Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, -	4 w A . 4 Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celo-
Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 IZlUlia VS3K C€(fl6K le,no 36 -din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711.	*
polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar.
Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Posamezna številka Din L-a Štev.
Imejmo en sam program: obvarovanje države in naroda
»Narodni list«, glasilo jugoslovenskih nacionalistov za banovino Hrvatsko, objavlja uvodnik, v katerem obravnava nedavni sklep angleškega državnega zbora, da se stavlja vse delo in premoženje angleških državljanov na razpolago za obrambo države. »Narodni list« misli, da je nastopil trenutek, ko je potrebno, da storimo tudi mi tako, in pravi med drugim:
»Izvedimo tak prevrat, kakor ga je izvedla Anglija. Zagotovimo si z vsemi sredstvi obrambo države in naroda. Od trenutka, ko je izpostavljena tudi naša država nevarnosti, da jo bomo morali braniti, naj pripada državi vse naše premoženje in delo. Izvedimo pa tudi notranji preobrat duhov in pometimo svoje strankarske, plemenske in druge razprtije. Postanimo ena sama enota, ki ima en
Madžarsko časopisje posveča veliko pozornost Jugoslaviji in naglaša, da je z njo v zadnjem času Madžarska upostavila prisrčne odnošaje, kar je nedvomno omogočilo enako nevtralno stališče, pri katerem vztrajata obe državi.
Posebno zanimiv je članek, ki ga je objavilo glasilo madžarskega zunanjega ministrstva »Pester Lloyd« pod naslovom »Jugoslavija je ključ položaja na Balkanu«. Članek je napisal beograjski dopisnik omenjenega lista in govori najprej o pomenu Balkana glede na zalaganje velesil s sirovinami in življenjskimi potrebščinami, nato pa nadaljuje:
»Nadaljno važno dejstvo je tudi jasni in neobremenjeni mednarodni položaj Jugoslavije. Zato je ne zanima vojna drugih in ne spušča se v pogodbe, ki bi nalagale kake vojaške obveznosti Jasnega in neodvisnega vedenja Jugoslavije ne ovirata nobeno mi-selnostno stališče in nobeno poroštvo. Jugoslavija služi edino lastnim koristim.
Pri takšnem stališču se je Jugoslaviji posrečilo že pred nekaj leti vzpostaviti dobre stike z vsemi velikimi državami in z vsemi sosedi. Začetek vojne je Jugoslavijo dobil obkroženo s samimi prijateljskimi državami. Od tedaj pretekli meseci niso prinesli po-
sam program: čuvati za vsako ceno svoj obstoj in napredek. Ravnajmo se v bodoče samo po načelu, da nam je prijatelj tisti, kdor hoče Jugoslavijo, njeno obrambo in njen obstoj.
Zberimo vse programe vseh naših strank ' in strančic, zvijmo jih v veliko culo ter jih položimo četudi z največjimi častmi v shrambo starih listin, kjer naj počivajo do lepših in boljših dni, ko nam ne bo treba več predvsem misliti na obrambo države. Namesto teh programov zapišimo v svoja srca en sam program, ki se glasi: Obranimo državo in narod! Ohranimo vse državne in narodne pridobitve, ki smo si jih stekli za ceno tolikih žrtev! Ne poznamo več strank in strankarjev, temveč samo Jugoslavijo in brate, ki so jo pripravljeni braniti za vsako ceno!«
slabšanja v tem pogledu. To dejstvo je pripomoglo, da Jugoslavija med vsemi balkanskimi državami zavzema položaj ključa za Balkan. Iz vseh teh razlogov lahko smat.ra-m oJugoslavijo za najnevtralnejšo državo na Balkanskem polotoku. Svoje nevtralnosti ni samo slovesno izpovedala, temveč jo tudi najstrožje drži. Zato o njeni nepristranosti v nobenem pogledu in z nobenega stališča ne more nihče dvomiti. Jugoslaviji ni doslej nobena vojskujoča se stran zamerila ničesar.
Jugoslavija je dala vsem državam zagotovilo o svoji nevtralnosti. To je odločna nevtralnost. Toda čisto gotovo je, da bi se Jugoslavija najodločneje postavila v bran, če bi jo napadel kdorkoli. Zdajšno izboljšanje položaja, ki se opaža glede položaja na Balkanu, z jugoslovenskim nevtralnim vedenjem samo pridobiva. Razumljivo je, da hoče pod takimi okoliščinami vsaka država z Jugoslavijo vzdrževati najboljše zveze.
Jugoslavija si prizadeva, da ostane svojem dozdajšnem položaju nevtralne države in da se čimbolj približa ostalim državam v južnovzhodni Evropi. S takšno dosledno in miroljubno politiko bo Jugoslavija ne samo mogla ohraniti svoj položaj ključa na Balkanu, temveč bo ostala še dalje osnova miru na evropskem jugovzhodu.«
V	zunanjem ministrstvu je odposlanstvo prisrčno sprejel zunanji minister dr. Cincar-Markovič, ki se je s poslanikom Lavrentije-vom razgovarjal celo uro. V predsedstvu vlade jih je sprejel vladni predsednik Dra-giša Cvetkoviča. Poslanik Lavrentijev in po-slaniška uradnica Nadežda Strigova sta nato obiskala podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka, s katerim sta se dolgo razgovarjala. Dr. Maček je kasneje .izjavil novinarjem, da jim more reči samo to, kar je že rekel sovjetskemu poslaniku, da mu je namreč posebno drago, da je lahko pozdravil zastopnika sovjetske Rusije ne samo kot zastopnika države, temveč tudi kot predstavnika bratskega ruskega naroda, in to v imenu kraljevine Jugoslavije in v imenu hrvatskega naroda, ki ga v vladi zastopa.
