LUt so koris«! da la y. •k««* l|u4otva. Dol »v o« oo op ro vlèanl do kar productra|o Thla p*por I« d* votad •o tho Intoroota of fko working oUm Work-oro oro on ti t lad to oll who» thoy product. ŠTEV. (NO.) 456. Kb Mr »4 m nmi4-«ími aau«r. Dm. i. ittf, •• »m »mi «m» n», tant m t1 tir iti »t Oktavo III. ihm »k« ak W Om|nm 1 umik IÜ PBN: 4001 V. II. «V., Gfeltt|t, "Delavci vseh dežela, združite se!" ti PAZITE1 na Stovilko v okl«pa|u ki ao naha|a pola* vt-Aogo naslova. prilepi)*, noga itmltli no ovitku. Ako '(457) |o ttavilka . . tadat vam a prihodnjo Številko naaoga liata po-»•<■• naročnina. Prooi-mo ponovilo |o tako). SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 6. JUNIJA, (JUNE) 1916. LETO (VOL.) XL PARADE KAPITALIZMA. NA OLTAR DOMOVINE. Menda še nikdar tli Amerika toliko paradirala kolikor sedaj. In to je pravzaprav dobra reč, vsaj za čevljarje; kajti na trdnem tlaku nevvjorške Fifth Avenue in chicaske Michigan Avenue se potrga pre-eej poplatov in pohodi nuiogo |>eta, če Mmares" po stotisoč in dve-stotisoč ljudi od jutra do večera okrog. In ljude postanejo lačni, pa iuiajo Iuiieh ioomi svojo k»:očijo. He holj postanejo žejni; zato j«' ob takih prilikah zlasti proti večeru na tisoče ljudi 'navdušenih", seveda patriotično navdušenih. Kdor ima saloon, se mora ogrevati za take domoljubne demonstracije; od nikogar se ne more pričakovati, da bi bil sovražnik svojih lastnih interesov. Paradira se po Zedinjenih državah; v New Yorku, Chicagi, St. Loidsu, Duluthu — polagoma pridejo nemara tudi kempe neznanih imen na vrsto, Paradira se sijajno, viharno, eutuziastično. Zastave vihrajo, celi gozdovi zastav. Bande igrajo, bobna nje pretresa zrak, piščalke evilijo, otroci v vozičkih jokajo. V gneči sune koščen komolec enega v rebra, drugemu stopi deheluhar s slonovo nogo na kurje oko; enemu izgine ura, drugemu denarnica iz žepa. Nekaterim postane slabo od vročine, drugi oniedle od utrujenosti. Vse ty gre na oltar domovine. In denar za zastave in zastavice, stroški, spojeni s tako prireditvijo — vse gre na oltar domovine. Železniške družbe, ki prirejajo posebne vlake za jiarade, ne mislijo na dobiček, ampak le na domovino. In fahrikantom pušk/ bajonetov, razstrelilnih snovi, karteč, granat, kauonov, bomb nc gredo po glavi profit i, ampak le domovina. Kdo se upa sumiti, da tiče za temi paradami kapitalistični interesi in da identificirajo «nagnati domovino s svojimi blagajnami? Niste li videli njihove požrtvovalnosti? Kaj niso dali v soboto svojim delavcem pol prostega dneva, le da so sc tnogli udeležiti parade! Da so se mogli in smeli udeležiti te velikanske uprizoritve, največje, kar jih je doslej videlo velemesto ob michiganskem jezeru. Kajti nikomur naj ne pride na misel ,da so delavci morali marširati. To je bila njih svobodna patriotična volja; da bi bili v pondeljek, proletarci iz nekaterih podjetij lahko kar ostali doma, če ne bi bili šli v soboto marširat, to bi bila le posledica njih svobodne volje. Nihče nc sme torej reči, da so bili prisiljeni na demonstracijo. Kako bi se tudi moglo komu kaj takega sanjati! Za navadne delavce je bila vendar udeležba pri paradi nezaslišana čast, ki jih nc doleti vsak dan. Med amnierji so bili največji chicaški miljoiiarji, j lastniki tovarn, veletrgovin in mesnic, vsa kapitalistična aristokracija, j hi proininentni finančni baroni s svojimi damami, ljudje, ki so sc celo naučili^ kdaj sc obleče frak in kdaj smoking, so — neverjetno, pa vendar resnično! — korakali peš, per pedes apostolorum. kakor cestni pometači. Niste li ginjeni ob toliki požrtvovalnosti, ob tolikem samozatajevanju^ Seveda so moral^bit^cesjni pometači po končanem dirindaju zadovoljni, če so se smeli na cestni železnici ol»esiti z« jermen in plesati neprostovoljen tango do doma, medtem ko so čakali na dolarske barone ob bližnjih vogalih avtomobili. ^ Ali treba je pomisliti, da je cestni pometač itak vedno na nogah, moderni Krezus pa komaj Se ve, čemu je dal Bog človeku dvoje čepet. Njegov patriotizem mora biti torej neprecenljiv, da gre pet ali šest blokov daleč, tam, kjer stoje fotografi, peš po Michigan Avenue. Klanjajnio sc njihovemu patriotizmu! ČE BI BILO RESNO \ t inent za takosvan» demokracijo te dežele. Da se spravijo mase na Ponosni «smo na ameriško kulturo. Ali kljub do vrhunca razviti noge, ni treba obširnega znanja, visoke duhovitosti, velikih idej, moč- znanosti imauio še trume ljudi, ki ne znajo podpisali svojega imena nih argumentov, ki prepričujejo skeptike; nekoliko režiserske rutine in prečitati ^aslova kakšne knjige. Vsa veda, tudi najenostavnejša, je treba, pa gre vse. Keklama. Oglašaj'se! — to je glavno pravilo, jc tem ljudem /ap ta. Nobenega časopisa ne morejo vzeti v roke, Vseeno je pa bolje, da ni Amerika —- vsaj za enkrat — v resni Oglašaj se tako, da te morajo ljudje slišati, pa sc bodo ustavljali; in vse knjižnice so zanje brez pomena, in če je kaj resnice v besedi, da vojni nevarnosti. Kako bi bilo, če bi sc jutri res izvršila tista liiva- ¿e jjm pokažeš pajace, če uprizoriš cirkus, če jim o pojiš oči in ušesa, je znanje moč, tedaj imamo v Zedinjenih državah na tisoče duševno zija, ki so jo znali romantični pripovedovalci slikati z ncprckosljivo tj botio sledili kakor ovce koštrunu, ne da bi prišlo komu na um brezmoonih ljudi. fantazijo, je uganka, katere sc naj nihče ne poloti, da bi jo reševal, vprašati, kam jih vodiš. Kako smo pripravljeni za bo j proti neznanju? Par miljonov Po chicaškcni notranjem mestu paradirati je nekoliko utrudljivo; ali dejali bi vendar, da jc med tem in med izkušnjami na resničnem bojišču precej razlike/ In kolik«» jih jc med patriotičnimi demonstranti, ki bi hoteli v resnem slučaju'praktično spoznati te diference, je vprašanje brez zanesljivega odgovora. Ko se jc Amerika bojevala za svojo neodvisnost in imela pred sabo cilj, ki je bil vreden boja, so imeli idealj vendar tako malo moči, da ni mogel Washington skoraj nikdar dobiti toliko vojakov, kolikor jili jc bilo treba. In v civilni vojni so bili križi s prostovoljci kljub visokemu smotru taki, da je bil« včasi «bupati nad zuiago protisuženj-ckih držav. Na Michigan Avenuc ne žvižgaj^ krogle; na bojiščih je pa take muzike baje še preveč za ušesa. ČESA JE MANJKALO Parada v Chicagi je bila velika. Nekoliko je bila sicer iiiiirtno povečana na ta način, da so korakale vrste v velikih razdaljah. Zato je potrebovalo stoštirideset tisoč ljudi tukaj več časa za svoj obhod, kakor leta 11*05. na Dunaju četrt miljona delavskih demonstrantov. Seveda je tudi stoštirideset tisoč ljudi veliko število. Niti za parado zoper suho nedeljo niso zbobnali take mase skupaj, in vendar je svoboda pijače tudi velika reč za suha Trla. Kljub temu bi bila sobotna parada la'sk<» še večja. Da se niso domislili! Oe bi bili vprašali nas, bi jim bili dali dober svet ,ki bi sc bil lahko izvršil brez posebnih težav. Med aranžerji manifestacije ji bil tudi mister Aruiour, glaso-viti mesar, oziroma lastnik veleklavnice. Kako bi sc bil obhod povečal in kako slikovit bi bil postal, če bi bil Mr. Armour prignal še svoje vole na parado! Dasi nimamo izkušenj z živinsko kupčijo, vendar mislimo, da ne bi bita povzročala stvar prevelikih težav, te (so se dale dvonožne množice prignati brez upora, bi bili gotovo tudi četveronožni voli ubogali. Kvečjemu bi bili nekoliko mukali; to bi bilo obogatilo godbo z zanimivimi eksotičnimi notami, ki bi bile bojni glasbi posebno primerne. Vrhu vsega bi pa bila taka goveja skupina še izredno značilna. Vol ima rogove; demonstriral bi torej z orožjem. Cilj kravjega sina je klavnica; s svojo navzočnostjo bi bil plastično demonstriral, za kaj se paradira. Vol gre pod kladivo, ne da bi vedel, čemu in zakaj; njegova udeležba v paradi bi živo naglašala razumnost militarizma. Le v eni točki sc stvar ne vjema popolnoma. Volovsko meso prihaja iz klavnice v lonec in na mizo; njegova smrt ima vendar nekaj pomena. Vojaško meso ne more biti nič druzega kakor gnoj za zemljo. Niti glicerina ne dovolijo delati iz njega; vsaj te sentimentalnosti sc Se ni moglo otresti naše stoletje. Ali na take majhne razlike se ni ozirati. Če vzamemo vse v celoti, je obžalovati, da niso prignali četveronožnih volov na parado. USPEH REŽIJE Lahko bi bilo govoriti, če bi ljudje vsaj vedeli, zakaj in čemu paradirajo. Nevednost, s katero slede mase v Ameriki vsakemu klicu, če le prihaja od kakšnih "odličnjakov", je najlalostnejši mo- pripravljcui za hoj proti neznanju: l'ar milj» Sobotna parada v Chicagi ni uspeli ideje, ampak uspeh režije, dolarjev ne igra v gospodarstvu velike Amerike skoraj nobene vloge. Kajpada jc ta umetnost olajšana, ker razpolaga z vsemi potrebnimi ali če zahteva vladni tajnik nekaj denarja za šole po deželi, tedaj mil sredstvi. Kapitalistično časopisje razume «d» takih prilikah vedno ponujajo — petindvajset tisoč dolarjev, znesek, ki ne zadostuje niti svojo nalogo; s tem, da dela reklamo za parado, jo dpla zase. In za zgradbo ene kasarne. kako bi sploh odreklo svojo upmoč tistim, ki mu polnijo jasle? Med siroiiiašnejSiiu prebivalstvom, zlasti po mestih in industrij- Za parado so se izrekli tudi vsi «ficielui faktorji, in tudi v demo- skih krajih razsajajo bolezni; jetika, ta proletarska bolezen peha kratični ameriški republiki je vpliv uradnih elementov dovolj velik, leto za letina na stotisoče v prezgodnji grob. Industrijske bolezni tla «H jc vpoštevati. Kako naj se txl mestne hiše odvisni mestni strupe življenje neštetih delavcev, ker nimamo zakonov, ki bi varo-' uslužbenci odtegnejo demonstraciji, za katero si> je izrekel župan in vali tovarniške tlačanc strupov, tisti zakoni ,kar jih imamo, se pa ne ves njegov Stalit Kakor oficielni, takt» je v mnogih ¡¿lučajih absoluten izvajajo. <)trt»ci proletariata umirajo, preden zvedo, kaj je življe-podjetniški vpliv in zat« s« niarširale v paradi cele trume plinarni-;njc. In nikakor nismo pripravljeni za boj zoper to nepotrebno uuiira-ških, elektrarniških in drugih delavcev, ki so smeli mahati z zasta- njr> Zoper invazije tisočerih kužnih, morilnih snovi velja načelo vami, le tla so si jih morali sami kupiti. non resistance". Za ljudsko zdravstvo, za to veliko in važno nalogo Taka parada .seveda tudi nekaj velja; a če darujejo kapitalisti modeme družbe, ni ne denarja, nc organizacije, nc zadostnega denar, zahtevajo sicer, tla sc priznava njih "žrtev", na tihem jo pa orožji^ smatrajt» za dobro investicijo, ki jim prinese obresti. Kako se to uredi, M asa prebivalstva,-ki mora živeti od avojtga dela, je vkovaua v že vedo. . verige kapitalističnega izkoriSeevalnega sistema. Iz stwialne ječe Ce je pa denar na dlani, je insecnaeija lahka reč. Akt» nimajo ,,jmH 1(,j družbi nobenega izhoda. Skrb za prihodnji dan je vs-itv lranžcrji sami dovolj soli, dobe režiserje za denar. Sobotna parada danji gost v delavski hiši. Plača premajhna, življcnskc potrebščine jc torej ob sodelovanju kapitalistov, civilnih in vojaških uradov, ob predrage — to je večen problem, ki sesa kakor ogromna pijavka pritisku na uslužbence in delavce, ob bamumakeih bobnanju in — ¡telesne in duševne sile ljudstva. Moža davi skrb v. tovarni, ženo last but not least — ob naklonjenosti vremenskih božanstev morala jgri2e *fcrb prj ognjišču; in če obišče hišo še kakšna nesreča, kPpride imeti uspeh. Da je inarširalo st«trideset ali stoštirideset tisoč ljudi, je pravzaprav Se bolj razočaranje kakor presenečenje, kajti v mestu kakršno je Chicago, nc bi bilo nič ticniogočcga spraviti tudi tristotisoč ljudi lia nt»ge — kajpada če bi ti ljudje imeli voljo za demonstracijo. Ttxla kljub temu je res, tla jc bila velika paVada. Bil jc uspeh režije. OČE, ODPUSTI . . .! • <• Ali kaj je z idejo? No, ideja jc pač "Preparcdness" in "National Défense". Vsak boy scout ve, tla je bila parada prirejena za to. Mi pa pravimo, tla najmanje osem desetin demonstrantov prav nič ni vedelo, zakaj so paradirali. S takimi generalnimi besedami ni namreč nič povedano. Preparcdness j(» lahko izvrstna, pa jc tudi lahko hudobna reč»; National defensc sc lahko obrne na najplemeni« tejšo ali pa na zločinsko sfran. A kdo izmed a ran že rje v je povedal kaj natančnejšega o tem? Ktlo je razložil uamenT In — kdo jc vprašal zanj? vedno rada v poset, kjer je že drugih takih gostov dovolj, se izpre-nieni skrb v obup. Na mjljonc Ijndi ječi v teli razmerah. Beda jih pritiska kakor nočna mora in jim.jemlje vsak«p«lct. Ves narod je vklenjen in pred njegovim napredkom in razvojem so zaklen jena *vrata s sedmerimi zapahi. Kako sum pripravljeni za boj zoper socialno I »cd o, to največjo sovražnico naroda? . . . Tako, tla je izsesavali,je neovirano, da ne naleti izčrpavanje sil nikjer na odpor, tla ima sovražnica prosto polje in popolno svob«do. POTREBA PRIPRAVLJENOSTI. Treba bi bilo pripravljenosti, mnogo, mnogo pripravljene ,ti. Treba bi bilo «lirami»?, prave narodne obrambe. Ali kdo jc pri paradah v New Yorku, Chicagi, Springfield il. Salt Lake City i. t. ti. mislil na tako pripravljenost, na tako obrambo .' - Večina onih', ki so marširali, ni mislila nič. Kajti to, kar so To je najznačilnejše: Nihče ni vprašal. Ce bi znal vol človeško j morda imeli v glavi, je bilo nekaj meglenega, ne pa prepričanje in govoriti, bi najbrže vprašal, kaj hočejo ml njega, kadar ga ženejo v jasna zavest. Oni, ki so aranžirali te velike predstave, pa mislijo klavniški hlev. Demonstrant je niso vprašali, zakaj jfb ženejo na parado. šli so manifestirat za pripravljenost, pa sami niso vedeli za kakšno. V JCcdinjenih državah bi bilo pač treba mnogo priprav, za katere bi bilo vredno ne le demonstrirati in paradirati, ampak tudi delati. Mnogo bojev čaka Ameriko, za katere nimamo ne dovolj arzenalov, ne dovolj orožja, ne dovofj vojakov. Pregrešno zanemarjena je ta pripravljenost, ker bi morali bit ¡pravzaprav že 4 vsemi silami sredi boja; ne pa da šele propagiramo vojne priprave. nekaj popolnoma druzega. Oni zahtevajo militarizem. In