0BKDNIŠTVO ZARJE je ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica St. S (Uakama L nadstr.). Uradne ure ta stranke so od 10. do li. dopoldne in od 6. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in premikov; Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : ! : sprejemajo : '• s NAROČNINA t celoletna po poiti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10*80, četrtletna H 6*40, mesečna K 1*80; ca Nemčijo celoletno K 26*40; za ) ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36*—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .■ .* ob pol 11. dopoldne. \ \ • UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selonburgovi ulici Stev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. -- i.io.i.U. r-iejema upravniStvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. — Reklamacijo lisla so poštnine proste. — - — ms Štev. 374. V Ljubljani, v sredo dne 4. septembra 1912. Leto U. Obramba zoper draginjo. Sedanja draginja je močno poslabšala življenje delavstva; bridko jo občutijo predvsem liste delavske plasti, ki njih mezdni prejemki gibljejo v trdno določenih mejah, in najhujše so lepene družine, z otroškim blagoslovom bogato obdarjene. Zdravo in zračno stanovanje, Vporaba kopeli, obisk gledališča ali koncerta, dobra knjiga, majhen izlet in druge potrebe modernega človeka — sam luksus, ki ga delavski žep več ne zmore. Delavske žene morajo biti resnične umetnice, da z umnim in do skrajnosti varčnim gospodinjstvom vzdržujejo golo življenje svojih družin in da parirajo težke udarce, ki jih vihti nad nami vlada sporazumno z meščanskimi strankami in na povelje agrarnih oderuhov in kartelnih pijavk. Koliko lizične sile in zdravja. Koliko veselja do življenja in do dela uniči ta politika? Od leta do leta narašča v naši državi umrljivost otrok in se znižuje naraščaj prebivalstva, moč in zdravje delavskega ljudstva. Vsled grozne draginje živil in vseh življenskih potrebščin narašča v neskončnost skrajna beda, se razvijata alkoholizem in zločinstvo do resne družabne nevarnosti. Ker morajo široki sloji prebivalstva zadnjo krono porabljati izključno le za živi'11 in za stanovanje, upada produktivnost industrije, obrti, trgovine in prometa. Industrijski delavec je kot konzument in kot prodajalec svoje delovne sile še povrh kaznovan z brezposelnostjo. Industrializacija je vsled tega ovirana, davčna moč in davčni viri države se suše. Le eno obrt pospešuje izstradalna politika vlade — grobokopovo. Bolnišnice, norišnice, hiralnice in ječe se polnijo. Število žrtev tega vzornega družabnega reda se množi od dne do dne. Naši naravni izvozni kraji — balkanske države — so na veselje agrareev temeljito zagrajeni vsled pogubne trgovinske in carinske politike. Odstranile so se črnožolte zastave z naših vladnih palač in namesto njih vihrajo zelene. Vsa večja državna in ljudska vprašanja ®e motre s stališča, kako bo poskočila cena »domačim svinjam«, j narodnim volom« in »pa-Jriotičnemu žitu«. Ljudsko bedo smatra vlada *ot važno politično menjalno sredstvo, da si ®ribaranta takozvane »državne potrebščine«; Vfič vojakov, več bark in več kanonov. Naši Meščanski poslanci, klerikalni in liberalni — vsi So enaki, so dobri politični mešetarji. Državi dovolijo vse n*a ‘stroške širokih mas prebivalstva, če vlada le brani »domače svinje«. V parlamentu so agrarci po številu naj-večja stranka in imajo seveda največji vpliv na lok politike. Nobena stanovska skupina se Jim v tem niti od daleč ne more primerjati. In gosposka zbornica je sestavljena skoraj izključno iz plemskega veleposestva. V ministrstvih pa dol do okrajnih glavarstev kar mrgoli sinov plemenitili veleposestnikov in kartelistov, ki vestno oskrbujejo posle svojih očetov v upravi. Zemljiški posestnik in industrialec izkoriščata [eynejše plasti ljudstva do krvi. Za nameček pa 'tiskata iz njih, iz konzumentov še velikanske oderuške profite. Tako hoče od boga postavljeni družabni red! Taki oblasti sc ne upira nobena vlada in vse meščanske stranke ji pokorno služijo. Volja zemljiških in denarnih mo-gočnjakov je zakon. , Agrarci so najstrupenejši sovražniki vsakega napredka zdravega delavskega varstva, v svobodoumnih in kulturnih vprašanjih pa "redstavljajo najskrajnejšo reakcijo. tem Ožiru so vsi edini brez razlike narodnosti. Svoje **-■..........~ — r.m-inmm—r — l ■■ sinove pošiljajo v mesto, kjer tlačijo mezde, ali pa se zatekajo kot stebri reda k policiji, orož-ništvu ali pa finančni straži. Če demonstrira delavstvo proti njih oderuškim očetom, potem mu kmečke pesti sinov razbijajo glave, ga vlačijo v ječe, dočim diktirajo buržvazni sinovi drakonske kazni. Če pretehtamo in premislimo vse to, se nam vsiljuje vprašanje* Ali delavst«r. ne premore uspešnega sredstva, da ga zoperstavi kapitalistični državi? Ali mora mirno gledati in vdano prenašati, da se mu jasli odmikajo všje in višje? O ne! Sredstev ima dovolj in izdatnih, ampak uporabljalo jih ni. Univerzalna zdravila ima za vse bolečinč in težave sedanjega družabnega reda. a jih je deslej preveč zanemarjalo. Ta sredstva so: Politična, strokovna in zadružna organizacija! Če bi se delavstvo bolj zanimalo za politiko in iskalo vzroke, ki porajajo sedanjo, krivico in bedo, bi kmalu spoznalo vir vsega trpljenja in bi izbralo uspešno protisredstvo. Le bi delavstvo ob volitvah v državni zbor, v de-želne zbore in občine enotno nastopalo kot raz-red, bi zakonodajni in upravni zastopi povsem drugače izgledali in drugače delovali kot do sedaj. Če bi bilo delavstvo edino v zasledovanju svojih razrednih interesov, bi bilo v stanu kmalu storili konec vsem tein razmeram, v ka-terih zdihuje in tarna. Ce bi bili vsi edini, bi bila organizirana moč razredne države Jako majhna napram orjaški moči delavstva. Verig? ki si jih še kujemo na roke, bi vrgli daleč proč od sebe. Naše pravice bi bile večje, naš vpliv mogočnejši in naši življenski pogoji višji. 1 ako pa moramo reči, da je večji del delavstva sam ustvaril te razmere, pod katerimi zdihuje s svojimi družinami. In sicer iz nagajivosti, nerazumnosti, zavisti in z vseh teh strasti, ki nam jih je kapitalistična država določila za dedšeino. Razširjati je treba politično spoznanje, ustvarjati boljše politične organizacije, da uspešno odbijemo vse, kar se pojavi proti našemu razredu v politiki in zakonodaji. Kot drugo in sicer splošno sredstvo veljajo strokovne organizacije. Te so podlaga vsega proletarskega stremljenja.. Strokovna organizacija je ključ do socialne povzdjge, orožje za; obrambo in napadanje in bojna šola proletariata Nove pravice ustvarja in razširja obstoječe Glavna naloga strokovne organizacije je v tem da izvojuje dobro mezdo za dobro delo. Z ozirom na naraščajočo draginjo in njene hude učinke je eden največjih kulturnih činiteljev družbe. Če bi večina delavstva spznala vrednost in cilj strokovnih organizacij, bi si s tem pridobilo delavstvo sredstvo najprve vrste, da ublaži izkoriščanje v vseh njegovih oblikah. Tretje važno sredstvo za ublažitev draginje so zadružne organizacije: konzumna društva. Dobro premotreno niso zadruge pravzaprav nikake samostojne tvorbe proletariata, temveč le važna pomožna sredstva za strokovne in politične organizacije. Uspehi, ki jili izvojujejo strokovne in politične organzacje, dobijo svojo pravo ceno šele vsled delovanja zadrug ki pripomorejo uspehom do stalnosti. Strokovna organizacija, ki ne pospešuje m podpira tudi zadružnega gibanja, je izpolnila svoje socialne naloge in dolžnosti sele na pol. l o je ve čina strokovno organiziranega delavstva tudi kmalu izpoznala in z vnemo je v kratkem casu ustanovila konzumne zadruge po vsej državi* Sredstva, izdatno orožje v boju zoper draginjo imamo, izgrajene imamo organizacije. Naša skrb bodi, da vstopi vse delavstvo do zad- A. K. OREEN: Sosedov dom. (Dalje.) Da nisem bila tako urna, pred nosom bi mi bil zaloputnil duri. Tako pa sem ga k sreči prehitela; zakaj v naslednjem trenotku se je zgrudila strežnica, ki je postajala vsa bledejša, kot mrtva klada na tla. To je stražnika le še bolj zbegalo; sama sem vzdignila onesveščeno žensko in jo vlekla skozi vežo. Ko sem dospela do Vrat sprejemnice, se mi je nudil tako grozen prizor, da sem izpustila ubogo žensko iz rok m je padla po tleh. V kotu sobe, v polutemi — svetloba je prihajala le skozi duri — je ležalo žensko truplo, do polovice pokrito od prevrnjene omare; otrpli udje so izključevali vsak dvom o tem, da je žena mrtva. Ob tem strašnem in vzlic vsemu strahu nepričakovanem prizoru mi je postalo slabo; in °medlela bi bila, da si nisem bila v svesti, da °d tega nespametnega stražnika ni pričakovati Donioči. Tako sem premagala svojo slabost in žavpjla stražniku, ki ni vedel, ali naj bi se brigal za onesveščeno ali za mrtvo žensko: — Polagajte vendar! Tista tam je mrtva, ta pa še z'vi. Prinesite mi brž vrč vode iz kuhinje in poiščite jrornoČ. Pri ženi ostanem toliko časa, se zopet zave. Krepka je in se kmalu zdrami. — Sami hočete ostati pri tej? . . . — je *ačel; prezirljivo sem mu segla v besedo: . — Vsekako; pri njej ostanem! Zakaj pa ne? morda zaradi mrliča? Branite