V	ministrstvu za trgovino in industrijo, je sprejel rusko zastopstvo minister za trgovino in industrijo dr. Andres, nato pa se je poslanik Lavrentijev z Nadeždo Strigovo vrnil nazaj v zunanje ministrstvo, kjer je z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem izmenjal ratifikacijske listine. Naš zunanji minister in sovjetski poslanik sta se ob tej priliki prisrčno razgovarjala. Dr. Cincar-Markovič je govoril srbski, Lavrentijev pa ruski in oba sta se dobro razumela. Naš zunanji minister je izjavil potem novinarjem, da mu je bilo posebno drago, da je mogel pozdraviti prvega uradnega zastopnika sovjetske Rusije in da je zelo zadovoljen s sklenjenim sporazumom.
Na kosilu so bili člani sovjetskega odposlanstva v dvorani zunanjega ministrstva. Popoldne so ruski zastopniki položili venec na grob neznanega junaka na Avali in ob 16. je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v Belem dvoru v avdienci poslanika Lavren-tijeva.
V	soboto dopoldne se je sovjetsko odposlanstvo odpeljalo na Oplenac, kjer so se poklonili na grobovih kraljev Petra I. Osvoboditelja in kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Popoldne se je vrnilo odposlanstvo v Beograd. Zvečer jih je bivši finančni minister dr. Djordjevič, ki je vodil naše gospodarsko odposlanstvo pri pogajanjih v Moskvi, povabil na večerjo v hotelu Bristolu, pozno ponoči pa so se ruski gostje vrnili v Sofijo. .
Beograjski listi prinašajo obširna poročila o izletu ruskih gostov v Sumadijo. Tako pišejo, da so člani odposlanstva po posetu Oplenca obiskali Venčačko vinogradarsko zadrugo, kjer jih je prisrčno pozdravil predsednik zadruge Stojič. Pri mali južini nato je imel Stojič nagovor na goste in je rekel med drugim:
»Vesel sem prisotnosti Rusov in prosim odposlanstvo, da izrazi naše občutke bratskemu ruskemu narodu. Kakor vemo, da more le zadružništvo pomagati našemu kmetu, tako tudi vemo, da ne bo mogel nihče ničesar žalega storiti Slovanom, če bodo drug drugemu ponudili roko. Mati vseh Slovanov pa je bila zmerom Rusija. Prosim brate iz sovjetske Rusije, da sprejmejo v mojem imenu in v imenu mojih zadružnikov tople pozdrave. Prosim vas, gospod minister, bodite uverjeni, da vas iskreno ljubimo in toplo sprejemamo v svoji sredi.«
Lavrentijev in člani odposlanstva so večino govora razumeli, le nekatera mesta so si dali prevesti. Lavrentijev je nato odgovoril Stojiču v ruskem jeziku:
Prijateljski sprejem prvih zastopnikov sovjetske Rusije
V petek dopoldne je prispelo v Beograd	v Moskvi sklenjenih pogodb o trgovini, po-
pod vodstvom ruskega poslanika v Sofiji	morski plovbi in plačilnem prometu med
Anatola Josipoviča Lavrentijeva sovjetsko-	Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. Po prihodu
rusko odposlanstvo, da zamenja z zastopniki	se je odposlanstvo odpeljalo na maršalat dvo-
naše vlade listine o ratifikaciji (odobritvi)	ra in se vpisalo v dvorsko knjigo.
Jugoslavija je osnova
miru na Balkanu
»Dragi domačin, toplo se vam zahvaljujem za prijateljske besede, ki ste jih izrekli mojemu narodu. V teh dveh dneh, ki sem jih prebil v vaši sredi, sem občutil vse vaše prijateljstvo in bratska čustva. V tej vaši za-
Jugoslovenska unija za zaščito otrok, odsek za dravsko banovino nam je poslal:
»Cas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sine biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v primeru vojne. Ta zaščita mora biti urejena tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jima v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnceti.
Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam, kjer se bodo v primeru potrebe naselili, je treba takoj zbrati potrebno tvarino in denar. Zato vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delovnem območju k zbiranju sredstev, pri čemer upoštevajte tole:
1. V poštev prihaja predvsem: blago za" rjuhe, perilo, obleka, slamnjače, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči in podobno, dalje vseh vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje in podobno, skratka vse, kar se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša reč je dobro došla.
»Srbski glas«, glasilo Srbskega kulturnega kluba, ki je do nedavnega zagovarjal precej skrajne .srbske plemenske težnje, objavlja Članek, v katerem pravi med drugim:
»Pred skupno nevarnostjo vse bolj izginjajo med nami strankarske, plemenske in verske razlike. Narod v globini svoje duše občuti, da prihajajo trenutki, ko bo morda treba braniti našo skupno svobodo. Pokazalo se je spet enkrat, da je narod v svoji duši mnogo preudarnejši kakor mnogi njegovi voditelji. Naši ljudje lahko pripadajo vsem mogočim političnim skupinam in se najbolj vneto in zagrizeno bore za njihove smotre in programe, toda ko je v nevarnosti država, i zmaga v dušah nas vseh občutek, da je blagor države in naroda vrhovni 'akon nas vseh. Čudna je ljubezen naših ljudi do države, kadar zaide ta v nevarnost Ta hub z n nam daje junake, ki' so pripravljeni rajši umirati, kakor da bi spet postali sužnji. Danes se zbirajo nad našim nebom spet
Ameriški novinar Hamilton Fich Armstrong je te dni poslal iz Evrope, kjer se zdaj mudi zaradi vojne, poročilo svojemu listu »New York Times«, v katerem skuša vplivati na ameriško javnost, da bi izdatno podprla evropski zaveznici Anglijo in Francijo. Ta svoj poziv utemeljuje z nevarnostjo, ki baje 2e zdai grozi ne samo evropskemu zapadli, temveč tudi aremiškim državam, če se pravočasno ne zganejo in odločneje nastopijo v obrambo demokratičnih načel.
Armstrong v svojem dopisu najprej ganljivo popisuje usodo beguncev, ki so se s področij vojne vihre zatekli v Pariz in druga francoska mesta, nato pa naglaša, da mora Francija v zdajšni vojni izpolniti zlasti tri človekoljubne naloge. To so: Ohraniti zdajšno bojno črto za vsako ceno, prepeljati ranjence z bojišč pravočasno v bolniš-
drugi sem se uveril, da tudi srbski kmet čuti isto ljubezen nasproti ruskemu narodu. Dvigam to čašo za napredek vašega naroda.«
Vsi prisotni so vstali, dvignili čaše in trčili z Lavrentijevim in ostalimi ruskimi gosti.