mase so nevedoma demonstrirale za militarizem. Vse te priredbe imajo kapitalističen vir. Dovolj je, da (se prrvi• lajo imena onih, ki so n. pr. v Chicagi priredili parad«» in ji stali na čelu, pa je vse .pisno. Čim pa to vemo, nam mora biti razumljivo, i .i ••. nn Tnni.t» Jri i« nt/inal oh nionS utrn. ni, jc bila kakor dvanajstleten otrok in hodila jc z urnimi, drobnimi koraki, da ga je dohajala. . Okna čitalnice so bila žarko razsvetljena; odprta so še bila in veter je poigraval z za stori. Napotili so se po široki svetli veži in po stopnif ali navzgor; Tone je prijel Hanco za roko in jo jc vodil. Med durmi jih je sprejel suh, nemirno capljajoč in ves poten gospod v črni suknji, z l>elim šopkom na prsih ter jim je odkazal prostor čisto zadaj v dvorani. Sprednji prostori so bili odme-njeni za gospodo. Polagoma so prihajale ženske v kričečih oblekah, s perjem in rožami nakičeu klobuk na glavi, pahljačo v roki. Črni, capljajoči gospod jc capljal še bolj, priklanjal se je iu se nasmihal uslužno. "Tistega škrica tham bi zelo rad malo prijel zadaj za ovratnik, privzdignil ga nekoliko in stresel!" si je zaželel Tone in se je smehljal zadovoljno. "Kako bi pač pogledal?" Hanca se je ozirala po dvorani ; njene oči so iskale. Prišlo je gosposko oblečeno dekle, dolgo in suho, glavo nekoliko upognjeno, obraz pust iu jokav. "Tista ni!" je mislila Hanca. ^ Kmalu nato jc prišla debela, težko sopeča dama, dvoje gospodičen za njo. Obe-sta bili oblečeni enako, tudi v obraz sta si bili padobni. Hanca je videla, da so jima oči mirne in brez zla rn da se veselo smehljajo lepe ustnice. "In tudi nobena izmed teh!" Dvorana se je polnila. V ozadje so prihajale kmečke ženske, smehljajoče se srsmežljivo in šumeče urtio mimo gosposkih sedežev, prcvleeentfi * rdečim žametom. Spredaj so bili zasedeni le vsi prostori; vrtalo in šumelo je po dvorani; gospodje v črnih oblekah so švigali kakc^r muhe, dolgi uItima! ma r»m>iK»»«v«U KsniialAtl Tnsvetil m*rl poslali več vseučiliščuih profesorjev. Pašič je svojim poslanccm naročil, naj evropejski javnosti zlasti to pravijo, da bo imela Srbija na Balkanu in v avstrijskih deželah veliko kulturno misijo. Francoski in Angleški naj govore o velikih koristih, ki ju bosta imeli, če se Srbija poveča. Pa kjer so govorili, so našli le malo poslušnih ušes. Profesor Cvijič se je v Londonu zelo trudil s peresom in besedo, pa je končno zahteval da ga od pokličejo, ker je ves trud zastonj. Angležev da ne more ozdraviti od njihovih "fiksnih" idej in predsodkov. Največji odpor je Paširev program našel v Rusiji ,kjer se je vlada takoj v začetku ustavila in srbskim apostolom povedala, da ne rabi nobenih nadaljnih pojasnil, ker so ji srbske razmere prav dobro znane. Sazanov jc brzojavil ruskemu poslaniku v Nišu, naj bivši ministrski predsednik Stojanovič in profesor Velič ne hodita iz Rumunije v Rusijo, ker je ruska vlada pred kratkim doživela neprijetne izkušnje s Hrvatom Supi-lom, ki je rusko časopisje skušal naščuvati proti ruski vladi. --k---- Stojanovič in Velič pa sta bila že v Rusiji in posrečilo se jima je, da so ju poslušali časnikarji. Miljukov jima je vedno nasprotoval. Njunemu delu so napravili konec vojni dogodki v Galiciji in na Poljskem. V Rusiji niso imeli več časa, da bi razmišljali o srbskih željah. Pa tudi v Srbiji je Pašičev program zadela ista usoda, kajti lanskega septembra in oktobra se je začel boj za obstanek Srbije same. Tako piše "Jester Lloyd", in mi seveda ne vemo, odkod ima ogrski list svoje informacije. Ali če se vjema njegovo poročilo v vseh posameznostih ali ne, ni najvažnejša reč. V glavnem jc oČividno pravilno, namreč v tem, da imajo zavezniki od Petrograda do Rinia sto drugih brig kakor usado Srbije in .Jugoslovanov. Nameni "Pester Lloyda" so nam pač razumljivi; v Srbiji hočejo zbuditi jezo nad zavezniki, zato da bi napravili Avstriji in Nemčiji prijazno razpoloženje. Deloma se jim je to. tudi posrečilo. Ali nam ne gre za to, temveč le za spoznanje, da se ne vodi vojna na nobeni strani za svobodo, ze-dinjenje in neodvisnost narodov, temveč le za interese vladajočih. durmi tudi rejeni župnik obraz in na odru za za-grinjalom je zazvonil tri.krat po vrsti tenak zvonec. Počasi se je vzdigalo rdeče zagrinjak» in pokazali so se najprej čevlji učiteljevi, nato polagoma vsa tanka oseba v preohlapni, povaljani obleki. Držal je v roki list papirja in celo Hanca je opazila, da se mu je roka tresla, hokor je stal na odru, je bil samo od daleč podoben učitelju, ki gaje poznala Ilanea. Vsa prešernost je izginila z obraza, ustnice so bile otroške in plaho, proseče so se ozirale oči.po dvorani. Ko je izpregovoril, je bil njegov glas hripav rn trepetajoč. Govoril je dolgo, zmerom glasneje in zmerom'hitreje, Hanca pi ni razumela ničesar. Glasilo se jc kakor pesem, ali pesem ni bila. Naposled se je priklonil, obrnil se je, opotekel se je nekoliko in odšel. Po dvorani so ploskali burno iu ker je mislila Hanca, da je potreba, je ploskala tudi sama. "O čem pa je govoril?" jc vprašala Toneta. "Vrag vedi o čem, ali toliko je gotovo, da je govoril same hudalosti. Na nas je meril, Hanca! Na prosti narod, ki stoji tu zadaj 1 Ali bi ga prijel za ušesa, da bi videl, kdo je preprosti narod!... Zdaj poslušaj, zdaj pride muzika! . Ej, vraga, kakšna klavrni» muzika!" V kotu poleg odra je stal klavir, stariksva gospodična z zelo visoko frizuro je sedla predenj in zazveneli so ubiti žalostni glasovi. X ozadju so se razgovarjali naglas, spredaj se je nekdo okre-nil in je siknil: "Pat!" , "Glej, oglarila se je tista muha, ki bi jo rad malo privzdignil in stresel. Do tilnika si jc napravil preeo in pomastil si je lase!" Nenadoma j^ l.iuzka utihnila, debe! gospod ob durih je ploskal s težkimi rokami, da je donelo samotno po dvorani, nato je zaploska'a s tankimi ročicami tudi muha, ki jc imela prečo do tilnika. Pozvonil jc zvonec, zagrinjalo se je vzdignilo in nastopili so pevci. Hanca se je spela z vsem životom in je ^trepetala. Preko vsega odra je stala vrsta pevcev iu med njimi nekoliko zadaj, je stal Mate v kratki žametni suknjiči; dolgi svetli kodri so mu pada* je stisnila krepko. Amerikanec se je ugriznil v ustnice iii je strnil obrvi. Močni moški glasovi so zadoneli po dvorani; obrazi so se zjasnili in prsi so se oddehnile. Glasila #se je lepa stara pesem — kakor da je zasijalo solnce nad poljem, zašumcl zamolklo gozd iz daljave. Naravnost v njegove oči je upirala Hanca pogled, a njegove oči so bile tuje in hladne, niso čutile njene prošnje in ji niso odgovorile. "1'šliši me, ozri se name!" Zgenila jc tudi z roko, vzdignila se je na stolu. Tone je gledal na oder, ali videl je natanko, tudi njo rn žile so mu kipele na čelu. Prijel jo je za roko pod komolcem in jo je potisnil na sedež. "Ne bledi, ne ponižaj se pred njimi" Pesem je utihnila in pevci so se poklonili; zapeli so še drugo in tretjo pesem, dodali so jHi še dvoje in navdušeno ploskanje je grmelo iz ozadja dvorane; debeli gospod ob durih je ploskal in so-pel težko in klical, obraz se mu je svetil od radosti. Naposled so se poklonili pevci še globlje, tako da se je prikazala vsa pleša starega, rdečebra-datega iiadučiteMa ter so se poslovili. Mate je postal ob kulisi in sc je ozrl po dvorani. Zdrznil se je, vzdignil jc začuden obrvi, kakor da se je nečesa domislil, nasmehnil se jc in je odšel za drugimj. "Vode!" je zaklical Amerikanec. HancI jt bilo slabo. m. Popila je kozarec vode, odprla je oči Široko in rdeče pege so se prikazale na licih. "Kaj ne bi rajša domov?" je prašal Tone. " "Ostani do konca!" " "Šivilja iz globli se je sklonila k sosedi in je šepetala, obe sta se ozirali na Hanco. "Še pogledal je ni1" Spet je sedla starikava gospodična h klavir-ju, dolgi prsti so drohilai po tipkah in zastokali so žalostni Igasovi, kakor da bi zvonil od daleč tanki zvon za umirajoče. Da bi že nehalo to brenkanje!" se je razsrdil Amerikanec, debeli gospod pa je ploskal s težkimi rokami in zaplosksla je tudi muha. __(DaHa nrihrtfln v P R O L K T A R E C 6PiMiMai) ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko U*m It. luiiwlt Bol, Pod. Društvo Iskorpwtr*** M. f*W*«a • 1MB v 4rte*l tin— Sedet: Frontenac, Kana. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, K. Mineral, Kun«. Pod p red h: JOHN OORHKK, liox 17!*, Radley. Kan«. Tajnik: JOHN f'RRNB, Box 4, Hreezy llill, Mulbefry, Kan«. Blagajnik: FRANK HTAROlČ, Box »45, Mulherry, Kan«. Zapisnikar: LOUIS BRKZNIKAR, L. Box .'IS, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONORAO JITRftK, Box 207, Radley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan«. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kan«. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC IN, Box 226, Jenny Lind, Ark. • MATIJA ^ETINA, Bo* 23, Franklin, Kana. POMOŽNI ODBORi WILLIAM HROM KK. Box 65, Frontenac, Kan«. ANTON KOTZMAN. Box 514. Frontenac, Kan«. Sprejemna pristojbina od 16. do 4."» leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Važen apel na sodruge in delavce. PARADE KAPITALIZMA. V pittsburškem okraju preti delavstvu resna kriza. Veleporota je obdolžila 33 delavcev, d} so ob priliki štrajka pri Westiughause Co. ščuvali k nemirom in ubojitvu. Med temi sta tudi dva Jugoslovana, sodruga Btevo Mihalič in Frank In-doff. Prvi je obdolžen razgrajanja, drugI pa raz gTajanja in umora. Poleg teh obtožb se obtožbe nanašajo tudi na vničenje tvomiških poslopij imenovane družbe. Državni pravdnik se z mrzlično naglico pripravlja, da obdolžene obtoži. Njih zasliševan|e se začne pred sodiščem dne 26. maja, to je en teden po obdolžitvi veleporote, v nadi, da jih sodišče čimprej spozna krivim in obsodi. Ko to pišemo smo doznali, da je mrtvaška porota priporočila 17 obdolženih razgrajanja, nad katerimi ima veleporota izreči obdolžitve umora. To postopanje, kajitalističnemu razredu namenjenega zakona govori jasno, kakšnih sredstev se hočejo poslužiti delodajalci v Pittsburghu, da vbijejo glas delavstva v agitaciji za osemumi de-lovnik. Obdolžitve umora, ki jih navaja veleporota se popolnoma nevtemeljene in bi jih bilo smatrati neresnim, če ne bi bile toliko nevarne za tiste, katerim se mislijo obeati na vrat. Zadeva je sledeča: Pred Thomson Steel tvor-nico, ki je last United Steel Trust korporacije, se je zbrala množica. Ko so štrajkarji poskušali na fcovarjati delavce, naj jim slede, so uslužbenci jeklarskega trusta postavili «a ograjo deputije in policaje s strojnimi puškami. Nekdo je ustrelil; očividno eden deputijev; nato ae vrgli štrajkarji nekaj kamenja, nakar je sledila cela fuailada strelov skoraj brez vsakega svarila od strani kapitalističnih najetih morilcev in v množici je padlo nekaj strajkarjev. Trije ao bili mrtvi, mnogi pa ranjeni. Vslic temu da ao bili mrtvi ustreljeni is notranjih prostorov tovarne, okrajne oblasti niso storili nobenih korakov, da bi se dognalo, kdo je povzročil umore. Toda takoj so zagnali huronski krik, da so vodje štrajka zavedli ljudi k nasilju in odvedli so takoj 30 štrajkarjev v zapor. Socialistična stranka v Allegheny County je izvolila v obrambo obdolženih "obrambni odbor", da jin tako osigura izdatno obrambo. V ta namen je najela sodr. Seymour Stedmana, advokata iz Chicage, da zastopa obdolžene pred sodiščem. Najvažnejše sedaj je pa to, da se zbere za to obrambo potrebni fond. Ker je število obdolženih veliko, je razumljivo, da bodo tudi obrambni stroški veliki. Delavci v Pittsburghu in okolici so že storili vse mogoče, da dobe obdolženi legalno obrambo in reši iz kapitalistične mreže. Pri tem pa apelirajo na vse ostale zavedne delavce in sodruge, da priskočijo temu apelu na pomoč. Danes se to dogaja v Pittsburghu, jutri se lahko dogodi ravno to kje drugje. Vse denarne pošiljatve je pošiljati — dokler ni drugače naznanjeno — direktno na sledeči naslov: SOCIALIST PARTY DEFENSE COMMITTEE, 205 Lyceum Bldg., Pittsburgh, Pa. Kdor hitro da, dvakrat da! (Konec « 1. strani.) z nobeno narodno hrambo. Ne le, da «e ne more zadovoljiti z njo, ampak niti ne mara je, zoprna mu je, sovraži jo iz dna svoje duše. Kapitalizem potrebuje oboroženo silo za zaščito in pospeševanje svojih interesov. Ljudska hramba pa bi bila največja nevarnost zanj. Kapitalizem hoče inorilen aparat, ki je popolnoma v njegovih rokah kakor njegova bančna knjižica, aparat, ki osvaja, strelja, ubija popolnoma in izključno po njegovi volji. Kapitalizem hoče vojsko, katero lahko pošlje kamorkoli: Na ilavaj, v Mehiko, na Japonsko, v Evropo ,ali pa — proti ameriškemu ljudstvu, vojsko, ki bo na Francoze, Nemee, Kitajce ravno tako brezpogojno streljala, kakor na štrajkarje ali politične nezadovoljneže v Zedinjenih državah. Ameriški kapitalizem je zrastel čez noč kakor v pravljici. Miljar-de je pridobil tekom vojne, in kakor v sanjah so mu padle, v naročje. In kapital ima svoje zakone. Rasti hoče, rasti mora; kajti če ne raste, pada. Miljon, ki leži neploden .zaostane, ko naraste manjša investirana svota na poldrug miljon in na dva iniljona. Kapital mora rasti. Ali kakor se je povečal, nima doma več dovolj polja za pridobivanje profitov. Nekaj novih tal si je pridobil, ker so mu jih morale prepustiti evropske države. Te trge mora čuvati. Ko se evropski pretepači nekoliko oddahnejo, bodo hoteli obnoviti svoje kupčije. Amerika se ne bo hotela odreči. Ako bodo profiti dotlej še nekoliko povečali njen kapital, bo tudi ta zahteval obresti, torej iskal še nove trge. Da obstane v poostreni, konkurenci, bo moral s cenami privlačiti kupovalce. Argentinski in ruski trgovec ne bo vpraševal, če «e imenuje blago nemško, angleško ali ameriško, ampak če je dražje ali cenejše. Da bo mogel tekmovati s cenami, bo moral ameriški kapitalizem ceneje producirati, to se pravi, pritisnil bo na delavce, da iz-tlači iz njih več produkta za manjšo plačo. Kajti svojega profita ne bo hotel žrtvovati; zaradi njega trguje. Konkurenca grozoi z zunanjimi, izkoriščanje z notranjimi konflikti . Kapitalizem se mora zavarovati; orožja potrebuje eventualno za osvojevanje tujih trgov in /n njih obrambo; orožja potrebuje zoper morebitne in pod povečanim pritiskom celo verjetne upore domačega delavstva. Tako orožje mu more dati le militarizem. Le oborožena sila. ki je ločena od ljudstva, se lahko postavi zoper ljudstvo. C> bodo imeli organizirani delavci puške v svojih rokah in bodo sami lahko odločevali o njih rabi, ne bodo streljali na oborožene delavce. Kapitalistom ne bo vstala misel, da bi napravili bataljone in polke iz delavskih organizacij ter jim dali strojne puške in kanone. Kapitalizem ne mara oboroženega ljudstva, ampak utilitarističen aparat. Za militarizem paradirajo nemisleče mase po ameriških mestih. Nobenega centa in nobenega moža za tako pripravljanje — to mora biti odgovor «avednega delavstva na te kapitalistične parade. Clevelandski "Slogi" v album. IZKOPINE V EGIPTU. revolucionarno armado zoper Avstrije. Ooergey je imel ne-Dr. (Marelice W. Fisher, vodja dvomilo vojaške talente in je do-j ameriške arheološke ekspedieije segel nekaj znatnih uspehov proti v Egiptu, naznanja vseučiliškeniu avstrijski armadi. Toda ko je pri-muzeju v Philadelphiji, da je od- j šla Rusija Avstriji na pomoč in kril staro palačo blizu takozvane-1 ni bilo za honvedsko armado ni-ga Mojzesovega templa ob Nilu. kjer mogoče pričakovati pojača-Mojzesov tempel se le zato imenu- nja, je o(lergey pri Vilagosu kapi-je tako, ker je eden izmed onih tuliral pred Rusi. hramov, ki jih je Mojzes morda p0 tej katastrofi je dolgo živel obiskal. Zgradil ga je pa egiptov- samoten v Celovcu. Od raznih ski kralj Seti ali pa Merneptah. ogrskih strani so ga zaradi nje-Od nove palače pričakuje dr. gove kapitulacije napadali kot iz Fisher važna odkritja. Izgleda, dajalca. V zanimivi razpravi je kakor da je bila enkrat uničena dokazal, da so bila za ogrsko re-| od požara; nekateri doslej odko- volucijo vsa vojaška sredstva iz-pani prostori, izmed katerih se črpana in da ga je vlada v Bu zdi da je bil eden prestolna dvo- dimpesti pustila na cedilu, vsled rana kažejo sledove ognja. V česar ni bilo mogoče nič druzega dvorani, ki jo smatra za prestol- kakor kapitulacija. Sclc ko je no je našel dr. Fisher razne dra- doživel priznanje, da je popolno-goeene predmete. Med njimi so ma izpolnil svojo vojaško dolž-zlati uhani, ovratnice, več bro- nost, se je vrnil v Budimpešto, v nastih svetilk in drugih bronastih javno življenje se pa m vtikal, v. Bavil se je s kemijo, v kateri jc ™Najvažnejša najdba se tiče raz- bil odličen strokovnjak . n»h portalov, izvedenih v najod- Med bojevnik, za svobodo bo ličnejšen. arhitektoničnem slogu:!imel tudi Ooergev častno mesto, eden ima vložke iz fajanse, drugi iz zlata. Stoletja so pokrila pod Ženske in vojaške kuhinje. več kakor deset, čevljev visoko z j - naslagami, katere sedaj dr. Fi- Vojakov baje manjka v Angliji sher odkopava .Kadar doseže pra- |jn (jn *<> temu od po more, izrablja va tla, pričakuje dr. Fi«her še vlada v«a sredstva. Da dobi za o-razne važne najdbe. Doslej še ni rožje nekaj novih atotnij, jc skle-ničesar, po čemer bi se moglo „¡|n vojaške kuhinje izročiti žen spoznati, kdaj je nastal ogenj. ;*kim rokam. Tako poročajo pari- ---• «ki listi. Radi lepšega pa s«» seve- Ooergey umrl. da ta odredba utemeljuje s tem. Iz Londona prihaja poročilo, da j češ, da se ženske mnogo bolje raz- ie v Budimpešti umrl v 98. letu n mejo na kuhanje nego moški m — ,M .Klerikalna "Sloga" v Clevelandu je zadnjič objavila sledečo notico: Tajniki poneverili društven denar. Pred kratkim je imela Slovenska Delavska Podporna Zveza kouvenoijo v Pittsburgu, Pa. O tej konvenciji poroča Zvezino glasilo "Proletarec" z dne 9. maja med drugim tole: 44 . . .Predsednik Zveze Frank Pavlovič poroča, da «o nadzorniki pri pregledovanju zveznih knjig pronašli, da je zvezni tajnik Louia Bavdek poiieveril $4,377.00 denarja, kar je Bavdek tudi priznal. Poroča, da «o takoj storili potrebne korake Ji i da je bil Louia Bavdek radi tega aretiran in slavjjen pod jarnšči-no . . ." Torej nad 4000 dolarjev! To je že lepa vsota za manjšo Zvezo! Naj še omenimo, da Zveza ui nikaka "farška" organizacija, ampak po večini socialistična. Ne pečali bi se s to stvarjo, naj opravijo člani sami s svojim imenitnink tajnikom, toda zapomniti si je dobro take reci za slučaj, če bodo socialisti kedaj kaj pisali o "far-ških" žepih. " Proletarec" vidi pri vsakem škofu, ki je prestavljen na kako drugo mesto, vidi le grabežljivost in požcljivost po denarju, ne vemo, kake motive bo pa pripisal sedaj Bavdcku, ki je pristaš Proletarca in sodrug. Ni se še pa ta vest o Bavdcku ohladila, že prijiaja druga vest iz Clevelanda, da je tajnik velikega društva očistil vso blagajno in « kakihii dve tisoč društvenega denarja popihal neznano kain. Oropal je tako društvene sobrate bolniške podpore, do katere so upravičeni, ker so leta in leta plačevali asesment, društvo je v nevarnosti, da razpade, oropal jc tako sirote morebiti tudi posmrtnine. Tudi to društvo je po večini v socialističnem taboru. Mi nočemo posnemati nasprotnikov v tem, dr bi rekli, glejte, taki «o vsi, ampak eno je, kar pribijemo: naj socialisti najprej napravijo mi v lastni hiši, naj primejo za ušesa svoje lastne pristaše, ki goljufajo in kradejo društven denar, naj se pa ne vtikajo prej v vsako stvar, ki jih čisto nič ne briga, naj pustijo pri miru pred vsem verske zadeve, ko vendar vedno trdijo, da je vera zasebna stvar, naj ne pišejo dan na dan, da je vse slabo, kar storijo ljudje, ki niso socialisti, da pa je vse najboljše kar storijo socialisti. (Posebno "Proletarec" ima to Komodno metodo). Kajti vsakdanja skušnja uči, da je kritizirati veliko lažje kakor pa boljše napraviti. Ako že hočejo svet reformirati, naj začnejo pri sebi, našli bodo dela dovolj. • Taki napadi, kakršnega «i tukaj dovoljuje "Sloga", so zelo lahki; ampak vredni niso pečenega groša. Na to klerikalno infamijo bi lahko enostavno odgovorili, da niso podporne organizacije deli socialistične stranke. One niso stranki odgovorne za svoje delo, stranka nima nobene kontrole nad njimi in si je tudi ne prilašča in že zaradi tega je popolnoma neumestno podtikati dogodke pri podpornih društvih socializmu, ki absolutno ni odgovoren za to, kar se godi izven stranke. Toda ni se nam treba posluževati tega izhoda. "Proletarec" nima nobenih "Komodnih" navad, ampak si vedno nalaga nekomodnost raz-iskavanja. t e bi hotela biti "Sloga" odkritosrčna in če bi bila sposobna ,dn bi razumela "Proletarca," o čemer precej dvomimo, tedaj bi morala priznati, da ne plavamo nikdar na površju, ampak se trudimo ob vsaki stvari, da pridemo do dna. Te navade niinnfr pri elevelandskem klerikalnem listu, in najbrže tudi nimajo daru zanjo. Kadarkoli se je "Proletarec" bavil z vprašanjem zločina, je pojasnjeval in dokazoval, da tiče njegovi vzroki v kapitalističnem sistemu, vsaj ponajveč. Ker se dela M81ogaM kakor da bi zelo natančno čitala "Proletarca," hi bila v njem lahko našla dovolj člankov o tem predmetu, in sicer takih, ki niso pisani tako lahkotintno, kakor njena ncziniselna notica. "Sloga" se naravnost laže, ko trdi kar tja-vendan, da vidi "Proletarec" pri vsakem škofu, ki je prestavljen na kakšno drugo mesto, le grabežljivost in poželjivost po denarju. Kajti prfič se "Proletarec" res le malo pf^a s temi rečmi, in nje farških škandalov; drugič pa je res, da rabimo take slučaje zopet le za kritiko kapitalizma. ker kažejo, da se tudi cerkev ne more postaviti izven družabnega reda, da mora biti cerkev v kapitalističnem sistemu velika administracija in da stoje njeni ljudje pod Vplivom kapitalističnih zakonov ravno tako kakor lajiki. Seveda se nam zdi, da so to za "Slogo" previsoke reci; kajti ona menda ne ve niti kaj je družabni red, niti kaj je cerkev. Kajpada nam je žal, kar se je zgodilo pri S. I). P. Z. ; ali dokler imamo kapitalizem, se bodo godile take reči. Kakšne motive je imel Bavdek, pa lic vemo, ker nismo izvedeli še o nobenih rezultatih preiskave; niti najhujšega sovražnika nismo nikdar obsodili, dokler ni bil njegov zločin dokazan in vzroki in nagibi pojasnjeni. Ne vemo, zakaj naj bi Slogi na ljubo delali izjemo z Bav-dekoni. Sloga si tudi to napravi zelo poceni, da pri-šije Bavdeka enostavno socialistični stranki kot sodruga za suknjo. Toda socialistična stranka jc organizirana, in le tisti, kdor je njen član in je priznal njena načela, je sodrug. Bavdek pa ni bil sodrug, in tudi iz merodajnih krogov S. I). P. Z. nam prihaja to potrdilo. Ni bil. Ampak če bi bil, ne bi greh posameznika nič pomenil za socializem. Z Roentgenovimi žarki se lahko preišče želodec; ampak takih jarkov, s katerimi bi se lahko preiskalo mišljenje in karakter človeka, še ni odkril nihče. Nobena organizacija na svetu ni varna, da ne pride vanjo član, ki greši iz teh ali onih vzrokov. Zoper nadela socializma torej ne bi bilo prav nič dokazano, če bi bil Bavdek res socialist, kar pa ni bil. "Slogi" bi morda dobro delo, če bi se učila nekoliko sociologije na eni in nekoliko logike na drugi strani. Morda ji je to nemogoče. Ampak v dvajsetem stoletju bi se smelo že zahtevati od žur-nalistike, da bi stala nekoliko nad analfabetsko višino. >V\vvor.šlrn Mational i 'it v Bank u izdelal» načrte, da ustanovi podružnice v vseh večjih evropskih mestih. Prvo podružnico bodo odprli v (Jenovi v Italiji. Dva bančna podpredsednika sta šla pred par tedni v Rusijo, da bosta odprla v IVtrogradu, Moskvi in drugih ruskih mestih bančne filijalke. — Omenjena banka ima številne podružnice tudi v Južni Ameriki. Mr. Vanderlip, predsednik te banke meni, in v tem ga tudi drugi podpirajo, da se bo s tem povečala trgovina med Zedinjenimi državami in Evropo. Kapitalizem neizogibno sledi svojim zakonom in se !>oljinbolj internaeionalizira. To ustanavljanje bančnih podružnic je zelo razumljiva reč. Kadar je denarja toliko, da se ne more doma nameščati z zadostnim profitom, tedaj gre čez mejo. Kadar producira industrija dovolj za izvoz, tedaj išče nove trge; banke ji odpirajo pot in pripravljajo s tem svojemu dobičku tla. Finančni in industrijski kapital gresta za osvajanjem, in kjer jima kaft1, se vzajemno podpirata. Ali evropski kapital ne bo prijazno gledal na to razširjanje ameriškega kapitala, tudi če v nekaterih deželah danes še naravnost vabijo ameriški kapitalizem na kupčije. Vsaka dežela gleda, da «e postavi gospodarsko ^|H\ibolj na svoje noge; ustanoviti si izkuša svojo industrijo, najprej zato, da bi postala gospodarsko neodvisna od tujine, če se pa dovolj razvije, sili pa sama čez meje. Tako prihajajo nove konkurence; iz prijateljstva nastaja-J jo konflikti, poostreni konflikti pa porajajo vojne .. . Ameriški kapitalizem se je vsled vojne v kralkem času bolj obogatil, nego je sam mogel upati. In sedaj postaja neizogibno imperialističen. Ameriške banke v Evropi so predstraže imperializma. Kapitalistični interesi Amerike se ; so tem m nože v tujini, a kapitalizem hoče imeti svoje interese zavarovane. Zato potrebuje militarizem in marinifem. In dokler delavsko ljudstvo dovoljuje, da vlada kapitalizem, bo imelo militarizem in marinizeni. Ustanavljanje bančnih podružnic v K v runi pove, .■emu ga bo imelo: Za za ^- PO TORPEDIRANJU PARNIKA. Mornarji angleškega parnika "Chic," ki so preživeli njegov potop, katerega je povzročilo torpe-diranje iz nemškega podmorskega čolna, so v South Shields, kamor So dospeli po katastrofi, pri|x»ve-dovali o dogodku sledeče: Parnik "Chic," ki je imel ua krovu 25 mož, je bil cele tri mesece odsoten iz Anglije. Odplul je | pozneje v Ameriko. Končno je I naložil tovor lesne kaše v Zedi-i njenih državah, namenjene za | Manchester. Dne 11. aprila, ob pol enajstih zjutraj, smo zapazili 40 milj iztočno od Fast net periskop nekega podmorskega čolna, ki s# je nahajal nekako dve milji od parnika. Čoln se je dvignil toliko, da je bilo videti polovico stolpiča ter oddal na parnik hitro | drug za drugim štiri strele. Prvi lii zadel, drugi je poškodoval «prednji krov, tretji je razbil siderno dvigalo, četrti- je zopet zgrešil svoj cilj. Nato se je ogenj ustavil, podmorski čoln je izginil ter se zopet pojavil tri četrt milje od i parnika. Posadka se je medtem pripravila, da zapusti parnik. E-den strojnikov se je podal v strojne prostore, da vidi, če uhaja kje voda, vendar pa je našel vse v redu. Do tedaj ni dal podmorski j čoln nobenega signala in nobenega moža njegove posadke ui lulo videti. Rešilni čoln parnika se je spustil v vodo. Razburkano morje pa ga jc poškodovalo in malo je. manjkalo, da se ni obrnil. Eden mornarjev je padel v vodo. Vrgli so mu sicer rešilni pas, a ga ni mogel doseči ter je utonil. Del posadke se je napotil v čoln, ki je bil z vrvjo privezan na parnik. Se vedno ni dal podmorski Čoln nobenega signala, kdaj in kako hoče potopiti parnik. Sovražni čoln je bil videti zelo velik, skoro Jako dolg kot parnik sain. Imel je dva periskopa ter je bil črno pobarvan. Posebnih znakov ni i-mel nobenih. Kapitan Murehie je ostal s svojimi častniki na krovu parnika, dokler se ni izstrelil torpedo, kar se je zgodilo nekako deset minut po prvih strelih. Podmorski čoln je medtem izpremenil svojo pozicijo ter nam ležal nasproti s široko stranjo. Torpedo je zadel parnik v sredini in nastala je silna eksplozija.Podmorski čoln se je takoj potopil ter ga ni bilo več videti. Parnik se je pričel potapljati in kapitan in častniki so stopili v čoln z vesli. Rešilni ičoln je skoro požrlo vodovje ter je thil tudi v nevarnosti, da se razbije ob steni parnika. Morje je postajalo vsako minuto bolj divje in prisiljeni smo bili spustiti sidra. Razburkano morje je oba čolna .ločilo in videli se nismo cele štiri ure. Okrog štirih popoldne bi nas 'bil skoro pokril velik val in ljudje so morali neprestano zajemati Vodo iz čolnov. Ob sedmih sta se oba čolna zopet zgrešila. Naš Ičoln. v katerem se je nahajalo. 17 mož, so 24 ur pozneje rešili, o drugem, v katerem se je nahajal ka-I pitan s častniki, pa se ni doslej i še nič slišalo. Papir is trave. V zadnjem času se skuša delati papir iz trave. Kakor poroča 'Popular Science Monthly,' se je potom poskusov dognalo, da vsebuje Zacaton trava, ki je razširjena po Californiji, Tcxasu ter po vsej srednji in južni Ameriki, neki materijah ki je prav izvrsten za fa-brikacijo časniškega papirja. Ta trava se je uporabljala doslej le za steljo ali gnoj. Zacaton travo sejejo ameriški farmerji le radi korenin, iz katerih se izdelujejo krtače in metle. Uporaba dolgih steblov bi imela seveda za posledico, da bi se setev te trave veliko bolj izplačala. Predvsem pa bi dobila ameriška papirna industrija materijal, ki bi bil veliko cenejši kot je les, ki je vedno dražji vsled velikanskega izsekavanja gozdov. Z Dunaja javljajo, da se v Avstriji silno množe niladeniški zločini in da hoče zaradi tega Rdeči križ organizirati primerno akcijo. # Nemčija, kakor poročajo iz Berlina, je lani pridelala 737.905 hektolitrov vina. kar je največja produkcija izza leta 1902. Baje je vino tudi ¡zborne kvalitete. • Cene obleke so se na Dunaju ¡zvišale za 50 odstotkov. Nekate-! rib vrst obleke pa sploh ni dobiti. PROLET AR EC PROLETAREC LIST ZA 1NTEKS3E DELAVSKEGA LJUDI TV A. IZHAJA VSi KI TOREK. -V La»latk la ud*jaUlji - Jsfsslsvssska glaska tiskovni diuiba v Ckicifo, Illinois. Naročnina: Za Am.riko $2.00 za celo loto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo IS.ftO sa celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bt v a lilVa j t poleg novega nas namti tudi stari naslov. Glasil* ilotnikt arcaaiaacila J «igo ti. — Mcial|»tU>« v Ameriki. — V«e pri tot be glede nerednega pošiljanja lieu in drugih nerednoeti, je poAiljati predsedniku družbe Ivan Moloku, 4008 Weit 31. Street, _Ckieago, 111._ PROLETARIAN OvMd ud pubUahad rrwy TueaSay by se miličarji prepričani, da so le protištrajkarska iu paradna četa. kakšna resna vojaška služba jim pa še np misel ne pride. In dokler bo tako, bo milica v vsakem resnem slučaju nezanesljiva in demo ra lisi rana. Šele če bi se enkrat za vselej rešili vsake proti-štrajkarske službe v interesu kapitalistov, bi moglo priti miliear-jem do zavesti, da imajo druge naloge, za katere je eventualno treba nositi kožo na trg. lu šele tedaj bi bilo mogoče uvesti disciplino v to organizacijo . RePUBLIČANSKE KANDIDATURE. Med kandidati za "republican- sko kandidaturo za predsednika Zedinjcnih držav je baje Hughes doslej na prvem mestu v dirki. Stalk Slavi« Warfaaa's Pubiskinf Company Vendar pa trdijo 'poučeni krogi', Cl,lC N1'"***'_ da ga Roosevelt že dohiteva in da Subscription rates: United States and g" najbržc dohiti. Rooseveltov Canada. $2.00 o year, ILOJ for half zadnji govor v Detroit« je baje jaar. Foreign countries $2.60 a year, ... |1.2» for half year. !prepričal mnogo tistih, ki se do- slej niso ogrevali za colonels, da i Garyjeva odkritosrčnost. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «•»es w. si. sTaccr. chicaco Illinois je baš on pravi mož, ako se postavi republikanska stranka ua stališče preparednessa in nacionaliz-1 ma. Republikanska stranka se gotovo postavi na stališče prepared- Predseduik jeklarskega trusta, bivši sodnik Klbert H. Gary je imel na letnem zboru American Iron and Steel Instituta zopet govor, ki je bil sicer izrečen le pred iniljonarskimi zborovalci, namenjen pu vsemu ameriškemu narodu, Gary rad nastopa v taki veliki vlogi. On razume, da je sedanja družba kapitalistična in da so njeni pravi vladarji in plemenitaši industrijski plutokrati. Važno ni več, kar pravi ta ali oni rojeni knez ali grof; mnenje in beseda multimiljonarja ima mnogo večji ponitm, Gary je predsednik jeklarskega trusta; to jc več kakor kralj marsikatere države. Tega se zaveda, in kadar govori,'se mu to pozna. Predvsem je Clary v svojem zadnjem spieu povedal, da postaja Amerika voditeljiea narodov vsega sveta iu da se približuje temu cilju z ra-pidniuii koraki. To je pesem, katere besedilo nam je že precej znano; le melodija s»» zelo izpreminja. Imamo n. pr. Koosevelta, ki uči prvenstvo Amerike v vojaškem taboru iu zahteva zaradi tega tako vojsko in mornarico, da bi Zedinjene države lahko preteple ves svet. Potem imamo Wilsona, ki živi neprenehoma v idejah preteklosti in vidi Ameriko na prvem mestu kot zastopnico humanitarnosti, pravice in še nekaterih takih lepot brez kosti In mesa. Clary je bolj "amerikanski", kadar govori o prvenstvu Amerike. 44Naša izvozna trgovina je velika in narašča. Ves eksport meseca marca t. 1. jc znašal $411,476.638, kar jc za $114,804.786 več MILICARSKA DISCIPLINA. Po zadnjem napadu mehiških „essa, kajti če ne bi storila tega, kakor lanskega marca". To je za Oaryja argu- bn udi tov na ameriških tleh, ki je bi morala izpremeniti svoj značaj, ment, (ia postaja Amerika voditeljiea narodov, bil uprizorjen na Glen Springs, je Repnldičanska stranka je najbolj Štiristoenajst miljonov dolarjev v enem meseeu predsednik pozval milico treh ob- odločno .najbolj izrazito kapitali-' ..............' * ' mejnih držav, Texas, New Mexi- stična. V stoterih drugih rečeh se eo in Arizona, pod orožje, da bi opravljala obmejno patrolsko službo. Konsigniranje milice ni |>oseb-no nenavadna reč v Ameriki. Tudi letos je bila v raznih državah že nekolikrat poklicana na službo, n. pr. v Ohio, v Pennsylvaniji — seveda ne proti zunanjemu sovražniku, ampak proti domačim lahko mnenja njenih članov razhajajo; in res se razhajajo v tem in onem. Ali kapitalizem se lahko brezpogojno zanaša na repub-lieaue. Zato se postavi ta stranka tudi nedvomno na stališče preparednessa, katerega nihče v deželi tako ne potrebuje kakor kapitalizem. To popešuje Rooseveltove na- stavka jočini delavcem v Kast de. Hughes je sicer velik nazad-YoUngstown, Kast Pittsburgh« ujak in bi bil voditeljem zaradi i t. d. Vt akih slučajih ni javnost tega všeč; toda tako Te ne zna nikdar slišala, da bi bilo kaj mi t- ropotati in kazati zob kakor nosti z mobilizacijo. Sedaj, ko je Roosevelt. bilo treba stražiti mejo, je bila Navsezadnje je storil še Fortl stvar drugačna. Mobilizacija mi- Rooacveltu veliko uslugo. Pač ne-liee se je vršila tako počasi, da bi hote. Zažugal je namreč, da bo bil v resnem slučaju resen sovraž- rajši podpiral Wilsona kakor nik lahko takorekoe neoviran Koosevelta ali kateregakoli repu-marširal v notranje kraje Zedi- bličana, ki bi zagovarjal oborože-ujenih držav, milica pa ne bi bila vanje. To je povzročilo veliko imelo niti več časa, da bi se bila razburjenost v republikanskem zbrala in postavila na odpor. taboru in je še bolj naklonilo za-V državi Texas pride sedaj 116 govornike preparednessa Roose-mil¡carjev pred vojno sodišče, ker vcltovi kandidaturi, niso ubogali poziva pod zastavo. če bo Wilson Fordove podpore Vojni tajnik Baker je izjavil, da vesel ali ne, je drugo vprašanje, bodo procesirani po Dicksonovein Te mu more kaj koristiti, mu tudi zakonu. General Funston je bil j lahko škinluje, in lahko bi bila že pozvan, da predlaga, člana za škoda še večja od koristi, vojno sodišče, katero bo predesd-1 prj vgem tem w pa yi(|i d|| ra. stoštirinajst miljonov dolarjev prirastka, to so številke, to so realnosti, to se lahko prime; to je kaj druzega kakor meglena načela človečnosti, napredni ideali civilizacije in vsa idealistična Fata morgana. Od tristo miljonov do štiristo miljonov, to je očiten napredek; o tem ne more biti nobenega prepira, ker je matematika pozitivna veda. Na takih trdnih tleh gradi Gary; s takega stališča presoja sodobno zgodovino in iz takih pozitivnih dejstev črpa svoje nauke. "Svetovni trgi se množe po številu in njih važnost narašča", pravi Gary. In zelo razumljivo nadaljuje: "Upamo v odprte luke v vsaki deželi. Doslej nismo imeli primernega deleža te trgovine". Tako je; Gary razume svoj čas in se ne da premotiti. Njegov trust je pripravljen podpirati eerkve, plačati prispevek za Hilly Sundajcv mi-sjon, darovati tupatain kakšen tisočak za vseučilišče, za biblioteko. Ali predsednik Gary ve. di z bojnimi ladjami, z infanterijo, kavalerijo, artilerijo in i aeronavtičnimi oddelki. Gary govori iu ravna kot pravi zastopnik tiste družbe, ki danes živi, odnosno tistega razreda, ki danes gospoduje. S stališča kapitalizma je vse to naravno in logično; s stališča kapitalizma je nenaravno, nelogično, smešno, kar počenjajo Ford, Bryan in podobni pridigarji. Kar govori Gary, je za kapitalizem nujno. In če vlada kapitalizem, tudi izvršil to, kar pravi Gary, ne pa tega, kar pravi Ford. n s KI * <«ary je ostal v svojem govoru do koncA stvaren. Zaključil ga je namreč tako: "Jeklarska industrija je dobra, boljša kot kdajkoli prej. Bile so pred kratkim publikacije v tem ztnislu, da padajo nova naročila, in to more biti v majhni meri resnično; toda vsakdanje vknjiževanje je v splošnem večje nego sposobnost produciranja, in ker so neizvršena naroČila zadostna, da zaposlujejo podjetja za vse letošnje in za dober del prihodnjega leta, hi za tovarnarje vsaj za prihodnjih dvanajst mesecev nobenega razloga za pritožbe". Torej jeklarska industrija ob začetku, jeklarska industrija na koncu. Vse v interesu jeklarske industrije, ki je danes "dobra", za katero pa želi oziroma hoče Gary, da bi bila zanaprej "dobra", to se pravi, da bi imela mnogo naročil, da bi dobivala mnogo trgov, da bi delala velike profite. <> govori Gary splošno v tem tonu, tedaj se mu naposled tudi lahko oprosti, da je začel svoj govor nekoliko drugače. Uvodoma je namreč dejal: "Zad nji čas je za vsakogar, da razume, da bo velika večina naroda Zedinjcnih držav vztrajala na porabi vsake možnosti za zaščito in častno pospeševanje interesov svoje lastne dežele". Tudi od Garyja se ne more zahtevati vse, Nekaj mora ljudstvo tudi samo opraviti; in Gary mu je itak dovolj jasno pokazal, da misli na interese jeklaskegu trusty, kadar govori o "interesih dežele". Gary potrebne bojnih ladij, da odpro kapitalizmu nove luke; ameriško ljudstvo mora torej presoditi, Če je to odpiranje luk njegova $li t rust ova zadeva. Kapitalizem zahteva to, kar mora. Militarizem je njegova kupčijska potreba. Kapital v Ameriki narašča, kupčijske možnosti se množe, enako se pa tudi množe možnosti trgovskih konfliktov. Militarizem postaja kapitalizmu od dne do dne po-trebnejši. Od dne do dne se kapitalizem tudi bolj zaveda, da potrebuje militarizem. Zatorej tudi ne bo odnehal, ampak njegove zahteve bodo vse glas- eunajo stranke slejkoprej na to. nik sam imenoval. I/ Funstonove- ga glavnega starta prihaja vest,¡da masa volilcev — nič ne misli | da bodo podobni procesi tudi pro- je mogo*e, da se ponujajo ti mdičarjem v Arizoni m New kadidature .v eni in isti stranki j Mexico iu da so tam miličarske tako različnim ljudem kakor so organizacije še veliko bolj demo- Hughes, Roosevelt, Ford; če spre-; ralizirane kakor v Texasu. V jen,ajo ljudje kakor Ford repu-' Arizoni smatrajo milico iz Texa- blieansko kandidaturo, potem pa! sa celo za "vzorno", ker je le ne-|*URaj0f da ,)(k1o podpil.ali demoj kaj čez sto gardistov ostalo do- ■ kratičnega kandidata, pa vodite- i v Arizoni se je namreč vsega |jj vendar verjamejo, da bodo skupaj javilo le pet oficirjev in masc sledilo ukazom ¡n pnro|am 70 miličarjev in v New Mexico jc tedaj morajo imeti te mase za slepe. da so trgi vprašanje našega časa. Znanost, umet- nejše, odločnejše in smotrenejše. Njegov pritisk bo vse večji. Na ljudstvu je pa ležeče, da spozna, kaj se zahteva od'njega. Gary mu je pokazal: Kapitalističen militarizem. In na ljudstvu je tudi ležeče, da izvaja prave konsekvence. Kapitalizem se pripravlja. Delavstvo mora biti slepo, če ga podpira pri tem delu. # Toda: Kapitalizem se pripravlja, in toliko moči in vpliva ima, da se bo pripravil. Če so pa med kapitalizmom in proletariatom nasprotja, ki jih mora rešiti boj, tedaj je logično, da se mora tudi delavstvo pripravljati. Ničesar za kapitalistično, vse za delavsko pripravljanje — to jc edini mogoči sklep. bilo le malo bolje. Tako je v obmejnih državah, ki so bile neposredno izpostavljene napadom Villistov./ V onih državah, iz katerih so prihajali najglasnejši kliei, da naj Amerika nastopa proti Mehiki, iu kjer so meseca februarja žc organizirali tajno ekspedicijo, da bi napadla Mehikance na njihovih tleh, ne A al da je med ljudstvom res še mnogo sleposti iu da mnogim vo-lilccm vse te honiatije ne odpro oči. UNIČENA NASELBINA. Po Oklahomi in Texasu je po-n°ei na 21. maja razsajal vihar, ki morejo spraviti milice niti za pa- |Je P°v*ročil v raznih krajih deže trolno službo na noge. Ugled te Ie ogromno škodo. Največji pa je takorekoč vojaške organizacije se hil njegov učinek nedvomno v ma-s tem gotovo ne bo povečal. ,em ««tec« Kemp City, Okla. Te Ali mi res nismo zelo presene četi i. Kadar gre zoper štrajkarje, tedaj si je lahki» na prstih izračunati, da nima "sovražnik" težkih kanonov; žc kakšna zarjavela flinta je nenavadno orožje, in junaštvo v taki "vojni" je poceni. Villovi banditi pa znajo streljati iu radi streljajo, in imajo se to navado, da streljajo, preden sc strelja nanje. Tukaj je torej previdnost boljši del hrabro sti, in "home, sweet home" je varnejši kakor straža na Rio Grande. Saj res ni treba ,da bi bil človek vsega deležen; junak te sorte niti lic misli, da bodo drugi ravno tako mislili kakor on, ampak je prepričan, «la se bo že toliko drugih oglasilo, kolikor jih je treba, da ne pridejo Villisti do njegove hiše. Sodrug Meyer London je svoj-čas predlagal ^ kongresu, da naj se ne rabi milica v nobenem boju med delom in kapitalom. Večina je odklonila njegov predlog, a če bi dobro premislila sedanjo mili-čarsko afero, bi morala spoznati, ¡T. ..« - ji«.^/) if» f>'tfM1'"'Y'* ■ P/J»»» To m o»»» Fi iu «Fnn naselbine namreč zjutraj ni bilo več; orkan jo je tako popolnoma uničil, da ni ostalo raiun treh ma lih koč nič od nje. Dvanajst trgovskih domov, dvanadatropen hotel in šestdeset hiš je tornado razdejal. Devet oseb jc bilo ubi tih, osemintrideset pa ranjenih. Trupla nekaterih ubitih so našli po sto jardov daleč od prostora, kjer «o stale njih hiše, dasi je zna-n(t. da jih je vihar zalotil .doma. Dveletni otrok drja. Brinsona, ki je bil ranjen, medtem ko sta poginila oče in mati, je bil od viharja s kosi razdejane hiše odnešen 500 čevljev daleč. Ko je orkan odje njal, je bilo iskanje in obvezava-nje mrtvih in ranjenih zelo otež-čano, ker je vladala egiptovska tema in je deževalo v potokih. I; Denisona v Texasu jc odšel pose hen vlak z dvanajstimi zdravniki a šele nekoliko ur po utišanju orkana je dosegel mesto katastrofe Enaka nesreča je zadela meste ce že pred par leti; tedaj so gr nanovo zgradili. Sedaj pravijo, d» ne ^odo na tem prostoru več po ihr«i'«li katerega ne morejo velike korporacije pričakovati, da jim bo služil na sodišču kot orodje. Sedaj računajo, da dobi Brane!ris v četrtek šestdeset glasov proti šestintridesetim, ker bodo glasovali zanj vsi demokratje in nekoliko republičanov. Medtem se jc glasovanje izvršilo in Brandeis Tj NOTA ZAVEZNIKOM. , Državni tajnik Lansing je poslal Angliji in Franciji obširno noto, v kateri zahteva Amerika, da opuste zavezniki sedanje ravnanje z nevtrabio pošto. Notq navaja mnogo konkretnih slučajev, ki kažejo, da imstopajo angleške in francoske oblasti proti mednarodnim zakonom in prizadevajo s tem nevtralni trgovini veliko škodo. Ameriška vlada zahteva rad ¡kalno izpremembo te politike. Rudniška nesreča. Iz Virginia City, Nev., poročajo 24. maja : V jami Yellov Jacket je v spodnjih roveh nastal požar, vsled katerega so, koljkor je doslej znano, štirje delavci prišli ob življenje. Uradniki družbe pravijo, da je bilo 75 delavcev v jami, ko je izbruhnil pofcar. Za vojno mornarico. Kongresni zbornici je predlo* žen načrt, ki zahteva za mornarico 241 miljonov dolarjev; to je za 91,787.287 dolarjev več kakor lani. Od tega je 89,859.378 dolarjev določenih za nove ladje, meti katerimi je pet velikih bojnih križa rk. Priljubljen duhovnik. Iz Bridgeporta poročajo: Štiristo članic slovaške rimokatoliške cerkvene občine na Crescent Aye. se je dne 24. maja zbralo pred rektoratom in zahtevalo, naj sc njih fajuiošter nemudoma odseli. Gašpar Panik je doslej le provif zoričen župnik, in ženske mu očitajo, da ne živi, kakor bi po njihovem mnenju moral živeti duhovnik. Ker se zahteva pobožnih katoličank ui izpolnila, so razbile okna in metale gnila jajca v fii-rovž. Pri fajinoštru je bil ravno pater Štefan Krasula z dvema so-rodnieama iz New Yorka ua obisku in vsi so morali iskati y višjem nadstropju za pohištvom zavetja, dokler ni prišla policija, ki je aretirala 13 žensk. Nova naročila. Zavezniki sklepajo z ameriškimi velepodjetniki : nove pogodbe za vojni mSterijsl iu vrednost naročil gre v sto in sto miljonov dolarjev. Bethlehem Steel Company jc dobila pravkar za 25 miljonov dolarjev naročil. American * Loco mot i v company se pogaja za izdelavo vojnega materijala v vrednosti 25 miljonov dolarjev. New York Brake company je na tem, da sklene drugo pogodbo za strelivo. White Motor company je že sklenila pogodbo za 300 avtomobilov s Francijo in se pogaja še z Rusijo za naročilo v vrednosti šestih miljonov dolarjev. We-stinghousc, Remington in Mid-vale Steel and Ordonance company pričakujejo naročila za puške. Agenti zaveznikov so pa postali previdni in postopajo zelo pazno pri naročanju. Le tovarne, ki niso upstile naročnikov na ceidlu s prejšnjimi pogodbami, dobe nova naročila. - Iz Berlina poročajo, da je na Nemškem od začetka vojne prenehalo izhajati tritisoč časopisov, večinoma zaradi finančnih težav. Od novega leta je ustavilo izhajanje 1255 listov, torej več kakor trije na dan. • e Ameriški kapitalizem je nedvomno patriotičen. Tako silno ljubi Ameriko, da bi jo najrajši požrl. Nekateri pravijo, da jo je že. e Nadškof Mundelein je posvetil v Chicagi novo cerkev "Naše lurške gospe". Katoličani so imeli ob tej priliki parado z bando, s svojimi organizacijami, z oddelkom milice in .seveda z neštetimi "božjimi namestniki", med katerimi je bilo tudi nekoliko škofov. Pridigal jim je škof J. Muldon iz Roekforda. Kadar bo cerkev gotova. bo veljala baje 140.000 dolarjev. Bila je cerkvena parada; bila je politična parada. V Chicagi raste vpliv cerkva, med njimi posebno rimsko katoliške cerkve, in v vse panoge javnega življenja že sega, največ pa v šolstvo. Amerika bo šele spoznala, kaj ne pravi klerikalizem. Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, da je dober list in te zanima, *daj Ara pokaži še tovarišu In mu T» priporoči, da bo tudi on to izve-lel, kar izveš ti in se naučil, česar » učiš U. To bo duševni dobiček Hit» Mi. Tuberkulozno meso. V New Vorku so razkrili nov graft, ki izvira Kieer prav tako iz studencev kapitalističnega si-steiua kakor sleparije sploh, ki pa je vendar ne-navadno mfainen in razdražljiv. Izkazalo se je da se prodaja že dolgo „leso, tuberkulozne in sploh Mne živine ,w» tenementnih okrajih v Kast New York in Brownsville. Prodajalo se je pod očmi in z znanjem uradnih nadzornikov. Računski komisar Wallstein je že dlje sumil da koljejo nekateri klavničarji sistematično bolno živino m da prodajajo meso manjšim mesarjem. Med njimi je bil nastavljen kolektor, čigar naloga je bila podkupovanje inšpektorjev. Nekateri teh uradnikov, katerih plače znašajo 1.120 dolarjev n.a leto, so dobivali baje po 200 dolarjev podkupnine na teden. Stvar je pr^la na dan, ko je eden izmed in-spektoijev naznanil komisarju VVallsteinu, da ko ga hoteli podkupiti. Inšpektor je dobil nalog, da obišče mesarje, in rezultat tega poizkusa je bil, da ima komisar sedaj za 1270 dolarjev bankovcev, na katerih se poznajo prsti mesarjev, v svojih ro. kali. Sodnik MeAdoo je nato izdal ukaz. da se are-tira 11 velemesarjav. Deset so jih še tisti dan prijeli in postavili vsakega pod r>lNMl dolarjev varščini. Poštenjaki so kupovati živino v okolici New Vorka. večinoma po farmah na Long Island in v New .Jci Key. Brez pomisleka so že več let kupovali bolno govedo, katero so seveda dobivali zelo po ceni, meso se je pa tedaj prodajalo po okrajih, kjer živi siromašncjše ljudstvo. Oseni inšpektorjev so suspendirali. Dokazov proti njim imajo baje dovolj in vsi morajo pričakovati dolgoletne kazni. Chikaški "Džungel" se torej ponavlja V New Yorku. Klanje bolne živine je prepovedano ne le zaradi uetečnosti, ampak še bolj zato, ker ohole od njega lahko tudi ljudje, ki ga uživajo. Veleinesar-ji niso tako naivni, da ne bi vedeli tega; sami se bodo gotovo čuvali, da ne bodo jedli tuberkuloznega roi\st heefa ali pa steaka od vola, ki je imel kugolia gobcu in parki jih. Za siromašne ljudi je pa dobro vse, le da nosi profit. Kaj človeško zdravje in življenje! Dolar, dolar, dolar! Zdaj bodo zatrli kužno gnezdo V New Yorku; čez nekaj časa ga bodo odkrili v kakšnem drugem mestu. Amerika je velika in kapitalizem «»božava povsod zlato tele. Ka] bo z mirom? Brzojavka ameriškega glavnega konzula v Oenovi naznartja, da je italijanska vlada za nedoločen čas prepovedala izvažati makarone. Ta prepoved je razumljiva. Makaroni hc namreč delajo iz moke in moka je v času vojne povsod dragocena reč. Tvrdka K^upp jč v okolici Monakovega kupila več zemlje, na kateri zgradi ¿e par tovarn za orožje. — Kruppove naprave v Kssenu obsegajo nad 150 akrov zemlje. V teh tovarnah dela okoli 60.000 delavcev. Nihče še ne ve, kako se izpremeni zemljevid Kvrope vsled vojne. Ali Kruppovo kraljestvo se jt že povečalo. Clpvck bi ¿elel optimistom mnogo sreče in bi jih hvalil iz dna svojega srca, ako bi imeti le polovico toliko moči, kolikor imajo lepih besed. Kdor jih posluša, bi moral misliti, da se odigravajo ua evropskih bojiščih le še manevri, ki služijo brez vseh resnejših namenov edino kot predigra miru, ki je v diplomatičnih kabinetih že popolnoma pripravljen in čaka le na moža, ki povabi pričakujoče sovražnike za konferenčno mizo. Pogostoma pa bi bilo bolje, ako bi bilo na svetu nekoliko manj eptimistov; tedaj bi imeli nekaj več stvarnosti in najbrže tudi kaj več resnega dela. Optimist villi oblake na nebu, pa pravi: Aba' Lepo bo. Oblaki se že razlezujejo . . . On sliši bojno trobento, pa zakliče: Parada za mir je! » Optimisti so velika zapreka na svetu, ker mislijo, da so njih želje vsega mogočne, pa se nale-ziifejo še drugi te njihove prazne vere. In namesto, da bi tavihall rokave, prekrižajo roke, pa čakajo na dobrote, ki morajo po njihovem mnenju priti. Sedaj vidijo na nebu sama znamenja miru. Vsak telcpramček, ki si ga izmisli ta ali oni v idejah siromašni žurnal/st, jim velja za sveto resnico, če pravi kaj o miru. Sto poklicanih mirovnih posredovalcev je po njihovem mnenju na potovanju od enega do drugega glavnega mesta ; knez Bue* low, polkovnik House, španski kralj, rimski papež. Br.Vun — vsak ima mir v svoji togi. in nič dni sega ni treba, ljubi kristjan, kakor da počakaš na jutršnje, kvcejemu ua pojutršnje jutro, in ko se zbudiš, bo letal globočck miru nad tvojo posteljo. Med tem pu vlačijo na eni strani Avstro-Nemei, nu drugi Brito-Francozi hove in nove divizije v verdunsko okolico in polagajo nove in nove regimente v grolj; oecaiS pogoltne čez dvajset bojnih ladij — sto miljonov dolarjev vrednih — in blizu desettisoč mož. Na Balkanu zasedajo zavezniki in Nemci z Bolgari, nove postojanke; Srbi vodijo svoje zadnje rezerve v klavnico; v A-ineriki se naroča za osemdeset miljonov novih pušk; vojna furija se ne miri, ampak njen bes še narašča. Kdo izmed onih, ki sedaj odločujejo, misli že resno na mir? Vsi mislijo še na zmago, vsi upajo, da bodo nasprotniku diktirali mir. In ker še noben sovražnik ni priznal, da je pora/en. se pripravljajo še vsi na nadaljevanje boja. (¡ovorili so pač tudi vodilni državniki že o miru. Ali vse njih besede so flavze, izrečene le zato, da bi bile zapisane v zgodovini in jih tam o-pravičevale. Za dosego miru so vse te govorance v parlamentih brez pomena, ker ne pokažejo niti od daleč podlage, na kateri bi bili govorniki pripravljeni sklepati m if. Ce pravi Bethmann lloll-weg, da lioce Nemčija mir, ki zavaruje njene o-pr.ivičcnc interese, je to ravno tako nejasno, kakor če govori Asquith o pravičnem miru. Nshče ne more uganiti, kaj naj pomenijo take besede. Bethmann lahko misli, da so interesi Nemčije le tedaj zavarovani, če si podloži pol Kvrope; Asrpiith smatra lahko za pravično, da se razbije Nemčija v nekdanje male državice. Ako bi katerakoli vlada resno mislila na mir, tedaj bi morala naravnost povedati: To in to hočemo. Brez take besede ni niti misliti, da hi sedli zastopniki držav za mirovno mizo. Vojskujoče se države ne gredo za tem, kar smatrajo nevtralni, pacifisti iu idealisti za pravično. Na programe, ki se izdelujejo v Ameriki, v T'betu ali na Marsu, se nič ne ozirajo. Oni imajo svoje nazore, svoje načrte in svoje cilje; kdor ugi-l>n o miril, se ne sme vpraševati, kako bi on uredil svet, ampak kaj se kuha ua ognjišču onih, ki kurijo. Tam, kjer drže za enkrat mogotci usodo v svojih rokah, ni doslej nobenega znamenja miru, pač pa je povsod videti nove priprave za nadaljevanje boja. Tam upajo še vsi ua končno odločilno zmago. Tam ue mislijo na to, da bi se pobotali, ampak ua to, tla bo moral sovražnik prositi za milost. Optimisti so, kakor navadno, na napačni poti. Knkrat seveda pride mir, iu tedaj bodo gospodje najbrže kričali: Saj smo dejali, tla pride miri Vsi vemo, da je večna vojna nemogoča; ali za to ne gre, da bo enkrat končana, temveč z a to, da ni doslej že še nobenega opravičenega upanja na konec v kratkem času.« S tem mora računati, kdor gleda v bodočnost. Posebno mora s tem računati delavski razred, čigar upi in cilji so vsi v bodočnosti, Delavstvu v Ameriki je ta vojna naložila veliko in pomembno nalogo^ žal da je ni spoznalo tako, kakor bi bilo treba. IV je res, da so interesi delavskega razreda po vsem svetu enaki, o čemer ne more biti za socialista nobenega dvoma, tedaj U" niofe biti enemu delu te mase vseeno, kaj se godi z drugim delom. Slabost enega zbora slabi vso armado. Zaostajanje delavstva v Ameriki je oviralo napredek delavstva v Evropi preti vojno; če bo organizirani proletariat v Kvropi po vojni oslabljen, bo to škoda tudi za ameriški proletariat. Skupni cilji vsega delavstva, ki se morejo le internacionalno doseči, bodo oddaljeni, reakcija. ki grozi socializmu ne le v svoji deželi, ampak po vsem svetu, bo pa okrepčana. Internaeionala ne bo mrtva zaradi te voji^e. Triumtiranje velike buržvazije nas ravno tako ne premoti, kakor ne tarnanje starih bab. Internaeionala tudi danes ni mrtva. Vojna ji ni prizanesla; posledice vojne se dotikajo tudi drugih sil, ki i-majo doslej še več moči na tem svetu, kakor delavska Internaeionala. rdarjena je; ali tako hole-havo. krmežtjavo dete, vendar ni, da bi jo vsak udarec ubil. « i • Toda oslabljena je. Čutila bo svoje rane tudi po vojni; zlasti v Kvropi jih bo čutila. Iu zato bi moralo' delavstvo na tej strani Atlantika tem tesneje strniti svoje vrste in okrepčati svojo moč, da bi tukaj ustvarilo novo jedro, okro^g katerega bi se mogle zbirati sile Internaeionale. , Mir še ni tako na obzorju, da bi bilo treba le iztegniti roko, pa bi bil dosežen. To se pravi, da bo po vojni še bolj potrebno opore, kakor je bilo videti sedaj. To oporo bi lahko našlo v močni ameriški organizaciji. Fstvariti tako organizacijo je za ameriški proletariat internacionalno razredna dolžnost. Uruguay in Amerika. Uruguaj je država v južni Ameriki med Brazilijo iu Argentinijo. Po svoji velikosti je v primeri z Zedinjctfuiii državami neznatna, nekakšna ameriška Portugalska. Kljub temu zasluži ta deželica nekoliko pozornosti. Vlada male republike je predložita parlamentu načrt, po katerem naj pridejo vse vodne sile v deželi, brez obzira ua to, če so plovne ali ue. pod državno kontrolo. V ta nameu naj se ustanovi posebna irigacijska kiauisija, ki dobi nadzorstvo1 nad vsemi vodnimi deli, naj