me pred žimi, mrtvih se sama ubranim! stražnikovega obraza je odsevala neza-jhnost. — Poiščite ši sama vodo! — je dejal. — " Okličite takoj koga, da telefonira na policij- njega moža v naše organizacije, da vse delavstvo započne boj zoper nadlogo, ki nas tlači vse! Mir med Italijo in Turčijo. Dočim se čuje iz Belgrada in Sofije rožljanje z orožjem in uganjajo prenapeti srbski in bolgarski šovinisti — med njimi celo podpredsednik narodnega sobranja — blazno agitacijo za vojno s Turčijo, mirovna pogajanja italijanskih in turških zaupnikov čvrsto napredujejo in-je mnogo upanja, da se v kratkem sklene mir. < davna ovira za poravnavo italijansko-turškega spora je bila zahteva italijanske vlade, da st Turčija odreče suvereniteti nad Tripo-litain^in Cirenaiko. Mir brez »Nove Italije«, kakor so italijanski nacionalisti brž krstili libijsko puščavo, je za italijansko vlado nesprejemljiv. -Po tolikih človeških in denarnih žrtvah bi bil mir brez afričanske obale polom sedam -režima v Italiji in vsled tega je že razumljivo stališče italijanske vlade, za katero bi bil tak mir nedvomno pogubnejši od vojne. Turška vlada je dpslej odločno odklanjala italijansko zahtevo v strahu za svojo veljavo v mohamedanskem svetu: izročitev arabskih plemen. ki so se z vsem ognjem in hrabrostjo bojevali zoper italijanske vlomilce, v oblast »krščanske« države bi bila slabo priporočilo carigrajskega kalifa med islamiti. Kakor naznanjajo poročila, je Turčija opustila svoj odpor in se je vdala italijanski zahtevi; kot pogoj si izgovarja le garancijo, da ostanejo nedotaknjeni religiozni stiki prebivalstva v teh pokrajinah s carigrajskim sultanom, ki je kot kalif verski poglavar mohamedancev. Zdaj gre v prvi vrsti za določitev odškodnine, ki naj jo plača italijanska vlada za nove pokrajine; ampak gotovo je. da se mirovna pogajanja ob barantanju za kupnino ne bodo razbila, kajti italijanska vlada si je bila v naprej Iehko v svesti, da vojna pustolovščina za državno kaso ne bo dobičkanosna. Kočljivo je za mirovne razjirave še vprašanje o usodi egejskih otokov, ki jih italijansko vojno brodovje dejansko obvladuje; italijanski šovinisti zahtevajo od vlade, da si izgovori več važnih točk na egejskem otočju, čemur pa turška vlada z vsemi štirimi "nasprotuje in se v svojem, odiroru naslanja na Anglijo in Francijo, ki sta nenaklonjeni italijanski ekspanziji na Egejskem morju: angleško-franeoskega izvirka so tudi govorice o mednarodni konferenci, ki naj bi razpravljala o italijansko-turškem miril in o mirovnih pogojev. Ker je neverjetno, da bo italijanska vlada riskirala posredovanje vnanjih velevlasti, je opravičeno upanje, da se mirovna Pogajanja uspešno završe. Iz poročila obrtnega nadzornika za Kranjsko. Skrajno slab utis je dobil obrtni nadzornik pri pregledovanju stanovanjskih in spalnih prostorov v maloobrtniških obratih. Največkrat se je preveril, da morajo spati obrtniški pomožni delavci v prostorih, ki se ne morejo ne prezračiti, ne kuriti. Ali pa so bile spalnice v odprtih, proti ognju nezavarovanih prostorih v podstrešju. V spalnicah je bilo ali premalo postelj, ali so bile ena vrh druge, ali so bile nesnažne. Ti nedostatki so jrosebno pogosti v mestih, kjer vlada vedno večja stanovanjska beda. V neki veliki parni opekarni je obrtno nadzorništvo prepovedalo ujrorabljati še nadalje stanovanjsko barako, ker so bile stene popolnoma gnile. V zidanih barakah je bilo pa tudi toliko nedo-statkov, da je moralo nadzorništvo določiti tvrdki rok, v katerem je morala zgraditi nova stanovanja. V poslovni dobi je dobilo nadzorništvo 443 naznanit o nezgodah v obrtnih obratih, od teh je bilo 14 nezgod s smrtnim izidom. Nezgode in smrtni slučaji se razdele po posameznih industrijskih strokah sledeče: Neigode Smrtni sinlaji Industrije za kamen, zemljo, glino in steklo ........ 44 2 Kovinarske industrije ..... 57 1 Izdelovanje strojev, aparatov in transportnih sredstev .... 24 Industrije za les, pletarstvo, stru-garstvo in rezljarstvo .... 97 1 Tekstilna industrija 27 — Industrije za lisnje, strojarstvo ščetine, lase, peresa • • • • 8 Industrije za izdelovanje oblek in lišpa . ......................... 8 ~Z Industrija za papir..........................* Industrije za živila in nasladila . 27 — Kemična. industrija ..... 8 T Stavbinska obrt ....... DO 7 Grafična obrt ........ 2 — Naprave za dobavanje sile, kurjave in razsvetljave....................... 1 — Trgovine ......... 19 1 Promet ................................ 3 Delavstvo. V poslovni dobi je bilo zaposlenih v obrtnih obratih 15.591 delavcev; od teh je bilo 9982 (64 procentov) moških, 4695 (30,1 procentov) ženskih, 661 (4,3 procentov) mladostnih pomožnih delavcev in 253 (1,6 procenta) mladostnih ženskih delavk. V netovarniških obratih so delali 4 dečki, ki še niso bili stari 14 let, več kakor po osem ur na dan. Nočno delo so opravljali na dveh žagah dva pomožna mladostna delavca, pri treh črevljarjih štirje vajenci, v štirih pekarnah štirje vajenci — med temi 131eten deček. Uporaba mladostnih delavcev pri nočnem delu je pregrešek zoper 8 94, odstavek 3 obrtnega reda. V tovarniških obratih in sicer: v štirih opekarnah, v eni steklarni, v eni tovarni za cement, v eni tovarni za liohištvo, v eni parni žagi m v eni knjigoveznici je bilo protizakonito zaposlenih 12 dečkov in pri veliki stavbi 2 dečka irod 14. letom. V neki opekarni je delal ponoči mladosten pomožen delavec pri stroju. Protizakonito je delalo tudi 6 deklet i>od 14. letom in sicer: ena v izdelovalnici slaščic, štiri v opekarnah in ena v tovarni za verige. 33 žen je delalo po noči in sicer: v dveh opekarnah in v petih papirnicah. Povsod je zahtevalo obrtno nad- Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4>/2 °/o brez odbitka rentnega davka. sko predsedstvo po kornerja (coroner se imenuje na -Angleškem in v Ameriki uradnik, ki vodi ob sumljivih smrtnih slučajih s pomočjo porote preiskavo) in po detektiva. Dokler ju ni, se ne ganem iz sobe! Nepotrebna opreznost mi je izzvala nasmeh. Ampak zvesta svojemu načelu, da ne oporekam nikomur, če ne vem zagotovo, da obvelja moja, sem ga ubogala, dasi sem jako nerada le za hip zapustila sobo strašne skrivnosti. — Stopite v drugo nadstropje — mi je še zaklical, ko sem stopila preko onesveščene strežnice pred durmi. — Naročite ljudem skozi okno, sicer nam vdro tu sem! Stekla sem po stopnicah — že davno bi si bila rada ogledala to hišo, ampak dame Van Burnamove me niso nikoli povabile — hitela skozi predsobo, ki je bila odprta, k oknu in zaklicala množici, ki je polnila že polovico ceste: — Pokličite policaja! Policaja! Nesreča se je zgodila! Stražnik zahteva kornerja in detektiva. — Ali je kdo ranjen? Moški? Ali ženska? — so vpraševali nekateri, in drugi so hoteli v hišo. Opazila sem dečka, ki je stekel k policaju, pa sem domnevala, da pride kmalu pomoč. Umaknila sem se od okna in iskala vodo. Nahajala sem sem se v damski spalnici, najbrž v spalnici najstarejše gospodične Van Burnamove me niso nikoli povabile — hitela sem obljudena in nobene reči ni bilo v njej, ki bi mi bila koristna. Na umivalniku ni bilo odekolonja in na ognjišču nič dišeče soli. Ampak voda je bila v vodovodu, in na umivalniku sem našla kozarec. Napolnila sem kozarec in odhitela z njim k durim; spoteknila sem se nad malo stvarco. Pobrala sem jo, zakaj nered mi Je zo- prn; bila je majhna, okrogla šivalna blazinica. Položila sem jo na bližnjo mizo in odhitela. Strežnica je ležala še vedno pred durmi sprejemnice. Z vodo sem jo poškropila po obrazu in kmalu se je zavedla. Vzravnala se je in je hotela odpreti ustni, pa sc je premislila; to se mi je zdelo sumljivo, a delala sem, kakor da nisem nič opazila. Med tem sem pogledala tudi v sobo. Stražnik je stal še zmerom na tistem prostoru in strmel v truplo pod seboj. Njegovo topo obnašanje ni izražalo nobenih občutkov. Nobenega okna ni odprl in nobenega predmeta v sobi se ni doteknil. Tajinstvenost vsega dogodka me je tako močno prevzela, da sem strežnico, ki se je med tem popolnoma okrepčala, pustila samo v veži in vstopila v sprejemnico; ampak oster krik me je ustavil: — Ne ostavite me! Še nikoli nisem bila priča tako groznega prizora. Ubožica mala! Ubožica mala! Zakaj je ne osvobodi strašnega bremena, ki jo duši! V mislih je imela ne le težke omare, ki je bila padla na žensko, temveč tudi razhčne drob-njarije, ki so popadale s polic in ležale okolo trupla. -— Takoj se zgodi — sem jo potolažila. Stražnik čaka svojega predstojnika, kornerja. — Ampak Ce še živi! la šara jo bo zmečkala! Pospravimo vse to vkraj. Pomagati vam hočem! — Ali poznate to žensko? — sem Je vprašala, zakaj v njenem glasu je bilo več sočutja, kot bi ga bil človek pričakoval ob tem groznem dogodku. v , , — Če jo poznam? — je vprašala in pomežiknila, ko sem Jo pogledala s strogim pogledom. — Odkod naj }o poznam? S stražnikom sva vstopila v hišo In dalje nisem prišla, kjer stojim sedaj. Zakaj mislite, da poznam žensko? Postrežnica sem in ne poznam niti imen te družine. — Zdelo se mi je, da ste močno potrta — sem pripomnila. Njena nezaupnost se mi je zdela zelo