladinskega oddelka Ste-phania Kasorog.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"SVOBODA" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Theresa Gorjanc, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Avenue, KE 1-7492, zapisnikarica Leopoldine Vozel, nadzorni odbor; Mary Ka-frle. Rose Slejko in Anna Zaic.
Seje se vrše vsak drugi petek 'v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Road.
'SVOB. SLOVENKE" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 East 225th Street, tel. RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 155 E. 220 St. Street, zapisnikarica Albina Brai-dič, nadzornice: Albina Braidich, Lhzabeth Bela j in Rose Aldep. Zastopnica za Klub društev SND Helen Mikuš; za čitalnico SND Mary Somrak.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Pričetek ob 8. uri zvečer.
SLOV. NAR. DOM.
St. Clair Ave.
Predsednik Frank Plut, podpredsednik William Wapotich, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, iUipisnikarica Josephine Pe-'rič, nadzorni odbor: Josc ihine Ea-krajšc'k, Jus;^hine Stwan, A.iton Frank Eler.sic in An;^v Turkma.); Gospodarski c.ibor: F.-ank Wirant, Joscp-' Okotn., Ciiarles VertouK;;!k, Anthony Zakrajšek, Anci;/ Cham^ia, Fr"_ak česnik in Frpnk Маск: iianii-slniki: Joim Sraul;, pt,.]; re isedntk-l4ovak, tajnik; Janko N. Rowii, bla.-ajnik; Joseph F. Fiiolf," zapisnikar.
S<;,ic direktorija se vršijo vsak di"ugi torek v mesecu v starem poslopju SND. soba št. 4.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Louis Pike, podpredsednik P'rank Kramer, tajnik in blagajnik. Eddie Pozoinik, 1571^ Waterlo Road, IV 1-2561, zopisni-kar Harry Cernelich, nadzorniki: Victor brankar, Wm. Kazen in Anton Antonin.
Scje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu .na Holmes Ave.
"v boj" št. 53 snpj
Predsednik John šorc, podpred-?r ri Anton Sadar ml., tajnik Jos. ^ • ■Dw'n, 16122 Huntmere Avenue, IV 1-66П2, blagajnik John Zaic, zapisnikar Frank česen, nadzorniki: Frank Dacar, John Filipič iu Anton Brončič, zastopnika za Clevelandsko federacijo SNPJ Matt Pctrovich in Marian Bashel, direktor mladine, Henry Penko.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ub 9.30 uri dopoldne v Slov. del. domu na Waterloo Road.
"WASHINGTON" št 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle podpredsednik John Zaic, tajnica Anna Vadnal, 15815 Arcade Avenue, IV 1-3919 odbor: Frank Moro. Mary Božič in zastopnica za farmo SNPJ Antonia Tomle.
Seje se vršijo vsako drwgo sredo v mesecu ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Road.
. "WATERLOCy CAMP" št. 281 WOW
Predsednik Frank Fende, podpredsednik Daniel Murn, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, reditelj Daniel Murn, nadzorniki: Frank Stupar, John Azman in John Rozance.
Seje se vršijo vsak drugI četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road. Asesment se pobira pred sejo, ob 7.15 zvečer.
"WATERLOO GROVE''St. 110 WC
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Jennie Podborsek, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 East 173rd Street, KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomašič, duhovna voditeljica Mary Benda; nadzornici; lary eraj in Mary Rogell.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD. Waterloo Road.
"zarja"
Predsednik Leo Poljšak, podpredsednica Josephine Turkman, tajnica Sally Mcintosh (Strumbel), blagajnik John Krebel. nadzorniki: Fi-ank Elersich. Frank Kokal in Albert Fatur.
Pevske vaje se vršijo vsak četrtek v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"ZDRUŽENI BRATJE" St. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 East p4th Street ip 1-5773, zapisal-John Kikol, nadzorniki: John Kikol, John Zaman in John Kre-bely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov del. domu na Waterloo Road.
ženski odsek farme s.n.p.j.
Predscdtiica Antonia Tomle, pod-p...„клЛдиеа Jo£;:p';ine Vesel, tal-Mary Zaman, F:i4t 228th Street, IV 1-4871 -Vipisnikarica V%i Poljšak, nadzor-ril oi-loor: Jounie Leskovec, Mai'v Stcr in Mary Bozioh.
Seje se vršijo po potrebi ter je deltam objavljen v Časopisu.