2.	Vso zbrano tvarino takoj dostavite po najkrajši poti ali svojemu krajevnemu odboru unije ali pa na naslov: Jugoslovenska unija za zaščito otrok, Ljubljana, Tyrševa cesta 23. Poslana tvarina se bo takoj pregledala, razporedila in poslala v kraje, kjer se bodo otroci in matere v primeru vojne naseljevali.
3.	Če kdo ne more prispevati v tvarini, naj prispeva v denarju. Ves v te svrhe nabrani denar takoj dostavite svojemu krajevnemu odboru unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13.882 na naslov: Jugoslovenska unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Iz tega denarja se bcsta nabavili izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge.
Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in mater v primeru vojne. Zato pristopite k temu delu takoj in z največjo vnemo. Smatrajte to obvestilo za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost.«
črni oblaki in spet je prežela ves naš narod ena sama volja, braniti do poslednje kaplje krvi zadno ped naše zemlje. Pred nevarnostmi, ki prete naši svobodi in neodvisnosti, smo preko noči nehali biti Srbi, Hrvati in Slovenci. Pred njimi nastopamo danes kot složen narod z eno samo voljo: braniti svojo državo in obvarovati naša sveta ognjišča našim potomcem.
Dokazov za to je več kakor dovolj, kamorkoli se ozremo te dni. Tako je bil te dni nekje na jugu zbor neke naše vojne edinice, katere poveljnik je Hrvat, njegov namestnik pa musliman. Izmed vseh oficirjev je samo eden pravoslavne vere. Ko je bil dan znak za zbor, je stopil pred vojake poveljnik Hrvat Nagovoril je svoje vojake z govorom, ki je pretresel vse poslušalce, med katerimi je bilo polno Hrvatov Ko je končal poveljnik govor, so tisoči vojakov zapeli našo državno himno in nekaj ur pozneje šli s pesmijo na svoj aodrejena mesta.«
niče in naposled poiskali varno zavetišče beguncem. Omenjeni poročevalec se nato sprašuje, ali morda le že ni nastopil trenutek, ko je nujno potrebno, da vsa Amerika priskoči na pomoč evropskima zaveznicama.
V dopisu izraža Armstrong tudi trdno prepričanje, da Francija lahko drži to ali kakšno drueo bojno črto, a da potrebuje pomoči v orožju in vojaštvu. Razen tega tudi moralne podpore.
»Če bi se zgodilo, da bi bil zlomljen zavezniški odpor,« nadaljuje ameriški novinar, »potem Nemci ne bi bili več samo pred Saint Quentinom ali ob Rokavskem prelivu, temveč pred vrati same Amerike. Manj nas stane, če podpremo druge, da dobe vojno v letu 1940., kakor pa, da bi se morali leta 1945. sami vojskovati.«
Stavka stavbnega delavstva končana
Narodna strokovna zveza objavlja:
Napori delavskih strokovnih združenj za večje zvišanje mezd stavbinskemu delavstvu so ostali neuspešni, čeprav so se vršila pogajanja polnih pet mesecev. Delodajalci so odklanjali predloge delojemalcev, medtem ko je draginja stalno naraščala in so bile zato tudi zahteve delavskih zastopnikov razumljivo čedalje večje. Ker se sporazum med obema strankama ni mogel doseči in je bila dana možnost, da se bo banska uprava poslu-žila določil uredbe o določanju minimalnih' mezd,, s čimer bi padla kolektivna pogodba, so se sešli te dni zadnjikrat zastopniki obeh strank ter dosegli sporazum med delojemalci in delodajalci. Po tem sporazumu je določena mezda za kvalificirane delavce po razredih od 4.75 din do 6.75 din na uro. S 30. avgustom pripade delavstvu še nadaljnjih 25 par na uro. tako da bo dobivalo od tega časa dalje na uro 5 do 7 din.
Borba strokovnih združenj je bila mnogo večja, kakor so uspehi, vendar si je delavstvo ohranilo kolektivno pogodbo in bodo vsi nadaljni poviški. ki nam jih bo narekovala naraščajoča draginja, temeljili vselej na osnovi novih mezd Dalje sporočamo delavstvu, da ne bodo predstavniki delodajalcev zaradi stavke izvajali nobenih posledic nasproti stavkujočemu delavstvu. Veljavnost dodatka h kolektivni pogodbi se na podlagi uredbe o določanju minimalnih mezd razširi na vse stroke v območju dravske banovine.
S tem je stavka stavbinskega delavstva končana, ohranjena kolektivna pogodba in zvišana urna mezda za 75 par, odnosno en dinar
Pismenost fe v Rusiji lek napredovala
Nedavno je bil obiavljen izid lanskega ljudskega štetja v sovjetski Rusiji. Zanimive so zlasti ugotovitve o razvrstitvi prebivalstva po starosti. Okoli 45 odstotkov, torej blizu polovice vsega prebivalstva se je rodilo že pod novo vladavino.
V	predvojni Rusiji so pri ljudskem štetja 1. 1897. ugotovili, da je znalo čitati in pisati le 24 odstotkov prebivalstva, 1. 19:16. pa jo bilo pismenih že nad 51 odstotkov, a lani 81 odstokov, L. 1897 je znalo le 12 odstotkov žen čitati in pisati, 1. 1926 že 37 odstotkov, lani pa 70. Zdai ima v sovjetski Rusiji nad ba ie želo napredovala v nekaterih zveznih republikah. Tako so v Tadžikistanu 1 1926. ugotovili, da so znali le blizu 4 odstotki prebivalcev čitati in pisati, lani pa jih je bilo že 72 odstotkov pismenih.. V Užbeskistanu je bilo 1 1926 blizu 11 odstotkov nismenih, lani pa 70 Pdaj ima v sovjetski Rusiji nad 13 milijonov ljudi srednješolsko izobrazbo, nad milijon oa visokošolsko
V	sovjetski Rusiji živi 49 narodov Po številnosti so seveda na prvem mestu Veliko-rusi. Ukrajinci (Malorusi) in Belorusi in ki predstavljajo skupai okoli 78 odstotkov vse-Pq cecfa nrebiv^l^va
VZROK
Urša: »Za božje ime, kako pa ste mogli svojega sina krstiti na ime Nebukadnecar?«
Neža: »Veste, kadar pride moj mož bolj pozno domov in pokliče sinka, takoj vem, če je kaj pil.,.«
SVETEL TRENUTEK
Jakob sedi že zjutraj ob reki in lovi ribe na trnek. Zraven ob reki je razsežen vrt blaznice Eden izmed duševno bolnih se mu približa in ga vpraša: »Ali ste že kaj ujeli?«
»Ne. še nič« prizna Jakob.