sumljiva in čudna in njeno piano vedenje se je mahoma izpremenilo v prežečo pozornost. — Kdo ne bi bil žalosten, če vidi ubožico jxmiečkano pod kupom Čepini! In pa ta policaj! Kako bedasto zija, namesto da bi odgrnil čedni obrazek in se prepričal, če je živa ali mrtva! Prikimala sem ženi, zakaj njeno ogorčenje je bilo s človeškega stališča le preopravičetio. Da sem mož, sama bi bila odvzdignila težko omaro. Ker nisem imela te moči in se mi je zdelo nespametno, da bi dražila policaja, nisem črhnila besede in sem stopila v sobo; šele pozneje sem opazila, da mi je strežnica sledu . Snreiemua salona Van Burnamovih sta bila zvezana pod odprtem oboku brez duri. Na desno od tega oboka, v kotu nasproti vhodu je ležala mrtva ženska. Oči so se mi privadile na medlo svetlobo, in ko sem se ozirala naokrog, sem opazila podrobnosti, ki sem jih bila poprej prezrla. Truplo je ležalo vznak, z nogami obrnjeno proti vhodu in nikjer v sobi, razen v neposredni okolici mrliča, ni bilo nobenih sledov boja. Vse je stalo na svojem mestu, vse je bilo v najlepšem redu; ne le v tem, temveč kolikor sem videla, tudi v starih prostorih. Med tem je strežnica razkladala, kako da se je omara prevrnila: . . , — Ubožica! Ubožica! Za seboj jo je potegnila in prevrnila. Ampak kako je prišla v hišo. In kaj je iskala v praznem domu? Stražnik, ki so mu očividno veljaks te besede, je zamrmral nerazločne besede, strežnica se Je zlovoljno obrnila k meni. gorništvo takojšnjo odstranitev teli nezakonitosti. V eni opekarni in štirih papirnicah niso izdali opomini nič, zato ,so bili podjetniki kaznovani z globami. Nedostatki, ki jih je opazovalo obrtno nad-zorništvo v vajeniških razmerah prejšnja leta, Se niso v pretečeni poslovni dobi prav nič izboljšali. Širji obrtniški krogi se še vedno ne zavedajo važnosti pomočniških izpitov. Večinoma pri vseh zadrugah v Ljubljani in večjih krajih se priglašajo vajenci k izpitom, ali obstojajo tudi zadruge, pri katerih se niti še en vajenec ni priglasil k izpitu. Pri izpraševali!i komisiji v Ljubljani, kjer se morajo priglašati k izpitu vajenci iz obrtov, ki ne pripadajo nobeni zadrugi, ali ki so se izučili v analognih tovarnah, je položilo izpit od leta 1908 dalje šele 29 učencev. Delovni čas se ni izpremenil bivstveno po tovarnah. Povsod skoraj še velja enajsturni delovnik. Samolastno prekoračenje enajstur-nega delovnika za eno do dve uri je obrtno nadzorništvo naletelo v štirih opekanrah in pri dveh večjih betonskih podjetjih. — Knjigovežki pomočniki so dosegli v eni kartonažni tovarni in v eni večji knjigoveznici deveturno delo; krojači, ki delajo za tedensko mezdo, so dosegli desetinpolurno dnevno delo. Osemurno ših-tovno menjavo so dosegli delavci v dveh opekarnah, v kotlarni ene kemične tovarne in v eni tiskarni pri strojih za črkostavljenje. Obrtno nadzorništvo je dobilo 19 prošenj za dovolitev čezurnega dela. Dovolitev se je izrekla v 18 slučajih. V štirih špecerijskih trgovinah na deželi so delali nastavljenci v poletnih mesecih po 15 ur na dan, počitek je trajal le 9 Air, kar je protizakonito. Obrtno nadzorništvo je zahtevalo odpravo teh nezakonitosti. V tovarnah se malokdaj naleti na kršenje postavno določene odmere počitka, tem večkrat pa v malem obrtništvu. Zlasti vajenci morajo takoj po obedu zopet na delo. Zaraditega je bil kaznovan en mizarski mojster z globo 20 K. V vseh špecerijskih trgovinah po deželi niso 'dobivali trgovski nastavljenci zakonito odmerjenega dopusta. Nekateri trgovci so mislili, da se prištevajo prazniki, ko je trgovina ves dan zaprta, k dopustu. Dostikrat nastavljenci iz strahu pred odpovedjo ne zahtevajo dopusta, do katerega so upravičeni po § 17 zakona o trgovskih nastavljencih. Obrtno nadzorništvo je dobilo v pregled 22 delovnih redov; deset obratov ni imelo delovnega reda. Neka strojna opekarna je predelala delovni red in je hotela upeljati 12urni delovnik. V eni strojni opekarni, eiii tovarni za upognjeno pohištvo in eni’ parni žagi so odtrgavali podjetniki delavcem od mezde zneske za nakup življenskih potrebščin, pijač itd., ki so jih delavci kupovali v njihovih trgovinah in gostilnah. To je protizakonito. Previsoke odbitke za bolniško, oziroma nezgodno zavarovanje je obrtno nadzorništvo zasledilo in grajalo v eni opekarni in dveh stavbinskih podjetjih. Gospodarski položaj delavstva. V poslovni dobi so bile možnosti za delo zelo ugodne. Glavne industrije nadzorovalnega okraja — v kolikor niso bile ovirane vsled pomanjkanja delavcev ter vode v poletnih me-secih so svojo delomožnost lehko temeljito izkoriščale. Le v stavbinskih strokah ni bilo mnogo priložnosit za delo. Mezde niso v nobeni stroki nazadovale. V nekaterih večjih in manjših obratih so dosegli delavci 5 do 20 procentov zvišanja, kar pa ni prav nič izboljšalo gospodarskega položaja delavstva, ker je draginja živil neprimerno naraščala. Ljubljana in Kranjsko. ’ ' — Klavrn konec velikopotezne politike. Časi so bili, ko je »Slovenec« večer za večerom odkrival imenitne poteze* svojega mojstra dr. Šušteršiča in ko je v glasnih superlativih hvalil državniško modrost in spretnost njegovo. To ie bilo v časih, ko je še živela »Slovanska zveza« d. z. o. z. kompanija nezadovoljnih in nezadovoljenih štreberjev. V tej zvezi sta naj- bolj robantila pan Udržal in gospod Šušteršič, katerih koprnenje po ministrskih frakih je bilo najbolj žgoče; in kdor ni Udržala tiste čase smatral za »najzvestejšega prijatelja Slovencev« in za »najboljšega Slovana«, je zagrešil narodno izdajstvo, in kdor ni v Šušteršiču videl »utelešene previdnosti božje« in takorekoč rojenega ministrskega predsednika, je bil bedak. Od takrat se je seveda to in ono izpreme-nifo. Dr. Šušteršiča je dunajska vlada odpravila z malo napitnino in ga imenovala za deželnega glavarja. Češki bratje so se že tudi davno najedli klerikalne bratovščine in pan Udržal je te dni prav nekavalirsko briskiral svoje klerikalne zaveznike od včeraj. Izjavil je, da so izkušnje s »Slovansko zvezo« izmodrile Čehe in jih prepričale o neobhodnosti češko-neinške sprave, ki bi omogočila češko-nemško večino v parlamentu in češko-nemški kabinet. »Najzvestejši prijatelj Slovencev« in »najboljši Slovan« je iztaknil bližnjico do ministrskih foteljev in spoznal, da je nemška tovaršija za plezanje koristnejša od slovanske bratovščine. In ko je to spoznal, je brez pomislekov in očitkov prejšnjo idejo na kol obesil in pustil naše klerikalce lepo na cedilu. Od imenitnih potez, ki so se kakor kafra razkadile, ni ostalo druzega, kot deželno glavarstvo in velik kup z navdušeno tirito pomazanega papirja. Vprašanje je, v koliko potezah so bili klerikalci — šah-mat? — Podražitev premoga. Premogovniški baroni so sklenili s 1. septembrom novo opleni-tev konzumentov: Zvišali so cene premogu za 7 vinarjev (na Dunaju za 6 vinarjev) pri sto kilogramih. Za ta atentat ni drugih razlogov, kot želja po še večein profitu. — Člani konzumnega društva za Ljubljano in okolico, ki prebivajo v Vodmatu, v Zeleni jami in v Mostah se vljudno vabijo na shod konzumentov, ki bo v sredo zvečer pri Tonetu Pavšku na Martinovi cesti. Vsak član naj agitira, da bo udeležba čim obilnejša. Začetek shoda ob 8. zvečer. Člani vodmatskega okrožja se pozivajo, naj zamenjajo" male znamke za velike dvajsetkronske dividendne, ker se bliža konec poslovnega leta. Veliko se pa delo olajša, če so koncem leta predložene vedno le dividendne znamke. ZAGORJE OB SAVI. — Škandalozne razmere. Cenjeni so drug urednik! Ze dalje časa dobivam redno vaš list. Razvidim iz njega, da se temeljito bavi s socialnim pregledom in da se sploh poteguje za delavstvo, zategadelj si dovoljujem tudi jaz napisati par vrstic, kako se godi pri zagorskem rudniku nam rudarjem, ki smo še samci. V našem stanovanju za samce nad staro čakalnico v Kisovcu že več ne vemo, ali smo v stanovanju ali kovačnici. Pobeljeno že menda ni bilo od Abrahamovega časa, stenic in ščurkov imamo toliko, da je kar strah. Razumeli boste, da v takem stanovanju pač ne more delavec počiti, tudi posteljno perilo se čisti vsake večne čase, tako da smo največji reveži. Naše stanovanje pač ne kaže nikakršne razlike od poprejšnjega stoletja. Gospodom uradnikom daje trboveljska družba po 2, 3 in 4 sobe, lepo slikane, drva in vse se jim pripravi, nam revežem pa Še sob ne pobelijo. Pa še eno težavo naj vam sporočam. Tudi rudniška bolnica ni kaj posebno snažna in če nas eden zboli, moramo iti v bolnico, ker nam bolniške podpore drugače ne dajo. Opozarjam tukaj zato poklicane faktorje, da se za to zanimajo in da se nam stanovanja osna-žijo, da se skušajo odpraviti nepotrebne živali in tudi v bolnici naj se okrene vse potrebno. Prosim, da to objavite, za kar sem vam že v naprej zahvaljujem. — Hudodelska igra z delavčevim življenjem. Pri našem. rudokopu se nesreče vedno množe, tako, da gre rudar res zmirom s strahom v rov, da več ne pride z zdravimi udi iz rova. Svoječasno, ko so vpeljali trgalne stroje (Schremmaschinen), se je vedno opuščalo drugo delo toliko časa, dokler je drdral stroj, ker se ne sliši, ali poka v stropu ali pa se lomi les. Sedaj pa delajo na enemu kraju s strojem, malo proč pa mora kopati drug delavec pod stropom. Zadnji teden se je prigodila nezgoda prav zategadelj, ker je grmenje stroja zakrivilo, da ni de- 'MAKSIM GORKI J: Duševni boji. (Konec.) _ Pogosto je govorila tako čudovito, in vedno Se mu je zdelo, da so izvirale te besede iz njemu tujega duševnega čuvstvovanja. Spominjala ga 'Je na stokanje ranjenca. Čutil je, da je gojila ta deklica do življenja in do ljudi globoko, skrbno in sočutno ljubezen matere; potrpežljivo je čakal, da bi njegova vera razplamtela njeno srce in bi spremenila tiho ljubezen v strast; zdelo se mu je, da je vedno pozorneje prisluškovala njegovim besedam in da je v srcu že soglašala z njim. In vedno ognjevitejše je govoril o potrebi neumornega dejanjskega boja za osvoboditev posameznika, ljudstva, človeštva od starih okov, katerih rja se je bila globoko zajedla v duše in jih zastrupila. Ko jo je nekoč spremljal domov, ji je dejal, 9a jo ljubi in da jo prosi, naj bo njegova žena. Ustrašil se je, ko je videl, kak vtisk so napravile njegove besede nanjo. Umaknila se je, kakor da bi jo bil udaril, bleda, s široko odprtimi očmi se je naslonila na steno, roke je skrila na hrbtu in govorila skoro v grozi: »Slutila sem, skoro sem čutila, da bo tako prišlo, zakaj že dolgo Vas ljubim. Ali, o Bog, kaj pa bo to?