Z08. JtevlM v UuDUinn, v temen Leto LUi. UredsUfttve .Slov. aTareda" MrnaHmr* viioa si. S, b nadstropje Telefon ase*. J4. Doplae epre|ema la podpieaae te sad ostao frank oran a-HT Rokopisov M M vraža. ~tNI ■•T Posamezne števil: "VI v Jugoslavlil vm dni po Oln V— v Inozemstvu navadna dni Oln 19 nedelje Oln 1*25 Poltnina platana v gotovini. .Slovenski Narod" velja: V jB£M!a>!JI v Ljubljani po poŠti 12 mesecev j j • * • ♦ i • •••••• Pri morebitnem povišanju s Din 144 — i 72--36 — * Ima daljša i Din 144-— . 72— m 36*— • 12-»aročnlna dop Din y>4 — . eeatf. Na samo pismena naročila brez poslatve deiaria se ne moremo ozirat'. Ob začetku šolskega leta. Zopet so zavalovile ljubljanske ulice, mladina se je vrnila s počitnic zdravih lic, veselih oči, polna dobrih sklepov in lepših nad v bodočnost Saj gre večina za en razred naprej — in to je napredek. Mi vsi, ki gledamo sedanje razmere z nezadovoljnostjo, upamo na mladino, da bodo z njo prišli boljši časi za naš narod in državo. Nade nas včasih varajo, a zato ne smemo biti pesimisti. Ako verujemo v svojo bodočnost, moramo verovati v mladino. V njej se skriva ona energija življenja, ki bo za nami vodila usodo naroda. Naloga šole je, da jo pripravi za to našo skupno bodočnost. Šolo pa vodijo vzgojitelji, profesorji in učitelji in — lahko rečemo s ponosom — da vrš€ vsi v sedanjih težkih časih svojo nalogo tako, da izhaja iz naših šol zdrava, v nacionalnem duhu vzgojena mladina. Treba pa je, da šolo pri njenem delu podpira tudi dom — le v skupnem delu bo mogoče doseči najlepše uspehe. Vendar — par opomb. Pred mesecem se je vršil v Pragi mednarodni profesorski kongres, ki so se ga udeležili zastopniki vseh evropskih držav. Prezident Masarvk, ki je bil na potovanju po Slovaškem in se ni mogel osebno udeležiti kongresa, je pozdravil zborovalce s temi značilnimi besedami: »Ker ne morem osebno biti prisoten pri otvoritvi kongresa, pozdravljam iz daljave vse udeležence, posebno goste iz drugih držav. Vaš program, pri katerem je večina pedagoških vprašani, je izraz sočasnih šolskih ciljev in potreb. Ni slučaj, da bo glavna točka vaših razprav pedagoška priprava srednješolskega profesorstva. Ravno srednja šola se bo spreminjala po stopnji, do katere se države in družba demokratiziralo. Demokracija je zmaga dela, fizičnega in duševnega dela nad aristo-kratičnim idealom brezdelja in gospodstva. Zdi se mi, da podajejo srednje šole starejšega tipa, ki izhajajo iz dobe aristokracije, mnogo nepotrebnega in mrtvega; tu je treba srednjo šolo prilagoditi potrebam našega življenja. To se ne pravi, da naj bo srednja šola zavod, ki nudi pripravo za t. zv. praktično življenje (trgovsko, tehnično itd.); srednja šola ima nalogo, učiti dijaštvo misliti, pravilno misliti. Misliti se pravi delati. Vrednost srednješolskih predmetov se ne sme ocenjevati po praktičnosti, ampak po tem, kako pospešujejo in čistijo mišljenje. Srednja šola mora posvetiti vso svojo pozornost na vzgojo, posebno na nravno vzgojo: z radostjo čitam, da bo kongres o tem posebej razpravljal. Prava demokracija ne bo nič drugega nego politična organizacija nravno družbe — in tu se nam nudi problem preveč enostranskega intelekrua- Claude Farrere — prevel Miran Jarc: lizma in vprašanje, kako naj ga premagamo. Pozdravljam poskus za mednarodnost srednje šole. Želim vam mnogo sreče in dobrih uspehov.c Minister prosvete Bechyne je pozdravil kongres med drugim s sledečimi besedami: »Ako se naj sedanje svetovne razmere izboljšajo — in jaz osebno v to verujem — mora stati v ospredju lavnih zadev kar najbolj izobražena inteligenca in cela generacija mora biti temeljito vzgojena. V težkih časih 301etne vojne in po nji je premišljal sin našega naroda Amos Komenskv o tem, kako bi se izboljšale šole. Program vaših razprav kaže, da tudi vi po težki vojni o tem premišljate, kako bi mogle Šole uspešnejše vršiti svoj poklic. Ni dvoma, da mora biti učitelj strokovno temeljito pripravljen, toda pedagog postane šele tedaj, ko je njegovo delo pronik-njeno z nravnimi Ideali človeštva. Tudi srednja šola bi nudila svojemu dijaku premalo, Če bi ga napolnjevala samo z znanostmi in bi zanemarjala nravno vzgojo. Treba je, da smatramo za izobraženca tistega, ki se ravna po nrav-nfli zakonih. In dati vsakemu narodu in s tem celemu svetu tako vzgojeno inteligenco — to Je vaša naloga, ki je težka, a obenem najkrasnejša v človeški družbi.« Kongres je obravnaval troje glavnih vprašanj: 1. o pedagoški pripravi srednješolskega profesorstva, 2. o nrav-ni vzgoji na sred. šoli in 3. o razmerju med šolo in domom. Govorilo in debatiralo se je mnogo. Takoj glede prvega vprašanja so Francozi povdarjali, da mora biti vzgojitelj živ duh, ki ustvarja kakor umetnik in ga ne smejo pri tem zadrževati kake papirnate regelce. Vsak otrok je zase nekaj individualnega, zato ni mogoče voditi vsega na isti način. Pedagoška priprava je gotovo zelo važna stvar, ne sme pa ustvarjati strojev, ki bi — sami brez življenja — ne mogli vzgajati živih bitij. Pri vprašanju o nravni vzgoji se je razvila debata glede verskega pouka oz. glede laiške in verske morale. Zastopniki onih držav, ki so to vprašanje že rešile, so izjavili, da je dobra vzgoja mogoča tudi brez verouka — ki je stvar cerkve — da pa je vkljub temu treba mladino vzgajati v verski strpnosti, kar se da doseči ravno s tem, da se kaže važnost nravnega življenja brez ozira na versko stran. Kajti šola naj bo, kot je rekel Komenskv, »tvornica ljudi«, to je: vzgaja naj predvsem človeka, dobrega Člana človeške družbe, ki se vedno in povsod zaveda svoje človeške dostojnosti in živi po onih najvišjih nravnih zakonih, ki so nam vsem zapisani v srce. Pri poglavju »Šola in donu so se povdarjale že pogosto izražene želje o skupnem delu med domačo in Šolsko vzgojo. Nekatere države so v tem ožini pokazale Že lepe napredke. Vsa tri vprašanja so važna tudi za nas, zato smo opozorili nanje ob začetku šolskega leta z željo, da bi v skupnem delu med šolo in domom in v pravem razmerju med dijaštvom in profe-sorstvom prospevalo naše šolstvo, da bi premagali težave sedanjih dni, da bi prenehale tožbe zadnjih let in da bi na koncu leta vsi z veseljem gledali na uspehe, ki naj bodo v korist mladini in domovini. Vemo prav dobro, da je gmotno vprašanje tista mora, ki danes teži starše In vzgojitelje — in tudi vzgojo in šolo — saj ie komaj mogoče oskrbeti obojim najpotrebnejše — toda idealizem in vera v bodočnost — to je bila sila, iz katere smo živeli v preteklosti, in ta nas bo prenesla tudi čez mračno sedanjost, v kateri polagamo za mladino temelje bodočnosti. Parlamentarna situacija. — Beograd. 12. sept. (Izvir.) Takoj po povratku ministrskega predsednika PaŠI-šiča se je pojavila v beogradskih političnih krogih velika živahnost fn je sedaj nastopilo napeto zanimanje za nadaljn! razplet notranje In zunanje politične situacije. Radikalna stranka splošno nastopa zelo rezervirano, kljub temu radikali upajo, da g. Pašiču z ozrrom na njegove pozitivne uspehe v inozemstvu uspe, da ustvari in okrepi vladin položaj v parlamentu. Računajo, da ostaneta džemijet in nemški poslanski klub še vedno ob strani radikalne vladine stranke. Tekom včerajšnjega dopoldneva se Je ministrski predsednik Pašlč razgovarjal z merodnjnimi ministri o notranjepolitični situaciji. Vzel je na znanie razna poročila. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jova-nović, mu je poročal o poteku rnzgovorov z dr. KoroSčem v Ljubljani. Odločeno je, da se razgovori z dr. Korošcem nadaTinfeJo vse pa je odvisno od gotovih propoziclj klerikalnega kluba. Ker obnavljajo prostore narodne skupščine, nekateri klubi niso mogli imeti včeraj svojih sestankov Večinoma n?rodnih poslancev je že prispeia v Beograd. V velikem Številu so navzoči demokratski poslanci. V demokratskem klubu zbirajo materijal za pritožbo radi občinskih volitev v Srbiji m Črnigori. Demokratke so z izidom volitev zelo nezadovoljni in pripisujejo uspehe radikalne stranke le vladmemu pritisku. Včeraj ob 10. dopoldne je Imel svojo redno se rrejeno pristojbine. Govornik je bil pfati dotI pristojbini najemnin, ki aadeae v prvi vrsti najemnike. Govornik je tu Ji zanteval oprostitev dnevnega tiska od ostlasnlh pristojbin. Končna je govcmfk izrazil mnenje, d* bodo nove pristojbine in takse zelo neugodno vplivale na stabilizacijo dinarja. Seja je bila mestoma zelo burna In viharna. Predsednik finančnega <*vb^ra je sejo zaključil ob 13..