se tičejo namakanja zemlje ali pa tehničnega izrabljanja vodnih Ril. Omenjena dela naj se financirajo z vladnimi bondi, ki bi se izdali za 1.550,000 dolarjev po G odstotkov. To je posneti iz-poročila ameriškega konzula v Montevideo. I roguay leži sicer v Ameriki, ali kakor j" videti, ima povsem neameriške navade. To znamo v Zedinjenih državah drugače! Tukaj se kra-tkomalo izreče, da je državna lastnina in državni obrat neameriški, le privatno profitarstvo je ameriško, in po tem načelu se imenitno prepreči vsak napredek v narodnem gospodarstvu. Po tem načelu se pripravlja tudi ameriški kongres, da izroči vse vodne sile, kar jih še niso ugrabili kapitalisti, privatnemu kapitalu za izkoriščanje. Ce je priroda ustvarila vode za vse ljudi, so naši kapitalisti večji gospodje kakor priroda;-snarodova pravica do voda se izbriše z eno potezo peresa, pa se izroči privatnim profitarjem. In to je čisto prav. Ce dovoli narod, da ga kapitalisti oropajo, bi bili kapitalisti neumni, da ue bi porabili prilike. Narod jim pa to čisto jasno dovoljuje s tem, da pošilja v zakonodajne zbornice kapitalistične zastopnike. V Cruguaj postopajo drugače. Ali kdo naj bi tudi pričakoval kaj druzega od take dežele! Tam so vpeljali tudi zakoniti osemurni delavnik, in le čudno je, kako da ni nebo še poslalo ognjenega in žveplencga dežja nad tako pregrešno deželo. Pri nas hvalabogu še ni take nevarnosti. Tukaj imamo svojega (¡ompersa in poleg njega delavstvo, ki rajše glasuje za največje pijavke, kakor za svoje kandidate. Angleška vlada je pri Westinghouse Rlectrie and Manufacturing Co. naročila 3,000,000 pušk, katere mora družba dostaviti v treh letih, pri-čonši s prihodnjim letom. Ta družba ima tudi naročilo za 1,800.000 pušk za rusko armado. Vsaka puška bo stala okoli $27, ali skupno $81,000.000, ko bodo vse puške dostavljene. Kako se more od take družbe pričakovati, da se bo v svojem srcu ogrevala za mir? Osemdeset ifciljonov dolarjev za puške — kako hi se to niobio "zaslužiti", če ne bi Bog dal vojne? Že več poročil je došlo iz Madrida, da dela španski kralj načrte za mir. Najprej namerava poslati poziv na vse vojskujoče se države, da pri-čno z mirovnimi^iogajanji. Ako bodo zadovoljne, bo poslal v vsako državo dva španska državnika, ki bodo skupno izdelali načrte, da bo vsaj enkrat prišlo do kratkega premirja. Zdi se, da nima španski kraljiček več vpliva kakor ameriški predsednik. , UTRINKI lz Tokia prihaja pravkar telegram, da je bivši kitajski prezident in cesar Juaniikaj mrtev. D;*peša iz Londona poroča, da je lord Kitcho-ner poginil na ladji Hampshire, ki se je pogrezni-la vsled mine ali torpeda. To je za Anglijo hujši udarec kakor izgubljena bitka. Kdor je po svojem poklicu prisiljen, da se havi s čitatijem meščanskih časopisov, lahko opazuje. kako izpreminjajo Zedinjeiie države Porto Rico v raj. Knkrst nam naznanjajo oficiozne vesti, kje je ustsnivljena nova šola. drugič kje je zgrajena cesta, tretjič kako se zatirajo komarji. Vse tc» so l«-pe reči. Videti jih seveda odtod ni mogoče. Ampak izve se s Porto Rica tudi včasi kaj o drugih rečeh. Tako je n. pr. znano, kako ščiti ondotna policija ob vsakem štrajku kapitalistične interese brez najmanjšega obzira na življenje delavcev. Ko je kongres sklepal o novi ustavi za Porto Rico, s katero se ondotuiin delavcem jemlje volilna pravica, je sodrng Meyer London predlagal točko, s katero se prepove delo otrok izpod šestnajst let. Ostali člani zbornice so «Ifbelo pogledali. kakor da gre za nezaslišano zahtevo, o kateri sploh ni mogoče govoriti. In res je bil Lon-donov predlog soglasno zavržen. Nadalje je socialistični poslanec predlagal, da se sprejme v usta-, vo določba, ki bi zagotovila delavstvu pravico organizacije. Tudi ta predlog je bil odklonjen. Tako se je zgodilo v tistem kongresu, v katerem sedi f a možna Oompersova 'skupina dela' in ki^r imajo večino demokratje. po Oopipersovih naukih prijatelji delavstva. Proletarci na Porto Rico torej nimajo volilne pravice, nimajo pravice, da se organizirajo, delavski otroci se pa lahko brezmejno izkoriščajo. To je tisti raj. In vpričo vsega tega suženjstva naj bi se delavci še odrekli samostojni politiki! Kakor smo poročali, je znana Navy League tožila Henry Forda za stotisoč dolarjev odškodnine, češ da jo je razžalil s trditvijo, da agitira za večjo mornarico v interesu posameznikov. Ford je izjavil, da je pripravljen priti na obravnavo v Washington, če obljubi Navv league, da predloži sodišču vse knjige in da'dovoli križno zasliševanje svojih članov in darovalcev. Sedaj je vprašanje, ali sprejme liga to sli iif. Ce sprejme, bo obravnava zanimiva fee odkloni, Ih> tudi to poučno. Cele mesece pripovedujeio žeV^niškc drn>.bc. ds ni mogoče izpolniti is \iničarskl zahUv, ne da 1.1 - - ------— iiuUaK tarifi ma y.ivl mu »n_ki Huim. '' Norddeutschc Allgcmeinc Zeitung" pravi sicer, da je zadostno preživljanje ljudstva v Nemčiji popolnoma zagotovljeno in da ga ue bo mogla preprečiti niti najostrejša blokada. Vendar pa priznava, da je lanska nezadostna žetev in ustavljeni uvoz nekoliko vplival in povzročil razne težave. To se u i dalo urediti, ker ima vsaka država svoja lastna pravila, diktatura pa premaga tudi to. Vlada govori, kakor mota govopiti v svojem interesu. Ali poraba takega izrednega ahsolnti* Ktičncg sredstva govori tudi, iu sicer zelo glasno. sekajo glave v imenu "pravice", je še posebno neznosna misel, da se na tak način kaznuje ženska. Tudi to je eno tistih znamenj, ki kažejo, da srednji vek še nikakor ni premagan. Argentinska vlada objavlja sedaj rezultate ljudskega štetja iz leta 1914, iz katerih je spoznati, da je imela takrat Argentinija 7.883.287 prebivalcev; na glavno mest» Ruenos A i res jih odpada 1 ¿175,814. Zadnje ljudsko štetje je bilo leta 1805; takrat je imela Argctitinija ¡1.954.911 prebivalcev. V dvajsetih letih se je torej prebivalstvo približno podvojilo. V New Voj-ku so se pričela pogajanja med zastopniki železničarjev in aružb. Doslej razlagata le obe stranki vsaka svoje stališče. Železniški magnati se drže trmasto in pravijo, da je izpolnitev zahtev nemogoča. Olavna točka vseh zahtev je osem urna služba, kateri se «Icužbe najbolj upirajo. Več bomo govorili, kadar pokažejo pogajanja kaj rezultata bodisi v pozitivni ali pa v negativni smeri. Med nevv.vorškim županom Mitchellom in katoliškimi organizacijami je izbruhnil boj na življenje in smrt. Župan Mitehel je naročil policiji, da si je napravili) zvezo s telefonom katoliških dobrodelnih društev in vjela njih pogovore, ter pravi, da je slišala reči, l1) Otvoritev konvencije in pozdrav glavnega predsednika; ,2) Volitev poverilnega odbora za pregled pooblastil; 3) Volitev odbora za dono konvencije: predsednika, podpredsednika, zapisnikarja in reditelja; 4) Združitev organizacij; 5) Volitev drugih odborov za dobo konvencije: za pregled računov, pritožb, ctc.; 0) Poročila glavnih odbornikov; 7) Poročila delegatov od strani društev: prošnje in pritožbe; 8) Poročila odborov za dobo konvencije; 9) Citanje in ureditev pravil; 10) Resolucije ¡11 predlogi v korist Zvezi; 11) Volitev glavnih odbornikov; 12) Nominiranje mest za prihodnjo konvencijo; 13) Volitev odbora za ureditev in prevod pravil; 14) Zaključite v konvencije. D N E V X I R K D: 1) Otvoritev zasedanja ; 2) Citanje imen odbornikov in delegatov; ¡1) yitanje zapisnika prejšnje seje; 4) Predlogi in poročila ; 5) Citanje dopisov in brzojavk; (i) Volitev potrebnih odborov; H) Nadaljevanje sporeda; 9) Posebna naznanila; 10) Sklep seje. Spored in dnevni red se sprejmeta. V poverilni odbor za pregled pooblastil se izvolijo: Frank Černe, Ivan Kaker in Frank Justin. . Meti pregledavanjeni pooblastil določi konvencija čas za dnevno i.boroVMiija, in sicer: dopoldne i>d 8. do 12., popoldne pa od [/<¿2 do 6. zvečer, s 15 minutnim odmorom dopoldne in 15 minutnim domorom j ¿oti^vriih"predlagatelje —M— ' 17:---- . -j-'. 1»: Alojz Karlinger (pooblaščenec) I • 2*2: Lenard Alpner —23:----' » 25:----' — 2«: »I osi p Paulič — 27: Frank Pavlovčič (pooblaščenec) — M~ 29: Viljem Sitter (pooblaščenec) —"— Viljem Sitter (pooblaščence) —"— .'14: Anton l*rvrič 35: Frank Justin 36: Jakob Rupert 37: Frank Mrzlikar — " - 38 : John Koejančič — 40: Josip Zorko 41: Frank Kokotce —"— 42: Lenard Alpner (pooblaščenec) — 45: Martin Zalar —"— 49: Josip Žele .(pooblaščenec) — "— 50: Alojz Karlinger 51: Frank Cerne —53:--- --- —"— 54: Andrej Vidrih (pooblaščenec) —M— 55: Frank Pavlovčič (pooblaščenec) 56: Blaž Novak — 57: Viljem Sitter (pooblaščenec) 58: Nikolaj Povše (pooblaščenec) . ."»!>: Frank Pavlovčič (pooblaščence) 60: Viljem Sitter (pooblaščenec) — 62: Frančiška Trbežnik 64: Ivan A. Kaker — 65:---- —7 67: Nikola Zvonarič —68:---- .*» —69: Josip lllad —"— 70: Josip Zorko (pooblaščenec) _»»_ 72.____ —"— 74: Josip Marinčič (pooblaščenec) —75:----t —78: Frank Pavlovčič (preoblaščenee) III. pooblaščeni odposlanci od Slovenske I>eisvske Podporne in Pen-zijske Družbe : • Math Petrič Josip Hauptmann Josip Mostar 15 minut odmora. , Po odmoru se sprejme predlog, na se navzoči pomočnik glavnega tajnika, Louis K veder, obdrži na konvenciji z ozirom na to, da bo dajal potrebna pojasnila pri društvenih pritožbah. Priznajo se mu iste dnevnice kot ostalim glavnim odbornikom. Konvenčni odbor se izvoli izmed delegatov. Za predsednika konvencije je izvoljen: Anton Iiavrič pod predsednik: Josip Paulič prvi zapisnikar: Ivan A. Kaker pomožna zapisnikarica: Frančiška Trbežnik reditelj: Josip Hlad. Zapisnikarju Kakerju se določi $3 dnevne plače, pomožni zapisnika rici pa $2. V poverilni odbor se mesto Kakerja izvoli Blaž Novak, (•lavni predsednik Zveze, F. Pavlovčič pozove novo izvoljeni odbor, da zasede svoja mesta. Konvenčni predsednik Lavrič priporoča v svojem nastopnem govoru, da naj se govorniki v svojih debatah in predlogih kolikor mogoče kratko, a jasno in jedrnato izražajo, da delo konvencije ne bo preveč ovirano in da se ne bo ponepotrebneni drag čas tratil. Zapisnikar Kaker vp»aša, naj se li imena predlagateljev vpišejo zapisnik, ali pa naj se zabeležijo le predlogi sami brez navedbe popoldne Poverilni odbor poroča potem o pregledanih pooblastilih, ki so, |atfatp|j izvzemši par manjših formalnih nepravilnosti, vse v redu Navzoči so: : I. od glavnih odbornikov: predsednik Frank Pavlovčič pod predsednik Josip Zorko pomožni tajnik Ivan Prostor blagajnik Josip Žele pomožni blagajnik Josip Marinčič zaupnik Andrej Vidrieh prvi nadzornik Viljem Sitter tretji nadzornik Nikolaj Povše prvi porotnik John Ooršek drugi porotnik Jakob Kocjan tretji porotnik Alojz Karlinger vrhovni zdravnik Dr. F. J. Kern. v. Sprejme se posredovalni predlog Dr. Kerna, da se imena pred-ev v zapisnik začasno sicer vstavijo, izpuste pa naj se ko sneje, ko bo priobčen tiskan zapisnik v javnosti. Predsednik i potom splošnega glaaovanja Izjavile zs združenje, z njimi obracu-nati. Odpoalanec S.D.P. in P. Družbe, brat Mostar, omenja, da bi se naj aedaj le o tem razpravljalo, če se naj njegova organizacija 111 S. D. P. Z. združita, in pod kakimi pogoji naj ae združita. Delegat Črne pozove odposlsnca Mostarja, da naj ae izjavi, p«d kakimi pogoji je njihova organizacija pripravljena za združitev. Moatar odgovarja, da so odposlanci S.D.P. iu P. Družbe pooblaščeni od svoje organizacije razpravljati z delegacijo 8.D.P.Z. o pogojih in načinu združenja ter da ko ti pogoji najbolje izraženi v resoluciji, sprejeti 1111 konvenciji S.D.P. in P. Družbe dne 22. marca 1916. v Johnatown, Pa. Na poziv predsednika prečita odposlanec Moatar to resolucijo, ! -^.u^iA«« Clevelandu in .drugod,,, du naj i vstopijo v socialistične klube, da se pripravimo na letošnji volilni boj, da s tem pokažemo, da nismo voljni biti več sužnji, da bi se pustili blufati in izdajati od meščanskih časnikarjev kapitalističnim političarjem in izkoriščevalcem. ki »o jo aprejsli na konferenci dno 27. april«. Isjavs so glasi: "Člani jugosl. socialističnih klubov št. 1, 20 in 00 v Chicagi, III., zbrani j n« skupni aejl dne 2?. aprila 1916., so razpravljali o poslani isjavi glavnega odbora Zveze ter o iniciativi kluba it. 6. Poznavajoči natanko razvoj te debate in razmer, v katerih se je razvila ter nje spor, zaključuje konferenca sledeče: 1. Strinjamo se z isjavo gl. odbora, katero je poslal klubom ter odobravamo stališče odborove večine, ker temelji na konitituciji socialistične stranke in Jugosl. socialistične zveze. V tem smislu so pripravljeni ¿lani navedenih organizacij pomagati gl. odboru Zveze. 2. Konferenca ne odobrava iniciative kluba it. 6 v Chicagi, ,s, katero se hode poteptati temeljno socialistično načelo o svobodi izražanja misli po-jedinih članov in organizacij v naših zveznih glasilih. Vsled tega apeliramo na sodruge v organizaciji it. 6, da svojo iniciativo umaknejo kpt neumestno. 3. Ako organizacija it. 6 svoje iniciative neče umakniti, tedaj konferenca zahteva po vsej pravici, da gl. odbor ne pošlje iniciative na referendum. _ 4. Konferenca odklanja izjavo, ki je bila poslana na sodruge in organizacije od takozvane "manjšine" ter jo smatra za privatno zadevo podpisanih, ki je ila nepravilnim potem. 