« »Zdaj pridejo dnevi sreče za tebe in za imene, dnevi najinega skupnega dela«, Je vzkliknil »Ne,« je dejela in povesila glavo. »Ne, ml-BLva bi ne bila smela govoriti o ljubezni.« [ »Zakaj?« »Ali bi se tl 'dal poročiti v cerkvi?« ga je rašala tiho. »Ne!« J V »Potem . . . zdravstvu! !«f Naglo je odšla. On pa jo ie dohitel in Ji za- čel prigovarjati. Poslušala ga je molče, brez ugovora in dejala: »Jaz, moj oče in moja mati smo vsi verni kristjani in bomo kot taki tudi umrli. Zakon, sklenjen v ^civilnem uradu, zame ni noben zakon. Če se rode v takem zakonu otroci, vem, da bodo nesrečni. Samo cerkven zakon posveti ljubezen, samo cerkven zakon podeli srečo in mir.« Zdaj je videl razločno, da se ne bo tako lahko udala. Seveda tudi on ni mogel odjenjati. Ločila sta se in ob slovesu je dejala deklica: »Nikar ne mučiva drug drugega. Ne išči sestanka z menoj . . . Ah, če bi mogel proč! Jaz ne morem, jaz sem tako revna . . .« »Jaz ne obljubim ničesar,« je odvrnil. In pričel se je boj dveh močnih narav; seveda sta se sešla, in celo pogosteje kakor preje, zakaj ljubila sta drug drugega in sta iskala te sestanke, potihem se nadejajoča, da eden izmed njih ne bo prenesel muk nezadovoljnega, kvišku plapolajočega čuvstva. Njiju sestanki so bili po ni obupa in srčnih bolesti; on se je čutil vsakokrat popolnoma slabotnega in kakor razbitega, ona pa je šla vsa v solzah k spovedi. On je vedel to in zdelo se mu je, da se črno zidovje tonzuronoscev z vsakim dnem jači in viša in da ju bo ločilo do smrti. Nekoč, ko sta se šla na praznik šetat izven mesta, mu je ušlo, ne da bi bil mislil na to, pre-tenje: »Veš, včasih se mi zazdi, da bi te utegnil umoriti . . .« Molčala je. »Ali si slišala, kaj sem dejal?« »Da«, je odvrnrla in mu zrla ljubeznipolno v obraz. Zdaj je vedel, da bi preje umrla, kakor pa odjenjala. Pred tem »da«4o je bfl včasih objel in poljuboval. Ona se je branila, toda njen odpor Je bil vedno šibkejši in on je bil upal, da bo nekega dne podlegla in da mu bo ženski na- lavec slišal, kako je padala velika plošča premoga nanj, tako da mu je zlomilo nogo in ga pohabilo ter bo težko okreval. Takih slučajev pa se je prigodilo že več. Ali vse zaman! Priganjajo nas kakor sužnje, če ne produciramo dovolj, nas zmerjajo za lene, tako da bi človek res kmalu obupal. Rudniška oblast pa, ki bi se morala za take reči zanimati, pa ne stori ničesar. Bodite toliko prijazni, pa mi objavite moje vrstice, morda se zdrami potem rudniška oblast. ’ Rudar. — Koncert v Idriji. V soboto 7. t. m. se obeta Idrijčanom nenavadno lep glasben užitek. Znani goriški tenorist, glasbeni akademik Josip Rijavec priredi tega dne koncert. Josip Rijavec je odličen gojenec dunajskega konservatorija in ima pred seboj krasno bodočnost. Poleg krasnega glasovnega materiala, s katerim razpolaga z lahkoto v najvišjili legah, je Rijavec izredno glasbeno nadarjen in izobražen, katere vrline ga usposobljajo za interpretacijo najtežjih modernih pesmi. Pesni našega največjega skladatelja Lajovica so dobile v Rijavcu brezdvom-no izbornega interpreta, ki bo zanesel njih lepoto v svet. Iz prebogatega sporeda omenjamo krasne pesni Lajovica, med temi še neobjavljeno: »Jaz pa vem...«, iz operne literature arije iz Mozartovih oper in iz Puccinijeve »Boheme«, iz prvega slovenskega oratorija Sattnerjeve »Assumpte« pa poseben angela »Kdo je ta?« Glasbo ljubeči Idrijčani gotovo ne bodo zamudili izrednega glasbenega užitka, ki se jim nudi ta večer. — Napad na delavca. Pred kratkim sta napadla dva mesarska pomočnika ponoči na cesti proti Jesenicam tovarniškega delavca Ivana Beravsa. Napadeni delavec je z nožem nevarno ranjen v trebuh. — Kamenje na vlak. V nedeljo zjutraj je zasačil železniški čuvaj dva 161etna fanta, ki sta izza tobačne tovarne obmetavala iz Brezovice prihajajoči osebni vlak ob pol 7. s kamenjem. Čuvaj je enega izmed zlikovcev ujel, pa mu je ušel. — Umrli so v Ljubljani: Marija Ambrož, služkinja, 40 let. — Edigna Celestin, usmiljenka, 66 let. — Alojzija Grili, sirota, 16 let. — Uršula Brolih, dninarica, 54 let. — Josipina Koblar, žena posestnika in krojača, 21 let. — Davorin Karlin, c. kr. profesor v pok., 63 let. — Rudolf Ciuha, sin kočarja in čevljarja, 10 let. — S trebuhom za kruhom. V ponedeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 52 Macedoncev, 142 Hrvatov in 12 Slovencev, iz Tirolskega se je vrnilo pa 30 Hrvatov. — Nezgoda v tobačni tovarni. Te dni so vzdigovali v tobačni tovarni oder. Pri tem je padlo tesarskemu pomočniku Ivanu Anžiču težko bruno na glavo in ga težko poškodovalo. — Prijet Ainerikanec. V ponedeljek popoldne je prijel stražnik na južnem kolodvoru 21-letnega fanta z Dolenjskega, ki je hotel s trebuhom za kruhom v Ameriko, a še ni zadostil naborni dolžnosti. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Tedenjski semenj v Ljubljani. Na tedenj-ski semeni 28. avgusta je bilo prignanih 67 volov, 16 krav, 4 teleta in 20 prašičev za rejo. Med temi je bilo 50 glav klavne govedi. Cena pitanim volom je bila 70 do 90 K, polpitanim pa 60 do 70 K pro sto kilogramih. — Žrtev alkohola. Peter Kogej iz Vojskega, ki je bil zaposlen pri Alojziju Mraku v Spodnjem Trbižu, je padel 30. avgusta vsled pijanosti čez tri metre visok zid na železniški tir, kjer ga je našel neki železniški čuvaj težko ranjenega. Kogeja so takoj prepeljali ^ bolnišnico v Beljak, kjer pa je kmalu nato umrl, ne da bi se bil zavedel. — Izgubljeno. Zasebnica g. Lucija Ciorši-čeva je izgubila bankovec za 10 K; posestnikov sin Ivan Uran rjavo denarnico, v kateri je imel 28 K denarja; neki gospod pa listnico, v kateri je imel 400 K in 50 znamk. Za „Zarjo“ Vse sodruge ponovno poživljamo, da ob začetku meseca podvoje agitacijo za »Zarjo« in da ji skušajo pridobiti čim več novih naroč- nikov. V zadnjem času opažamo, da so so-drugi ponekod odnehali s svojim delom, vsled česar število naročnikov ne narašča tako, kakor bi lehko ob malo večji vnemi in ob živahnejšem zanimanju. Dokler »Zarja« ne zbere take armade okrog sebe, da bo lehko z lastnimi dohodki pokrivala vse izdatke, ki jih izdajanje velikega dnevnika povzroča, toliko časa ne smemo misliti na počitek in tudi za trenotek ne smemo odnehati z agitacijo za list. Le poglejnn velikanske uspehe nemških sodrugov s strankinim časopisjem! Vsi ti uspehi se niso rodili sami od sebe, ampak so sad neumornega in požrtvovalnega dela. Koliko pa je še med nami naročnikov »Zarje«, ki niso pridobili svojemu listu nobenega novega odjemalca! Koliko je čitate-ljev »Zarje«, ki sc še niso spomnili svoje častne dolžnosti do lista in postali naročniki! In koliko je še sodrugov, ki se štejejo za socialne demokrate^ ki se celo smatrajo za zavedne stran-karje in ki še niso zapisani v knjigi naročnikov! Cast slovenskega delavstva in interes socialistične stranke terja, da se vse to izpremeni in da vsak izpolni skromno svojo dolžnost! Pri agitaciji za »Zarjo« opozarjajte, cenieni sodrugi, predvsem na naš novi roman, ki ga priobčujemo v podlistku in ki si je po svoji napeti zanimivosti pridobil glas v zabavni literaturi. V interesu vseh, ki doslej še niso bili naročniki »Zarje«, je, da se čhnprej naroče na list, dokler ne poidejo vse številke, v katerih je začetek romana! Na delo! Štajersko. — Ponesrečena rudarja. V Hrastniku je priletel rudarju Josipu Zibertu med delom v rudniku velik kos premoga z veliko silo v oko in mu ga težko poškodoval. V istem rudniku je tudi rudarju Karlu Grebencu težko poškodovalo levo oko. — Zasedanje celjskega porotnega sodišča. Dne 2. t. m. se je pričelo jesensko zasedanje celjskega porotnega sodišča. V ponedeljek se je zagovarjal Martin Kink zaradi uboja, včeraj pa Andrej Pavlič zaradi tatvine. Danes je na vrsti slučaj: Alojz, Jožef, Elizabeta, Marija in Antonija Bezenšek, požig in