>0. Seja ie bila bre.T vsakega pozitivnega rezultata in zakon Se al bil sprejet. Zanimivo Je, da s? redlkalnl poslanci absolutno niso nič vm vali v debato, smotrili so samo razvoj razprav ter bili popolnoma rezervirani, ker radikalna večina še ni gotova kako stališče zavzemo nekatere opozijijonalne stranke, dalje d2o-mijet in Nemci. Razprava sr danes nadaljuje. Telefonska fn brzojaona iHiračlta Rešitev reškega prohlsma. Pašić poroča kralju, — Vloga — Beograd, 12. septembra. (Izv.) V političnih in diplomatičnih krogih se sedaj živahno razpravlja o misiji ministrskega predsednika Nikole Pašiča v Parizu. Zunanjepolitični položaj našo države se le tekom zadnjih tednov znatno olcrcpn. V zunanji politiki je uspelo g. Pašiču rešiti važne najaktualnejše probleme, ki globoko segajo v naše državno življenje. Rešitev teh problemov ne bo povzročila nikakih resnih konfliktov in ne bo težka, ker je dobil ministrski predsednik Pašić resna zagotovila tako od strani francoskega ministrskega predsednika Poincareja. kakor tudi od zastopnikov Anglije in Italije v Parizu. G. Pašić je v razgovorih z gori omenjenimi državniki dobil prepričanje, da se reško vprašanje reši mirnim potom. Pariz hoče razmere na Reki sta-b!l!zTratl. Staf!šče vefesil v vseh vprašanjih na*e ztman'e politike je točno odrejeno. Ve^es^e iskreno žele, da se tudi na*e notranje razmere Člmpreje kon-soHđTrajo. — Beograd. 12. septembra. (Izv.) Nj. Vel. kralj Aleksander 1. je včeraj sprejel v dve in pol ure traiajoči avdi-jenci ministrskega predsednika g. Pašiča. Ministrski predsednik Je kralju zelo cM-rao poročal v vseh detajlih o poteku razgovorov z ministrskim predsednikom PcTnc?r*fam glede reškega vpra?*n?a. FrancHa te v tem ??nčaiu zagotovila naš! držav? svojo pomoč. Definitivno le zagotovljena rearztel!« francoskega pofnlffa v zreskn 3*9 mTTrJonov Francije. — Rešitev olajšana. frankov za oboroženjo In reorganizacijo našo vojske. Ministrski predsednik je dalje kralju poročal o razgovorih z Italijanskim poslanikom Avezzanom, ki je g. PaŠiča uveril, da Italija želi prfisrellski spora* zum v zadovi reš!tve redkega vprašanja. Drplomatfčnlm potom naj se reši med Jugoslavijo in Italijo vpraSartje statuta svobodne reške države. Poslovni odpravnik angleškega poslaništva v Parizu Jo priporoča! g. Pašiču pomirljivo stališče napram Itafft! v reškem problemu. Tako stališče ho ArgHia podpirala v Interesu dobr*h odno^ga za rešitev reškega problema. Od naše stran) tudi še nI stavljen predlog glede mednarodnega razsodišča. Delovanje paritetne komisije le popolnoma likvidirano, i — Beograd, 12. septembra. (Izv.) Brezžična postaja na Banjici je sprejela včeraj radiograra iz Londona tele vsebine: »Tu vlada splošna napetost radi Krize med kraljevino SHS in Italijo radi Reke. Beogradska vlada je predlagala, da so in:a spor izročiti mednarodnemu razsodišču. Italija ni odgovorila. Za sporazum glede Reke je izročil Mussolini poseben ultimat z rokom 15. septembra. •V reškem problemu ima intervenirati Drušrvo narodov. Za slučaj, da društvo narodov ne intervenira v smisla Musso-iinljevih zahtev, namerava Italija anektirati Reko. Ce se to dogodi, je beogradska vlada pripravljena sprejeti borbo, ker je sedaj reško pristanišče potrebno za zaledje kraljevine SHS. Jugoslavija f&uša dobiti izhoda iz kritične situacije tudi na ta način, da se zgradi novo pristanišče v Bakru. Ce se to zgodi, bo na resnih ulicah rastla trava. — Pariz, 11. septembra. (Izv,) Dopisniku >Daily Mail« je izjavil predsednik Mussolini glede Reke, da je Reka Iialljo že več veljala, kakor je vredna. Tcda reški probtem le srčna zadeva italijanskega naroda. Razsodba švicarskega predsednika je popolnoma nedo-pustljiva. Želja italijanske vlade je mir-ra rešitev reškega problema. Dosedanja pogajanja so bila zelo dolgotrajna in končno skoraj mučna. Italijanski listi pa sedaj popolnoma drugače pišejo kakor prejšnje dneve In je opažati v italijanski Javnosti nekako pomirjenje. ITALIJA PROTI FRANCOSKEMU POSREDOVANJU. m. Rim, U. sept (Izv.) »Message-rm piše: Demantirati se morajo vse vesti po listih, pred vsem one Ig Pariza o posredovanju v reškem vprašanju. Italija namerava urediti direktno i Jugoslavijo reški problem in ne bi mogla sprejeti nikakega poskusa ga posredovanje. Pogovor med Polncarejem in Pašičem se Je tolmačil napačno. Mogoče, da Je PašLi res iskal v Franciji pomoč za svojo intransigentno politiko, gotovo pa Je, da mu PohicarC nI mogel dati drugega nego nasvete za zmernost z naznanilom, da hoče Francija ostati oddaljena od vsakega italljansko-jugoslovenskega diplomatičnega kon-Uikta v reškem vprašanju. Jugoslovenska vlada noče sprejeti zadnjih italijanskih predlogov in dočim vstraja v tej svoji intransigentnosti, razvija po evropskih glavnih mestih svoje delovanje, da bi vzbudila dvome o italijanski politiki. V to svrho razširja fantastične vesti o obstoječi vojni nevarnosti. Dokaz za to so nekateri francoski listi znani balkanski organi 0 FRANCOSKI GLASOVI. «=— Pariz, 11. sept (Izv.) »Ere Nouvel-le «piše k reškemu sporu: Paritetna komisija ni dosegla, kakor se nam zdi, svoje svrhe radi italijanske pretiranosti, ki hoče vrniti Italiji kontrolo nad tem, kar se je zapustilo v Rapallu. Sporazum, ki za ie prccflož'i Musaollnl, zapravlja suverenost Jugoslavije sad terltorljen ia pristaniščem Uuzoricno, Beograd ima prav, da ga ae sprejme. Kaj misli storiti Mussolini po 13. septembru? Da s« doseže mirna reiltev, le potrebno, da se Italija uda. Ako se ne uda, bo trajal >status quo« dalje. »Journal des Dćbats dzvaja: Jugosloveni se ie morejo odpovedati rapallskl pogodbi in ako se Ita-liia ne odreče svobodni reški državi ln Ba-rošu, se lahko pojavi t blžajem časa skraj-bo težek konlllkt. Kakor Je napovedal Mussolini, se Italija posluži akcijske svobode. Francija ne more ostati IndlfM-entaa napram taki grožnji, naperjeni prot! JazosIaviH Ia v posledici proti Mali antaatl. Postavljena bi bila na kocko vsa naša politika. Treba, da o tem vodijo račune v Rimu. Obnovitev diplomatičnih zvez s sovjetsko Rusijo. Važna misija posl — Beograd, 12. septembra. (Izv.) Naši diplomatlčni in politični krogi se v zadnjem času zelo živahno in intenzivno zanimajo za vprašanje obnovitve dV-p!omatlčn"i zvez z Rusijo. Še po zimi Je b!Io mnogo razpravljanja In govora, kako vzpostaviti stike s sovjetsko Rusijo. Takrat pa je bilo mnogo članov tedanje vlade, ki so bili taki diplomatlčni akciji zelo nasprotni. Položaj v Rusiji pa se je od zime dalje znatno izboljšal. Vsa poročila, ki Jih dobiva naša vlada iz avtentičnih virov, soglasno ugotavljajo, da se notranjepolitične razmere v Rusiji od dneva do dneva boli konsolidiralo. Radi tega naša vlada resno razmotriva vprašanje, kako vzpostaviti normalne odnošaje z Rusijo. Po informacijah Vašega dopisnika ki izvirajo iz diplomatičnih krogov, bo naša vlada v skorajšnjem času obnovila prave norma?2te stike z Rusijo. Določene so vplivne m zanesljivo osebe, k? Imajo nalogo točno m objektivno proučit! to vprašanje, kakor tudi vse go- anika Balugdžića- spodarske razmere v Rušiti. Za dosedanja v Beograd došla poročila nasve-tujejo naši državi, da spremeni svojo pasivno politiko napram Rushj!. Neko obširno poročilo opisuje gospodarski položaj v Rusiji. Letošnja letina v Rusiji je zelo obilna. Produkcija poljedelskih pridelkov je tako dobra, da Rusija že misli na izvoz gotovih poljskih pridelkov. Novoimenovani poslanik za Berlin Zivojin B a 1 u g d ž i ć prevzame, kakor smo že svoječasno kratko javili, važno politično misijo, da stopi v Berlinu v stike z merodajnimi in vplivnimi zastopniki ruske sovjetske vlade. Poslanik Balugdžič je za to mesto posebno sposoben, ker je eden naših najboljših diplomatov, kar je dokazal s svojo akcijo v Atenah, ko je pri grški vladi dosegel glede solunskega pristanišča za nas najugodnejšo solucijo. Poslanik Balugdžič nastopi svoje mesto takoj, ko konča še svoje formalne posle gleda konvencije o Solunu v Atenah. Pred neraško-franco §kim sporazumom. -p- Pariz* 11. sept. (Havas.) Kakor poroča »Oeuvre« iz Bruslja, bo nota nemške vlade glede ukinitve pasivnega odpora v PoruUrju izročena v Parizu in Bruslju nemudoma, morda še danes. — Pariz, 