Proti večeru pride blazni mož ponovno k ograji, vidi spet Jakoba in ga vpraša: »Ali imate že zdaj kaj plena?«
»Še zmerom ne!« reče Jakob.
Tedaj mu blaznik pomigne z roko in mu prijazno reče: »Pridite kar k nam.«
Za zaščito otrok
v primeru vojne
V nevarnosti mora bit!
vsa država kakor en človek
Američani pravilo, da gre v
zda fini volni tudi za Ameriko
Politični pregled
Vojaški strokovnjak milanskega dnevnika »Corriere della Sera« navaja nastopne domneve
o nadaljnjih nemških načrtih po popolni zasedbi morske obale nasproti Angliji.
Obalni pas bodo Nemci uredili kot oporišče, odnosno kot eno izmer oporišč za ofenzivo proti Angliji, medtem ko se bo glavni del oboroženih sil obrnil proti drugim smotrom. Glavni od teh smotrov bi bil Pariz. Z vojaškega vidika ni namreč mogoče podcenjevati bistvenega pomena francoske prestolnice, od koder je leta 1914. izšla proti-ofenziva proti nemškim četam, ki so se borile na Marni.
Švedski listi objavljajo iz Moskve številna poročila o tem. kako
Sovjetska Rusija pozorno zasleduje razvoj položaja na Balkanu
zaradi tega. ker se govori, da bo Italija vsak trenutek stopila v vojno Po teh vesteh naj bi bila Rusija proti temu. da bi kdo motil mir na Balkanu. List »Tidingen« poroča iz Moskve, da bi naj bila sovjetska vlada v naj-odločnejši obliki opozorila Italijo, da bi bila Rusija proti temu. če bi se spremenil nev-tralnostni položaj katerekoli balkanske države. Istočasno se Rusija trudi pomiriti Nemčijo zaradi tega, ker gradi strateške postojanke v baltskih državah.
Ko se je bil belgijski kralj Leopold vdal ln je njegov avojska položila orožje, se je začela zavezniška vojska na belgijskem ozemlju umikati, da bi dosegla morje in se vkrcala. O tem umiku je Dodal v torek novi angleški ministrski predsednik Winston Churchill v spodni zbornici dolgo poročilo. Pove-je. da
so zavezniki preko Dunkerquea rešili 335.000 vojakov
in da znašajo angleške izgube 30 000 mož. Dalje da so Angleži izgubili ves vojni material, med njimi blizu tisoč topov. Churchill je odkritosrčno priznal neuspeh, ki ga je zakrivila predaja belgijske vojske. V Flan-driii ie zdaj konec bojev. Nemci so zavzeli tudi Dunkerque in zavezniška mornarica je odnlula izpred tamkajšne obale. Churchill je tudi izjavil, da ni pričakoval, da se bo od zavezniške vojske v Belgiji rešilo toliko vojaštva. Do te rešitve da je pripomoglo angleško letalstvo. Po njegovi izjavi je imelo nemško letalstvo, ki je skušalo ovirati vkrcava-nie zaveznikov, štirikrat več izgub kakor angleško	.
Ob koncu ie govoril Churchill o tem, da Nemci obvladajo zdaj vse luke ob Kanalu in da imajo poleg vse Belgije zaseden velik del francoskega ozemlja. Rekel je tudi. da
se pričakujejo novi nemški aapadi ali na Francijo ali na Anglijo.
»Pravijo«, je izjavil med drugim, »da ima Hitler načrt za napad na angleške otoke. Toda tak načrt je imel tudi Napoleon, ki je potem naletel na mo*no obrambo. Obramba proti Nemcem pa bo še močnejša. Za domačo obrambo imamo na razpolago več vojaških sil, kakor smo jih imeli kdajkoli. Vlada je povečala varnostne ukrepe v notranjosti proti tujcem in onim sumljivim angleškim državljanom, ki bi lahko postali nevarni. Popolnoma zaupam, da bomo, če vsak stori svojo dolžnost, vihar vojne pregnali in zmagali. Do tedaj se bomo borili, če treba, tudi sami in, če bo potrebno, tudi več let. Anglija in Francija sta združeni na svoji poti in v svoji stiski odločeni, da branita svojo rodno zemljo. Tudi če pride velik del zavezniške zemlje pod nemško oblast, se bomo borili do konca. Nikdar se ne bomo vdali.«
Po vseh poročilih na ostali fronti ni bilo posebnih dogodkov. Pač pa so nastopala letala. Tako je po Reuterjevi vesti
napadlo Pariz 125 nemških bombnikov.
ki so vrgli nad tisoč bomb, zažigalnih in razstrelilnih. Po vesti francoskega ministrstva za vojsko je terjal napad 254 smrtnih žrtev in 625 ranjencev. Sestreljenih je bilo najmanj 25 nemških letal. Po Beuterjevi vesti je bombardiranje porušilo v pariških predmestjih 91 zgradb, med njimi Štiri šole in eno pomožno bolnišnico. V Parizu samem je bilo povzročeno 13 požarov in so bombe porušile šest zgradb. V predmestjih in okolici je bilo 48 požarov. Razen tega je bilo v okolici poškodovanih in porušenih mnogo hiš.
Po vesti iz Pariza
so francoska letala v odgovor na bombardiranje Pariza izvršila napad na letališča, vojaške zgradbe in nekatere tvornice v Frankfurtu ob Meni, Miin-chenu in Poruhrju.
O tem, kakšno škodo so napravila zavezniška leta v teh krajih, še ni podrobnih poročil. Nemci so razen Pariza napadli z letali tudi Le Havre in dolino Rodana. Nekaj dni prej so zavezniška letala napadla nemško mesto Freiburg.
V zadnem času zanima evropsko javnost zlasti vprašanje,
ali bo Italija stopila v vojno ali ne.
Na seji italijanske vlade v torek se proti splošnemu pričakovanju to vprašanje ni pretresalo. Po raznih vesteh terjajo Italijani od Francozov zlasti Korziko, Nizzo Savojo, Dži-buti in Tunis, od Angležev pa Malto in Gibraltar Enako terjajo polno pravico do Sue> škega prekopa.
Po zadnih vesteh
se je začela velika nemška ofenziva na zapadnem bojišču.
Ali bo napad obsegal tudi Maginotovo črto, ni znano. Verjetno je, da nemške čete skozi to črto sploh ne bodo skušale vdreti v Francijo.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v Mariboru: debeli voli po 7 do 8, poldebeli po 6.50 do 7, plemenski po 6.50 do 8, biki za klanje po 6 do 7.50, klavne krave debele po 6 do 7, plemenske po 5 do 7, klobasarice po 4 do 5, molzne po 6 do 7, breje po 5 do 7, mlada živina, po 6.50 do 7.50, teleta po 6 do 8 din. V Kranju so dosezali voli ceno 7 do 9.25, v Celju 6 do 8 din za kg žive teže.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: špeharji po 12 do 13,50, pršutarji po 11 do 11.50, v Celju: špeharji po 15, pršutarji po 11 do 13 din.
KRMA. V Kranju: lucerna 160 do 175, seno 125 do 150, slama 75, v Celju: lucerna in seno 120, slama 60 din za 100 kg.
KROMPIR. V Kranju 225, v Celju 200 do 225, v Trbovljah 250 za 100 kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38 din za kg.
FIŽOL. V Kranju 600 do 800, v Celju 500 do 600 din za 100 kg.
SIROVE KOZE. V Celju: goveje 16 do 18, telečje 17 do 20, svinjske 10 do 12, v Kranju: goveje 12 do 14, telečje 20, svinjske 8 do 10 din za kg.
SVINJSKA ZABELA. V Kranju: suha slanina 24, svinjska mast 22, v Celju: slanina 20, svinjska mast 22, v Trbovljah: svinjska mast 22, sveža slanina 19 do 20, preka-jena slanina 24 din za kg.
MOKA. V Kranju: pšenična 4.75, turščič-na 3.50, ajdova 3.75 do 4.50, ržena 3.75 do 4.50, v Celju: pšenična 3.75 do 4.75, turščič-na 3, ajdova 5, v Trbovljah: bela pšenična 4.50, črna 4 din za kg. JAJCA. Cene se sučejo okoli 1 din za kos. DRVA. V Kranju (trda) 115 do 125, v Celju 75 din za kubični meter.
VINO. V celjskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 3.50 do 4, finejše sortirano pa po 5 do 6 din liter.
Sejmi
10.	junija: Žužemberk, Pilštanj;
11.	junija: Kamnik, Ljutomer, Maribor;
12.	junija: Turnišče;
13.	junija: Brežice, Zigarski vrh, Žalec, Ždenska vas, Mala Nedelja, Ziri. Trebnje, Lesce, Št. Janž pri Dravogradu, Kozje;
15. juniia: Mozirje. Dob, Kočevje, Cplotni-ca, Št. Vid pri Stični, Dravograd, Planina pri Sevnici
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 4. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 141.90 do 145.10 (za 175.56 do 178.76) din;
100 francoskih frankov za 80.26 do 82.56 (za 99.36 do 101.66) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
100 švicarskih frankov za 992.92 do 1002.92 (za 1227 do 1237 din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Voina škoda se je trgovala v Beogradu po 392 din.
Drobne vesti
= Živinski sejmi so v Ljubljani spet dovoljeni. Glede na stanje slinavke in parkljevke v dravski banovini je izdala banska uprava 25. maja dovoljenje, da smejo biti v Ljubljani spet živinski sejmi. Zato bodo odslej V Ljubljani živinski sejmi kakor običajno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu na sejmišču poleg mestne klavnice na Poljanski c»-
am
sti. V primeru pa, da pade sreda na praznik, bo sejem že v torek. Prvi sejem bo 5. junija.
= Prizad bo kupoval vino baje tudi v Sloveniji. Iz Beograda poročajo, da Prizad nadaljuje nakup vina v svrho vzdrževanja cen. Zdaj delajo odkupne postaje v Vršcu, Mate-jevcu, Kruševcu, Valjevu, Gor. Milanovcu, Čačku, Požegi in Užicu. V kratkem bosta odprti postaji v Loznici in Rraljevu. Doslej je odkupljeno okoli 60 vagonov vina. Pričakuje se v kratkem nakupovanje v Sremu in Sloveniji.
= V Nemčijo bomo izvozili za pol milijona mark zgodnega sadja in zelenjave. Nedavno je bil odobren kontingent za izvoz ranega sadja in povrtnine v Nemčijo v vrednosti 500.000 mark. Cene pa še niso bile določene. Izmed ranega sadja bo izvoženo za 72 tisoč mark češenj in za 49.000 mark vrtnih jagod. Izmed povrtnine bodo izvozili za 96 tisoč mark paradižnikov in za 200.000 mark zgodnega krompirja.
= Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je bil v nedeljo v Mariboru. V odsotnosti predsednika g. Humeka je začel zbor ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Priol. Poročilu g Priola sta sledili poročili tajnika gospoda Školja in blagajnika g. Viči-ča. Društvo šteje 12.163 članov z okoli 300 podružnicami. Predavanj je bilo 389, a poučnih izletov in tečajev 58. Po prizadevanju podružnic so lani posadili člani 38.054 sadnih dreves. Marljivo sta delovala tudi drevesničar-ski in vrtnarski odsek. Lepo se razvija društveno glasilo »Sadjar in vrtnar«. Društvo je prejelo od ministrstva za kmetijstvo sporočilo, da se bo začelo zidanje sadnih silov v Ljubljani in Mariboru, ko bosta občini dali zemljišči. Premoženje društva znaša 90.000 din. Poročilu računskih preglednikov je sledi lo obravnavanje raznih koristni hpredlogov. Sprejet je bil predlog preglednika g. Gabra, da se ustanovi Pirčeva kolajna za zasluge za razvoj našega sadjarstva in vrtnarstva. Ob 701etnici zaslužnega društvenega predsednika g. Martina Humeka mu je izreklo društvo posebno priznanje z izročitvijo krasne umetniško izdelane Dlakete.
IZPOLNJEN ŽIVLJENJSKI SEN
Mlad človek: Ali se vam je izpolnil kateri izmed vaših življenjskih snov?
Stari mož: Da, samo ta, da bi ne imel las, kar sem si želel kot deček, ko me je mama česala.
*	Ljubljanski velesejem je odgoden. Letošnji pomladni velesejem, ki bi se moral začeti v soboto 1. junija, je preložen na kasnejši čas.
*	Prevod izdajanja dovolil za krčme. Ban
dravske banovine je podpisal odlok o prepovedi izdajanja dovolil za bifeje in krčme. Odlok pravi med drugim: »V zadnjih letih se je število gostinskih podjetij v dravski banovini čezmerno povečalo. Od približno 20.000 obratov v državi je bilo 31. decembra 1. 1939. na področju dravske banovine 5194. torej več kakor ena četrtina, tako da pride na manj kakor 200 prebivalcev že do en gostinski obrat. To je gotovo preveč. To število gostinskih podjetij je med drugim tudi povzročilo, da se našemu narodu očita, da čezmerno pije. Pijančevanje napravlja v nravnem in zdravstvenem pogledu našemu narodu in njegovi bodočnosti velikansko škodo. Splošne koristi naroda, njegovo zdravje, nravnost in napredek zahtevajo, da se za gotovo dobo izdajanje dovoljenj za krčme in bifeje ustavi. Zaradi tega je ban na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo odredil, da se za dobo do 31. decembra 1. 1941. ne smejo izdajati dovolitve za krčme ali bifeje.
*	Zvišanje provizije za prodajo tobačnih izdelkov. Iz Zagreba poročajo, da so se naposled posrečila prizadevanja trafikantske-ga združenja, naj bi monopolska uprava trafikantom dovolila večjo provizijo za prodajo monopolskih izdelkov. Finančni minister in glavno ravnateljstvo monopolske uprave sta zvišala provizijo za en odstotek, tako da bo poslej znašala šest odstotkov. Ta vest je zbudila veliko zadovoljstvo med prodajalci monopolsikih izdelkov, saj mnogi izmed njih žive v resnici bedno.
*	Slovenski rojak v Ameriki strokovnjak za vojna letala. Nedavno so ameriški listi poročali, da je bil Viktor Medvešek iz Cleve-landa izbran za vstop v tehnično letalsko šolo v Scott Fieldu v Illinoisu, da dovrši tečaj
vkonstrukciii oklopnih letal, nato pa bo kot specialist dodeljen kakšnemu ameriškemu vojaškemu letališču. Mladi letalec je iz ugledne izseljenske rodbine. Njegov oče Ludvik Medvešek že 23 let opravlja tajniške in bla-
gajniške posle pri Slovenski narodni podporni jednoti, našem največjem podpornem združenju v Ameriki, hkratu pa je tajnik in blagajnik slovenske tiskovne družbe »Enakopravnost« v Clevelandu. Mati mladega letalca živi na svojem domu v Žabji vasi pri Novem mestu, njegov brat Ludvik je sanitetni major in šef vojne bolnišnice v Skop-lju, Milan je pomemben kulturni delavec v Ameriki, najmlajši Adolf pa pravkar dokončuje medicinske študije na beograjski univerzi.
*	Otrokom bolj koristi bivanje na deželi kakor v otroških zavetiščih, zato so na Hrvatskem začeli pošiljati siromašne otroke iz mest na deželo v Hrvatskem Zagorju. Banska oblast v Zagrebu si zelo prizadeva, da bi se čim več ubožnih mestnih otrok okrepilo na deželi. Z ono kmečko družino, kateri odda otroka v odgojo, naredi oblastvo pogodbo. Otroka dajo v takšno hišo le tedaj, če bo lahko imel svojo posteljo in če so pri dotični hiši vsi domači zdravi. Potreben je torej prej zdravniški pregled. Banska oblast plača za vsakega otroka 230 din na mesec. Razen tega ga preskrbi tudi z obleko. Kmečke družine se naravnost pulijo za takšne otroke.
•	Izvoz živine v Nemčijo je zopet odprt. Kake tri tedne je bil izvoz goveje živine in svinj v Nemčijo skozi Maribor v zastoju. Zdaj pa se je spet odprl. Te dni je šlo čez mejo večje število vagonov, naloženih s pi-tanimi voli iz Banata
•	V Julijski krajini ne vedo, kam s češnjami. Kmetje v Julijski krajini se s strahom vprašujejo, kam bodo z letošnjimi češnjami, če izvoza ne bo. Zaradi vojne so zaprti angleški, francoski, belgijski in holandski trg. le nemški je odprt od 1. t. m. Glede cen pa se še nič ne ve. Nekateri izvozniki kolebajo, ali bi izvažali ali ne, ker je treba češnje plačati v gotovini, plačilo od kupca pa je mogoče pričakovati šele po tednih, ker so plačila v kliringu navadno zelo dolgotrajna.
*	Po 25 letih se je vrnil iz Rusije. Te dni se je vrnil iz Rusije v svojo domovino Anton Trojanovič. V začetku svetovne vojne je prišel v rusko ujetništvo, kjer so ga več let pošiljali iz kraja v kraj Zdaj si je služil kruh kot rudar pri Kijevu. Njegovi vrnitvi v domovino sovjetska oblastva niso delala težav. Dobil je celo brezplačni vozni listek do madžarske meje, odkoder je prišel v Osijek. Od tod se je napotil v svoje rojstno mesto, kjer ie ob mobilizaciji pustil mater in sestro, ki
Hans VVarring:
2
DOrDI
Ribiška povest
On je seveda mislil le na Rozo, le njej je hotel priskrbeti dobrega, pridnega in zraven še potrpežljivega moža, ki bi si naložil na svoje rame delo in trud, njej pa bi prepustil veselje. Če bi bil oče živ, bi Roza dobila tudi doto. Te zdaj ne bo več, hvala Bogu, zdaj je sama gospodarica. No, Martin pa se ne more oženiti s siromašnim dekletom.
»Teta,« je rekla obrnivša se spet h stari ženi, ki je bila sedla za svojo preslico, »iz te moke ne bo kruha. Zdaj ko je oče mrtev, se Roza ne bo mogla omožiti. Včeraj me je Martinova mati, Klaasovka, nagovorila, in ko je prišla beseda tudi na njenega sina, mi je pripovedovala, da bi rad postal v vasi samostojen tesar. Zdaj dela še kot pomočnik pri starem Kristopeitu, a bi mogel več zaslužiti, če hi prevzemal dela na svoj račun, za kar pa mu manjka denarja. Ima sicer posest-vice po očetu ki je v prav lepem stanju, a gotovine nima. Zato si bo moral poiskati bogato nevesto «
Ko je to pripovedovala, se je spet spomnila pomenljivega pogleda stare Klaasovke. Ta pogled je vdrl globoko v njeno dušo in zbudil v.njej občutke, o katerih je že menila, da so za zmerom pokopani. Kakor bi jo bil spre-letel električni tok. Ali je mogoče, da bo še deležna sreče? Saj Martin je bil zmerom dober z njo, nikoli je ni zaradi Roze zapostavljal. Roza je bila nasproti njemu zmerom ob-
jestnejša kakor nasproti drugim, in če mu je jezično odgovorila, je tiho sedel poleg Erne-stine in prijazno kramljal z njo.
In neke poletne nedelje, ko so se sprehajali po sipini, je pustil, da je Rozika odhitela naprej, nato pa je stopil k njej in rekel: »Oprimi se me, Ernestina, saj ti je hoja po pesku težavna, a jaz sem močan za dva!« Kako ji je takrat bilo srce, ko je tako korakala poleg njega.
Medtem je bila stara teta ustavila preslico in rekla:
»No, četudi ne bo bogata žena za Martina, vendar ne bo čisto brez beliča. Stari je poskrbel zanjo. Ali ti ni nikdar govoril o tem?«
»Niti besede! Kako, teta, je poskrbel zanjo? Domačija pripada vendar meni, a svoj delež je Rozina mati Marija dobila že dvakrat, trikrat!«
Sledil je kratek neprijeten premol, med katerim se je stara ženica pečala s kolovratom.
»Torej ti oče ni govoril o tem?« je vprašala naposled. »To bi bil gotovo storil, če bi ga ne bila prehitela smrt. On seveda ni hotel pustiti Rozo brez sredstev. Ker je zmerom mislil in govoril, da se ti tako ne boš omožila in da bo zate še zmerom dovolj ostalo, je določil, da moraš Rozi izplačati majhen znesek.«
»To je oče določil, ne da bi mi bil o tem rekel besedo?« je vzkliknila mladenka jezno. »Ali naj vse življenje delam le za druge? Ne bom storila tega! Črno na belem lahko dokažem, da je Marija dobila od doma več, kakor ji je pripadalo Vse svoje dozdaišno življenje sem bila sužnja, saj so plačilo za moje delo uživali drugi. Zdaj pa hočem biti prosta!«
»Ne da bi se bila brigala za besede tete, ki io je hotela Dotolažiti, je zaDustila sobo tako naglo, kolikor ji je dopuščala njena hromost.
Stopila je v sobico rajnkega in se ustavila pred starim pisalnim pultom, do katerega doslej ni imel nihče dostopa. Ali so v njem naoisani dokazi za njeno obveznost nasproti Rozi? Morda ni zapustil ničesar zapisanega. Ni se nikdar mnogo ukvarjal s pisanjem. temveč ie vse to preDuščal niei Ona je vpisovala dohodke in izdatke iz gospodarstva. Prav tako tudi zneske in pridelke, ki jih je oče dajal siromašni sestri. Vsega tega je bilo precej Kako pametno je bilo, da je za vsako reč terjala od pokojnice pobotnico. O, bila je pametna in je že davno slutila, da jo hočejo oškodovati. Zdaj pa je prišel čas, ko se bo morala braniti in se bo lahko branila.
Ernestina je strmela v stari pisalni pult, katerega ključ je bil oče zmerom nosil s seboj. Tudi tistega jutra, ko se je napotil na morje, je videla, kako je vtaknil ključ v žep svojega jopiča. Kje bo neki zdaj ta ključ? Zgrozila se je. Zrasla je bila v svoji slepi pokorščini nasproti očetu, a zdaj, zdaj se namerava upreti njegovi volji!	(
Imela je nedoločen občutek, da se priprav-
sta ga že davno imeli za mrtvega. Zato last- j nim očem nista verjeli, ko je nepričakovano : stopil v sobo. Trojanovič pripoveduje, da je v Rusiji še mnogo Jugoslovenov, bivših vojnih ujetnikov.	. ..
*	Podaljševanje veljavnosti legitimacij vojnih invalidov. Po pravilniku o voznih ugodnostih socialnega značaja veljajo za pet let izdane železniške legitimacije vojnih invalidov ves ta čas. ne da bi jih bilo treba vsako leto podaljšati. Da bi se ta določba prav jasno poudarila, je odrejeno, da železniška direkcija že pri izstavitvi legitimacije prežigosa stran za podaljševanje legitimacije s posebnim žigom. V besedilu žiga bo železniška direkcija vpisala leto, do konca katerega legitimacija velja, to je peto leto od izstavitve in dodala svoj okrogli žig. Žig bo treba pritisniti v vse doslej že izdane železniške legitimacije vojnih invalidov in zato naj vsi vojni invalidi, ki že imajo železniške legitimacije za neomejeno število potovanj, legitimacije po najkrajši poti ali tudi osebno predlože v žigosanje oni železniški direkciji, ki je legitimacije izdala.