goljufija, jutri Anton Korošec, uboj, v petek. Jakob Beskovnik, tatvina, potepuštvo in beračenje. Koroško. — Delavska nezgoda. Ko je na državnem kolodvoru v Beljaku Ivan Jambor prekladal posodo z bencinom, mu je šla ta z ostrim robotrf čez desno nogo ter mu odrezala palec, dva druga prsta pa močno poškodovala. Po prvi pomoči so prepeljali Jamborja domov. - - — Periodična komedija. Pretečeno nedeljo je slavila N. D. O. petletnico svojega obstanka. Vseeno je, kako se presoja prvih pet let delovanja te organizacije in potreba praznovanja petletnice v velikem Štihi, kakor bi jo bili radi praznovali. Njeni ustanovitelji in njeni sedanji voditelji imajo pravico tudi do takega praznovanja. Da je prišlo na teni praznovanju do periodične komedije, je čisto enostavna in navadna reč. N. D. O. je protisocialistično društvo. Njen smoter je boj proti jugoslovanski socialni demokraciji in njenim organizacijam. Vsak njen korak, vsak njen nastop nam priča to dovolj odkrito. Tudi svojo petletnico je hotela razviti v veliko protisocialistično agitacijo in manifestacijo. Iz Ljubljane. Pulja, Gorice in drugih krajev naj bi bili prišli narodni dclavci s posebnimi vlaki. Vršili naj bi se bdi sprejemi; po sprejemih shod v »Narodnem domu«. Po shodu obhod po mestu z zastavo in godbo. Po obhodu kongres, po kongresu pa velika vesclica, na kateri se naj razvije zastava narodnih zidarjev, katerih je pri N. D. O. komaj za odbor in morda še za nadzorstvo. Ljudstvo pa ni več tako navdušeno za take komedije, gon pripomogel do zmage nad njo. Zdaj pa je razumel, da bi to ne bila nobena zmaga, ampak podjarmljenje; od tedaj ni več vzbujal ženske v njej. lako je popotoval z njo skozi temne kroge njenih misli o življenju; prižgal je v njej vse luči, ki so mu bile dostopne, toda ona je prisluškovala njegovim besedam kakor slepa, s sanjavim usmevom v očeh, videla ni ničesar in mu ni verjela. Nekdaj mu je dejala: »Včasih sprevidim, da je možno vse, o čemer govoriš. Sodim pa, da pride to od tega, ker te ljubim! Vse razumem, nimam pa vere, ne morem verjeti! In če odideš, izgine vse, kar je s teboj v zvezi.« 1 a drama je trajala skoro dve leti, dokler ni deklica omagala in zbolela. Opustil je svoje delo, opustil delovanje v strankini organizaciji, zadolžil se je, ogibal se je sodrugov in je neprenehoma korakal v bližini njenega stanovanja gor in dol ali pa je sedel ob postelji bolnice. Videl je, da je dogorevala kakor sveča in je bila z vsakim dnem prozonejša, dočim je bolni ogenj v njenih očeh vedno jasneje plamtel. »Pripoveduj mi o življenju, o bodočnosti« — ga je prosila. On pa je govoril o sedanjosti in je namenoma vse našteval, kar upropašča ljudi in proti čemur bi se on bojeval vse svoje življenje. Govoril je o vsem tem, kar bi morali vreči-iz življenja kakor nekoristne, umazane cunje. Poslušala ga je molče. Toda če je bila njena bolečina prehuda, je ustavila reko njegovega govora, ko se je dotaknila njegove roke in se ozrla vanj s prosečim pogledom. »Ali moram . . . umreti?« je vprašala nekoč, mnogo dni potem, ko mu je bil zdravnik dejal,'da trpi za naglo jetiko in da je njen položaj brezupen. Odgovoril m nič, glavo je povesil k tlom. »Vem, da kmalu umrem« — jc dejala. »Dal mi roko.« In ko ji je pomolil roko, jo je poljubila z vročimi ustnicami in dejala: »Odpusti mi, jaz sem kriva pred tabo! Motila sem se in sem ti povzročila muke. Zdaj ko mi gre življenje h koncu, vidim, da je bila moja vera le strah pred nerazumljivim, strah, ki ga kljub resni želji, kljub tvojim prizadevanjem nisem mogla premagati. Bil je le strah, tičal pa mi je že v krvi, šla sem z njim na svet. Moje mišljenje je bilo samostojno ali tvojemu tW' dobno, toda srce mu je ostalo tuje. Zdaj vidiin> da si imel prav, toda moje srce ti ni moglo pritrjevati.« Nekaj dni pozneje je umrla, med njenitH smrtnim bojem pa je on osivel, mož sedemitv dvajsetih let. Pred kratkim je poročil edino prijateljih one deklice, neko svojo učenko. Zdaj gresta »a pokopališče — k njej. Vsako nedeljo potujeta tjekaj, da položita cvetice na njen grob. On ne veruje v svojo zmago in je trdn° uverjen, da je, ko mu je dala prav, namenoma govorila neresnico, hoteč ga tolažiti. Njegova žena je enake misli in obadva ljubeznipolno $0' jita spomin na umrlo. Njena žalostna usoda S11 podžjga, da jo maščujeta, in podeljuje njunemt1 skupnemu delu neuniornost in poseben, obse-gajoč. lep značaj.« Živahna, prazniško pestra reka ljudi valuj6 v solnčnih žarkih; veselo šumenje jo spremlj?’ otroci kriče in smehljajo. Ni vsem lahko {{*• veselo v duši, gotovo je mnogo src napolnjeni'1 z mračno žalostjo, mnogo glav mučijo P1'0*!-slovja. In vendar gredo vsi svobodi, svobod nasproti! In čem bolj se strnejo vrste, tem hitreje se približamo cilju! I kakor je bilo svoj čas. Temu je vzrok tudi dejstvo, da smo imeli v zadnjili časih nekoliko odveč izletov, sprejemov in drugačnih narodnih manifestacij. Delavci so revni in se pri takem večnem veseljačenju kmalu izčrpajo gmotno in duševno. Da bi se pa bilo vse izvršilo po določenem programu, da bi bilo mogoče Inscenl-rati koreografično Sliko, ki naj bi dala javnosti iluzijo o moči in delovanju in velikanskih uspehih N. D. O., je bilo treba velike agitacije. Je bilo treba veliko pisati, razobesiti velike lepake in je bilo treba pomešati k socialističnemu sovraštvu tudi nekoliko narodnega mučeništva. Poslednje vleče bolj kakor boj zoper socialno demokracijo. Kdor je prečital vse notice in vse članke,, ki so bili napisani o tem slavlju, je takoj lehko spoznal, da je vse naperjeno proti socialistom. Celo stvar so začeli gledati s prijaznim očesom tudi nekiateri člani političnega društva »Edinost«, ki upajo, da bo narodna stranka pridobila zopet potom N. D. O. to, kar je vsled nje izgubila. Proti celi prireditvi niso izpregovorili socialni demokratje ničesar. Oglasil se je pa nekdo drug, ki je vedel, da ne bo imel škode ako molči, da bo pa imel korist, ako govori. Oglasilo se je glasilo italijanske nacionalistične stranke »II Piccolo«. Ta je spoznal v celi zadevi delo proti italijanstvu Trsta. Sanjal je o velikanskih trumah Slovencev, ki bodo prišli iz hribov in naskočili Trst, odnesli proč meiono in Sv. Justa, ustoličili Sv. Cirila in Metoda, pa razobesili nad mestno palačo slovensko trikoloro. Da protestira proti takemu naskoku, je italijanska nacionalistična stranka napovedala shod, ki je bil prepovedan. Potem je sklenila, 'da priredi shod pred južnim kolodvorom natančno ob uri. ko bo pripeljal vlak v Trst trume barbarskih Slovencev. Tedaj se je redarstvena oblast razjezila. Prepovedala je italijanskim nacionalistom tudi ta shod. Prepovedala je, da bi priredili slovenski nacionalci po shodu obhod po mestu in prepovedala, da bi šli v sprevodu na veselico. Dovolila je veselico, sprejem in spremljanje gostov od kolodvora do Narodnega doma brez bandera. In prišla je enedelja, <>U! veliki dan, o katerem je »Edinost« napisala to-le sodbo: >Parturinut montes; nascitur ridl-cuhis mus«. Po domače bi se dejalo: »Po velikem ropotanju je gora porodila smešno miško. Iz Pulja je prišel ene izletnik; tako tudi iz Gorice. Iz Ljubljane se je pa pripeljalo 160 (reci stošestdeset) oseb s posebnim vlakom. Za vse je angažirala policija ves policijski aparat. Vse uiice, ki vodijo v ulico od kolodvora do »Narodnega doma«, po kateri je šel sprevod izletnikov in onih, kateri so jih sprejeli, so bile zaprte. Udeležba pri sprejemu ni bila velika. Več ic bilo radovednežev. V »Narodnem domu« se je vršil shod, ki ni napolnil niti dvorane. (Galerija je bila zaprta!) Vreme je bilo izredno slabo. Zato je izpadla tudi popoldanska veselica neugodno na celi črti. To je bila ena izmed mnogih Periodičnih komedij, ki jih uganja N. D. O. s pomočjo narodne gospode. Nihče ne more odobravati postopanja italijanskih nacionalcev, (prebivalstvo se je obdržalo ves dan popolnoma fliirno in se ni zgodila nobenemu izletniku najmanjša kiivica). in nihče ne more odobravati postppanje N. D. O. Zlasti ne, ker so tržaški Slovenci pokazali pri mnogih prilikah, da znajo prirediti manifestacije brez vsega tega nečednega ropatanja. S. R. Umetnost in književnost. Lurška pravljica. Pod tem naslovom izide v založbi »Zarje« znamenito delce, ki se bo dobilo po 40 vin. komad po vseh knjigarnah na Slovenskem, kakor tudi pri založbi »Zarje« v Ljubljani. Organizacije, ki žele več izvodov, naj se obrnejo naravnost na založbo. . »Mati.« Znameniti roman slavnega ruskega Pisatelja M. GorkijaHe izdala založba »Zarje«. Dobi se v vseh knjigarnah po 4 K komad. Kdor Vzame več izvodov, dobi knjigo po znižani ceni. r~ Dolžnost vseh organizacij in društev pa je, da imajo po več izvodov te lepe knjige v svoji biblioteki. — Tudi vsak sodrug bi moral imeti y svoji knjižnici ta roman, ki je res v vsakem oziru zanimiv in zelo poučen. Zadnje vesti. BRAFOV NASLEDNIK. Dunaj, 4. septembra. Vesti o vstopu državnega poslanca Viškovskega v Stiirgkhov kabinet namesto umrlega^ poljedelskega ministra flr. Bržfa so neutemeljene, »ker bi imenovanja parlamentarca izpremenilo politični značaj kabineta.« ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Delo v odsekih. Praga, 4. septembar. Odseka osmorice, ki razpravljata o jezikovnem vprašanju deželnih uradov, se snideta 10. t. m. , Nacionalistične muhe. 1 Praga, 4. septembra. Občinski svet v Do-bfanu je pozval nemške člane spravne konference, da pritrdijo spravi le pod pogojeni, da se proglasi deželna norišnica v Dobfanu za nemški zavod in da se mesto obvaruje pred češko Poplavo. (Norišnico dobfanski občinski svet hudo potrebuje; ampak ali bodo meščanski Čelu izhajali brez nje?) POLJAKI IN POLJSKO RUSINSKA SPRAVA. Dunaj, 4. septembra. Na stanovanju ministra Dlugosza je bila včeraj konlerenca poslancev dr. Lea, dr. Abrahaniowicza in Stapin-skega o volilni refomi za deželni zbor in o polj-Sko-rusinski spravi. Danes bo konferiral dr. Leo * grofom Stiirgkhom in baronom lieinoldom. OSOBJE ZAVAROVALNE DRUŽBE »JADRAN« PRED SODIŠČEM. Zagreb, 4. septembra. Pred tukajšnjim sodiščem se je pričela včeraj glavna obravnava proti nastavljencem in članom ravnateljstva ~'vše zavarovalne družbe »Jadran«. Obtoženi ravnatelj Duma, pet članov ravnateljstva m dva akviziterja. Obtoženi blagajnik, ki }e bil tudi obložen, je pred kratkim iz vi šil samomor. Tej obravnavi bo sledilo še več drugih. ODMEV! JUKIČEVEGA PROCESA. V Dalmaciji. Zader, 3. septembra. Manifestacije za Luko Jukiča in njegove tovariše se ponavljajo v vsej deželi, pri čemer se pojavljajo hrupne demonstracije proti Čuvajevemu režimu. V Dubrovniku so se pod vtiskom Jukičevega procesa združita doslej si sovražna študentovska društva naprednjakov, Srbov in čiste stranke prave, da začno skupno akcijo proti hrvaškim razmeram. V Ameriki. Spljet, 4. septembra. Kakor poročajo v Zedinjenih državah izhajajoči hrvaški listi, se vrše v vseh kolonijah protestni shodi proti razmeram na Hrvaškem. Za Jukiča nabirajo po vseh mestih; doslej so nabrali 4000 kron. Ustanavljajo se društva z imenom »Luka Jukič«. PROFESOR DIDIER IZPUŠČEN. Šibenik, 4. septembra. Vseučiliškega profesorja Didierja iz Belgrada, ki so ga pred nekaj dnevi aretirali v bližini trdnjave Knin zaradi vohunstva, so izpustili, ker ni preskava nič ob-težilnega spravila na dan. (Zopet blamaža avstrijskih oblastev). ŽELEZNICE V BOSNI. Dunaj, 4. septembra. 9. septembra se sestane v Tuzli komisija, ki bo razpravljala o tem, ali bi proga Tuzla—Sarajevo tehnično, trgovsko in finančno nadomestila progo Doboj-Sarajevo. Finančno ministrstvo se upira zgradbi prve proge, češ da je težko izvedljiva, in hoče najprej dograditi železnico Doboj—Sarajevo. NEZGODA NA MANEVRIH. Sarajevo, 4. septembra. Kakor poročamo na drugem mestu, je udarila strela pri zaključnih manevrih pri Uloki v Hercegovini v vojaško patruljo in ubila tri vojake, enega pa težko ranila. Sedaj je tudi ta umrl. MEDNARODNI KONGRES SVOBODNE MISLI. Monakovo, 4. septembra. Mednarodni kongres »Svobodne misli«, ki se vrši ob obilni udeležbi delegatov z vsega sveta, je razpravljal tudi o vprašanju ločitve cerkve od države. Senator Lima s Portugalskega je poročal o uspehih Svobodne misli na Portugalskem: duhovščini je odvzet vpliv nad šolo, vojaška duhovščina je odpravljena, odgovornost nezakonskega očeta za oskrbo otrok je ugotovljena, ločljivost zakona je uvedena. Duhovnike plačujejo verniki sami; jezuitje so izgnani. V najkrajšem času se odpravi diplomatsko zastopstvo v Vatikanu. — Kongres je odobri! resolucijo, ki se izreka za ločitev cerkve od države in za ločitev cerkve od šole. Verske družbe naj imajo značaj zasebnih družb in javni denarji se ne smejo vporabljati za cerkvene ali verske svrhe. Kongres poziva svobodomiselce vsega sveta, da z vsemi močmi delujejo za ločitev cerkve od države in za zahteve »Svobodne misli«. CESAR VILJEM V ŠVICI. Basel, 4. septembra. Včeraj ob pol 4. popoldne je izstopil cesar na kolodvoru. Pozdravil je znane osebe in si dal predstaviti tiste, ki so ga prišli sprejet. Potem se je odpeljal v Curih. Curlh, 4. septembra. Ob 5. in 20 minut je dospel cesar Viljem sem. Sprejela sta ga zvezni predsednik in deputacija zveznega sveta. KRIZA V KOVINARSKI STROKI. Kbln, 4. septembra. V zahodni Nemčiji preti izbruhniti velik konflikt v kovinarski industriji. Organizacija podjetnikov je izjavila, da dovoli nekaj delavskih zahtev, a glavnih zahtev ne rpara dovoliti. Kovinarji so imeli velike shode, na katerih so izjavili, da se ponudba podjetnikov ne more sprejeti. Zategadelj je verjetno, da pride do stavke in velikega izpora. Samo v okraju Koln-Miihlheim pride 50.000 delavcev v poštev. BLAZNO DEJANJE ŠVICARSKEGA VOJAKA Rotnanshorn, 4. septembra. Iz vojaške službe zaradi blaznosti odpuščenega vojaka Scliwarzerja, ki je v petek zvečer ustrelil šest oseb, so vjeli v nedeljo v gozdu v bližini Ro-manshorna. Med tem ko so ga oblegali, je Schwarzer ustrelil še enega policaja. Schvvarzei so oblegajoči orožniki ranili s streli na vratu in na nogi. Z močnim spremstvom so ca orenelinli v blaznico. Psi so prišli na njegov sled, nato pa je 50 orožnikov obkrožilo gozd. Vsega skupaj je blazni Sclnvarzer usmrtil sedem oseb in pet težko ranil. Trem ranjencem so morali zdravniki odrezati po eno roko in enemu policaju nogo. — Ko se je zgrudil Schwarz, ga je hotela razljučena množica pobiti. Trdijo, da Sch\varzer ni blazen. Prej je bil divji lovec in zaraditega že večkrat kaznovan. Pri njem so našli še nad 100 ostrih patron. TURČIJA. Boj z grško tolpo. Solun, 3. septembra. V okolici Castanije blizu Olimpa je bila bitka med orožniki in grško tolpo. Dva Grka sta padla, en orožnik je bil ranjen. Grozodejstva Kurdov. Carigrad, 4. septembra. Kurdske tolpe so umorile v vilajetu Van 14 Armencev, osem žen so odpeljale, oropale so neko vas in eno so zažgale. Na posredovanje armenskega škofa se je vali brzojavno obrnil do porte, naj razglasi izjemno stanje, ker se je drugače bati klanja. ALBANIJA. Pomirjenje. Solun, 4. septembra. Kakor poroča Hasan bej iz Prištine, se je položaj na severnem Kosovem znatno izboljšal. Povsod se vrača mir; novih zmed se ni bati. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Izjava Kiamll-paše. Pariz, 4. septembra. Carigrajski dopisnik »Matina« poroča: Na moje vprašanje, ali hoče prevzeti moč. mi je Kiamil paša odgovoril, da noče biti tisti, ki sklepa mir. On noče, da bi mu še enkrat očitali, da je odstopil inozemstvu mohamedanska tla. Čeprav bi bila turška vlada pripravljena skleniti mir in Italiji ugoditi, bi sultan Arabcem ne mogel zabraniti, da nadaljujejo vojiiD. Turške čete v Tripolisu so sc skrčile na 2000 do 3000 mož, Italijanov je pa veliko število. »Naj ls izvrše«, je končal Kiamil paša, »dejansko osvojitev, potem sc bomo uklonili. Ampak katera vlada bi utegnila privesti fanatične Arabce do tega. da opuste boj in katera vlada bi utegnila od turških verskih somišljenikov zahtevati, da Arabce ne podpirajo z obleko in orožjem?« Egejsko vprašanje. Rim, 4. septembra. V Rim je dospelo napovedano odposlanstvo z egejskih otokov. Italijanska vlada odposlanstva z ozirom na mednarodni položaj ni sprejela. Odposlanstvo je vladi izročilo spomenico, v kateri so popisane turške upravne razmere na otokih in ki zaključuje s prošnjo, da se Italija zavzame za obsežno avtonomijo prebivalstva. TURŠKO-ČRNOGORSKI KONFLIKT. Obmejni spopadi. Carigrad, 4. septembra. Porta priobčuje poluradno celo vrsto depeš o dogodkih na turško-črnogorski meji od 28. julija do 19. avgusta. Na podlagi teh depeš so bili napadalci povsod Črnogorci in domače krščansko prebivalstvo. Turški ministrski svet se je baje temeljito posvetoval o teh poročilih turškega korespon-denta in je sklenil, da obrne pozornost vele-vlasti na postopanje Črne gore. Vlada je baje tudi sklenila, da odpošlje novo komisijo, ki bo definitivno proučila turško-črnogorsko mejno vprašanje. ANGLEŠKI STROKOVNI KONGRES. London, 4. septembra. Na angleškem strokovnem kongresu je izvajal predsednik poslanec Thorne, da je naraščanje članov v Trade Union dokaz, za življensko sposobnost imenovane organizacije. Zadnja premogarska stavka je deželo približala podržavljenju premogovnikov. Mezdno vpršanje se tako dolgo ne bo rešilo, dokler bodo viri produkcije last majhnega družabnega razreda. Splošni osemurni delovnik je neobhodno potreben. Z ozirom na ho-rnerulo je dejal Thorne. da je dolžnost vlade, da utakne tiste visoko stoječe osebe, ki hujskajo v Ulstru prebivalstvo k javnemu uporu, tjekaj, kjer zdihuje na tisoče Ircev za mnogo nedolž-nejše besede. Govornik je slednjič izjavil, da je končni cilj trade - unionizma podržavljenjc zemljišč in tal. železnic in železnih rudnikov. PREDRZNI TATOVI. London, 4. septembra. V varietetno gledališče »Hipodrom« so vdrli ponoči maskirani tatovi. Nočne čuvaje in gasilce so omamili s kloroformom in so nato z dinamitom razstrelili blagajno, iz katere so ukradli okolo 24.000 K. tatovi so ušli. IZGREDI ANARHISTOV. Rim, 4. septembra. Ko so prepeljali truplo garibaldijanca Troje z Grškega v Rim, je prišlo do burnih prizorov. Anarhisti so hoteli strgati z rakve venčne trakove, ki so imeli narodne barve. Policija je posegla vmes, anarhisti so tolkli s palicami po stražnikih. Deset demonstrantov so aretirali. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Trije mrtvi. Bologna, 4. septembra. Na postaji Rlola sta včeraj dopoldne trčila skupaj iz Florence prihajajoči ekspresni vlak in tovorni vlak. Tri osebe so bile ubite, dvanajst ranjenih. PANAMSKI PREKOP. Spor med Angleško In Zedinjenimi državami London, 3. septembra. Uradno razglašajo,’ da je predložila britanska vlada severno ameriškim Zedinjenim državam zahtevo, naj se izroči spor o pogodbi Hay-Pancoft in o panamskem prekopu razsodišču. Washiagton, 4. septembra. Nadomestujoči tajnik VVilson izjavlja, da je došla britanska nota zaradi panamskega prekopa. Na noto odgovore šele po povratku državnega tajnika Knoxa. POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. Novi Jork, 3. septembra. Državni pravd-nik Whitmann je razglasil včeraj, da so tajni agenti razkrili zvezo posestnikov igralnic, ki so nabrali že 200.000 mark. Z denarjem hočejo podkupiti priče, ki bi izpovedale, da je državni pravdnik Whitmann denarno udeležen pri nekaterih bordelih. S tem hočejo očrniti državnega pravdnika in ustaviti vso obravnavo o Rosenthalovemu umoru. Gradivo, ki ga je doslej nabral državni pravdnik, obtožuje vse policijske ravnatelje njujorške, razen enega. Novi Jork, 4. septembra. Včeraj se je pričela obravnava proti policijskemu lajtnatitu Samo pri tvrdki Beckerju. Dve najvažnejši obtežilni priči sta, najbrže s pomočjo policije, pobegnili v Evropo. NEURJE V PENSILVANIJI. . Pittsburg, 3. septembra. Po zapadnf Pensilvaniji je bilo danes grozno neurje, ki je zahtevalo več človeških žrtev. 13 oseb je utonilo; v. zapadni Virginiji je udrla voda v rudnik. 20 rudarjev je mrtvih. Tudi iz drugih krajev poročajo, da je voda odnesla mnogo ljudi. Železniške proge so razdrte. PARNIŠKA NEZGODA. Buenos Aires, 3. septembra. V bližini Rio grande se je potopil argentinski parnik. Rešil se ni nihče. KITAJSKA REPUBLIKA. Dunaj, 4. septembra. Poleg dopisnika londonskih »Times« so imenovali večje število tujcev za svetovalce kitajske vlade, med temi tudi avstrijskega trgovca Emila Fischerja v Tient-sinu za javna dela, poljedelstvo in trgovino. Vestnik organizacij. Odbor ženskega odseka „V7.ajemnosti“ ima v danes ob 8. zvečer redno mesečno se|o v društvenih prostorih. Osredni odbor ^Vzajemnosti" v Ljubijani ima v danes 4. t. m. ob 8. zvečer redno mesečno sejo, na katero so vabljeni tudi člani nadzorstva. Prosi se za točnost in polnoštevilno udeležbo, ker gre za določitev delvvnega programa za jesensko in zimsko sezono. Odborova seja podružnice lesnih delavcev v Ljubljani je v četrtek ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Ljubljanska podružnica planinskega druStva „Die Naturfreunde" ima jutri v četrtek 5. septembra člansko zborovanje po §2. v društvenem lokalu (restavracija .inter-uational" na Resljevi cesti); začetek ob 8. zvečer. Na razgovoru bo izletni program za september. V Interesu krajne skupine je, da člani razvijejo najživahnejšo agitacijo in da pridobe čim več novih članov. Odbor mofičanske podružnice M Vzajemnosti*• ima jutri v četrtek ob 8. zvečer v društvenem lokalu jako važno sejo; vabljeni so odborniki kakor tudi nadzorniki, da sc zanesljivo udeleže. Odbor viSko - glinSke podružnice »Vzajemnosti* vabi vse člane in članice, ki so se priglasili tamburaškemu odseku, jutri v četrtek ob 8. zvečer v podružnični lokal k prvi tamburaški vaji. Podružnica kovinarjev v Ljubljani priredi v sobot« dne 5. oktobra t. 1. zvečer svojo običajno vinsko trgatev v gostilni rpii Anžoku* v Spodnji Šiški, na kar že sedaj opozarjamo vse organizacije, da na ta večer ne prirede sličnih priredb ali veselic. »O a o u Q< »■M O {J s 3 O v— -P r* V) PT O M t—i. n n o c II II Cenik zastonj in poštnine prosto Novice. * Častnik — socialist. Italijansko vojno ministrstvo je izreklo pravkar važno razsodbo. V Lodiju je služil pri intendanturi lajtnant Agnelli. Ob začetku italijansko-turške vojne ni hotel prispevati k zbirki za padle vojne žrtve. Konservativni list, izhajajoč v Lodiju, je ovadil 1 .jtnanta in zahteval preiskavo. Vojaške oblasti so res pričele preiskavo in lajtnant Agnelli je izjavil pred vojaško komisijo, da je socialist in organiziran sodrug, zato je izpolnil le svojo strankarsko dolžnost, da ni prispeval k zbirki. S tem je izrazil tudi obsodbo o vsaki vojni, zlasti pa še o turško-italijanski. Disciplinarna komisija je poslala pismeno razsodbo vojnemu ministrstvu, ki je poslalo sodrugu Agnelliju 21, avgusta svojo razsodbo. Razsodba pravi, da vojno ministrstvo ne bo uporabljalo nikakršnih disciplinarnih kazni proti njemu. * Nadomestna deželnozborska volitev v Dalmaciji. Pri nadomestni deželnozborski vo-litvi v kmečkem volilnem okraju kotorskem je bil izvoljen Srb protopresbiter Ivan Bucin. * Strašna nezgoda na cestni železnici. Strašna nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne okolu 1. pri Elberfeldu. Pri vlaku cestne železnice se je odtrgal slabo pripet voz, ki je tekel vedno hitreje po tiru nazaj, dokler ni skočil iz tira. V ponesrečenem vozu se je vozilo 45 potnikov. Voz je padel v jarek in se je popolnoma razbil. Izpod razvalin so čuli obupno bolestno kričanje in klicanje ponesrečencev na pomoč. Prihiteli so takoj ognjegasci. orožniki in drugi rešilci. Prvi del vlaka so medtem ustavili, potniki so izstopili n pomagali reševati. Pogled na razbiti voz je bil strašen. Deli razbitega voza so se zarili nekaterim potnikom v telo in povzročili strašne rane, iz katerih je drla kri, druge potnike so ranile razbite šipe; mrtvih je bilo takoj osem potnikov, 6 jih je bilo nevarno ranjenih in so jih takoj prepeljali v bolnišnico. 25 potnikov je manj nevarno ranjenih. Uvedli so takoj strogo preiskavo. * Advokat — deiravdant. Pred kutno-gorskim okrožnim sodiščem se je v ponedeljek pričela porotna razprava proti odvetniku dr. Rudolfu Reiinannu iz Kolina, ki bo trajala ves teden. Odvetnika toži državno pravdništvo zaradi hudodelstva poneverbe in ponarejanja menic in zaradi prestopka proti varnosti premoženja. Povabljenih je 54 prič. Dr. Reimann ie otvoril julija 1906 v Kolimi odvetniško pisarno, dota njegove žene je znašala 25.000 K. Obtožencu je šlo začetkoma dobro, v drugi polovici leta 1909 je pa zašel v denarne težkoče. Pomagal si je tako, da je poneverjal depozite svojih klientov in da je ponarejal njih podpise na menicah. Depozitov je poneveril nad 61.000 K, s ponarejenimi menicami si je pa prilastil nad 51.000 K. Dr. Reimann priznava, da je kriv. Kam je prišel denar, 237.733 K v celoti, preiskava m dognala in tudi Reimann tega noče povedati. Izgovarja sc nanireč, da jc rnor:Edinosti« da pove, kaj je dr. Ry-bar resnično govori! in ne to, kar si »Edinost« domišlja, da ;e govoril. Razlika med Rybafevim govorom in med tem, kar objavlja »Edinost« kot Rybafev govor, je tako velika, da ni nobene najmanjše primere. Uspeh Rybafevcga govora je pa bil ta, da imenujejo sedaj narodni železničarji tega državnozborskega poslanca »vladnega tajnika«. Pač vedo, zakaj ga tako imenujejo. —• Narodnjaški shod. O shodu, ki so ga imeli narodni železničarji ob pičli udeležbi v četrtek 29. avgusta in na katerem je poročal dr. Rybaf, piše »Železničar« tako: Da je poslanec Rybaf v zavijanju in farbanju posebno specializiran, to vemo že vsi. Tudi da nima o duševnem nivoju svojih backov bogve kakšnega mnenja se ni čuditi. Stranki, kateri je program in cilj izdajanje naroda in policajstvo, pač ne morejo pripadati boljši ljudje. Toda tudi za far-banje je treba nekoliko ženialnosti in nekoliko vsaj navidezne konsekventnosti. Pri poslancu Rybafu o konsekventnosti ni govora, tem manj pa še o ženialnosti. Če si upa gospod poslanec v začetku XX. veka na javnem shodu pripovedovati, da bodo kapitalisti in bogataši ako se namesto revnih slojev obdačijo zapustili Avstrijo in se raje izselili drugam, mora imeti o bistroumnosti svojih poslušalcev in tudi o svoji pač relativno mnenje. Da bi se le hoteli izseliti vsi ti razni špekulantje, buržvazi, borzijanci in prelati, ki razjedajo Avstrijo in uničujejo državno gospodarstvo! Zlat most bi jim napravili in z godbo bi jih spremili! Pa zlasti, če bi se z njimi vred izselili tudi vsi njih raznobarvni, več ali manj spodobni in ženialni branitelji; Toda prepričan naj bo gospod poslanec: dokler bodo v zbornici in tudi izven zbornice tako vneti zagovorniki kapitalistov, bogatašev in žganjarskih grofov, kakor je on, ne more gotovo biti go-.vora^ o taki vrsti . . . izseljavanja. Mi bi ga vprašali: zakaj neki se ne zanima raje n. pr. za izseljevanje slovenskih delavcev in kmetov, ki trumoma, leto za letom, zapuščajo domovino, ker ne morejo prenašati neznosnih gospodarskih razmer, provzročenih od neznosnih, le delavskemu ljudstvu naloženih davčnih bremen? Odgovora na to vprašanje gotovo rte bomo dobili. Tudi o renti je govoril gospod poslanec, Še celo o pozlačenju streh in o italijanskih »po-Jentarjih«, le o železničarskih zadevah je pozabil govoriti. Vemo zakaj je pozabil. Je pač težavno dopovedovati o famoznem 17miljonskem glasovanju v zbornici, medtem ko že vrabci na strehi vedo, da je predlog propadel in da so ostale klavrne razmere železničarjev neizpre-menjene le vskd izdajstva meščanskih, narodnih zastopnikov, ki so se pred vlado potuhnili. Gospod l-Jertrit je pozabi! pri vsem tem ravno najglavnejše: Med tem ko ni manjkalo v državni blagajni miljonov za vojaštvo in za nagrade žganjarskim grofom, in jih v te svrhe še zdaj ne manjka, ni biio za revne, priboljškov prepotrebne železničarje bornih 17 miljonov? Povedal ni, zakaj je njegov klub sklenil glasovati proti J omscfiikovemu predlogu. Nemara zato, ker železničarji ne potrebujejo zboljšanja? 