11. sept. (K) Kakor poroča ITavasova agentura iz Berlina, je imel francoski poslanik de Marzerle v zadnjem času pogajanja z državnim kancelarjem dr. Stresemannom. Včeraj se je vršil ponovni sestanek. V informiranih krogih zatrjujejo, Sa Nemčija Se ni sestavila nobenega točno opredelienosa predloga in da tudi pasivni Odpor v Porurju Se nI končan. — London, 11. sept. (VVoIffJ Pariški poročevalec »Morning Post« piše, da so mu od visoke francoske strani izjavili, da francoska vlada kot taka nima namena istovetiti se s kakršnimkoli sporazumom z nemškimi Industrijalci. Vsak sporazum glede franco-r-klh in nemških industrijski s Interesov bi Ml docela zasebna zadeva Izven vladne kontrole. — London. iT. sept. fWolff.) Dipfoma-tični poročevalec »Dailv Telerrapha« piše, It London, 11. seiptornbra. Cfzv.) »Ti- « irles« in »Dalfv Telegraphc objavljati na- J pol oficijelna poročila iz Rima, da namerava Italija ostati na Krfu tolike časa, dokler Grška ne zadosti vsem zahtevam poslanl-Ške konference in ne plača odškodnine prizadetim rodbi sani. Zasedbo Krfa pa je smatrati rudi za baze eventualnim ope-racli-m proti Jugoslaviji in Grški. Mussolini je Izjavil dopisniku »Dailv Mali«, da Je zelo razočaran md postopanjem Anglije. N?ejrov nnčrt je Anglija napačno razumela. Nikdar ni mislil na to, trajno ostati na Krfu, temveč ponavlja še enkrat, da Italija takoj vse črte in brodovje umakne s Krfa, kakor hitro Grška Izpolnila svoje obveznosti. — Ženeva, 11. sept. (Izvr.) Na prihodnji seji Društva narodov. .pride y, razpravo_ da se je ministrski predsednik Baldwin s svojimi kolegi znova začel zanimati za re-paracijsko vprašanje. Ako bi Nemčija pre^ nehala s pasivnim odporom v Porurju, bi bilo potrebno novo situacijo presojati docela drugače. — Dunaj, 11. sept (K.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da se začno prihodnji teden pogajanja med Francko In Nemčijo glede reparacijskega in pomrske-ga vprašanja, ki bodo prinesla končno odločitev. Nemč'ja hoče biti napram Fr*nc 11 to pot zelo popustljiva In jI ponuditi široko polje za pogajanja. Najvažnejši moment sedanje situacije le sklep nemške vlade, da preneha s pasivnim odporom v Porurju s tem, da te akcije v bodoče ae bo več financirala. Na ta način bi odpor v Porurju prenehal sam ob sebi in Francozom bi bilo dano zadoščenje v najvažnejši zahtevi. Državni kancelar namerava jutri pred posebno skupščino obrazložiti podrobne predloge, ki bodo nekak odgovor na Poincarejer nedeljski govor. Na ta način upa nemška vlada, "da bo pospešila pogajanja a Francilo. soor. zasedba Krfa od strani TtalrJe. Pri tel prfftal bodo zastopniki malih držav vložili sn£as> je mnitartelratl. Stavka poteka mlrao. POTOP AMERIŠKIH TORPEDNIH RUSILCEV. Pariz, U. sept (Havas.) »Le Journal« poroča iz VVashingtona. da le našlo pri potopu ameriških torpednlh rušilcev sran oseb. 31 oseb pogrešajo. Potopljenih ladij brikoaj ne bo mogoč* dvigniti iz moria, Politične vesti. a=s Zagrebške vesti o Intervenciji krone* Zaupanje v uspeh Radlčevega potovanja v London je je!o v hrvatskih političnih krogih stalno padati, zato so jeli iskati druge osebe, o katerih mislijo, da bodo izvlekli voz hrvatske politike iz močvirja, v katerega so zavozili nesposobni voditelji. Ker je Radič odpovedal, so blokaši prenesli svoje zaupanje v — dr. Korošca. O njem sedaj mislijo, da bo postal blokaški mesija. V Zagrebu zatrjujejo, da si je dr. Korošec pridobil velike zasluge za hrvatsko stvar s tem, da je s svojim vplivom preprečil nameravani energični nastop vlade proti Radićevl stranki. Ker ima Korošec baje tudi dobre zveze z dvorom, se sedaj v Zagrebu nadejajo, da bo klerikalni voditelj te svoje zveze porabil v to, da bo kralja zainteresoval za Čim najhitrejšo rešitev hrvatskega vprašanja. V nekaterih krogih vedo že celo povedati, da je Korošcu uspelo krona pridobiti za svoje načrte in jo pregovoriti, da bo osebno intervenirala na korist Hrvatom. Zato je že v najkrajšem Času pričakovati, da izbruhne vladna kriza. Pašičeva vlada bo baje prisiljena demisijonirati in na krmi-lo pridejo docela novi ljudje, katerih naloga bo, da definitivno rešijo in spravijo s sveta hrvatsko-srbski spor. Novo vlado bi imel sestaviti Stojan Protlč. — Da so vse te vesti puhle kombinacije, nam pač ni treba povdarjati. Blokaši so s svojim Radićem doživeli popoln Masko, zato se sedaj oklepajo vsake bilke, da bi jih mogla rešiti iz obupne politične zagate, v katero so zašli. Sedaj jim je edina nada še Korošec, tisti, ki so ga še pred tedni najljutejšc napadali ln proglašali za izdajnika blokaška stvari. Pred tedni so še upali na intervencijo — Anglije, danes ko jim je ta nada splavala po vodi, se nadejajo samo še v intervencijo — krone. Oni, načelni republikanci računajo sedaj na pomoč — monarha! To dejstvo dokazuje najbolj, kako padajo akcije opozicijonalnega bloka in kako blizu je že čas, ko bo federalistični blok primoran k popolni il-kvidacjii. Per tot diserimina rerum bodo pač blokaši prišli vendarle do prepričanja, da je edini forum za pametna in uspešno politično borbo — parlament. h Velike vežbe Ital. artiljerije na Krasu. V bližini Divače so se vršile med 5. in 8. sept. velike vežbe ital. antiljerl-je. Vežb se je udeležilo znatno število višjih ital. častnikov, med drugimi gen. Vaccari, poveljnik tržaškega armadne-ga kora, gen. Sani, poveljnik armadne-ga kora v Bologni, generali Casragnola, Romei, Leoncini, Faccini, Amfossa, brigadni polkovnik Corso. Artiljerijo je poveljeval gen. Montefinale, Vežbe so temel;'ile na zamisli, da je čez državno mejo prodrla infanterijska armada. Naloga italijanske artiljerije je obstojala v tem, da zadrži sovražne infanterijske čete in da jih s pomočjo artilerijskega orožja uniči. Italijani so navedene Štiri dni pridno streljali in povzročali veliko spektakla. Za cilj ostrega streljanja so izbrali vrhove Cebulovce v bližini Divače. V tehničnem oziru so vežbe povoljno izpadle, zlasti je bilo telefonsko in izvestiteJjsko omrežje zelo dobro napeljano. Vendar so brez dvoma nameravale tudi demonstracijo proti nam. Vežbe na tako obmejnem in eksponira-nem ozemlju naj bi pokazale »sovražnemu« vpadu silo italijanske arlijertj-ske pripravljenosti. Ta misel divaških artiljerijskih vežb je značilna za italijansko presojo vojnooperacijskih razmer na vzhodni meji. Toda tudi Avstrija je bila napram Srbiji tehnično sila pripravljena in popolna in vendar je naš vojni in nacijonalni elan pobrisal z njeno »tehniko«, da je bilo joj. Artiljerijski ropot kaj rad uspava trezno spoštovanje pred občutljivo sosedo in zapeljuje v neoportune demonstracije, ki se pa pri nas beležijo z zahvalo, ker dovoljujejo vpogled v ital. vojnooperacijske konstrukcije. = Kako si frankovci zamišljajo hrvatsko politiko? »Pravaš«, glasilo takozvane hrvatske stranke prava, pri-'občuje Članek, v katerem razpravlja o vprašanju, kakšna bi morala biti hrvatska politika, da bi donesla dobre sadove. List izvaja: Hrvati so načelni republikanci. Zato bi bilo potrebno, da se osnuje hrvatski republikanski blok. Vsi hrvatski poslanci bi morali pripadati temu bloku ter biti prepričani republikanci Tega seveda Hrvati ne morejo zahtevati od slovenskih, črnogorskih in makedonskih poslancev, tem je treba dati na »vobodov da so lahko republikanci aH monarhisti. Ako pa ti poslanci »ri-rtanejo na »zagrebško orijentacijo«, se morajo postaviti kakor hrvatski republikanski blok na temelj konfederacije. Ti poslanci skupno s Hrvati naj potem osnujejo »koafoderativni blok«. Se le ko se izvojuje konfederacija. Je treba dati na dnevni red vprašanje republike in monarhije. Konfederativnl temelj pa je treba zahtevati: L ker Je samo na tem temelju mogoče sodelovanje repu-kaneev in monarhistov; 3. ker se more samo na tem temelju izločiti iz diskusije delikatno vprašanje dinastije in monarWiei 3. ker se samo na ta način lahko prepreči hegemonija enega naroda ln ene dežele nad drugimi in 4. ker se vse to ne more doseči ne s federacijo, še manj pa z avtonomijo. Na vprašanje, kako se naj izvojuje konfederacija, ko Je Beograd, ki razpolaga s puškami in topovi, proti temu, odgovarja »Pravaš«: »Konfederativni blok se bo boril in zmagal — ustavnim potom in z zakonitimi sredstvL Kaj se to pravi? Da bodo poslanci koniedcrativnega bloka sodelovali pri zakonodajnem de-« lu ter skušali svoje nazore uveljaviti tam, kjer Je mesto za to, v parlamentu! V Hrvatih se torej polagoma pripravlia preokret glede politične taktike: uvlde-devajo, da je abstinenca politična glupost in da je najboljše sredstvo za uve-ljavljenje političnih teženj vendarle aktivno sodelovanje v parlamentu! Kasno spoznanje I No, pa vendar je bolje, da jih je sedaj srečala pamet kakor p* nikoli. Zanimivo Je, da je vlada hrvatskim blokašem vedno pravila: »Pridite v parlament in skušajte uveljaviti svoJU načela, pa bomo dalje govorililc a so vedno briskno odklanjali vsako parlamentarno sodelovanje. In sedaj? Sedaj pa prihajajo polagoma na to, da je vladino stališče edino pravilno, Gospodarstvo. —g Zagrebška blagovna borza II. sbf>C Na produktni borzi rotirajo: Mcka »0« franko Ada, blago 560, baza »0« sortirana franko Ada, blaeo 555, št »2« franko Ada blago 505, št. »6« franko Ada, biaco 405, moka »0« banatska franko vagon Beograd, b?a-go 550, »5« banatska franko Vd. Bečkerek* blago 450. bačka koruza franko Sv. fvaa, blago 272.50 banatska pšenica SO kc, Zentaj blago 345, rešetani oves slavonski, pariteta Zagreb, blago 255, beli fižol franko slav.