5. Priporočamo gl. odboru Zveze, da podvzame vse nujne korake, potom katerih bi se obstrukcija "manjšine" ustavila in tako zasiguralo v Zvezi zopet normalno delo. 6. Konferenca apelira na vse sodruge in zvezne klube, da moralno pomagajo gl. odboru Zveze, ki je poklican, da slučajno nastale spore v Zvezi urejuje v soglasju s strankinimi in zveznimi pravili. Chicago, 111., 27. aprila 1916. M. P. Chuk, predsednik. Filip Godina, zapisnikar. Izjava se vzame na znanje ter objavi v zapisniku. Izjava sodr. Cvetkova, ki apelira, da se ob času glasovanja o iniciativi ne bi vodila razprava o "ljudski obrambi", se odkloni, ker bo to zadevo sedaj odločilo članstvo potom splošnega glasovanja. Gl. tajnik poroča, da je bilo v mesecu marcu razpečanih 2232 rednih, 37 izjemnih in 40 dualnih znamk; v aprilu pa 1857 rednih, 34 izjemnih in 42 dualnih znamk. Sodr. Dubravac poroča, da je do 4HI8» zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor ne-isti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili Neprebava, g EVERA'S Balsam of Life (Severov Žifljenski Balzam) ob pravem ¿atu ter bi »tem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje Črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje 55 in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli-uu ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni-Cena 75 centov steklenica. ua Bol v želodcu. Mr. M. Sobkowlak. Coburf. WesITllla Ind.. tum )• piml: "Moj« ftsaa )• tmsla bol v lelodco toda bolečine »o p rene Im le potem ko )• rabila Severov ii-vljsuskl Mulsum." Kadar kupujete sdravlln. sahtevaite vedno Severov» In (Isjte. d« Jih dobit«. Latear-Darji vMpovMxll prodajajo Sevvrovo Priprut ke. Ako »luCaJno lekarnar nima idravll» kateretfu ¿uhtevate, nnroiite ga od mm. W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa Izvirno potrdilo (ORIGINAL RECEIPT) l£i ntm ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga branimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. Cene po dnevnem kurzu. ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilne ilege (4,687,208.63 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLI0N0I8. Kirkpatrick, oba socialistična 1 aldennana Kennedy in Rodnguea >^ v » t,skar"° IM34.S7. i ¡Toroča tudi, da je obnovil oseben ter drugi govorniki. bond za |1500 00 To 8e vzame na Sodruge opozarjamo, naj si za- 2nanje znamujejo ta dan, da bodo prosti in se lahko udeleže piknika. Joseph Jauch. pozrv. Dr. Ltuider-Adamič, st. 20 SS-PZ je sklenilo ptwlati poziv vsem Z ozirom na spor*tum o skupni tiskarni S. N. P. J. se nalaga tajniku, --naj p,ae tajniku te organizacije, KLUBOM JUGOSLOVANSKE da Pok,ife prihodnjo »ejo odbora SOCIALISTIČNE ZVEZE. J. S. Z:, da dobe informa- " cije o sporazumu. Dne 2. julija t .1. se otvori kon- Na priporočilo sodr. Kristana se gres J. S. Z. v Chicagi. Pozivajo gprejme predlog, da se izdela za medse torej vsi klubi, da izvolijo zanj narodni socialistični kongres, ki ga svoje delegate v smislu pravil, obdržavajo nevtralne dežele 26. juni-elan 16, odst. a. Imena izvoljenih J« v Hagu, spomenica, podobna oni, ki legrame in resolucije na vlado Ze- j bratskim društvom ter glavnemu j ^Tj* naznanijo glavnemu i® bila poslana svoječasno ameriške- dinjenih držav, v katerih se izre- odboru za neumorno nadaljevanje tajnjjtvu Dnevni red sam mu kongresu z ozirom na pogoje pri ka pasja vdanost slovenskih de- v prid združitve. Zajedno naj ae kflžo važnost letošnjega kon- klepanju miru. lavcev in da Slovenci z navduše- objavi v glasilih prizadetih orga-1 greKa ki jQ EV1gujc gc dejstvo, da! To se prepusti sodr. Kristanu, nakar njem odobravajo amerikanski mi- nizacij. Od merodajnih krogov se je vsa I ^^ pnVor0čljiv07da m68t° olilnem letu. Zato je ••original prevede na anlesko in od- litarizem. , ^ . Gledati se mora. da se jiošlje večje število senatorjev in kon-gresnikov, ki bodo zastopali vcle-trgovce in sploh plutokrale. Njim se naroči, da se ustava Zjed. držav kakor hitro mogoče spremeni, namreč da se vpelje v tej veliki republiki "Plemstvo.M (Dobil se bo morda tudi kakšen slovenski "Streber," da doseže ba-ronski ali celo grofovski, titel). Predela naj se naseljeniški zakon in se poleg Azijatov se Nemcem in Lahom vstop v Ameriko zabrani. Jugoslovani, ki sc hočejo naseliti, naj bi se klasificirali kakor sledi: 1.) Bogataši; takih reve že v kot smo bili mi, ne moramo več, to pa zato, da lahko postanejo takoj ve-letrgovci. 2.) Zabrani se vstop tudi 4,Doc-torjem/^ker nas je že sedaj preveč in nam ti prokleti judje že sedaj konkurenco delajo. 3.) Dovoljen naj bi bil vstop "NafttudiraninT' že v starem kraju; morda se kateremu posreči s komunalno podporo slovenskih težakov doseči potrebno stopinjo slovenske inteligence. Tudi taki>zvani falirani študentje naj bi si» še nadalje pustili v to deželo, da bodo slovenski težaki imeli tudi tukaj priliko se komu klanjati in odkrivati na cesti. 4.) Manjka nam še «formanov in 'bossov.' Ti naj bi se rekruti-rali iz odsluženih žandarjev in akcija objavila oficijelno kot kon čana, ali jasneje povedano, da je združitev že splavala po vodi ter da so s tem odpadli vsi v to svr-lio izvoljeni odbori. Kot vzrok je bil naveden, da sc gl. odbori organizacij niso zjedinili za čas skupne konvencije za združitev. Članstvo prizadetih organizacij pa sedaj študira svoj "naroden greh," katerega so pa v resnici izvršili njegovi voditelji, katerim je narod izročil najbolj važno ter za ameriške Slovence najbolj ko-ri*tno nalogo, namreč združiti zavedno ter z duhom časa idoče članstvo posameznih organizacij v veliko skupino. Odstranili smo vse zapreke, združitev že imeli tak o rekoč v že- Zaključek seje. Alex Dubravac, zapisnikar. klub posluži svoje pravice in poš ljc svoje delegate na kongres. • S „C. pojavom ORGANIZACIJAM V VZHOD «1. tajnik. »NEMOHIO. - Glencoe, O. Razširite svoje znanje! Poučite sc o socializmu! Razvedrite si duh«! *' Proletnrec'' ima v svoji književni zalogi sledeče knjige i« broiure. Poilji-te naročilo ie dane«: Maksim Oorkl: Mati, mehka vezba ................... ........>1.00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Dtungel. Povest ls cticašklh klavnic .......................................... Enrico rerri: Socializem in moderna veda ..........................60 Proletariat.....................................................™ Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................10 Kdo nnlčuje proizvajanje V malem ................................ Socializem . . .................................................... Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Nafia bogatstva" ............ Kapitalistični razred............................................ Vojna in socijalna demokracija.................................. Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan); Katoliško svetovno nacirsnje in svobodna znanost........................................ .25 O konsumnih društvih............................................10 Zadružna? prodajalna ali konsum ...................................05 Kako Je lep vojažki stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10 Katollftka cerkev in sociaUzem ................................10 Spoved papeža Aleksandra .........................................10 Francka in drugo.............................................. .25 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. PROLETAREO, 4008 W. 31st St.. CHIOAGO, ILLINOIS. «-;------{ .75 .10 .10 .10 .10 .15 ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 5. maja 1916. Navzoči so Dubravac, Žikic, Polo- »Vojega obstanka in priredi ta vina, Dimic, Poič, Kokotovič, Šavs. j dan primerno slavnost. Mrgole in Weit Allia, Wi». Jugoslov. Soc. Udruženje št. 35 Tukajšnje društvo "Jutranja priredi v nedeljo 11. junija t. 1. pik-Zarja" št. 54 S. N. P. J. praznnje I nik v TS-ika's Grove, Lincoln Ave. in dne 4. septembra t. 1. desetletnico Beloit Road. Prostor piknika se najbolje doseže, če se vzame cestna železnica West Petrich. Od nadzornega odbora je navzoč Mavrich; od urednikov Kristan. Predseduje Šavs, zapisnik vodi Dubravac. Zapisnik zadnje seje se prečita in z malimi popravki sprejme. Prečita se in na znanje vzame dopis kluba št. 1, ki soglaša in podpira akcijo večine gl. odbora; istotako Društvo je povabilo na svoje praznovanje urednika "Proletar-ca" sodruga Ktbina Kristana, tla bo govoril o položaju jugoslovan- Allis ali pa Woodlawn Avc. do 51. Ave. Odtod se gre tri bloke proti ju-go za padu. Sodelovala bosta dva pevska in dva tamburaAka zbora. Vstopnina je 10 Do'20 članov enega dalagatat od 20 do 50 2 delegata, in potam na ▼ Mikih 25 članov po anaga dalagata več. Stroške m poiiljanje dalagata — to je vožnjo — trpi klub um — izvzemai •labejie kluba, ki »o oddaljeni 600 milj od zborovanj«, katerim pomaga Zveza po mogočnosti. Tajništvo J. S. Z. Mrčesni prašek. menjen zgradbi Delavskega doma. S soc. pozdravom T. Celich, tajnik. -slani tah M vzame na znanje dopis kluba št. pu, pa so nam posamezni člani teh ^ ^ ^^^ ^ ^ izvoljenih Z] popisi klubov št. 92 in 5», naper- - prireae nonen.n ve«*„c, cune ter rad. raznih -aati po- * ^ odhoru jn razlaffaj(>ei, (la pridejo v Glencoe, kjer teptali od članstva dano jim na ^^ ..ljudgke „hrambe" po svoje, jo dobro zabavo in bodo i logo. Kje in koliko je krivde na ^ yzamejo na rnanj6t tajniku „e pa inleli priil|IOf «in «HAiJo a* t* .. 2 ^ A ^^ .. . 4/i mii llul/Al'll ( I • . • ■ & skega delavstva in o pomenu nje- centov za osebo. Čisti dobiček jc na-govih organizacij. Sbdrug Kristan je sprejel vabiloin obljubil, da pride. Društva in socialistični klubi v tej okolici so naprošeni, . do končne rešitve, in da se ne ozi- Podpirali so zadevo klubi št. 77, 9, ra na nikakršne zapreke. Najtež- 131, 57, 11, 3, 104, 14, 22, 99, 12, je delo je izvršeno, ali naj usta- «1 in 59. nemo sredi pota? Na pedlagi teh podpor se zaključi, Bratje sestre, naša naloga ni da gre iniciativa na splošno glasova-težavna Konvencija SSPZ nje, za kar pripravi gl. tajnik glasov-I vršila v sentenibru volili nlc*- Glasovanje je posamično. Gla- rabiti to priliko, naj to naznanijo nri mnoarobroinih društvih ««vanje se vr« na redni^seji, in sicer podpisanemu, da sc lahko napravi spored. Take se za vsako naselbino znižajo stroški, ki bi bili • * i_____. i ^Atn« niipniiim i/iii* >4 111 /11KI i IDI 111\ 11 * i mi j* ■■■■ MaKM«h>n 11 natin criaoiiin re zahteva. AlT^bi^bila anfleMIna nada- mož vstali za končno izvriitev za-j Prečita se Isjsv« jugosl. socialistič lie notrebna! Razpiše naj se ua ihteve članstva. Društva na.i vec se Spored slavnost i bo pravočasno objavljen. Nadalje imajo rojaki v drugih naselbinah takrat priliko, da dobe tudi oni govornika za shode in predavanja. Ce sc pravočasno o-glase, pride sodrug Kristan tedaj lahko tudi v druge naselbine v bližini. Organizacije, ki žele po- Cleveland, O. Članom kluba štev. 27. naznanjam, bi velike množine. To jc — mrČe-da se bodo tekom poletja vršile klu- sni prašek. bove seje vsako drugo in četrto nede- prfj sc rcklo "perzijski" našega IdoP°,(,nn oh devetih v navadnih ! mrčesni prašek. Mrčesni _____prostorih. V nedeljo dne 11. junija bodo volitve uradnikov za prihodnjo polovico leta. Na svidenje gotovo! A. Bogatay. ne prej kot 11. junija t. k, tako da imajo klubi in posamezni člani čas o boste pri miiogobrojnih fcldweblov, kajti le od njih se mo- naše Zveze delegate. Od teh na ............ ^_________________| J ■pričakovati gotov porcijon gro- šib zastopnikov pa je odvisna na inifiat!vi rar.pr»vlj»ti v naših glasilih. *ti in sirovosti. ki ga to mesto ša bodočnost. V resnici naroden Ako k,ub m9<] n in 30t odnosno 28. greh bo, ako ne izvolimo za to junjjem njma redne seje, tedaj lahko konvencijo članov, ki bodo kot «mi okliče sa to Izredno sejo. neinih klubov v Chicagi, it. 1, 20 in 60, naravno veliko večji, ako se mora govornik za vsak kraj posebej voziti iz Chieage. , S socialističnim pozdravom Ignac Žlemberger. J. S. Z. KLUBOM NA ZNANJE. Ker je sedaj pred kongresom mnogo dela s pripravami sa kongres, naj tajniki klubov z naročili i«, gl. urada potrpe. Kakor hitro bo dopuižal čas, pride vse na vrsto. e Klubi naj takoj po iivolitvi delegatov sa kongres poiljejo njih imena, da jim more tajnik poslati pooblastila. Pooblastilo brani delegat in ga isroči na kongresu tozadevnemu odboru sa pregledavanje pooblastil. • Vzmisla pravil točke 16 imajo klu< ki nravieo do izvolitve delegatov kakor sladii mrčesni prašek. Mrčesni prafcek pa je doma iz Trnegore ter se. izdeluje iz rastline, ki raste tam v velikih množinah, imenovane " Pvrethrum cinerariae." Leta 1840. jc neka uboga ženska v Dubrovniku izpulila iz svojega majhnega vrta to rastlino ter jo vrgla v neki kot na vrtu. Nekaj časa pozneje, ko se je cvctje posušilo, je zapazila v okolici onega kota veliko množico mrtvih mrčeti. S pomočjo lekarnarja Droba je pričela izdelovati iz cvetov te rastline prašek, ki se je kmalu razširil po vsem svetu. Z letoni 1H65 ae je pa pričela črnogorska svetovna Irgovins s tem predmetom, kateri se je sprvs »prodajal za neverjetno visoke cene, — "Mali mot im Effet*." Newyorski porotniki niso hoteli verjeti v "malega mota ti Egipta", o katerem je dr. Waite govoril, da iivi v njem kakor Hyde v eksperimentirajoče!« kemičarju Jekyllu, ter so is-rekli, da je kriv umora prve stopnje. Sodnik Clarence Steam je potem izrekel smrtno obsodbo in določil, d» sede dr. Warren Waite na električni stol tisti teden, ki se prične s 10. julijem. Waite je očividno vse svoje nade postavljal na to, da ga bo porota srna* trala ta blaznega. Ko je videl, da to ni uspelo, se je odrekel vsakemu upanj» in izjavil, da se ne bo posluiil nobenega pravnega sredstva več. Sedaj je že v »m rt i celici v Sing Sing, in kakor kaže, ga res nič ne reši električne smrti. Dr. Borit Zamik: O BOJIH V ŽIVALSTVU. ZASTOPNIKI PROLETARCA Municija v vladni r«žiji. Kongres je sprejel zakon, po katerem UHtanovc Zedinjene ('rtave lastne tovarno za izdelovanje ladjinih oklepov, municije in drugih vojnih potrebščin, Za ta namen je kongres določil enajst miljonov dolarjev. Enkrat se je torej zgodilo, t^ je ena kategorija kapitalistov pogorela v kongresu. Ali ta sklep je le polovičarski; vlada bo izdelovala le toliko vojnega blaga v lastni retiji, da bo konkurirala s pri-vatno industrijo, ki bo pa kljub temu Ae dalje izdelovala orožje in strelivo. Edino umestni ukrep bi bil ta, da se izdelovanje vojnega materijah» sploh podriavi. Ali tako daleč ne pojde kapitalistični kongres. VOJNI PSI. (Dalj*.) •Dražljaji, ki pohajajo pri ohi ajnem delovanju organa iz mož ;anov po/živcu v ploačiee, trpe zel^ ;ratek čas; komaj stotiuko ««'krnile so ploMČicc razdražene in nasto >i električna napetost, a v misled ijcni trenotku se tok zopet izenači. iCot zveza med negativnim in pozitivnim tečajem organ«'služi voda I ^V1^,!