Zastopniki "Enakopravnosti"
■	o
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RBNKO
lOlG EAST 76ih STREET UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
mUN St£@LAJ
17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
rEANK ЕШЕШ
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
Aided hfVoi^s- Hmss-f Medkal Scs&nilsfs
Sf^dy New eludes to Mystery of Coroncrry Dlscose
The layman who seeks a simple explanation of "heart attack" can bosl begin by visualizing a water pipe in the br.sement of his own home. Over the years, lime accumulates inside the pipe, narrowing and rougheviinn its bore until the floW oi v.-r.tor j;: reduced to a mere trickle. Then one day a deposit of lime is detached and wedged within the narrow passageway, blocking the channel,and further reducing the flow of water.
While this analogy is far from perfect, it does afford a reasonably accurate idea of what happens in a heart attack: A blood clot clogs a coronary artery that has been roughened and narrowed by the long-term build-up .of a fatty substance called cholesterol just beneath the inner lining of the blood vessels, denying to a portion of the heart muscle its all-important quota of oxygenated blood. This is called atherosclerosis, more commonly known as "hardening of the arteries," which is the most usual and most serious form of arteriosclerosis.
Minor or major damage to a
Eortion of the heart muscle may e the result. If the area involved is large or strategically located, death may shortly or promptly ensue. This is the infamous attack of "coronary occlusion with myocardial infarction," more commonly known as a heart attack. There is no more common cause of death in man today. It is the most serious challenge of medicine.
Available evidence indicates
that the process just described begins to affect males shortly after adult life is reached, increasing steadily and rapidly with еасП decade of life, but at diiTer-ent rates in different men. It is sufficiently advanced in some men under 40 to produce heart attacks. It is probably the most common cause of death in males during Jjoth the sixth and seventh decades. With women the picture is somewhat different.
Research has shown that during woman's child-bearing years this disease of the arteries is either absent or of mild degree. This fact may be related to the presence in her body of an abundant quantity of one of the female hormones called estrogens. Many women begin to show evidence of atherosclerosis after the age- of 50. but they do not commonly exhibit evidence ef advanced coronary heart disease until the age of sixty or thereafter, when they are affected just about as often as men.
The enigma of atherosclerosis is bemg intensively studied, and many promising clues have been found and are being pursued. Why is it that countries where tha diet .is low in fat, notably China, have a low incidence of coronary disease? Why was thp same true in England and other European countries during the war years, when fats were scarce? What roles do the hormones play?
Meanwhile, much is known about the care and tieatraent of coronary artery disease. The clini-
cal symptoms are clearly known and the fundamentals of treatment arc being widely applied. The problem is how to prevent the atherosclerotic process which leads to heart attack, and often to repeated attacks until a fatal one occurs.
Great and significant advances in diagnosis have been made. Through the electrocardiogram, physicians can now find evidence of relatively mild and clinically unrecognizable attacks that have occurred. Treatment has also improved, with the result that many lives have been prolonged through application of presently available knowledge. Anticoagulant drugs, which interfere with clotting of blood and minimize the tendency of blood clots to develop, are being widely studied.
As has been the case since the dawn of recorded history—and be it remembered that 4000-year-old Egyptian mummies show unmistakable evidences of atherosclerosis—nature is still a great healer. In most cases, victims of heart attack recover to lead reasonably normal lives—often without changing jobs.
The research-support program of the American Heart Association and its afniiate.4, made possible by your support of the Heart Fund, hfis as a leading objective the discovery of the basic causes of atherosclerosis. Once the causes are identified, the chances of effecting cures or even of prevent-,ing the disease will be substantially advanced.
BTRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(nadaljevanje)
"Ne zavedate se resnosti dogodkov. Ce bi se zavedali, ne bi tako govorili. Svetujem Vam, ostanite v Admontu vsaj do konjiškega tabora! Tlačani sq ga sklicali za binkošti, mi ga bomo vodili. Do tedaj se pa razmere še ne bodo zboljšale!"
"To je torej diplomatska naloga?"
"Razklati tlačane, preden pridejo v Konjice! Potem bomo obračunali!"
Škof Rawber se je nasmehnil, smešno se mu je zdelo vse to prizadevanje v kardinalovih rokah.
"Vidim, da imate zmago v pesti," je dejal, "samo, da ne bo nikomur prinesla posebne slave!"
"Slave ne, zato pa koristi!" je pojasnil kardinal. "Vsem, tudi vam, eminenca!"
"Jaz bi drugače nastopil!" je zavrnil Rawber.