-hrv. postala, denar 440. Tendenca za otoki) in pšenico čvrsta. —g Kmetijski pouk po deželi Oddelalc za kmetijstvo priredi v drugi >po!ov1cI me*-seca septembra sledeča predavanja: v ae-dello dno 16. sept.: 1.) Selo-^umberg, o kmetijstvu, Gregorc. 2.) Zagradee, o km«* tfjstvu, Kafol. 3.) Stražlšče, o gnojenju. Hladnik, 4j Radovtca, o vinarstvu. Km-da. 5.) Lemerje v Prekmurju, o fivinorejt Pavlica. V nedeljo, dne 23. sept.: 1.) Kaj. o sadjarstvu, Ambrož. 2.) §t. Peter, okr. Novomesto, o vinarstvu, Kafol. 3.) Selo pri Bledu, o kmetijstvu, Sustič. 4.) Zavodn;« nad Šoštanjem, o kmetijstvu, VVernig. 5.) Bogojna v Prekmurju o vinarstvu, Vojslr. 6.) Gorica v Prekmurju. dopoldne o živinoreji. Pavlica. 7.) Puconcl v Prekmurju, .popoldne o živinoreji, Pavlica. 8.) Lotcvlce* Belokrajina, o vinarstvu, Konda. V nedeljo, dno dO. sept: 1.) Vrbnje pri Radovljici o kmetrjstvu, SustiČ. 2.) Žire pri Logatcu, o kmetijstvu, Zdolšek. 3j Talčji vrh v Be-lokrajini, o kmetijstvu, Konda. 4.) Kotile, o kmetijstvu. VVernlg. 5.) Sv. Kunigunda, okr. Konjice, o kmetijstvu, Stamberger. 6.) Brezovcl v Prekmurju, o živinoreji, Pavlica. —g Mežiška dolina. (Sadjarska In vrtnarska razstava). Podružnici sadjarskega jn vrtnarskega društva v Prevaljah ln Gušte-nju sta priredili dne 8. in 9. sept. t. 1. v Prevaljah sadjarsko In vrtnarsko razstavo združeno z razstavo ženskih ročnih del. —* V okusno dekorirani šolski dvorani je bilo razstavljeno raznovrstno domače sadje, zc-lenjad najboljših vrst, sadne in zelenjadn«* konserve, suhe in ukuhane, aparati za ko*-serviranje sadla In zelenjadl, sušilnice z* sadje In zelenjad za majhne razmere, skrivnostna skrinja »Kuhasama«, cvetlice, žito hi krompir, vžltne in nevžitne g^be, orodje za sadjarje ln vrtnarje, sod. predmeti, na katerih Je bilo opazovati uničljivo delo vrtnih In sadnih škodljivcev, knjige sadjfske In vrtnarske vsebine, nadalje velika množina ročnih del učenk prevaljske In gušmnjske šole. Nadalje so se razstave udeležili tudi tvrdka Džamonja v Mariboru in vrtna* L6sch iz Guštanja z izborno zelenjadjo ln prekr. cvetlicami. Tvrd. L. Petovar v lvani-kovcih je bila zastopana z aparati in steklenicami za ukuhavanje sadja in zelenjadi hi tvrdka Schneider ln Verovšek v Ljubljani io T. Filipowski v Prevaljah z vrtnar«k m orodjem. Iz tovarne Liboje pri Celju so bile krasne vaze za sadje. Glede razstavljenih predmetov so bili malodane zastopani vsd sloji iz vseh krajev naše doline. Vsi prijatelji sadjarstva in vrtnarstva iz hribov ia ravnine, ki posedujejo le košček zemlje, so prihiteli, da pokažejo ,kaj rodi njih gruda. Vrlo dobro pa Je bil zastopan naš ljubljeni kmetski stan, kateremu Je bila razstava tudi v prvi vrsti aamenjena. Vsi obiskovalci smo bili o razstavi naravnost očaran!. Nismo verjelt da bi se v tako kratkem času predpriprave ob letošnji splošne* slabi sadm letini dali doseči tako lepi uspehi. Le žal. da ie nI bilo vse razstavljeno sadje zrelo in v svojem razvoju popolno; to bi napravilo še veliko bolj učinkovit vtis. Videli smo, da ie Mežiška dolina bogata. Ogromna narodnega premoŽenja Je zakopanega v naši zemlji, a treba ga je dvigniti. Dvignila PS Za bo le pridna roka ln trezna in gospodarskemu napredku dostopna glava. Razstava je dosegla v polnem obsegu svoi namen. Sadjarskim In vrtnarskim podružnicam Preval je—Ouštanj Čestitamo k lepemu uspehu. Našemu narodnemu učiteljstvu. kateremu stojita na čelu g. Pavel Košir in Peter Močnik. Izrekamo najlepšo zahvalo t* priznanje aa trudgpolno in požrtvovalno dela Enako priznanje gre tudi gdč, Vertovšc kovl, ki J« priredila razstavo ženskih ročni! del, kakor Je Se tu nismo videli. Učenk i osnovnih šol v Prevaljah In Ouštanj pa na) ostanejo marljive, kakor do danes, da nas bodo ob prihodnji razstav) i novega presenetila. — Obiskovalec razstavo. »S T O V P NS K T N A P O D« dne 13 septembra 1923. Stran 5\ Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 12. septembra 1923. $ Bodi konec ščuvanju I Gotovim ljudem je naš list hud trn v peti Neprestano ščuvajo proti njemu, pozivajo na bojkot, skušajo mu vzeti ugled in mu izpodkopati tla v naši javnosti V zadnjem času si sicer ne upajo več nastopati javno proti »Slov. Narodih, zato pa tembolj rujejo proti njemu tajno in prikrito. Najeli so agitatorje, ki hodijo okrog in pregovarjajo ljudi, naj se odpovedo listu, ki ga imajo naročenega že desetletja, Ker stvarni argumenti ljudi ne morejo odvrniti od lista, lažejo, da stoji »Slov. Narod« v vladni službi, da dobiva od vlade ogromno podporo in da je pripisovati samo tej podpori, ako list sploh Še more Izhajati. Ne zdi se nam potrebno, da bi to gonjo osvetili'tako, kakor si zasluži, ugotavljamo samo, da ni bil »Slovenski Narod« ni v preteklosti, ni v sedanjosti in ne bo v bodočnosti v nobeni službi! Kakor v prošlosti, tako tudi sedaj služI samo in izključno dobri narodni stvari in opravlja to službo brez vsakega plačila. »Slovenski Narod« šo nI nikdar, dasi stoji že nad pol stoletja na braniku za slovensko narodno In napredno stvar, sprejel niti novčiča kakšne podpore, ne od kake stranke, ne od kakega zavoda, še manj pa od te ali one vlade. Njegove roke so čiste in ako se je zavzemal za to ali ono politiko, Je to delal vsikdar ln vselej Iz svojega notranjega prepričanja, ne da bi pri tem računal na plačilo od katerekoli strani, kakor so to delali in menda še delajo gotovi drugi listi. Tudi v bodoče bo ostal zvest svojim načelom ln bo zagovarjal ne oziraje se na desno aH levo samo ono politiko, o kateri bo prepričan, da Je korist« na naši narodni ln napredni stvari. Sicer pa nas gonja, naperjena proti nam, nimalo ne vznemirja. Ne borimo se za eksistenco, kakor razna druga podjetja. Z lastno močjo smo si ustvarili, m tudi vzdržujemo vse predpogoje za svoj gospodarski obstoj in ne potrebujemo od nikoder ne od tega ali od onega denarnega zavoda, ne od te aH od one stranke, ne od te ali od one vlade, ne podpor ne nagrad. Oprti nase, zanašajoč se na zvestobo in simpatije svo. jih številnih naročnikov ln somišljenikov, lahko brez skrbi gledamo v bodočnost ter z uspehom kljubujemo vsakemu sovražnemu naklepu. Pri tem se zavedamo, da nam ne bo škodoval vihar v kozarcu vode, nam, katerim ni mogla do živega vesoljna klerikalna organizacija ne s cerkveno ekskumunikacijo, ne s kardinalskim in škofovskim proklet-tvom! Končno pa smatramo za potrebno, da povemo še tole: »Slovenski Narod doslej v svoji nr> blesi še ni nikoli reagiral na agitacijo proti sebi in naj je ta izvirala od klerikalne ali kake druge strani, toda naj gospodje ne greše na to nobleso in na to velikodušnost in naj ne prenapenja-Jo že itak dovolj napete strune. Tudi nas končno lahko mine potrpljenje in če udarimo I mi nazaj, jamčimo, da zadenemo tja, kjer bo najbolj skelelo 1 Za to pravimo: Bodi konec Ščuvanju, sicer pričnemo tudi ml boj na noži In kdo bo imel pri tem škodo, &i lahko izračunate! m m m — Josipa Stritarja zlata poroka. V soboto, dne 15. t. m. praznujeta veliki učitelj našega naroda in njegova preblaga gospa soproga v Rogaški Slatini svojo zlato poroko. Vsa tamošnja narodna društva se pripravljajo, da ta izreden dogodek dostojno