^10™!*' ci ohdaje ril«); saj voda je dober prevodnik elektrike. Če Je kaka j Clintons Karol Poglodič, L. Bo» 92 ival v bližini cy*ktričue ribe, te- Indlznspolla: J. Bruder, 710 Holmes st. laj gre tok tudi skozi njo. kajti udi živalsko telo prevaja elektriko; čim bližje je ribi, tem jačji e cktrični udar jo zadene. Najsil-n-jši je učinek, ako se električna { iba pri udaru neposredno dotak- j ie napadene živali. Pa riba ne nlda samo eiitga treska, nego draž jaji v električnem živcu so vrste v ARIZONA. Lowell In okollca: William Krall, box 359«. ARKANSAS Fort Smith — Jenny Lind: Jos. Ha dar, box 103: Huntington: Ksrol Petrit, box 20«. CALIFORNIA San Francisco: A. U. Üosich, 31)00 — ist Ii St. COLORADO. «OS Moffst St., Anton Oblak, 1235 Taylor ave. INDIANA. POPRAVEK. V predzadnji Številki PreleUrca naj se v Frank Plazzattovom oglasu iz Lovinglona, Il|„ čita namesto rad bi zvedel za Frank Prelec—pravilno se glasi: Frank Tralac. Kokomo: Louis Zakrajsek, S03 W Woddland Ave. KANSAS. Breezy Hill in okolico: W. M. Hmol nik.~ Columbus: Martin Jureiko, R. It. S, box 60. Corona: Blai, Mezori, boz 102. Dunkirk Pittsburg: Thomas Wolk, R K. box 172. Oross, Kan».: Jon Kunstelj, box 32. ROJAKOM NA ZNANJE. Cenjenim rojakom v Chicagu, VVau-I keganu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobroznano gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Place, na 1025 S. Racine Ave., ter se jim priporočum za obilen obisk. Točil bodem najizbornejae pijače ter vsakemu kar najbolje postregel. JOE PITT Jo». Pungercic ali po domač« Skut 1026 S. Kacine Ave., Chicago, 111, Ravnatelji adtor: •ftcte»l ZuniMT. na4M«'* Emanuel Saranak Or. An umi Blankmt " Joba Pucik A. V. Ortoaar J oh« C. SraM Krnoat Kund« Jamo« F. Stopil»« C. K. Wallock James F. Sir p In a. prodaodmk. Chrlstlaa R. VVaUeck. L podpreds. bnanntl Berauek, II. podpreds. Adoll j. «rasa. blagajnik. Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CH1CAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 ODPRTO: ■■■■■■I Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. Pondeljek in v četrtek do 8£ zvečer, vse druge dneve pa do 5J popoldan* Franklin—Olrtrd: Fr. Wegel, boz 88. ako hrzem ritmu, po 50 do 100 u Frontenac: John Beden«, box 154; Jos lareev sledi v sekundi. Kh'ktrič-L,4v®k' bo? Q , „ „ ' . . ... .J «t. v , „.J Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. ii skat oddaje po navadi JO do .10 MUieral: Fr. KoAitz, l»ox 32. treskov naenkrat, če je pa hud« razdražen, tudi več. Plttaburg: Androj Podleanik R. R. box 102; Jakob Selak R. R. 8.' Radlej: John Goriek, P. O. Dolgo niso vedeli, kako tolmačiti !8tona City: Mike Finc» box 496- 8, MINNESOTA. Razni ameriški časnikarski poročevalci, ki se vračajo z nemški fronte, pripovedujejo zanimiv« stvari o takotzvanih "vojnih psih" nemške armade. Ko so Nemei konceu^ juniju 1914 mobilizirali svoje armade, je bilo iz poročila nemškega vojnega ministrstva razvidno, da je bilo takrat osem treniranih psov v nemški armadi, sposobnih za vojno službo. Nemška vlada je naročila oddelku Rdečega križa dreserje za pse, da izučijo kolikormoiroče veliko postanek električnega ustroja. Ce- MICHIGAN. lo Darwin je bil v zadregi, ker ni P^*0^ C' °C,ar» Jo® Primer in j . -, ■.• « " . . ! Thoa. Pctriè. oilo najti nobenega prehoda misli temi tvorbami in drugimi organi. _ _ _ . w . y_____. ... . . Chishoim: Math. Richter, box 308. /.agoneino je resii ruski učenjak Eiy: Joh n Teran, box 432; Fred, Wider, box 342. Bv«l«th: Jacob Ambroži*, 419 Piere« st. i New Dulutk: Albert Hrast, 811—95th Ave. MISSOURI. 8t. Louis: V. Cainkar, 2213 Oravois av. Ha buli in, ki je pokazal, da so prve jsnove električnega ustroja v zj»r rodku enake kakor osnove mišic. Ne le v teku poznejšega razvoja ribjega zarodka krenejo osnove olekti ičnega ustroja drugo smer kakor osnove mišičnih vlaken. K-lektrično ust rojstvo je torej le na poseben način preobražena mišica in sicer odgovarja vsek stebričev predal enemu mišičnemu vlaknu. Tudi na mišičnih vlaknih se razprostirajo živci v obliki mal^h ploščic. in tudi tu se pojavlja elektrika, ako razdražimo živec, nastopa akcijski tok; razdraženi del mišice je negativen, a drugi del pozitiven. I)očim ostane teh psov za vojno službo, bodisi I J.*'"-.."T"" °siam' pn razV0JU nM za sanitetne naSene ali pa kake lea "^»f 1,1 S(' W druge. vlakna nadalje razraščajo, se v fe. Uiavi nekega dopisnika * P^ podvrženi isti • disci pli- Lv razv°ju- 8icer Pa elektromc^ori- ciencœ: s vojaki in dobivajo hrano17'"* s,,tt' ki 80 W*^* Pri je zdaj že nad 2.500 vojnih psov | v službi na različnih frontah. Psi so ni" kot vojaki in dobivajo hrano ravno takrat kot vojaki. Preden so sposobni za to nevarno in težko službo, morajo uboge živali prenesti veliko udarcev. Neki nemški general je baje rekel: "Kar je pri psih najbolj hvalevredno, je to, »la te živali služijo domovini popolnoma nesebično in ne pričakujejo ali si ne želijo nikakršnih odlikovanj." ščiea posebno razvije, a oni del, ki odgovarja mišični snovi, zaostane nju navadnega mišičnega vlakna, ni nič slabša od elek tro motorične sile predalčka v električnem stebri-I ¿II. G ledi na razlika MONTANA. Bear Cr««k: Frank Dnniiek, P. O. Butte: lg. Bozovit'ar, 2337 Walnut St. Bast Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Klein: M. Meznatieh, box 127. Rod Lodg«: John Urleb, box 734. OHIO. Bridgeport: Felix Rozina R. F. I). 2. — Box 33A. Barb«rton: Frank Merslikar, box 121. Cleveland: John Prostor, 5S05 8t. Clair Ave., Anton Pozaroli, 5810 Prosna Ave., Math Petrovtii, 109« E. 67. St., Andrej Bogataj, 090C 8t. Clair ave., Edward Branisel, 6025 Glass ave. in Louis 8tegovec, 1107 E 61 8t. Collin wood: Anton Kuftnik, 372— 15Ath St., Gustav Kabaj, 446 E. 156th St., Jos. Skupek, ll07 E. 61st 8t., in Joe Kunfi^', 439 E. 156th St. East Palestine: Jack Istcnieh, 436 E. Martin St. aee Zlpmberegr in Louis Box 12. Lorain: Geo. Petkoviek, 1717 E. 29th St. Struthers: John Raver, box 510 in M. Trl.**, l.nx m. Wooster: John Kriimanii?, bo* 360. ZGUBA ČASA IN DENARJA. Bolezen človeka pogostokrat preseneti, ne du bi človek mislil na to, in napravi duAevne in telesne bolečine, | fcgubo časa in denarja. Da se temu kolikor mogoče ¡znebite, treba dobro i skrbeti za zdravje in pri najmanjšem znamenju kake nerednostl in nepravilnosti, ne glede na to, pride li od želodca ali od slabega prebavljanja ali od kakega'drugega vzrok«, rabi takoj Trinerjev umeriški eliksir iz grenkega vina. Očistilo bo takoj tvoje drobovje skozi in skozi, dalo mu bo novo moč in silt>, zboljšalo bode tek in odstranilo zapeko. Celo ljudje dobrega trd-njega zdravja bi morali rabjti to sredstvo, edino le za to, tla si ohrunijo organe v dobrem stanu. Cena $1.00. Pri vseh drugistih. — Jos. Triner, izdelovalec, 13*3—1339 So. Ashland Ave., Chicago, lil. * Trinerjev liniment zmanjša bole čine pri revmatizmu. Imej ga vedno pri rokah. Pri vseh drugistih. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti k ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vte naše bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. po ceno. / rn- me Uprašajte ali pUite Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse polil jat ve garantirane. Direktna zveza a Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Naivečia «dnvanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 214S-50 Blue Island Avenue, Chicago, II». * Mi tiakamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. ' -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba. * Emil M. Markich, 5306 Butler St. |: Pittsburgh, Pa. (20-7 Advert ¡; Central Hotel!: Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, Q»MO»»MMMMMMIMMMMMMMM»»MMMMMMM J^ADAR potrebnjete društvene potrebščine kot zastare, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM 2711 South Mil Kar d Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. • Vliailjega učinka je edi- y«uaghown: John Petriê.'box 680 in t med mišico in električ- L. Zupane, 903 Him rod ave. nim ustrojem ta, da so v slednjem ^ __ ... , ... . . . .... , . •• • Oregon City: FÄnk Sajovic, 131—18th zdriucnc plosciee v baterijo in se st. NEMŠKE SUBMARINKE. j njih sila vsled tega kupici, doeint pri mišicah ne {*>Ktoji nobena zapo redna zveza ploščic, vsled česar kaže celotna mišica le neznatno elek- Beadllng: Mart. Letinski, box 93. 14 •» 4 4 Broughon: Jarob Dolenc, box 181. tricno napetost. OKLAHOMA. Red Oak: Joe Kogej, box 3. PENNSYLVANIA. Ii<1 pn som u-treska veu sc I)o leta 1ÍKK) ni Nemčija imela ja podkožni organ iz snov, ki ne niti enega podmorskega čolna, stoje z misieami v nikaki zvezi. Tu % Canonsbnrg: John Koklich. box 27f. Ciarldge: Fr. Zurmsn, box 235. razvi- Conemaugh: Anton Gabrenja, Frank Podboj in Prank Pav lo vir, lmx 523. Darragh: Karol 8lavi¿, box 252. Dunlo: Frank Kauíií, box 7i. Forest City In Vandllngi Frank Ra taie. box 685 in Anton Dr*!»l#r. Hox 9. Herminie: John Tríelj, box 53. Irwin: Tony Kodrié, lt. F. I>. 3 — box 10S. LASTNIK. najboljših 80cialitti£nU revi i y angleškem jeziku v Amen ki je: "INTERNATIONAL 80 CLALIST REVIEW." — Iihajt mesečno in stane $1.00 na leto. —> Naslov: Int. Soc. Review, 341 I Ohio St., Chicago, III Moderno urejena gostilna VILLAGE INN • prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno Šelsoti tke postaje, Lyons, HL Telefonska štev.: 224 m. -:• Vse delo garantirano. \ Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Ttl. 1475 JOHNSTOWN, PA. NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino,' obrnite se name. Prodajam tudi SL0VENSKI NARODNI SLOVENCI pristopajte k POD- Prvi je bil spuščen v morje ;{0. av-|Rre za preobražene kožne žleze. V gusta 1905; tudi takrat so to na- vsaki žlezi se namreč pojavijo c-redili le za nekakšen poskus; šele lektrični tokovi, če razdpžimo ži-februarja lfK)7 so ga vpisali na Vec, ki m- širi po sluznih stanfeah. mornariško listo. Pričet kom dvajsetega stoletja, I je pri somu priroda izbrala in je McDonaid; John Zabkar, R. F. D. 2l t. j. 1. januarja 1!K)1 so bile same nadalje izobrazila s tem ,da je o box 143. štiri države, ki so imele pod mor- krnila žlezne stanice, a povtfčala h,oyllell:„Anlon ilrbo';' bo* , , , Manor: Fr. Demiar, box 253. ske čolne, oziroma so jih delale, živčne koučice To električno svojstVo kožnih žlez ^»"»«town: Math. Oabrenja, R. F. D. 1, J box 120. Največ jih je imela Francija; uiaiireč štirinajst, izmed katerih je bilo samo šest dogotovljenih. Na drugem mestu so bile Zedin^-ne države, ki so jih' imele šest. Potem je prišla Anglija, ki jih je imela šest v delil, pa nol>eiiega oja konj z ogor-ji. ve namreč ogorje baje tako. da na ženejo čredo divjih konj v; tolmun. wint«rquart«rs: Joh kjer so ribe. To pa storje z naine- . . . - W. Vlrglnia. nom, da se ribe najprvo zneso nad ____.. . . . , .. ... ..... Tnomas: Frank Kocjan, box 272. konji ter utrudijo svoje električne ----- organe. Jako da jih je potem lahko poloviti brez opasnosti. Hoj s konji,, ki ga je videl Humboldt. se je rgant, L Hox 252. e W. Newton: Jos. Zorku, R. F. L>. 3. box 50. Ix ... .... . « . i Wkkhaven: Lnka Krali, hox f>8. Domačini v južni Ameriki lo- wmock: Jak. Miklauftil, L. Box 3. UTAH. n Reven, box 108. Columbia graf of one in slovenske, ter drugo jezične plošče. Pišite po cenik! ANTON J. TERBOVEC, -1 P. 0 Box 1 Cicero, 111 Dr. Rlchtirs Louis rabsel Pain Expeller Telefon 1199 sa revmatična bm-l«61ne, sa boloftlaa otrpnelostl skia po v ln mlMs. Pravi se dobi 1« ravitku, kot tka kaže ta slika. N vzemite ga, ak< nima na zavitki n»A« trine sna» ke s Sidro. 25 in 50 csntoT vnoh lskarnah, pa naročite m b» ravnost od F. Ad. Richter &Ci 74 80 Washlngtas Street, ^ New York, N. 1 PORNI JEDNOTI. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $<»00, $1.000 ali $1.500 posmrtnine. Pišite za pojasnila trlede ustanovitve novih društev gl. tajniku KENOSHA, WIS. Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. Milhurn in okolica: Anton Strn/ilar. WASHINGTON. Roslyn: John Zoboc, box 10. WISCON8IN. začel s tem. da so segnali Indi jail- Kenosha: Frank Ž<>rovcc, 18 Howlaad Ave. ei v stepi do HO konj in mul težjih zaptslili'v vodo. ki so bili v nji v, - •. - • . »«»»un. i/f>vr. i iurniriim, no* »n. ogorjl. — Nenavadni vrišem topo- Rock 3prlng8: Math Itatich, bo« 427 j nažene ribi* iz blata, da in F. a. Tavchpr, 674 Ah*ay Ave. WYOMINO. Reliance: Lovr. tllrničnik, box 96. tanje konj počno razdražene besneti. Ni ga slikovitejšega prizora, kot je Imj Supertor: Lucas G rose r, box 341. ILLINOIS. box 68. Chicago: Frank AIM, Frank Zaje, 4008 W. 31 St., Frank Barbir, 2243 W. Živali, toli različnih med seboj. In- Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4, dijanci s sulicami in z dolgimi tankimi trsti se postavijo v nepretrganem redu okoli tolmuna; nekateri 23 st na drevje, ki razprostila svoje vej • i02^ PK • , .. Donlsrllle: Frank Jerich, box 168. v premf smeri nad vmlno površino. Johnston City: John «livnik, box 599, Divje kričeč pode s svojimi dolgi- La Salle: Vencel Obid. 438 Berlin 8t. mi trsti konje nazaj, ako h « m* t> i«. in John Rogel» 427 Berlin 8t. ... r Livingston: Frank Krek, P. O. ubežati 11a breg. Ogorji, ki jih je Nokomls: John Mekinda, box 607. vriše vae oinotil, se branijo ter od- Nokomls in okolica: Frank De2elak, box 317. Za Oglesby: Tom. Kralj, La Ball«, 111. dajejo udar za udarom; zdi se v počet kil, da zmagujejo ribe. W* konj onemore vslerpeino dsM za privatnike in društva. Spvejs mamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroj s. Vlaka cene ln poštena postrelba. b RAT JE HOLAJI, 1633 Bine Itlaad ivs tAdver.) " Beseda znanstvenika. V lekarnah TRINCWt BíTTER-WlHt «ov. horke^íno . w J3MPH T.fXt* •»■„j g ....... *«♦ Cena $1.00 Armend (iautior, član francoskega instituta in avtor znamenitega dela o redilaosti, je razlagal med ritanjem na me