"Jaz tudi, če bi imel zbrano vojaštvo! Sicer pa, da govorimo odkrito, ali ni bolje, če tlačane razženemo z besedo in obljubami, da jih ne bo treba z orožj-jem?"
"Če bi ne bil videl, da je samostan poln vojaštva, bi mislil, da govorite resno!" je dejal škof.
Razgovor je prekinil ponižen redovnik, ki je naznanil prihod gospoda Joerga Herberstaina,
"Pripeljite ga sem!" je ukazal kardinal. "Kjer končam jaz," je dejal Rawber ju, "bo začel on! Bilo jih je več, ki so se ponujali, tudi deželni glavar Dietrichstain, pa ta ima dovolj oblasti v rokah."
"Neslo b - Ч nič se ne tvega," je menil škof. se ne bi poganjal za tak por ^
Gospod Herbersta'" •''Utonil vojaško, postaven in se - "iv^-sten. Kardinal ga ie povabil, sede, ter ga vprašal, kako se je odločil.
"Kdo bo pomišljal, če gre za vladarja?" je izjavil gospod Her-berstain. "Stoletja služi plemstvo zvesto in vdano cesarju in njegovi visoki hiši, z možato, pošteno roko ga je vedno branilo, ali naj ga danes teapusti? Kdor koli vidi n jegovo stisko, kdor koli čuti zanj, mora storiti svojo dolžnost na prvi klic. Le v čast mi je, če morem ponuditi svoje moči vzvišenemu vladarju. Zato jih polagam v vaše roke, eminenca, z zagotovilom neomejene vdanosti in pokorščine najvišjim ukazom."
Gospod Herberstain se je poklonil in sedel.
"Dobro," je odgovoril kardinal suho; "ne gre le za vladarja, gre tudi za plemstvo in.za ves obstoječi red. Pooblaščen sem sicer, da vas imenujem za poveljnika vseh čet, ki naj pomirijo vstajo, a ne maram storiti tega brez plemstva. To ima zadnjo besedo. Vendar bodite brez skrbi, plemstvo je za vas! Tudi sem pooblaščen, da ukažem vojaštvu, naj se zbira v Ljubljani, v Slovenj-Gradcu in v Mariboru. Ne to ne ono ni danes več mo-
goče. Zato pa boste dobili od mene obširna pooblastila in tudi nekaj sredstev, kakor hitro vas bo plemstvo izbralo. Začnite s pripravami takoj, bre? vsakega odloga!"
"Kaj pa zbor v Konjicah?" je omenil škof Rawber.
"Boste imeli dotlej dovolj čet?" je vprašal kardinal gospoda Herberstaina.
"Do srede junija bom pripravljen."
"Ogenj se utegne dotlej strahovito razširiti," je menil Lang.
"Takrat ga bom ukrotil, jamčim z vojaško besedo."
"Morda bodo dotlej obljube razgnale tlačane," je omenil Rawber nedolžno.
"Morda," je dejal kardinal prav tako preprosto; "le to mi povejte, ali ste se odločili, kje počakate, da vidite učinek, tu v Admontu ali v Gornjem gradu?"
"Kako bi odklanjal vašo gostoljubnost? Ali je to mogoče"
Kardinal se je nasmehnil, zadržano, napol.
"Vsekakor je bolj diplomatič-no, če ostanete pri nas! Mislim, da se boste še prepričali, kako težke so danes stvari!"
"Samo, če sem tukaj varen!" se je šalil škof.
"Gospod Herberstain nam je ponudil svoje moči!" je dejal kardinal. "Upam pa, da imate tudi še svojih!"
"Ne želim si lavorik v vojni s tlačani," je dejal Rawber, "pre-poceni bodo!"
Gospod Herberstain ga je pogledal, omalovaževanje ga je zbodlo.
"Marsikateri samostan je že zgorel," je dejal, 'in marsikateri grajski duhovnik je bil zasramo-van in mučen. Kakor vladar, je tudi cerkev v nevarnosti pred nevarno sodrgo. Le meč bo maščeval grehe nad božjimi služabniki in služabnicami, le meč bo spet opral onečaščeni križ!"
"Le glejte, da ga prehudo ne boste prali s krvjo," je dejal škof, "kot vojak vam to pravim! Mislim, da se imata še marsikaj pomeniti, zato vaju ne bom motil."
Vstal je, velik in ponosen, ter je odšel na dvorišče, kjer je poiskal samostanskega gozdarja, da bi se ž njim dogovoril zaradi lova. Ze dolgo je želel na divje koze v gore nad Admontom.
Kardinal in Herbstain sta se sama posvetovala do večera.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY and MEAT MARKET with or without building. Hot water heat. Owner will sacrifice for $20,000 with building.
5252 Artesian HEmlock 4-8970
15
Dolge mesece se Gorjan nikjer ni čutil varnega, čeprav je bilo povsod vse tiho. Zdaj, ko se je ves red zrušil, ko je vrelo vse-čez, ko so od vseh strani preža-le nevarnosti, zdaj se je upal sredi noči brez orožja kamor koli. Nikdar v življenju ni tako občutil, kaj je svoboda, čeprav so se povsod dvigala oborožena krdela. Bilo mu je, kakor da ga varuje vse to ljudstvo, ki vstaja.
Poleg občutka popolne varnosti ga je prevzela zavest, kakor nikdar poprej, da vrejo vsi ti ne-
DELO DOBIJO MOŠKI
BRUSAČ (GRINDER)
Notranji -L Zunanji Universal Zglaste se pri
ERICKSON TOOL CO. E. 28rd & HAMILTON AVE.
Vprašajte za MR. STEINER
Oglašajte v - • • Enakopravnosti
šteti tokovi skozi njegove roke. Dokler so sile čakale, je bilo lahko: vsa mreža se je stekala k njemu, držal jo je v pesti in uravnal. Zdaj, ko so se začeli udirati ogromni plazovi, je bilo delo vsako uro težje. Krdela so rasla iz tal in ž njimi nova vprašanja, kako naj se oborože, prehranijo, vodijo in kam naj udarijo. Komaj je skušal Gorjan kje kaj urediti, že ga je klicalo drugam. Dan in noč je bil na poti, mnogokdaj brez hrane in počitka. Zavedal se je moči, da je nasilni-kom presekal pot. Zdaj so ovire padale, čutil je, da more mnogo, da sme—vse.
Desna roka pri delu mu je bil Lemut. Ko sta prijezdila v Mirno, sta se hitro prepričala, da so se duhovi ločili. Slišati sta morala očitke, da voditelji kmeta le slepe in da ga zadržujejo, ko bi bilo treba udariti. Kar prihaja iz mest, od ljudi, ki jih nihče ne pozna in ki ne poznajo kmeta, ne more biti dobro. Pravi kmečki možje naj vodijo boj, drugim naj tlačan ne zaupa. Zdaj naj ukazuje kmet sam in nihče drugi. Le to ga bo rešilo.
"Od kod ta veter?' je vprašal Gorjan in stisnil pest.
V Mirenski dolini so bili agi-torji, ki niso imeli težavnega dela. Brezobzirno so udarjali po gospodi in po onih, ki so doslej vodili kmeta. V Mokronogu so odkrito pozivali ljudi, naj brez oklevanja napadejo grad. Ko so jih grajski hlapci pognali z orožjem iz trga, se je bliskoma raz-
širil glas o njih na vse strani. Ta izgon jim je mahoma pridobil zaupanje.
"Dogovorjena igra!" je ugotovil Gorjan in naglo zbral nekaj zvestih mož, ki so zdirjali proti Št. Janžu. Agitatorjev niso "več našli, a sledovi so se zgostili. Velij, zastaven hrust je bil tudi tu, z možatim nastopom si je hitro pridobil ljudi. Znaki so govorili, da bi mogel biti Mustar, veljak iz Soteske.
Plačanec! je kipelo v Gorjanu, ki je ukazal takoj pognati pioti Boštjanu. Prišli so prepozno, sled je tu izginila. Nihče ni vedel, kam so krenile nočne ptice, k Sotli ali k Savinji. Gorjan je poslal sle proti Brežicam, sam pa je krenil v spremstvu boštjan-skih mladeničev ob Savinji navzgor.
Mrak je legal, pot proti Radečam je bila slaba, težko prehodna zaradi grmovja in drevja. Polje, gozd in reka so se spajali vedno tesneje v temnih progah, od nekod iz daljave je vetrič prinašal glas večernega zvona.
V goščavi je nenadno odjeknil strel, počil je še drugi, Gorjanov konj se je zrušil in jezdec ž njim. Tovariši so se vrgli na tla, v zmedi je mislil vsak le nase.
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite na) boljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamče.no ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG ГО.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Lodl Mandel, Ph. G.. Ph. C.