proslave. Slavje prične v petek zvečer z bakljado in podoknico. Upati je, da svečanost posebno glede na to, da nam je prekrasno vreme privabilo še obilico novih gostov, čim lepše uspe. Kakor čujemo, opravi cerkveno opravilo sam ltnezoškof iz Maribora. — Popravek. Prvi Hel našega včerajšnjega poročila o pose tu ljubljanskega vele-sejma po gospe Pašicevl bi se bil imel glasiti: Letošnji velesejem se Je zaključil s po-setom visokih gostov z Bleda. V ponedeljek proti 11. uri dopoldne je prispela V Ljubljano ga Gjurgjina Pašičeva« soproga gospoda ministrskega predsednika, v spremstvu svoje snahe, ge. Bebe P a S i Ć e-ve, ter nje matere ge. Zotas, dalje dveh svojih strinj, ge. Paši če ve ln ge. Mar-kovićeve. V njihovem spremstvu Je bil s-minister dr. Vošnjak. Naj sejmišču sta odlične goste pozdravila člana predsedstva velesejm. odbora gg. Dular in Knez, ki sta Izrazila svoje veselje spričo ljubeznivega poseta visokih dam. Gospa Pašičeva si je v spremstvu dam svojega sorodstva ter članov velesejmskeg* odbora g. konzula Dularja, prof. Juvančiča In barona Zoisa ogledala skoro vse sejmišče. — Dodatno k temu poročamo, da se Je gospa Pa« šičeva dalj časa mudila na Izložbenem prostoru našega veleindustrijalca gospoda Petra Kozine, dalje v Izložbah Zvese aa tujski promet ter v francoskem paviljonu, kjer jo je pozdravil zastopnik francoskih tvrdk gospod Malhap. Gospa Pašičeva je s svojim izredno ljubeznivim nastopom, takoj -vidobila jrca vsajj, ki so imeli čast seznaniti se z njo. Občinstvo je visoke goste, kjerkoli jih je spoznalo, simpatično pozdravljalo. — Jugo slo venska delegacija v Pragi. Naša delegacija na mednarodnem policijskem kongresu, ki se je vršil te dni na Dunaju, je po končanem zborovanju posetiia Prago, kjer so ji češkoslovaški stanovski kolegi priredili v nedeljo zvečer v hotelu de Sale svečan banket. Navzoči so bili med drugimi: sekcijski šef Lazarevič s soprogo, zagrebški policijski ravnatelj dr. Urbani s soprogo, vladni svetnik dr. Sporn iz Ljubljane, od zunanjega ministrstva ČSR minister dr. Glrsa, vladni svetnik dr. Novak, gen. konzul Lelhanec, konzul dr. Vodvafka in tajnika VVendl in Bazovskv; od notranjega ministrstva sekcijski šef dr. Novak, min. svetnik dr. Polak in tajnik dr. Černec-ky, od policijskega ravnateljstva predsednik dr. Dienert in min, svetnik Slechta, dr. SkJenička In Knotek. — Za spomenik ruskim žrtvam ob Triglavskem Jezera je daroval g. profesor F. J. v Ljubljani znesek 100 Din, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje. Izdatki so za nekaj sto kron prekoračili proračunjene stroške, zato prosimo vse one, ki jim je pri srcu dobra stvar, za nadaljne blagohotne prispevke — Iz radarske službe. Ministrstvo za šume In rudnike je imenovalo administrativnega oficijala Ivana Cešmfgo pri okrožnem rudarskem uradu v Celju za administrativnega kontrolorja v IX. čin. razr. In kancellsta Josipa Jurčiča pri rudarskem glavarstva v Ljubljani za pisarniškega ofici-jla v X. čin. razredu. — Srebrna poroka. V ponedeljek Sta slavila srebrno poroko g. Anton in Maša O r o m. Slavljenka je v Trstu in v Primorju sploh znana kot vrla narodna delavka že Izza predvojne dobe. Svoje narodne delavnosti pa nI opustila v Ljubljani, kjer sedaj biva, marveč jo nadaljuje z vso vnemo in požrtvovalnostjo. Jubilantoma iskreno čestitamo, že-leč jima še mnogo let! — Ravnateljstvo mestnega dohoda r-stvenega urada radi poprav in snaženja uradnih prostorov v dnevih \3n 14. In 15. septembra ne uraduje. — Spominska plošča na Grintavcu. V nedeljo, dne 9. t m. je bila vzidana v steno, raz katero je v novembru 1922 padel avskultant Joža Turk, sin znane ljubljanske rodbine Turkove, in se pri tem smrtno ponesrečil, plošča, posvečena spominu pokojnika od žalujoče rodbine in prijateljev planincev. Istočasno je vdelal pokojnikov ožji turistovski klub »Dren« posebno spominsko ploščo v razdalji treh korakov. Bilo je ganljivo videti, kako so pridni planinci z vnemo obdelovali živo skalo, da postavijo trajen spomenik nepozabnemu tovarišu. Mesto, kjer se plošči nahajata, se prav dobro vidi z gornje poti, ki vodi na Orintavec in sicer z onega mesta, kjer se steza približa plazu pod vzhodnimi stenami Grintavca in je oddaljeno le kakih pet minut hoda od markirane poti. Dostop je vsakomur mogoč. Interesantno je, da so »Drenovci« našli med gruščem na mestu, kjer je pokojnik obležal, njegovo do sedaj pogrešano volneno rokavico. Na plošči čitamo poleg drugih podatkov: »Brat planinec, ki hodiš todi mimo, spomni se Joža, ki je ljubezen do naših gora odtehtal z življenjem. Pošlji mu onkraj groba pozdrav, prevet z vonjem planinskih rož. — Štiri desetletnica mature. Ablturljen-ti leta 1883 ljubljanske višje realke so Imeli tu 9. tm. svoje praznovanje. Rano zjutraj tega dne so se zbrali v svoji s cvetjem okrašeni Florijanski cerkvi, kjer fe opravil iz ljubeznjivosti sv. mašo g. kanonik dr. Mihael Opeka; jubilanti so v sladkih spominih zlate mladosti preživeli potem skupaj celi dan. Maturiralo jih je 13, 2 sta po končanih visokošolskih študijah umrla, osta* H so sledeči: Prof. Albin Belar, dež. šolski nadzornik v p., upravitelj observatorija na Vršceh, prof. Ing. dr. Maz PabianI, arhitekt v Oorld, Jožef Kolenec, brat pri jezuitih v Kalksburgu, Ing. Jožef Kordin, predsednik drž. železnic v p. na Dunaju, Janez Kovač, fin. rač. nadsvetnik v p.. Pešata pri Ljubljani, Jožef Lisec, geometer, Lancaster Pa. U. S. A., Ing. Rudolf Machnitsch, dvorni svetnik, caposezlone, Ufficlo rlcostruzl-oni, Tolmin, Mirko Malovrh, višji nadzornik V Ljubljani, Matevž Pogačnik, poštni upravitelj v Ljubljani, Kari Schlecban, Inšpektor v Ljubljani, Ing. Gustav Stedrv. višji Inšpektor telegrafa v Trstu. V inozemstvu živeči kolegi niso bili prisotni pri slavju, pač pa so se vsi zglaslll s pozdravi pismenim potom. Od nekdanjih profesorjev živi tu še g. vladni svetnik, prof. Andrej Sene-kovič, kateremu se je deputacija jubilantov poklonila. — Celjske vesti Porota. V ponedeljek popoldne se It gred porotniki zagovarjal mladoletni Maks Kovačič Iz $t. Pe-tra pod Sv. Gorami radi posilstva neke šestletne deklice, Bfl je oproščen. V torek dopoldne se ie zagovarjal radi težke telesne poškodbe rudar Ivan železnik iz Trbovelj. Dne 10. maja je težko telesno poškodoval v Lokah Franceta Hribarje ht Avgusta Strmole. Prejel je 15 mesecev težke Ječe. Dopoldne Istega dne se je radi hudodelstva ropa zagovarjal že radi raznih de-Hktov 13 krat predkaznovanf Ignac Ca ter Iz Archina pri Vojniku. V noči 26. maja je pri kapelici ob državni cest! Celje-Vojnik blizu Sp. Hudfnje napadel posestnika Mihaela Jerovšek, ko se je slednji vračal s kolesom Iz Celja domov proti Stranicam. Hotel mu je vzeti kolo fn denar. Udaril ga ■jjasii ter aa wo4d potem ruvala med seboj. Kolesa se mu ni posrečilo vzeti, pač pa je vzel listnico z 800 K ter dve belježnl knjižici. Porotnikom je bilo stavljeno dvoje vprašanj, katera so potrdili. Sodni dvor je Ignaca Čateja nato obsodil na 10 let težke ječe. Obtoženec je kazen cinično sprejel ter ni kazal nobenega kesanja. — Uradna poneverba. Danes v sredo se je zagovarjala pred iporot-nfkl Ana Rath. bivša poštarica v Storah, 1 obtožena, da si Je prisvojila kot poštarica v Štorah pri Celju radi njene javne službe njej zaupano blago v vrednosti Čez 1000 In 20.000 kron, katere zneske sta vplačala Anton Naglic In Miha Jošt. Dalje Je porabila tudi neke manjše zneske na škodo poštnih slug v Štorah. Obravnava proti njej se je vršila že v poletnem zasedanju, vsled zahteve zagovornika, da se zaslišijo nove pri če, pa Je bila preložena na sedanje zaseda nje. O obsodbi bomo poročali. — Seja celjskega občinskega sveta se vrši danes v sredo zvečer ob običajni nri s poročili posamnlh odsekov. — Celjsko pevsko društvo namerava sredi oktobra prirediti velik koncert. S pevskimi vajami se prične zopet 14. rm. — V sa-vlnskem vlaku je umrl te dni Novica Gjorgjevič, učitelj Iz Prllepa v Mace-donifl. Zdravil se Je radi jetike v Topolščlcl pri Šoštanju. Hotel se je peljati domov, pa ga Je v vlaku dohitela smrt. Pokopali so na celjskem pokopališču. — Mestnišolski svet je sklenil, da se dosedanja učilnica mestne gospodinjske šole prepusti kot učni razred deški meščanski lolL Vsled tega se gospodinjska šola ne bo otvorila preje, dokler se ji ne zaslgurajo drugi prostori. Kakor pa čujemo, so tej šoli od občine že zasiguranl drugI prostori. — Iz Maribora. Te dni hna priti v Maribor redukcijska komisija. Politične stranke obljubljajo delavcem, da ne bo odpuščen nobeden, kdor se pri njih organizira. Tako si upajo pomagati, da ostanejo tu razni renegati, katerih Je polno tudi mat. skladišče na Koroškem kolodvoru. Opozarjamo upravo na dejstvo da so bil! v kritičnih trenut" kfh prevrata člani zveze fugoslovenskih železničarjev oni, ki so ob štrajku nemških železničarjev največ pripomogli k osvobo-jenju Maribora ter so se rudi drugodi, kjer je bilo treba, Izkazali za zanesljivo oporo države. Ako je reduciranje res potrebno, trna državna uprava sedaj priliko poznati tiste, ki so svojčas poznali državo. V tem oziru treba čiščenja tudi v mat. skladišču. — Za tlakovanje cest v Mariboru se porabi kredit v znesku dveh milijonov, o čemur se je razpravljalo v včerajšnji seji mestnega sveta. Ponudba za tlakovanje Je precej visoka, 125 dinarjev za m\ — Smrtna tosa. Umrla le v Ljubljani 11. I m. ob pol 20. po dolgi In mukepolnl bolezni učiteljica gdč. Ana Jug. Pogreb bo v četrtek 13. t. m. ob 14. Iz mrtvašnice pri Kri štosu na pokopališče k Sv. Križu. Blag V spomini — Požar na Starem trgu. Gosp. Blaž Svetel, požarni čuvaj nam pfše: Z ozlrora na v št. 206 Vašega cenjenega lista objavljeno notico: »Požar na Starem trgiu. Vas prosim, da bi blagovolili priobčiti sledečo pojasnilo: »Po predpisih sme požarni čuvaj streljati 5e-le tedaj, ko dobi za to povelje od Gasilskega urada v mestnem domu. Opazil pa Je požar pravočasno In ko bi ga ne bil, ga ne zadene nobena krivda, ker je bila gosta meglac. — Pojasnilo: Poročali smo svoječasno o aretaciji trgovskega sotrudnika T., kateri |e Izvršil čin goljufije na škodo g. Ivana Smalca In g. Antona Tomšiča. Svoje poročilo razjasnjujemo v toliko, da g. Ivan Smalca .trgovec v Novem mestu, ni utrpel vsled tega nikake škode. —Kongres Inženjerjev v Splitu. V soboto 8. t. m. Je bil v Splitu otvorjen kongres jugoslovenskih Inženjerjev, kateremu je prisostvovalo 120 Inženjerjev Iz cele države. Kongresu Je predsedoval inženir g. Dimitrijevič. V Imenu mesta Splita sta udeležence kongresa pozdravila župan Tarta-glia in g. Balič. V nedeljo so se kongresniki udeležili izleta po srednji Dalmaciji in si ogledali Industrijske objekte ter starine v Solinu. V ponedeljek 10. L m. se je kongres nadaljeval. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva Železniška zveza Dalmacije z notranjostjo države ter, da se v Splitu zgradi velika centralna trgovska luka za Jugoslavijo. Zvečer se Je vršil banket, nakar je bil kongres zaključen. — Preiskava radi amora Galoviča. toka! Hrvatske Zajednice zapečaten. Poročali smo že e umoru policijskega častnika Milana Galoviča prigodom manifestacije jug. nacionalistov v Zagrebu ob priliki rojstva prestolonaslednika v Zagrebu. Na Galoviča je streljal Stjepan Rezek, urednik »Hrvatskega Borca«, ki se sedaj skriva v okolici Zagreba. Policija je aretirala vell-po Število Hanaocev, ki so se udeležili protidemonstraclj. Aretirani, p?| katerih so se našle cele zaloge orožja, so izpovedali da so nameravali napasti nacijonallste. V lokalu Hrvatske Zajednice so si zasnovali eel načrt glede napada na mfnifestante. Ko so prišli nacijonallsti na Wilsonov trg, so pričeli Ha na ovci vzklikati: Dol S kraljem! žrvel Rad«! živela republika! Nacljonall-stt niso reagirali GaTovtč pa Je medtem aretiral Ha na ovca Dušana, |rf Je vzkliknil »Dol s kraljem!« m ga peljal prof! policiji. Ostali Hanaovci so se medtem zbral! okoli Galoviča in eden od njih ga je snnS v hrbet. Galovič ae Je okrtnll, ali v tem tre* nutka ga je Rezek, k! je pobral t tal Du» ganov samokres, ustrelil v hrbet, Polletja je preiskala sedaj lokal Hrvatske Zajednice hi ker Je ugotovila, da so ae ta shaja H večinoma elementi, kf so bili brez posla ter te Je dnevno /popivalo v prostorih nad policijsko uro In se je ob teh prilikah udriha*. 1o proti državi, je lokal zapečatila m ga dala zastražni. Kot as tla«»J» kot hrana je — Vladna pomoč rodbini MIlana Galoviča. Ministrstvo notranjih del je podelilo kot prvo pomoč rodbini umorjenega Milana Galoviča iz Zagreba 10.000 D podpore. — Upokojitev letalskih podčastnikov v Novem Sadu. Pri avijatični eskadrili v Novem Sadu je bilo upokojenih še 15 častnikov, ki so bili preje vat častniki v avstro-ogiski armadi. — Razne nezgode. Peter Bnrger, delavec na žagi barona Borna v Pristavi, je pri skokn na vlak padel ln si zlomil desno roko. Anton Tevš, trg. poslovodja, Je v bližini Gornjega grada padel z motocikla In si zlomil desno nogo. — Nesreča. Na Dunajski cesti se Je včeraj zaletel Ciril Luž ar z motociklom v Frančiško Cop iz Koroške Bele. Pri padcu si je slednja zlomila desno nogo in je tudi dobila več poškodb. — Konji so so splaŠlU. Na velesejmu sta se včeraj splašila dva konja rvrđke Balkan in sta zdirjala po prostoru. Pri tem sta napravila več tisoč Din škode na raznih predmetih, ki sta jih povozila. — Požar na Črnučah. Včeraj popoldne Je nastal na Črnučah pri Ljubljani na do-sedaj še nepojasnjen r.ačin požar v hf?! po-sestnice Ivane Ciiman, ki se je bliskoma razširil na celo poslopje. Ogenj je zapalll tudi blizu stoječe gospodarsko poslopje, kjer se je nahajalo mnogo sena ln slame. Obe poslopji sta pogoreli do tal. Škoda je zelo velika in je samo deloma krita z zavarovalnino. Pri gašenju so pamagali poleg domačih gasilcev tudi gasilci Iz Jezice m Nadgorice. — Ne samo ob slovesnih pojedinah, ampak v petek In svetek naj knhajo naše gospodinje »Pekatete«. So najcenejše ker se zelo nakuhajo. — Vpisovanje v tečaje živih Jezikov, k) lih vodi že peto leto prof. S. Jeras, se vrši vsak dan do 22. t m. od 5. — 6,% zvečer v Beethovnovi ulici 7. Opozarjamo na tozadevne oglase v našem listu. — Zavod za žensko domačo obrt. Na državnem Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6/T1. se prične vpisovanje za novo šolsko leto 1923/24 v petek, 14. septembra In v soboto 15. sept. dopoldne od 9. do 12. in od 14. do 17. nre za razne ženske tehnike. Redni pouk se prične 17. tm — Telesno zaprtje. Profesor Bamber-ger, spisatelj učne knjige srčnih bolezni je dognal, da Je grenčlča »Pranz-Josef« izborno učinkujoče odvajflo. — Hlgljenlčna česalnica za dame O. PKT1C1H - FRANKHEIM, Ljubil«na. Kongresni trg ie. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Henne". El. masaža lica. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. kupnje Izpadle In odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerlja. — električna masaža Dca ln manlcn-ra za gospode ln dame, vsa lasna dela se strokovno izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerije, moderna higljenična brivnlca Aleksander Gjud, LJubljana, Kongresni trg 6. TRAGEDIJA LJUBEZNI. Včeraj zvečer se Je v Novi vasi na3 Vičem vrgla pod tržaški vlak, ki odhaja nekako ob 21. iz Ljubljane, 16-letna delavka Ivanka Drašler, zaposlena v tovarni Galle na Viču. Vlak ji Je odtrgal desno roko in je poleg tega zadobila težke poškodbe na glavi in po životu tako, da je malo upanja, da okreva. Bila je prepeljana v ljubljansko bolnico. Vzrok' tragedije mladega dekleta Je sledeči: Ivanka se je zaljubila v mladega, postavnega fanta, s katerim je Imela tudi intimne odnošaje. To je prišlo v ponedeljek 10. t. m. tudi na uho njeni materi, ki Je nesrečno Ivanko pretepla in ozmirjala. Dekle si je to vzelo tako k srcu. da Je sklenilo izvršiti samomor, kar je kasneje tudi storilo. Tragedija vzbuja na Viču globoko sočutje. Ivanka Je bila marljiva In vseskozi neizkušena. Vrgla se le pod tovorni vlak št 899.