1 ovedal je, da je glasoval za predlog le zato, ker je zdaj slučajno v opoziciji z vlado. Torej bo glasoval proti zahtevani železničarjem, ko »slučajno« ne bo več v opoziciji? Rekel je, da ako bi bil v večini, bi bil glasoval z večino proti predlogu. Ker je opoziciorialnost Rybareva — kakor je bilo nemalokrat opaziti — zelo elastična in zelo relativna in prav po ceni, naj železničarji gori navedene »argumente« narodnega In »delavskega« zastopnika vzamejo na znanje. Da je med drugim branil tudi vojaške zahteve, se ne čudimo. Pojme »Jugoslovanov« *t) zahtevah vojaštva poznamo. Ry-baf bi lahko svoje argumente o tem z najlepšim uspehom razvijal v kakem veteranskem društvu. Le čudimo se, da ga niso še izvolili za predsednika »flotenvereina«. Še o drugih stvareh je govorila narodna — »Edinost« bi rekla »zvezda« — kapaciteta. Trdil je — bog mu greh odpusti — da njemu ni za volilce. Da se socialni demokratje bojijo svojih volilcev in <>a so zato proti davkom. Da se pa on volilcev ne boji in da glasuje tudi za nove davke. Hvala lepa! Verjamemo, da se mu jih ni treba bati, če mirno poslušajo take vrste modrosti. Mislimo pa še nekaj diuzega. Ravno za železničarje se med narodnjaki živ krst ni brigal, dokler ni bila uvedena splošna volilna pravica. Ko so železničarji postali volilci, so šele narodne stranke se jih spomnile. Mislimo celo, da je ravno zato, ker so železničarji volilci, spustil RybaF v četrtek zvečer svoje modrosti na dan. Mi nismo zato gospodu Rybafu čisto nič nevoščljivi. On lahko trdi, da mu ni za volilce. Mi seveda ne bomo verjeli. Zlasti ko vidimo nesramno reklamo, ki mu Jo delajo na shodih veleumi Jakličevega in Skrjančevega kalibra. Da Til Rybaf odgovaril direktno in brez zavijanja !ia Jedrnati ugovor sodr. Hladnika, je naravno, zdajstvo narodnih poslancev in tudi »Jugoslovanov« na škodo železničarjev je očividno In se ne da prikriti. Na vprašanja, ki mu jih je ftavil na shodu sodr. Hladnik, ni Rybaf odgovor« In tudi ne bo. Zavil Je raje besede sodruga Hladnika in prlSel na polje šolskih zahtev in Ciril-Metodarije. Duševna klavrnost voditelja narodnjaštva v Trstu jc pomilovanja vredna. — Licer pa se ni zgodilo na shodu nič kaj hudega. Pr: zadnji točki Spektakla je na veselje navzočih, ki so se prav prisrčno zabavali, proizvajal svoje komade »kunštni« Jaklič. Ko se je končno Še predsednik Škerjanc jokaje nekoliko opral, je bilo modrosti Rybafa in njegovih učencev konec. •— Prijet vlomilec. V noči od sobote na nedeljo sta vlomila dva vlomilca v prodajalno pekarije Giamporcara v Trstu v ulici Cavana 13. Iz prodajalne sta vlomila nato v pisarno in se spravila nad železno blagajno, v kateri ie bilo kakih 2200 K. Ob pol 4. zjutraj sta ostavila delo, ker jima je zmanjkalo sveč ter sta odšla na cesto. Zapazil ju je stražnik, ko sta se plazila ob hiši ter šel za njima. Ko sta ga zapazila, sta zlikovca takoj zbežala. Na Piazza Grande sta bila vlomilca že precej daleč spredaj, vsled česar je stražnik dvakrat ustrelil, nakar se je drugemu stražniku posrečilo prijeti enega izmed vlomilcev, med tem ko je drugi brez sledu izginil. Aretirani je 231etni Nikolaj Pittich iz Strasolda ter pravi, da svojega tovariša ne pozna in da je samo iz prijaznosti pazil pri delu. Železna blagajna ima 20 cm veliko luknjo in je odmaknjena od zida. Na tleh so našli amerikan-ski sveder, dve dleti, več vetrihov in razno drugo tatinsko orodje. V pisarno omenjene trgovine so že tudi pred par meseci vlomili, vendar so vlomilci takrat ušli. — Eksplozija. V ladjedelnici Lazarus v Reki je hotel segreti kurjač Viktor Linič bet pri neki sesalnici. Ker pa je bila v sesalnici voda in se je ta izpremenila v paro, je bet eksplodiral, zagnal Liniču 5 kg težke klešče ob nogo, ki so mu jo zdrobile in raztrgale, plin pa je vrgel kurjača še kakih 5 m daleč. Ogenj ki je pri tem nastal, so k sreči kmalu pogasili. — Brata obstrelil. Mizar Dominik Carni-vani in njegov brat, posestnik neke ljudske kuhinje v Trstu, sta se v nedeljo zvečer v ulici Giorgio Vasari sprla, vsled česar se je zbrala velika množica. Naenkrat je potegnil eden izmed bratov revolver in štirikrat ustrelil. Dominik Carnivani je bil na desnem komolcu lahko ranjen, nakar sta oba takoj pobegnila. Storilca dosedaj še niso našli in Dominik Carnivani ne mara povedati vzroka spora. Delavsko gibanje. = Zvezna društva tiskarska so izplačala letos v drugem četrtletju na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Štajerskem naslednje podpore svojim članom. Kranjsko: potne 431 K 20 h, brezposelne 1052 K 50 h, preselitvene 35 K, bolniške 1626 K 40 h, onemoglostne 117 K, siro-tiiiske 48 K; Koroško: potne 686 K, brezposelne 60 K, preselitvene 100 K, bolniške 835 K, sirotinske 64 K; Primorsko: potne 512 K 40 v, brezposelne 3665 K, preselitvene 120 K, bolniške 2022 K, onemoglostne 1690 K, pogrebnine 900 K, sirotinske 380 K; Štajersko: potne 1594 K 60 h, brezposelne 1165 K, bolniške 4820 K 60 h, onemoglostne 2681 K, pogrebnine 900 K, sirotinske 412 K, skupaj 25.917 K 70 h. Omenjena štiri društva so^ štela v drugem četrtletju 1439 članov, Izplačala so pa za podpore (všteti niso drug! stroški) v skupnem znesku 25.917 K 70 h. I e številke dovolj jasno pričajo, kaj zmore delavsko društvo, ki temelji na strogo delavski solidarnosti, ki je najboljša zaščitnica za vsa-cega organiziranega delavca. = Prava ljubezen ni to. Tudi med tvor-ničarji in drugimi kapitalisti imamo prijatelje delavskega varstva. K takim prijateljem spada pisatelj knjige »The Sozial Onrest« (Socialni nemir) John Brooks. Mož zagovarja v svoji knjigi odločno delavsko varstvo, starostno, bolezensko in onemoglostno zavarovanje, boljše šolanje delavstva itd. zaraditega, ker misli, da bi take ugodnosti, ki bi se dald delavskemu ljudstvu, podaljšale obstoj današnje kapitalistične družbe. Brooks spada namreč tudi v kapitalistično družbo, in so prav zaraditega njegovi podatki o »razdelitvi« narodnega imetja v Ameriki posebno važni. Iz njegovih podatkov je namreč razvidno, da je odstotek Amerikancev spravilo v svoje roke več nego polovico narodnega imetja. Danes ima en odstotek prebivalstva 54,8 odstotkov vsega narodnega imetja, 10,9 odstotkov ima 13,2 odstotkov, 38,1 odstotkv ima 15 odstotkov in 50 odstotkov prebivalstva pa nima prav nič imetja. Še bolj je pa razvidno Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do-Mif&$e|g;a Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. §oflidna postrežba. Najnižfe cene. % «s i=i S r 9 cu obubožavarije delovnega ljudstva iz naslednjih številk, in sicer ima: Skupaj dolarjev 125.000 rodovin: plutokrati , 32.880,000.000 1.326.500 » bogatinov . 19.320,000.000 4.762.500 » srednji stan 7.800,000.000 6,250.000 » siromakov — Povprečno imetje prvih treh razredov znaša na rodovino pri plutokratu (denarni mogotec) 263.040 dolarjev (1 dolar skoro 5 K), pri bogatinih 14.180 dolarjev, pri srednjem stanu 1639 dolarjev, nasprotno pa nima 6,250.000 rodovin nikakršnega imetja. Te socialne razmere, ki obdarjajo peščico ljudi bogato, množico pa puste stradati, želi Brooks ohraniti in prav verjetno je, da bi rad metal drobtinice delavskega varstva, da si ohrani udobnosti svojega razreda. Delavstvo si razlaga delavsko varstvo drugače nego da bi z njim očuvalo sedanje socialne razmere. Kar zahteva Brooks, ni nič drugega nego obramba največjih kapitalistov ali plutokracije. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učltpn-ka Tiskarna« v Ljubljani. Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar I Dober tek imaš vsak dan, ako vživaS Želodčni likčr „FLORIAN* je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila I Kavarna, Central*. Danes in vsak dan vso noč KONCERT nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Stefan Miholič, kavarnar. Najnovejše! lis« g novejše! Maksim Gorkij Mati“.^ Naslov za naročila« ,FLQR1AN“, Ljubljana, Postavno varovano 11* Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. — Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boo caoio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru, Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 67. Sekovar, Piazza Oaserma. Delniška družba pivovarna ,Union4 v Spodnji- Šiški p« Ljubljani priporoča svoje Izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo Telefon St 53. v sodčkih in steklenicah. Telefon St- 53 Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri • • •• Ljubljani. Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. Delo je vedno solidno točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem :: času. s: