KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v lem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 5 xxvm.—LETO xxvni. KUPUJTE' VOJNE BONDE! The Oldest PQgyiCTORY Slovene Daily 4 BUY in Ohio a vNireo ★ Best Advertising »ft ® STAMPS Medium CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 17, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 115 Nemška podmornica na poti proti Japonski se podala ^hežilni materijal proti ^cijskim vojnim zločincem ^pripravljen za proces J 16. maja — Komisija Združenih narodov Ijj'ine zločine ima na roki ves obtežilni materijal proti ^ % nacijem, vključivši člane vlade in generalnega ^ je pripravljena izročiti evidenco sodniku Robertu ki je bil imenovan za glavnega prosekutorja za in j enih držav. . Ij'^" ^°seph Hodgson, ame- ^topnik pri komisiji, je izjavil, da ako se Zavezniške države in ®Porazumijo za proces L sodišči, kakor države, se bo lahko začela brez Qja naciji na seznamu kriminalcev . ^ gA v ^ 8e dosegel tak spora-ijtj , bo začela obravnava vodilnih nacijev, It ^ do 30 obtožencev, primi bosta Herman Heinrich Himmler, zajame živega. je zvedelo, so prišli ^ obtožencev tudi vsi ®kega generalnega šta- ba, o katerih se je ugotovilo, da so odgovorni za specifična grozodejstva. Manjši naciji pridejo pred nižja sodišča Po tem načrtu imajo' voditi prosekucijo proti vodilnim nacijem z Jacksonom vred zastopniki Anglije, Rusije, Francije in drugih zavezniških narodov, medtem ko se bo moralo na tisoče manj važnih nacijev zagovarjati pred nižjimi sodišči. Svoj čas je komisija za vojne zločine priporočala, da se vsi važni vojni zločinci sodijo pred mednarodnim civilnim sodiščem, sedaj pa je večina njenih članov prepričana, da je načrt za prosekucijo pred vojaškim tribuna-lom bolj praktičen. Kdaj in kje se bo vršila konferenca "velike trojice"? ^^avni asirski narod išče pomoč Zborovanju Zdtuženih narodov WASHINGTON, 16. maja — Odgovor na enega najbolj nujnih problemov na svetovni politični fronti se danes nahaja v rokah sovjetskega premierja Josipa Stalina. Ta problem je: Kdaj in kje se bo vršila prihodnja konferenca "velikih treh"? Oba, predsednik Truman in premier Churchill, sta v teku zadnjih 24 ur izrazila željo, da bi se čim preje voditelji treh velikih zavezniških sil sestali na novi konferenci. Toda v javnosti se ni slišalo še ničesar od Stalina. Tukaj, kakor tudi v Londonu, je sprejeto dejstvo, da se bodo glavarji treh velesil sestali vsaj do srede poletja, ako ne preje. Predsednik Truman je osebno neznan tako Churchillu kot Stalinu, toda odkar je nastopil predsedništvo, je nastalo celo vrsto važnih problemov, glede katerih je potrebno, da si voditelji treh velikih sil d njih izmenjajo mnenja. To velja za poljski problem, ki je v zadnjem času ponovno ustvarilo mednarodno napetost, in pa, za vprašanje, kako se reši vprašanje uprave kolonij od odvisnih teritorijev. 'ue^^^^ClSCO, Cal. (PiŠe j patruliranje puščave v deželah, O.N.A.)—Na ki so bile mandatirane Angliji. ^ Francisco je To je zasejalo sovraštvo med ^^^te tudi narod, ki go- Asirci in Arabci—in posledice . oni jezik, v kate-1 so bile za Asirce tragične. Ko je Kristus, namreč j Britanija leta 1932 sklenila opu-S j)j, in sicer zahteva j stiti svoj mandat v Araku in pri- v, po dolgih dobah' poročila, da naj bo Irak sprejet He in trpljenja. lOVi naroda je Asirci. , J^®«^tavniki so Josip J. ^ ^dsednik, in Samuel Pcedaednik ameriške K federacije, ka- t)o so razple- Vv go mi različne ^ W. =voje zgodovine. ' ij, . svetovno vojno so 10 ®^oJo lastno avto-^^vak njihovega %t*h4pabtiarh]&ar8ll ® bil obenem tudi ča- ^ * ih,, ^^Ške vladP %" J. viaae. je njihov položaj V kot polnovreden član v Ligo narodov, je baje vlada Iraka zasnovala, ali pa dovolila pokolj 3,000 Asirskih mož, žena in otrok. Himmlerjeva desna roka jetnik; konec proti-ruskim intrigam Zajeta je bila na Atlantiku od U.S. bojne ladje Na krovu nemškega submarina so bili trije nemški generali; japonske podmornice aktivne na Atlantiku Ohijski državni proračun je zmaga za gov. Lauscheta t''' kprt' dolga stoletja ■' \ ke>. zatiranja in po-Vgg bili krščanski na-®^®Tiik je tudi rekel, da se bo v teku prihodnjih dni preklicala omejitev na produkcijo avtomobilskih kosov, in da se bo napelo vse moči, da se poveča izdelava tovornih avtomobilov za civilno upo-lubo, ne da bi vsled tega trpela produkcija truckov za armado. James Ropers, korespondent "United Pressa" v Trstu poroča, da so Jugoslovani v Trstu nastavili svojega lastnega načelnika mestne uprave (prefekta), prekrstili neko ulico z imenom "Corso Tito", zamenjali italijanski čas z jugoslovanskim ter začeli klicati moške med 15. in 50. letom v jugoslovansko armado. Tito ima baje načrt za balkansko federacijo Neko poročilo iz Istanbula (Carigrada) pravi, da v diplomatskih krogih v balkanskih prestolnicah krožijo govorice, da je maršal Tito na delu za organiziranje zveze balkanskih držav. Ta docela nepotrjena poročila pravijo, da je Tito zamislil zvezo držav, katera bi vključevala poleg velike Jugoslavije s Trstom, Reko in Solunom, tudi Romunijo, Bolgarijo in Albanijo, in da bo tak načrt deležen podpore od strani Rusije. Izjava zavezniške mornariške komande RIM, 16. maja. — Zavezniška mornariška komanda v Rimu je danes objavila izjavo, da zavezniške mornariške edinice operirajo v tržaškem okrožju "v teku izvrševanja svojih normalnih dolžnosti in za odprtje močno zaminirane luke." Izjava je bila podana s pripombo, da se z njo želi pojasniti položaj z ozirom na vlogo zavezniških mornariških edinic v poglavitni jadranski luki. PSI SMRTNO OGRIZLI ŽENSKO V FLORIDI MIAMI, Fla. 16. maja. i— Ko je Mrs. Micko Zinke šla na sprehod blizu tega mesta, jo je napadla skupina psov bulldog pasme, in jo tako ogrizla, da je za posledicami napada umrla. Dva vojaka, ki sta slišala krik ženske, sta prihitela na pomoč in pse prepodila, ampak bilo je prepozno. Policija je lastnika psov aretirala. NOVE BOLNIČARKE Snoči so se v Mt. Sinai bolnišnici vršili graduacijski obredi, pri katerih je 30 deklet dobilo diplome kot bolničarke. Med novimi bolničarkami ste tudi dve slovenski dekleti, Jane Plut in Dorothy Selak. Miss Selak je hči Mr. in Mrs. Anton Selak, Smithsonian St., Girard, Ohio. ★ ★ Naši fantje-vojaki ★ * Na dopustu se nahaja po eno in pol-letnem bivanju v Evropi Dr. Boris Mrmolja, sin Mr. in Mrs. Louis Mrmolja, London Rd. Po dopustu se bo podal na službeno mesto v Cambridge, Ohio. HIMEN Poročila sta se 7. maja Mr. John Kern in Miss Amalia Durn. Bilo srečno! PEVCI, POZOR! Prosi se vse moške zbore pevskih društev, ki so pripravljeni sodelovati pri Slovenskem dnevu, ki se bo vršil dne 8. julija, da pošljejo po enega zastopnika na sejo v petek, 18. maja ob 8. uri zvečer v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. VQ3U Ganaffiw IZEQEZaj Kupujte vojne bonde! 1^ STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 17. maja, 10 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" __Owned apd Published by TH? AMERICAN JOGOSLAV PRINTINO AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)__________^.50 For HiUf Year — (Za pol leta)________________350 Por 3 Month# — (Za S mesece)_____________2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poSti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — C7A pol leta)__ Por 9 Month« — (Za I meeec«) _ _»7i0 .. 4.00 _ 1^5 Por Europe, South America and Other Foreign Countriea: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge inosemske drtevt): Por One Year — (Za celo leto)_____ For Half Year — (Za pol leta) _____________________________ -18.00 _ tčO Entered u Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. KONFERENCA AMERIŠKIH REPUBLIK Med-ameriška konferenca, ki se je vršila pred kratkim v zgodovinskem gradu Chapultepec, v Mexico City ju, je vzela v pretres vojne in mirovne probleme, ter je obenem precej pokrepila "vezi dobrega sosestva" med dvajsetimi ameriškimi republikami, ki so bile zastopane na tej važni konferenci. Ker je bila varnost Zapadne hemisfere eden najglavnejših predmetov konference, je bil tudi najvažnejši zaključek zborovanja dogovor o akciji z ozirom na potrebo skupnega nastopa proti morebitnemu napadu ali agresiji. Ta dogovor takorekoč zasenči vse druge uspehe te konference in je zdaj poznan pod imenom "Act of Chapultepec." Potom pogojev tega dogovora so se ameriške republike zavezale, da jamčijo medsebojne meje, samostojnost in politično neodvisnost, ter so tudi podpisale zaobljubo sodelovanja v obrambi katerekoli ameriške države "v slučaju, da isti preti agresija ali sovražni napad bodisi od strani ameriške, evropske ali katere druge sile. V izpolnjevanju te obljube se bodo podpisane republike poslužile mirnega načina izravnavanja morebitnih sporov, toda v skrajni potrebi pa bodo tudi uporabile silo proti agresorju. Ta medsebojni pakt je veljaven tako dolgo kakor dolgo bo trajala vojna, toda pozneje, tako je bilo dogovorjeno, se bo skušalo nadomestiti sedanji pakt s trajnim dogovorom medsebojnega sodelovanja in pomoči v tem smislu. Ker je dogovor dosežen na konferenci v Mehiki nekakšen krajevni pakt, ki krije le Zapadno hemisfero, bo moral biti vdelan v ogrodje svetovne organizacije za ohrano miru, katera bo natančnejše izdelana in začrtana na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. .• Pogodba ameriških republik je značilna z ozirom na medsebojne odnošaje držav zapadne hemisfere ne samo radi varnostnih pogojev katere vključuje, pač pa tudi, ker zaznamuje preobrat tradicionalnega naziranja latinskih Amerik napram tej deželi. Dozdaj so te dežele ozir. njih vlade pogosto naglašale.in izjavljale, da se ne sme nobena ameriška država vmešavati v zadeve kake druge ameriške države pa bilo to iz kakršnega koli vzroka. Sedaj pa so takorekoč prvič v zgodovini zapadne poloble te dežele povabile Zed. države, da z njimi sodelujejo, če treba tudi v j Centralni in Južni Ameriki. Zgodilo seje tudi prvič, da so vse ameriške republike podpisale dogovor skupne akcije proti morebitni agresiji od zunaj ali od znotraj. Nekateri politični opazovalci vidijo v tem svarilo Argentini, ki je bila edina ameriška republika, ki ni imela zastopstva na omenjeni konferenci. Vzrok odsotnosti Argentine leži v njenem dejanju potuhe osiščnim agentom in vplivom ter fašističnih smernicah njene vlade, katera je bila sestavljena pred letom dni in katere Združene države, kot tudi mnoge latinsko-ameriške države, niso priznale. Vprašanje Argentine v sistemu zapadne poloble je bilo eno od najvažnejših vprašanj s katerim so se bavili delegat je na med-ameriški konferenci v Mehiki. Naziranje napram Argentini ni bilo sovražno in konferenca je izrazila željo, da se bo "argentinsko ljudstvo, ki je vedno bilo nedeljiv del Unije ameriških republik" tudi v bodoče znašlo na pravi poti, ki bo vodila v smer politike vseh ostalih ameriških dežfcl . . . ter napovedalo vojno Japonski in Nemčiji in s tem seveda podpisalo resolucije sprejete na konferenci v Mehiki . . . (Argentina je kmalu po zaključeni konferenci formalno napovedala vojno Nemčiji in Japonski.) Delegacija mehiške konference je odobrila predloge sprejete na konferenci v Dumbarton Oaks za zgradbo svetovne organizacije za ohrano miru, dalje je odobrila ekonomski čarter za ameriške dežele, katerega cilj je dvigniti življenjski standard ljudstva na ameriškem kontinentu, ter razrešiti delavske in splošne probleme za ljudsko blaginjo. Konferenca je tudi sprejela predloge za pokrepitev pan-ameriškega sistema in podprla resolucijo za svobodo javnih informacij, ter se tozadevno tudi sama ravnala po tem pravilu, ko je dovolila predstavnikom tiska vstop na svoje seje odborov in odsekov. Nezakonska mati in njen otrok Angela Vode Narodi, ki sodijo o sebi, da so kulturni, posvečajo en dan v letu materi in ga imenujejo materinski dan. Že nekaj let pa je praznovanje materinskega dne tudi uradno zapovedano in je postal ta dan nekak oficielen praznik mladine. Ta dan še posebej proslavljajo lastnosti, ki jih je narava položila v bistvo vsake žene, ki se prebujajo v njej s hrepenenjem po materinstvu in vzcveto, ko žena postane mati. Te lastnosti so za normalno ženo tako pri-rodne kot je prirodno materinstvo. Kaj zmore mati s svojo materinsko ljubeznijo do otroka, so nam lepo opisali pesniki in pisatelji, so nam predočili umetniki in nam povedali veliki možje, učenjaki, državniki in voditelji narodov. Posebno lepo so upodobili veličino materine odpovedi in trpljenja. Kdo, ki je gledal slike umetnice Kathe Kollwitz, more pozabiti obraz matere, ki jo otroci prosijo kruha, a ona stoji pred njimi praznih rok? In kdo je izklesal materi lepši spomenik kot naš Ivan Cankar, ki nam podaja s podobo svoje matere simbol slovenske žene, zasužnjene v uboštvu in robstvu tradicije ? Tudi če prisluhnemo v davno preteklost, vedno čujemo slavo-speve materi — a vedno jo vidimo ponižano, teptano, trpečo. Vidimo jo kot mater, ki ima sicer pravico roditi otroke, toda za moža, ki brez ozira na njene želje, odloča o njihovi usodi. Ko mu kruti običaji dovoljujejo, da sme prodati in celo usmrtiti njenega otroka, ne sme mati črh-niti besede. Saj so tudi njo samo starši prodali možu, ko je postala sposobna roditi otroke. V mnogih krajih ima še danes varuštvo nad njo celo njen sin. V isti sapi, ko zatrjujejo, da je materinstvo najvzvišenejša ženina naloga, najčudovitejši mi-sterij, zahtevajo, da se mora mati po porodu "očistiti". Človek se mora vprašati: v čem je njena nečistost, če je materinstvo sveto ? Kljub temu, da danes padajo spone brezpravnosti in suženjstva, kljub temu, da svetost materinstva uradno proslavljamo, kriči materinstvo po vafstvu pre'd ponižanjem, ki mu ga zadajata beda in pomanjkanje — sredi blestečega izobilja. 4^ V V A če je poročeni materi njena življenska pot često nepretrgana hoja na kalvarijo, je usoda neporočene matere prepogosto naravnost strahotna. Materinstvo poročene žene družba spoštuje in priznava, pa čeprav je to spoštovanje v bistvu pasivno — brez dejanj. A materinstvo neporočene matere je v očeh iste družbe zlo dejanje, najhujša pregreha in zabloda. In vendar je obe materi vodil v materinstvo isti klic narave, obe sta sledili istemu hrepenenju, ki je v vsaki ženi najele-mentarnejša sila njihove biti. Ce je usoda eni privedla na živ-Ijensko pot moža, ki je hotel in mogel njuno prirodno zvezo sankcionirati, a je druga ostala sama s plodom svoje ljubezni — ali je,zato vredna obsojanja? Človek, ki misli in čuti naravno, se mora zgroziti ni d brutalnostjo ljudskih običajev in pisanih postav, ki so zlasti v pretekli dobi z neizprosno krutostjo obsodili nezakonsko mater in izobčili iz človeške družbe njenega otroka. Toda še dandanes je marsikatera naših deklet deležna usode Prešernove "Nezakonske matere": Moji se mene sramovali so, tuji za mano kazali so. Pri nas se je ohranila narodna pesem, ki govori o ljubljanski deklici Uršiki, kateri so na Friškovcu zaradi nezakonskega materinstva odsekali glavo. Nezakonska mati pa, ki je umorila svojega otroka, je bila po starih postavah, ki so veljale za Ljubljano, živa pokopana, potem jo je pa rabelj v grobu pre-bodel s kolom. Za to opravilo je prejel vsakokrat po en goldinar. (Prim. dr. Lenard. Slovenska žena v dobi narodnega preporoda.) Kruto ravnanje z nezakonsko materjo je bilo tembolj neopravičljivo, ker je bila skoraj vedno žrtev krivičnih socialnih razmer : osebe, ki niso imele premoženja, se v tisti dobi niso smele poročati. Revna dekleta so bila torej prikrajšana za svoje najosnovnejše pravice. A če se je narava uprla tej strahotni družabni krivici, je sledila nečloveška kazen, še hujša pa je bila krivica, prizadejana nezakonskemu materinstvu v primeru, da je dekle zanosilo proti svoji volji pod pritiskom pohote oblastnika, od katerega je bilo socialno odvisno. Proti tem krivicam so vstali razni socialni reformatorji in revolucionarji in njihovemu glasu so prisluhnili tudi taki, ki so imeli moč, da reforme tudi izvedejo. Tako je avstrijski cesar Jožef II. proglasil vse nezakonske otroke za zakonske ter so smeli dedovati celo očetovo plemstvo. Prav tako je francoska revolucija v imenu svojih gesel o enakosti in svobodi izenačila pravice zakonske in nezakonske matere in njunih otrok. Vendar pa reforme v prilog nezakonske'matere niso trajale dolgo. Po Jožefovi smrti so bile odpravljene v avstrijskih deželah, a v Franciji je bil uveden zloglasni Nepoleonov Code civile, po katerem se nezakonski materi zabranjuje tožba za ugotovitev očetovstva ter za plačevanje preživnine. Podoben zakon je na ozemlju bivših srbskih pokrajin še danes v veljavi. Po tem zakonu je popolnoma brezpraven tudi nezakonski otrok, ki ima celo v odnosu do matere le malo pravic, saj ni član niti očetove, niti materine rodbine ter ne more zahtevati, da ga vzdržujejo. Tudi nima pravice, podedovati premoženje po svoji lastni materi. Pri nas v Sloveniji, ter v Hrvatski in Dalmaciji, so veljavni še avstrijski zakoni, po katerih je pravni položaj nezakonske matere mnogo boljši, vendar bi bilo treba popraviti še marsikatero določbo, ki je krivična zlasti za nezakonskega otroka. Nezakonski otrok nima pravice do očetovega priimka, marveč se imenuje po materi ter mora sprejeti tudi njeno državljanstvo. Po današnjih družabnih pojmih ga to razlikovanje od zakonskih otrok spremlja vse življenje kot neprestano ponižanje. Dočim zakonodajalec posebno varuje očetovo pravico do njegovih zakonskih otrok, pa nezakonskega očeta popolnoma odveze od te oblasti; nezakonskega otroka zastopa varuh, ki ga imenuje mladinsko sodišče, ko izve za otrokovo rojstvo. Pri nas je po novejših določbah lahko varuhinja nezakonskega otroka tudi njegova mati; toda so-Idišče lahko določi sovaruha, če I se mu zdi to potrebno za zašči-j to nezakonskega otroka. I Tudi vzgoja nezakonskega otroka je prepuščena materi; le i če je otrokova blaginja zaradi materine vzgoje v nevarnosti, je oče dolžan, ločiti otroka od matere in ga vzeti k sebi ali mu drugače oskrbeti primerno varstvo. Materialna skrb za otroka pripada v prvi vrsti očetu; če je on ne zmore, preide ta obveznost na mater, oziroma na materine starše. Očetovi sorodniki pa nimajo nikakih dolžnosti nasproti njemu. Vprašanje preskrbe nezakonskega otroka je za mater pač najtežje. Kolikokrat nasede neizkušeno dekle obljubam in lažem pretkanega lahkoživca, ki ji obeta zakon in preskrbo, nazadnje se pa izkaže, da je brez službe in brez sredstev. Tudi če ima zaslužek, se izmika, kakor ve in zna, samo da mu ni treba plačati preživnine (alimentov). Gotovo ni osamljen primer, ko je mati iskala pri časopisnem pravnem svetovalcu nasveta za svojo 16-let-no hčerko, katera je kot vajen-ka zanosila s svojim mojstrom-obrtnikom. Ko se je obrnila nanj za denarno pomoč za otroka, je on "prepisal" svoje premoženje na svojo ženo, ki je pokrila možev greh z novim zlim dejanjem, in ubogo dekle je ostalo brez sredstev. Če se otrokovemu očetu dokaže, da mora plačevati preživnino, tedaj se ta določi po očetovih premoženjskih razmerah in po otrokovih potrebah. Preživnina se z rastočimi potrebami otroka zvišuje. Ta dolžnost velja, dokler se otrok ne more sam vzdrževati, kakor pri zakonskem. V nasprotju z zakonskimi določbami, veljavnimi za srbske pokrajine, pri nas (po še veljavnih avstrijskih določbah) lahko mati v primeru, da nezakonski oče ne prizna očetovstva, dvigne tožbo na izpolnitev preživninske dolžnosti, ki se zveže s tožbo na priznanje očetovstva. Oče je tudi dolžan povrniti materi stroške za porod in njeno preživljanje prvih šest tednov po porodu. Toda, če je nezakonski oče Srb, mati nima pravice, da ga toži za priznanje očetovstva, niti za plačevanje preživnine. Pomislimo, kako dalekosežen je ta zakon za mnoge naših deklet, ki iščejo zaslužka v Beogradu, pa zapadejo v svoji lahkovernosti zapeljivcu, ki ga zakon odveze vsake dolžnosti! ^Taki primeri pričajo, kako potrebno je, da čimprej dobimo enotni zakon za vso državo. — Posebno krivičen za nezakonskega otroka je zakon o dednem pravu. Tu so na boljšem celo posvojeni (adoptirani) otroci, ki imajo pri zakonitem dednem nasledstvu glede zapuščine svojih posvojiteljev enako pravico kakor njihovi zakonski otroci. Toda nezakonski otrok ne more dedovati zapuščine svojega očeta in očetovih sorodnikov (ako mu namreč niso kaj zapustili z oporoko), pač pa ima glede matere in materinih sorodnikov isto pravico dednega nasledstva kot zakonski otroci. Zanimivo je, da naš novi kazenski zakon predvideva v paragrafu 171., ki določa kazen za umetni splav, za nezakonsko mater olajševalne okolnosti, kajti po tej odredbi more sodišče nezakonsko mater, "ako je sama izvršila splav, oprostiti vsake kazni." Tudi tisti, ki se pro-tivijo zahtevi po nekaznivosti samovoljnega splava, morajo odobravati uvidevnost zakono-dajca, ki s to določbo priznava, da bi bilo nepravično, enako obsoditi splav iz "lepotnih" ali drugače neutemeljenih razlogov, kakor splav, ki ga je izvršilo zapuščeno dekle brez eksistence. Toda kljub tem okolnostim je zaradi splava vendarle večkrat obsojena revna nezakonska mati kot pa premožna žena, ki se lahko krije za razne "indikacije", če ima denar. Naravno'st nerazumljiva pa je uredba o nezakonski materi po zakonu o vojski in mornarici; kajti po tem zakonu je aktivne- mu častniku kateregakoli čina prepovedano poročiti nezakonsko mater svojega otroka. Ta zakon gotovo ne pospešuje morale, čeprav ima morebiti ta namen. Tendenca vsake zakonodaje mora biti moralna in vzgojna* in v tem smislu bi bilo prav, da se omogoči zakon vsakemu, ki ima z dekletom nezakonskega otroka in spozna, da bosta v zakonu lahko skupaj živela. Med pogoje za vstop v duhovniški ali meniški stan spada tudi zakonsko rojstvo. Od te določbe odveze osebo, ki čuti poklic za ta stan, edinole. papeževo dovoljenje. Nezakonski materi krivičen je tudi uradniški zakon. Dočim državni uradnik ali uradnica za posvojenega otroka prejema družinsko doklado, pa nezakonska mati — drž. uradnica nima pravice do te doklade za otroka, čeprav mu je gotovo neprimerno bližja kakor posvojevalka adoptiranemu otroku in so njene dolžnosti do njega gotovo bolj prvotne in tudi neizogibne. To ni samo krivično, to je tudi nelogično. Razen tega pa je ogrožena tudi eksistenca državne uradnice, ki postane nezakonska mati. še pred nekaj leti se je zgodilo, da je učiteljica, ki je rodila nezakonskega otroka, izgubila službo. Skoraj vedno pa sledi njenemu "prestopku" disciplinska premestitev. To je klasičen primer dvojne morale, kajti moškemu, ki je imel spolno razmerje izven zakona, se pač nikdar ne skrivi las. Edinole socialna zakonodaja se je oprostila utesnitev, ki jih narekujejo glede nezakonskega materinstva preostanki tradicije, po kateri je vplivana ostala zakonodaja. Kajti v socialno zakonodajo spadajo predvsem oni zakoni, ki smo jih dobili o varstvu delojemalcev po vojni. Varstvo sedanje socialne zakonodaje uživajo vse delovne žene, bt-ez razlike zakonskega stanja. Vse dajatve ob porodu so enake za zakonske in nezakonske matere. Na popolni enakopravnosti zakonske in nezakonske matere in njenega" otroka temeljito norveški zakon (od 1. 1915) ter ruski in španski zakon, člen 41. španske ustave določa: "Roditelji imajo nasproti svojim nezakonskim otrokom iste dolžnosti kot nasproti zakonskim. Niti v enem službenem aktu ne sme biti zapisano, ali je dete legitimno ali ne, niti ali je mati poročena ali ne." Tako se polagoma približujejo zakoni vseh držav zakonom narave — i^vzemši fašističnih držav, ki so tudi v tem pogledu skrajno reakcijonarne. Toda treba bo vzgojno vplivati tudi na javno mnenje, zlasti na oni del javnega mnenja, ki ga ustvarjajo ženske, kajti prav one so često — žal — najstrož- m je in tudi najbolj krivične s ^ nice nezakonskim matera^^^ kakšnim prezirom ^ c na nezakonsko mater žens i se ima samo socialnemu po ^ ju svojih staršev zahvalil ie ni usoda Prif«? s zave, ker so ji starsi primerno doto pre^be ki je dal ime njenim o Beograjski sodnik dr-linovič pravi v svoji na v našem krivičnem P "Žene vsega sveta i ^ stremiti za tem, da se opredeljevanje mater in o zakonske in nezakons e-samo tako stališče ustreM mu in srcu vsake zlasti pa matere." UrednSo*^! pošta Glas iz Pennsylvanije Ker ^ Forest City, Pa- po- bilo nemogoče obiska i jih prijateljev, ^po- pustila Cleveland, zeu torn vse pozdraviti-. V prvi vrsti pro# Mr. in Mrs. Albin j pa-Mi\ in Mrs. Rudy garin, Mr. in Mrs. J- ^ \i in Mrs. Flor. Močilmka ' ^ Mrs. William Lauther ^ K« J. Plesnichrr, iz Anse ^ ^ M t % SVl % u. X xt;oi.ixv.Ai' 7 — sem bila -povabljena^ guš' ^ stijo, ter Mr. in Mr«- f ^ nik, ki sta me sprem ,jeiii stajo. Tisočkrat hva a mojim prijateljem čem pozdravljeni ^ P^;nnsylvanije. ^ SPD ^ I Mlad. zbor SDD „ fhora i. Odbor Mlad. P^v-na Waterloo Rd- s® ob f sledečim, ki so dar<2 #00 liki zadnje P"''^ , 1 Nagode $2.00 in Perko $2.00. J gever, ---"—' (jjjjo' Prispevki za Krožek št. 3 io za staro domovino o Hafnerja, v sponun ^ j/i letnici smrti "aiaH'''® 1 se Hafner, ki je bila ^ M šega Krožka. Hafnerju najlepše z .. velikodušni dar! Mary WHERE VHEFU^.,, FARMERS in OTcr one bUlioo g ^git line and keroseo® K h tr A is k % % s ■i k, tors last year fft« OMI ij*, 1945 iP- ENAKOPRSVNOST STRAN 3 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič ' h : Sd (Oddaljevanje ) ^^najsto poglavje ^ Stara pesem ^pride zjutraj s težavo h Granger j evi. Angle-pusti nikogar k sebi, Me Angeline.—Kako se kača sploh imeno-'S^Una? In Liza zahteva j^^ogimi kretnjami in v Jttiači govorici, preplete-fekimi izrazi, naj poš-po zdravnika. Go-1(^1^ jeva se še bolj ■ ^ kdaj prej in še teže naposled reče: ; \ gre k princesi. ^3cne pogovor, dolg po-)s .v^ posluša pri vra-joka, stoka in ii[^,^^^^cesa jo mora to-božjo voljo, se bo gospodični zgodilo, če doktorja! Sliši, kako in začne brskati W Gospodična P'^ide potem iz sobe HtoS v roki. Vpraša Liza, toda nejevoljno od-mimo nje v ^ Pf ^°2neje vidi gospo-. olfu. Sluga mora ^ tu so doktorji Ijf ^a. Liza iznenada ^^koj plane iz po-jutrno haljo in čisto druga-' kakor dobri, stari osvetljuje so-leži sključena v Sle;' K počasni. Do večera ižaj strmi z divjimi, Prtimi očmi proti dej ^ o, pojdi stran,— Vti iiazaj. Kako mo-Sr„„ brunom nad %se g'oitu k 2 drhtečo roko groza: "Visokost, samo bela obleka 'C in v J ' ostane strašni, Princesa jo Host ^inii °čmi. sem, Liza. Sa-^ je." Ve ^f^^jame. Ali niso hodijo vse okoli? ali . SI ti? Ostani pri ■^se na posteljo. k njej in po utripanje nje-^tni Tako sami, ^ deželi, in m vseh tujih, tem-l>hb%'*\skon kak%? so li^i. Vsako posebej L dalfhX ir. ofo_ Najprej gre Liza po svojo birmansko pesmarico: "Ali naj preberem kakšno pesem?" V njej je še droben zvezek. Tu so pesmi, ki si jih je vsakdo lahko prepisal pri grajskemu župniku, če je hotel. "Oh, da, beri, Liza." In Liza bere v tuji, samotni mesečni noči, v palmovem vrtu, kamor sili šumenje morja, staro pesem. Ker je noč: "Kam zdaj, ko se že večeri, preljubi romar, Jezus, ti? . Osreči me in pridi k meni, daj, v moje se srce zakleni!" "Liza, kako je to lepo!" "Prijatelj, daj se preprositi, ne smeš me samega pustiti; Saj veš, da si gost predrag, iz srca drag, trenutek vsak. Presvetli me, da, o gospod, v nebo bom našel varno pot. In da me temna, grešna noč ne bo prestregla še gredoč. In ko me klical boš v svoj vrt, naj bo prijetna moja smrt..." Liza utihne. Oh, zdaj je nastala mrliška pesem. Tega ni hotela. Princesa šepne: "In ko me klical boš v svoj vrt . . . Preberi začetek še enkrat, Liza!" In brauneška otroka nista nič več v tujini, pesem ju je odnesla na svojih mehkih krilih v daljno domovino ...---- Drugo jutro reče Liza gospodični Granger j evi "Doktor!" in dvigne skoraj grozeče roko, ona pa zbeži v svojo cerkev. Liza prihiti k zaljubljenemu Adolfu: "Angležinje ni mogoče pripraviti k pameti. Iti morate, najti kakšnega nemškega zdravnika in ga takoj privesti sem ..." "Imam že drugačen ukaz, go- Arctic Rescue Head je od sta- i ,;Cltg ® io do materine k/ kaj , oglasilo se je! ' Se \ ne ve, toda 36' T ''T Me sme od (drugače bi po-V Se ^ olfa DO zdravni- Ni po zdravni p J, "Y zgane, začne ^ ^ iti, vzdihovati: Liza! Kako o trpeti? In če L '^'~~potem ni več \ M % V "A . v 437 E. 106 St.. odDupont" PORTERS Primerne ure Podnevi ali po"®'' Tedenska Zglasite se na employment 5.nai Wm.TaylorSoti V najem se odda stanovanje s 6 sobami; garaža. Odda se odrasli, mirni družini. Poizve se na 5608 Dibble Ave. KADAR POTREBUJETE zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na 19001 Kildeer Ave.—IV. 1874 East Appliance Service and Sales 18724 St. Clair Ave., IV. 7263 Popravimo vsakovrstne električne predmete—pralne stroje—čistilce— radio aparate, itd. -Bonds-- Over America ST. LOUIS CATHEDRAL When fire swept the city of New Orleans in 1788, Don Andrea AlmonJ aster, a truly great philanthropist saw to it that some of tne city's flnest buildings arose from the ashes oi their historic predecessors — tha Cabildo, the Presbytere and the St; Louis Cathedral. Liberty creates anc encourages such men. It's the spiri that inspires Americans to buy Wa: Bonds to equip their service mei who fight all enemies of individua freedom. America will always havi Almonasters to give their fellowmeri a lift in dark hours if enough Wa» Bonds are purchased and held tq keep those service men in munitions, ^ V, S,Trtasury Dcpartmtn] Dovoljeno nam je vbodu POTREBUJ®^ radial OPERA^S# TBŽA^ vol" Stalna dela oV«' Visoka plača od lir® ^ LEMPCO P DUNHAM Tovarniški de'''" PRESS Delavc. ^ ^ tovarniška V od III"® J8LSteelB»f*' Av^ 8806 ^ En blok južno " SNAŽILK^ Podnevi polP^ Tedensk® Zglasite se EMPLOYMENTS taylobs® ^9 NIH PBEDM®! J Al-®* Pgsfbnl 1494 O""'- s n »jo % ► ios S Si s C % % V