—. Njen ljubimec Ji Je pisal globo-kočuteče pismo, zagotavljajoč jI Iskreno, srčno ljubezen. Izpred sodišča. LJUBLJANSKA POROTA. LJubljana, 12. sept K včerajšnji obravnavi proti Florjanu Derčarju zaradi ropa ln posilstva, ki se Je nadaljevala včeraj poopldne, omenimo še to-le. Obtoženi Derčar, ki se je Izgovarjal na svojega pokojnega tovariša Sitarja, je dejanje popolnoma tajil. Kar se mu Je pa določno dokazalo, pa sicer nI zanikal, pač pa Je trdil, da je bil tako pijan, da sploh ni vedel, kaj dela in da se tudi kasneje ni mogel spominjati svojega dejanja. — Senat je stavil porotnikom 6 glavnih vprašanj in sicer glede ropa, posilstva, teike telesne poškodbe, omejitve osebne prostosti, nevarne grožnje In tatvine ter dodatno vprašanje glede pijanosti. Porotniki so vsa glavna vprašanja potrdili skoraj soglasno, soglasno pa so tudi zanikali pijanost. Derčar Je ba obsojen na podlagi tega pravore-ka na 12 let težka poostrene Ječe, ter mora plačati Ne« Vsdgajevi sa stroške ln bolečine 1129 Din. Danes se vrfna dVe obravnavi. Dopoldanska Je bila tajna. Razpravljalo se je proti 58 letnemu Luki Podakarju, doma ki Sp. Otoka na Oorenjskem, oženjenemu pose stalku v Kamniku, ki Je bil le 18 krat kaznovan radi pretepa, goljufije ta tatvine in je obtožen, da je zlorabil 9 letno šolarko in pastlrlco Josrptno Anlič. Obtoženec, ki ugotavlja, da sploh n! več; zmožen, dejanje zanika ln trdi, da ga je spravile aa obtožno klop le natolcevanje ht sovraštvo. Senatu Je predsedoval sod. svet dr. P, S k a b e r-ne, predsed. trg. senata, votanta sta bila sod. svet. Ker S le In sod. Marala. Drl. pravdnfk Je bil dr. Mast rta k, zagovornik pa dr. MalnerIČ. Popoldne se vrši obravnava zaradi hudodelstva goljufije. Raz-.jvav«cseJPdjUula.. _ . ... '____ V NAJNOVEJŠA POROČILA. . OBRAČUNAVANJE TERJATEV MED 4 AVSTRIJO IN NAŠO DRŽAVO. — Dunaj, 12. sept (IzvJ Tekom meseca avgusta započeta pogajanja med Jugoslov. delegacijo pod vodstvom načelnika trgovinskega ministrstva dr. Todoroviča z avstrijskim trgovinskim ministrom glede Izravna' ve In obračuna terjatev, ki so sporne mM nekdanjim VVarenverkehrsbureaulem ln tr-'; govci Jugoslavije so dovecfla do delnega sporazuma. Sporne terjatve so večjidel mir«" nim potom izravnane. Važnejša sporna terT jaivena vprašanja pa so predložena v razi. sodbo ameriškemu poslaniku na Dunaju) mister VVashbourneju. Te terjatve vsebujejo zelo kompliciran pravni položaj. LIKVIDACIJA MED NASLEDSTVEMMJ DR2AVA.HL — Dunaj. 12. sept (Izv.) Po Inhrmacn. fah" vašega dopisnika se v kratkem v Velikem Varadinu sestaneio delegacije na-sledstvenih držav na kenčnoveljavno likvi-dadlo vseh terjatev in dolgov. Dnevni re čnj pesti Dr. Rudolf S. Zaletel. Za t« spis uredništvo ae odgovarja. Zahtevajte povsod samo 141 antracen črnilo katero se prodaja v korist h »Jugoslovanske Matice" .....aaeaeaeaai ■ ■—..........mr** »ST:OVKN5fTT faRuDt Sn* 13. septembra 1923, ttrv. LOS. Proda se 20.000 do 40.000 komadov | ^^„C 010 r" ^ baIabm!2iIiiL _^ ^ ■ - najEoljša, neškodljiva BAR* železniških pragov ..„.;„/, *. mBčnega obsega. Ponudbe na npravo Slov. Naroda ^^C, Ejubljan«. — Raz. pod .Bosna 9644*.___9644 PoMj« tudi po pošti. 2922 BBmBBBBM^gn^S STEZNIKE (m od« r o o) NAJBOLJA poslovit« vozel za bankarsko I ti-gova6ko ^ žfvotnl meri priporoča poslove I osnivanje novih preduzeća kSo I podi« _ — sanjo fabrika u Staroj Srbiji I Makedoniji jeste i Ali HUttoT PimDM IDU a JD2M SRBIJO ISKOPLJU TSSSZT Prima i zaatupnJstva i robu u komisiona prodaje. — Daje informacije o privrednim prilikama besplatno. — Kupuje za tudj račun vunu, orahe, žita i sve ostale proizvode. 9Ra C C P P P C mi □□mmc VINSKA KLET 9700 večjega obsega v UUBUAMl, SlftKl ali okolici, ter hlev za konje In prostor za prazno posodo se IKe ::: za dalilo dobo V NAJEM. ::: Ponude na realitetno pisarno v Uubljani, Poljanska cesta Štev. 12« Radi povećanja pogona PRODAJE SE "z povoljne uvjete polustabilni jakosti 200—250 HP tvornice Assmann & Stockder, u pogona od 1916 godine. Stroj u pogonu može se pogledati kod „DRACH INDUSTRIJE DRVA D. D. CAPRAO. Za eltnii jKemo izurjenega taMfflrlsfa, ki nekoliko pozna elektrotehnični materijal in nekaj izšolanih v ■ terlec. Naslov v upravi Slov. Naroda. Julio Meinl d.d. Uvoz kave Utemeljeno 1862 Brez posebnega obvestila Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaiostno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, nečakinja in sestrična, gospodična Ana Jug uCItelllca dne 11. septembra ob pol osmih zvečer previđena s tolažili svete vere po dolgi in mukapolni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 13. t. m. ob dveh popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 12. septembra 1923. Ana Jmoi mati in Avgasti brat Najboljši premog, drva in oglje kopit« ftajoaitajs pri Družbi ILIRIJA LJUBLJANA, Kralja Petra trjj 8 Telefon 220. 2243 Realltetna pitanu irzeniek & Ko. d. z o. z. Oaljs, Kralja Petra cesta 12 ima na prodaj: Hiše, vile, gra«3ne, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna In veleposestva, žage, mline Itd. 9181 8 čevljarskih pomočnikov 1 prlrejevalea (Herrichterja) za močna dela i 1če m. Hrana In stanovati je v hiši. Voznina se povrne. F. Tučsk« Sirač (Slavonija). prodam Motorno kolo s priklopnim voro© prr* da ["> ugodni ctmi tvrdka Kencla, Ljublj Francoščino gaso in klavir poučuje učiteljica, izprašana v Parizu. Aoeta Potočnik, Aleksandrova cesta 11, priti. levo. Jfajnovcjia iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično snaienie in vsakovrstno barvani« oblek* Anion Boc, 9011 Ljubljena, Šelenburgova nI. 6, I. nadstr. Glince-Vič 46 Halo I Kam pa? K „Tribuni" vljubljano Karlovaks ceata si. 4 Tam je po ceni in velika izbira otroških vozičkov, dvokoles raznih modelov, najnovejših pomožnih motorčkov znamke Ewans, Orio-nette, Motorette, D. K. W., Ornega ter vsakovrstne pneumatike. Sprejemajo se tudi vsa popravila ter poniklanje in emajliranje. 3187 Priporoča zalogo različnih voz lastnegn izdelka Matija Terlep Sv. Jerneja cesta 38, Sp. Šiška PRODA SE 900 m* tramov v dimenzijah 3/3, 3 4, 4/4, 4!5, 5 6, 5 7, 67, 6'8, 7/8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/11, 10 12. Cena zam3 Din 418*73 franko vagon naklad, postaja Slovenija. Ponudbe resnih reflektantov pod ..TRAMI* na Aloma Company. anonč. družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 9662 ram Vsem cenjenim naročnikom ter slav. občinstvu se usojam naznaniti, da sem se preselil s svojo krojaško delavn'eo iz Kolodvorske ulico št. 18 na Pot v Rožno dolino 12 Usojam se prositi še nadaljne naklonjenosti. Franc Mote, krojač Na cijelom contioenta poznato je već od mnogo godina izvrsno svagdje rašireno sredstvo mm daslnflclranja 20388 koje se upotrebljava sa pranje ruku i aparata, zatim za svaku vrst des-lnfidtanja, kao i za otstranjenje svakog neugodnog vonja. Dobiva sa u apoteci 1 drogeriji u originalnoj opremi providjen sa uputom o uporabi. Generalno zastupstvo i depot za djelu Jugoslavija: ffanapbMmiifUa d. đ. ZAGREB, Prilaz IX Preprodava« dobivaju velik! po-pust! Tražite djenik! Pisalni stroj »Yost 10« naprodaj. Ce# na 2500 Din. — Na ypo* gled: Gorupova 17. 9701 Krojaški stroj, dobro ohranjen, napro* daj. Gosnosvetaka seata 13, vrata "68. 9655 Vreče I 200 rabljenih papirnatih vreo prodam po niski ceni. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 9692 Proda se vila Vičava, Ptuj. močno zi* dana, s tremi sobami, podstrešno sobo, a svinj* skim hlevom ra pritiklis nami; velika klet je ce* ment;rana_ Pri vfii je ve* Hk vrt. Cena egodna. — Vprašanja na: Habjanič, Ptuj. Ormoška c. 9679 Prodani modern gramofon s ploščami in lovsko pu* ško*amerikanko. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9699 Naprodaj s 4 fotelji, zofa, \ postelj, kvačkane jope. šivalni stroj, miza in drugo pri Mariji Jeleni č, Stara pot l/I, vrata 3. 9527 Enodružinska hiša na Bledu s petimi soba« mi, kuhinjo in vrtom se ceno proda. — Izve ae v št. Vidu nad Ljublj ano št. 4. 9715 Leseno skladišče, krito z »Ete mitom«, 12 m dolgo, 6 m široko, prvo* vrstno tesarsko delo, je ceno naprodaj. — Poizve se: Stari trg 32, v trgo* 9707 mu. Rabljeni pisalni stroji najboljših znamk, dobro popravljeni, na prodaj Ant. Rud. Legat, Mari* bor, Slovenska ulica 7. — Telefon 100. 9530 Prodam veliko množino vinskih sodov in 5 močnih hram* nih sodov po 40 hekto, Ta pivo, vino ali žcanje — Auguštin, Ljubljana, Sp. Šiška, Jernejeva cesta št. 237._9268 Velika hiša ob glavni cesti na perife* riji Ljubljane, z gospo* darskim poslopjem in le* pim vrtom ter s takoj prostim stanovanjem za kupca se ugodno proda — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9607 Lepo posestvo obstoječe iz dveh hiš z električno lučjo, dobrega gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta, gozdov, travnika in veli* ke njive, naprodaj radi preselitve. — Pojasnila daje lastnik Valentin Re* mic, vas Mošnje, p. Ra* dovljica, Gorenjsko. 9674 Xnp!m Foto-aparate m k tem spadajoče pred* mete kupim. — A. Ras* berger. Sodna uL 5. 