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
A. GRBINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Term Bar Association' Sometimes Misunderstood
An elderly lady approached the stamp window at the postoffico, and asked for fifteen three cent stamps. The clerk sold her the commemorative stamps of the American Bar Association. Within a few minutes the lady was back, angrily slapped the stamps on the counter and demanded that they be exchanged for other stamps. Said the lady: "I'm a^in drinkin' and I ain't planning to advertise no bars on letters I mail out."
As Herb Shriner would say, "It's possible!"
The fact is many persons do not know what a a bar association is, and a few, like the lady prohibitionist, think it has some relationship to beverages.
"Bar association" means an organization of men who are authorized to plead before the bar of justice. We know these men as lawyers, and so, a bar association is a lawyers' association.
Unlike many organizations, the bar association is not a trade group formed to aid the members increase their profit. Instead, it is professional society which aims to serve the public.
In fact, the first bar associations were formed in order to do just that, by improving standards of legal education and admission to the practice of law.
Dean Emeritus Roscoe Pound of Harvard Law School says, "It is the bar association, not the individual lawyer, that can maintain high educational standards insuring a learned profession, that can maintain high standards of character as a prerequisite of admission to practice, that can formulate and maintain high standards of ethical conduct in relations both with clients and with courts."
In spite of these standards, an occasional "bad apple'' gets through and sometimes practices law for many years before breaching his oath as an attorney. But when he does, the bar association is still on hand to protect the public, through its legal ethics, or "grievance" committees.
When there is a report of unethical conduct on the part of an attorney, local and state bar ethics committees investigate. If the evidence indicates a violation, the committee goes to court to request that the privilege of practicing law be withdrawn from the offender.
This committee usually functions quietly because, all too often, lawyers are falsely charged with unethical action by persons who do not understand the legal procedures established by state law.
If such an accused lawyer is found to be innocent, he does not deserve to have been pilloried by a public investigation. If he IS guilty, the punishment may range from a warning to loss of his right to practice; he may even go to jail.
In addition to the constant stioiggle for high professional standards, bar associations also try to protect the public from the effects of bad advice given, often without charge, by well-meaning but misinformed persons. This is called "unauthorized practice of law" and is a crime in most states.
Other bar association services include legal aid societies for persons who cannot afford to pay for such services and American citizenship activity by which the associations seek to make Americans conscious of the benefits of constitutional government under law and their responsibility to maintain it.
The bar associations also seek improvements in national, state and local laws in order to improve the administration of justice.
The Ohio State Bar Association has prepared four pamphlets for public distribution, entitled: "Points to Remember When You Buy A Home", "What To Do in Case of An Automobile Accident", "Your Lawyer—What He Means to You", and "Do You Need a Will." These pamphlets give general information important to every citizen. Copies may be obtained by writing to the Ohio State Bar Association, State House Annex, Columbus 15, Ohio.
This year, the Ohio State Bar Association, which is observing its 76th anniversary, had a "judicial reform" program before the state le^s-lature. The association believes the program will tend to improve the calibre of the bench (judges) in Ohio. Many other laws or improvements in law, including a new Corporation Law, have been passed by the state legislature at the suggestion of the Ohio State Bar Association.
In November the voters will be asked to approve one of the judicial reform proposals, a constitutional amendment to remove the prohibition agrainst increase or decrease in judges' salaries.
"Matija, si ranjen?" je poklical Lemut zaskrbljen.
Gorjan se je vzravnal.
"Ne bodo me ustavili!" je dejal togoten in skušal vstati. A ko se je oprl na levo nogo, je klecnil zaradi bolečine. Bil je ranjen, začutil je topolto krvi, curljajoče iz rane, čutil je, kako se mu je lepila po koži.
"To so tisti, ki so šli po dolini," je menil Lemut in ukazal preiskati okolico. Stopil je h Gorjanu. Drobec svinca, ki ga je dobil konj pol prgišča v prsi, je prebil jezdecu meso v stegnu. Rana ni bila težka, Lemut jo je povezal, napadalcu se naklep ni posrečil.
Hoteli so poiskati voz, a Gorjan se je uprl. Pomagali so mu na konja, in kakor je bila ježa naporna, so še pred polnočjo prispeli v Radeče.
"Samo razbojniki strežejo človeku sredi ceste po življenju,"
HIŠE NAPRODAJ
LEPA HIŠA "RANCH" TIPA
Velika sprejemnica; ognjišče na drva, obednica, lepa, moderna kuhinja z vdelano pečjo; klet, cenena kurjava za gretje. Pritrjena garaža; lota 100 čevljev. Cena samo $20,900.
Privlačen bungalow s 41/2 sobami; pritrjena garaža; od Lake Shore Blvd. v Willougbhy, Ohio. Cena samo $15,000.
Dohodek donašajoča hiša za 2 družini; 5 in 5 sob, blizu Fisher Body Co. Samo $13,800.
V fari sv. Jožefa—za 2 družini, po 5 in 5 sob; gorkota na plin, garaža za 2 avta. Se želi resno prodati. Cena $17,000.
Za podrobnosti za te in druge hiše, nove in stare v dobrem stanju, se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
je kipel Gorjan, ki se mu je gnusi! tak boj. Dasi ni bilo dokazov o Mustarju, vendar je bil Matija prepričan, da je tudi to njegovo delo.
Lemut je pridržal spremljevalce v Radečah in je pripeljal od nekod ranocelnika. Gorjan ni smel dalje, če je hotel, da se mu noga zazdravi. Poiskali so pisarja in nadaljevali z vso naglico priprave za veliki kmečki zbor v Konjicah. Kmalu so odhajali sli na vse strani in raznašali sporočila v najbolj oddaljene kraje. Gorjanova jeza je naraščala, zahrbtnim sovražnikom je odgovarjal s podvojenim, potrojenim delom.
Od dneva, ko je gora krivic segla do neba in je ljudstvo vstalo proti njim, je preživljal Gorjan dogodke, ki so se drevili kakor vihar. Sredi teh dogodkov je bil vendar spomin na očeta ves živ. Vstajal je dan za dnem pred njim, spremljal ga je na poti in podžigal pri delu. V nemirnih nočeh se je vračal, tajno sta se oče in sin sestajala.
dogovarjala sta se in potem sta po skritih poteh bežala, bežala .. . Oče je živel, spet je bU prost, le nekam daleč je moral.
"Posrečilo se je!" je dejal sin ponosno in se ozrl vanj.
"Vidim, Gorjan si!" je vrnil oče, ki so mu sijale oči.
A nato je padel udarec; Matija je odprl oči, resnica je strmela vanje, sen je prešel. Očeta ni bilo več, s krvjo je v zemljo z?pi* sal svoj odhod. V takih dneh j® bil Gorjan mračen in trpek in J® v delu skušal utopiti svojo bolečino. Oče ni doživel velikega dokaza, da mu je sin zvest, da 3® kri njegove krvi.
Dasi je nasprotnikom spodletel naklep, ki naj bi zmedel kmete, niso držali križem rok. Km^' lu je sel iz Ljubljan prinesel n"' vico, da so neznanci ponoči zajeli Majdo z otrokom ter ju od' vedli. Vse se je zgodilo tako na* glo, da je izginila vsaka sled z® njimi. Namen je bil prozoren: kdor je imel v rokah otroka, hotel imeti tudi očeta v obl)' sti.
(Dalje prihodnjič)
Vloge
napravljene do 16. aprila dobijo obresti od 1. aprila
OBRESTI NA PRIHRANKE
CLAIR АЛ/INGS
813 E. 185 St.
IV. 1-7800
TWO LOCATIONS
& LOAN CO. 6235 St. Clair Ave.
HE. 1.5670

What every ^ young working girl
should know#
.HE young woman who works today does a pretty good job of taking care of herself. She may have trouble balancing her bank statement—but she knows how to stretch a pay check. She may be vague about figures of the National Debt-but she knows how to keep herself out of the red.
That's why so many working girls are investing in Savings Bonds on, the Payroll Savings Plan. They know that it's the simplest, surest way to save—the easiest way for most of us to make our fondest dreams come true. Once you tell your pay office how much you want to save each payday,
you relax and know that everything is being taken care of. Your money will go regularly into U. S. Series E Savings Bonds.
And a little money set aside every payday soon grows into big savings,
•»Notice to all working girls:
It's smart to marry a millionaire, as every woman knows. But until he comes along, it makes good sense to invest your hard-earned dollars in Bonds on the Payroll Sa,vings Plan. Then a lot of good things will come your way.
So start investing today in Savings Bonds —either <m the Payroll Savings Plan where yoti v}ork or regularly where you bank.
For the big things in your life - be ready with TJ. 8. Savings Bonds
Tl^V.S. Gowmment doot not for this advertising. The Treasarj Department for their patriotic donation, the Advertising CouneU <md
ENAKOPRAVNOST