9635 Prazne vreče kupuje vedno in plačuje najvišje cene trgovska tvrdka J. Kušlan, Kranj. 9710 Gramofonske plošče zamenjam in kupujem. — Razbite in doigrane ne sprejmem. — A. Rasber« ger. Sodna ulica 5. 9414 Prvovrstne strune, vijoline in glasbene po* trebŠČine kupite najcene* je pri Minki Modic, Ljub* ljana, Kopitarjeva ul. 1. (Trafika nasproti Jugo* slovanske tiskarne.) 9709 Stanovanja | Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9645 Soba se odda solidnemu in mirnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9713 Lepa zračna soba se odda solidnemu go* spodu. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9697 Meblovana soba se odda mirni osebi i hrano ali tudi brez. — Igriška ulica 6, vrata 2, levo. 9693 Pet shrambnih vinskih sodov (Lagerfafi) cimentir., hra* stovi, z železnimi obroči kovani, od 1300 do 1900 litrov, dobro ohranjeni, pmda Franc Logar, go* stilničar, Hrastnik pri ŽU danem mostu. 9621 Hiša v Šmarjeti št. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, obo* kana klet, štiri sobe in kuhinja v pritličju. Spo* daj in v podstrešju še tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. Ponudbe sprejema last* nik Janez Bider, posest* nik in gostilničar, Kokar* je h. št. 28, p. Mozirje. 9300 Iščem stanovanje (sobo in kuhinjo). Pla= čam za par let naprej. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 9669 Soba s posebnim vhodom, s pohištvom ali brez, se išče. — Ponudbe pod »Soba/9691« na upravo »Slov. Naroda«. 2000 dinarjev dam dotičnemu, ki pre* skrbi mirnemu zakonske* mu paru brez otrok 1 do 3 prazne sobe z uporabo kuhinje v mestu. — Na* slov pove uprava »Slov. Narodac. 9708 Iščem stanovanje 2 do 4 sob v sredini me* sta ali na periferiji z zve* zo tramvaja. Najemnino plačam par let naprej. — Ponudbe pod »Elektrika 9671« na upravo »Sloven* skega Naroda«, Dva dijaka se sprejmeta na s ta no* vanje in hrano. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9704 Mlajši dijak se sprejme na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9690 Dva dijaka nižje gimnazije se sprej* meta na hrano in stano* vanje. Električna luč. «— Naslov pove uprava »Si. Naroda«. 9539 Iščem stanovanje 2 ali 3 sob s pritiklinami v stari ali novi hiši. Dam primerno nagrado. Na* slov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 9639 Srednješolko iz dobre rodbine sprejme na hrano in stanovanje profesorska obitelj. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 9702 1 ali 2 dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje v sredini me* sta. Cena ugodna. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9694 Stanovanje 1 ali 2 sob in kuhinje išče oženjen privatni uradnik z enim otrokom — Ponudbe pod »Stan 9714« na upravo »Slov. Naroda«. Išče se soba z dobro hrano, event. samo soba za solidnega gospoda s 1. oktobrom Plačam dobro. — Ponud* be na upravo »Slov. Naroda« pod »1. Oktober 9670«. Službe Dobre pomočnike, slikarske in pleskarske, sprejme tvrdka F. & E. Remžgar. 9648 Izurjena šivilja išče službe v kakšno tr* govino ali salon. Nasto« pi tudi takoj; plača po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 96S7 Rodovitna njiva za obdelavo ovsa in žita, event. tudi već malih njtv za poljske pridelke, se odda v najem. — N*a» slov pove uprava »Slov. Naroda«. 9f>6 Kontoristinja, samostojna, vešča tudi ocmSkega jezika, se sprej* me takoj. Z znanjem francoskega jezika ima prednost. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 9705 Izvežban Inštruktor, absolviran akademik^ z izvrstnim znanjem srbo* hrvaščine, nemščine, fran* eoščine in italijanščine, išče inštrukčij za vse predmeto. «— Ponudbe pod »Inštruktor/0 426« na upravo »Slov. Naroda«. Dopisovanje i Poštno ležeče 14 ne morem pisati, ker pri poŠti ne sprejmejo brez naslova. — Povejte mi pod »Bizjak« kaj nsj storim. 9712 Razno D" Obleko, Zobozdravniška asistentka s prakso, perfektnim zna* njem slovenskega in nem* škega, deloma francoske* ga, italijanskega in hrvat* skega jezika, išče mesta asistentke, sprejemne da* me aH kaj stičnega, ev. tudi izven Slovenije. — Ponudbe pod »Asistent* k a/9696« na upravo »SI. Naroda«. Kontoristinja, vešča knjigovodstva, sa* mostojne korespondence in vseh pisarniških del, išče službe. — Ponudbe pod »Kontor/9654« na upravo »Slov. Naroda«. Lesni manipulant in poslovodja, vešč tudi vseh pisarniških del, slo* venskega, hrvatskega in nemškega jezika, išče službe. — Naslov pove uprav »Slov. Nar.«. 9681 Poslovodjo, izurjenega v trgovskih poslih, s primerno kav* cijo ca Ljubljano in p r o* dajalko za na deželo sprejme Splošna gospo* cfarska zadruga za Slove* nI jo. Plača po dogovoru; nastop takoj ali 25. okto* bra. — Pismene ponudbe s spričevali je vložiti do 20. septembra t. 1. Oseb* na zglasitev vsak dan med 4. in 6. uro v pisarni, Gosposvetaka cesta Št. 2, Ljubljana. —. Načelstvo. [ posojila Prodajalko, mlajšo moč, išče trgovec z mešanim blagom v Ljubljani. Soudeležba s kapitalom ni izključena. — Le pismene ponudbe do 20. t. m. pod »Sigur* nost/9660« na upravo »SI. Naroda«. Posodim 1,000.000 kron na fntabulacijo ali drugo garancijo. — Pismene ponudbe z navedbo od« stotkov in oblike garan* cije je poslati od »Obre* sti/96S4« na upravo »SI. Naroda«. Dobra kuharica, samostojna, čista in po* stena, stara do 35 let, z večletnimi spričevali, se pod ugodnimi pogoji ta* koj sprejme. — Več v trgovini Josip Peteline, Sv. Petra nasip 7 (od 8. do 10. dopoldne). 9663 Praktikanta za trgovino in pisarno, ki je letos dovršil z Iz* vrstnim uspehom držav* no trgovsko šolo, sprej« me v službo tvrdka M. KarlovŠek in drug. Celje* Lava. — Prosto stanova* nje In hrana v hiši, plača po sposobnosti. Prošnje, opremljene s spričevali, je nasloviti direktno na označeno firmo. 9631 Amerikanci pozor! Kdo posodi dobro situ* iranemu trgovcu na sigur* no mesto, na prvo vknjiž* bo posestva 150.000 Din proti visokim obrestim. Sprejme se tudi brez so* udeležbe družabnik ali da dam posojitelju krasno stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Varno nalo* ženo/9680«. Kmetijstvo lepo nare'eno, računa 7a delo sam i 200 Din kro* i*ač L. Boštele. Ljubljana, )almatinova ul. 3. 9695 Novi vinski sodi (bačve') v vseh velikostih se done in popravlja io pri Frsn Repiču, Ljubim« na, Trnovo. 0110 Mizarska dela in parketirane pode izdelujem solidno in po na i* nižjih cenah. Se priporočam slavnemu občinstvu Franjo 2ganiar, Sto>irr pri Ljubljani (baraka) 9041 Telovadni zavod, v katerem se goji masa* Ža in telovadba ra okrepitev in razvoi telesa ter da se prepreči skrivljr- nje hrbtenice. Zavod sc nahaja v Stritarjevi ulici št. 7/1. zadnji trakt. 9404 Zgubil se je lovski pes (brak) Čokoladno * bele barve s pasjo znamko štev. 677 Mestne občine ljubljan« ske. — Odda naj se Ca proti nagradi, Poljanska cesta 27/1. 9703 Manufaktura Krist? er. Pridelovanje vate. Ljub* ljana. Rožna ulica št. 19 — Prideluje in ima v za« logi vse vrste pamučne vate. Za odeje, krznnr« stvo, bandažiste in kon« fekcijonarje. 9228 V najem oddam štiri koncesije ali pa pri. stopim kot družabnik h kakemu mehaničnemu ali podjetju za elektrotrh« nične predmete. — Poj nudbe pod »Družabnik 9594« na upravo »Slov. Naroda«. Tomaževa žlindra, zajamčena, visokoodstot* *d, se dobi po najnižjih cenah pri Kmetijskem tr* govskem društvu D. Bo* lonič & Comp.. Trst, Raf* fineria 7/1. — Naročite, in prepričali se boste. 9052 Zastopniki za nabavo drv, oglja, me* du, krompirja, sena, s?« men, otrobov itd., in z« prodajo semen, umetnih gnojil, južnega sadja itd., se iščejo proti 3% provi« rije. Obrniti se pismsno ali ustmeno na Kmetijsko trgovsko društvo D. Bo« lonič & Comp., Trst, Raf. fineria 7fl. 9051 *fp v * * v* *1 Tečaji živih jezikov (slovenščina, srbohrvaščU na, francoščina, anglcSči* na. italijanščina, nemšči* na). Privatne ure In poult v skupinah po direktni (Berlitzovi) metodi. Vpi. sovanje vsak dan do 22. t. m. od 5. do 6H zvečer v Beethovnovi ulici št. 7 (zgradba Čekovnega ura* da), pritličje, levo. S. Je« ras, prof. 9666 £%ajoečja izbira damskih svilenih hlohakoa m slamnikov, najnovejši modeli. Žalni klobuki vedno v zalogt v modnem salonu v cfda Skof~ Waneh naslednice £jalt ljana, SPod branio Št S, poleg železnega mosta. Predelovanje in preoblikovanje slamnikov ter klvbnkov. f&vtna postrežba! Priznana solidne cene! 1 (Umm» lo tfik »Narodna tiskarne«. 23 ^356