*	O napeliavi električnega toka na dalmatinskih otokih že nekaj časa razmišljajo na banovini v Zagrebu. V zvezi s tem so te dni prispeli v Split zastopniki električnih podjetij in imeli razgovor z zastopniki Zadruge za elektrifikacijo Hvara in Brača. Gre zdaj namreč pred vsem za elektrifikacijo teh dveh otokov in nato še otoka Visa.
*	Otrok je utonil v mlaki. Usodna nesreča se ie pripetila v Senarski pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Posestnica Marija Plojeva je pasla proti večeru živino, poleg nje pa so se igrali na travniku njeni štirje mali otroci. Dva otroka je potem poslala posestnica z 18mesečno hčerkico Marijo domov, da dobe jesti. Oba otroka pa sta pustila malo Marijo kar pred hišo ter sta se šla naprej igrat. Deklica je potem zašla v mlako, ki je kakih 50 metrov oddaljena od hiše. Mlaka je sicer ograjena, otrok pa se je prerinil skozi ograjo in utonil v mlaki.
*	Goreča streha ga je zasula. Pri posestniku Rajmundu Ferlincu v Vukovskem dolu se je vžgala sredi noči hiša. Goreti je začela slamnata streha pri dimniku in je bilo vse poslopje v ognju, še preden so se domači prebudili. Rešili so si v zadnjem trenutku le golo življenje. Hišni gospodar, ki je reševal svojce, je zadni zbežal iz gorečega poslopja, pa ga ie na pragu zasula goreča slamnata stre-
lja storiti nekaj krivičnega, toda prisilili so jo k temu. Rozika je kriva tega, iz Raze izvira vsa njena nesreča. Kako sovraži to bitje! Nekoč je bila dovoli nespametna, da je smatrala za nekaj krivičnega, nekaj proti-naravnesra in da se je borila proti temu sovraštvu. Zdaj oa se noče več boriti proti sovraštvu. Preveč ie že trpela zaradi nje in ima pravico, sovražiti jo'
2.
Med zalivom in Vzhodnim morjem na sipini stoječa vas Karwitten, v kateri je bila kmečka domačija rajnkega Holsteina ena izmed naivečjih. je stala na takem mestu, ki ga potujoča sipina s svojim, vse življenje uničujočim peskom še ni zasula. Okoli Kar-wittena so se še razprostirali rodovitne njive in lepi travniki Toda od severa in juga se je že bližala nesreča, je že bliže in bliže prihajal strahotni sovražnik vsega življenja. Borili so se s potujočo sipino s tem, da so jo skušali z nasadi zaustaviti. Do^o vrsto let so stotine rok zasajevale suhi pesek. Zelo počasno in mučno je bilo to delo. Na mnogih mestih ni hotel uspevati niti obalni oves, ta najskromnejša izmed vseh rastlin, ki naj bi pripravila tla za drugo rast. Na drugih mestih je že pokrivala srebrno se bleščeča obalna voda položno zemljo, a ponekod so majhni borovci vzdigovali v zrak svoje kodraste, temne glave in zbujali upanje, da bo sipina nekoč spet to, kar je bila nekdaj, preden nista nespamet in pohlep po denarju pokončala gozdov in rodovitno zemljo izpostavila pogubi.
Okoli Karw-ittena je zelenel in cvetel maj. Zdelo se je, kakor bi hotel s toplimi sapica-
ha. Močno se je opekel zlasti po nogah. Škode je 27.000 din.
*	Smrt v Ribniku. Te dni so se kopali
fantje v ribniku v Račah. Skakali so v vodo in se potapljali na dno, odkoder je moral vsak prinesti na površje pest peska. Tudi 131etni Ivan Braunsberger je skočil v vodo, namesto za pesek pa je prijel z roko za žensko obleko. Na ta način so našli na dnu ribnika potopljeno 421etno posestnikovo ženo Marijo Frangeševo iz Brezulje, ki je nekaj dni poprej izginila od doma. Ugotovili so, da je šla Frangeševa v prostovoljno smrt iz obupa, ker se je bala posledic neke prijave.
*	Pri požaru se je opekel. V soboto se je vnela hiša 601etnega posestnika Antona Mal-gaja v Strtenici pri Zibiki. Hiša je pogorela do tal. Ko je Malgaj reševal svoje reči, se je nevarno opekel po vsem telesu. Malgaja so v zadnem trenutku rešili iz poslopja in ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico.
*	Najdena utopljenka. V Savi blizu Radne na Gorenjskem so našli okrog 351etno utopljenko okroglega obraza in dolgih kostanjevih las, spletenih v kite, oblečeno pa v siv-kasto obleko z belimi in modrimi kockami. Obuta je bila utopljenka v črne visoke čevlje. Imena utopljenke doslej še niso mogli ugotoviti. Na soodnem perilu je imela mo-nogram B. T. ali pa B. F.
*	Otrok na železniških tračnicah. Na železniški progi med Rušami in Falo je povozil vlak triletnega fantička, ki se je igral med tračnicami, medtem ko je niegova mati delala na bližnji njivi. Otrok pa je imel srečo, da so mu kolesa odrezala samo nekaj prstov na roki, sicer pa je ostal nepoškodovan.
*	Navječji mlin v državi zgorel. V Petro-varadinu je nastal požar, ki je uničil največji mlin v državi. Lastnik mlina je bil Nikola Lehart. Mlin so leta 1916. zgradili Madžari in je za časa svetovne vojne dobavljal mofoo avstriiski vojski. Požar je uničil poleg mlina tudi vsa skladišča. V njih je bilo 30 vagonov pšenice in 50 vagonov moke. Škodo cenijo na 6 do 8 milijonov dinarjev. Podjetje je bilo zavarovano za 9 milijonov.
*	Otrok umrl za opeklinami. Nedavno zvečer so pripeljali v ljubljansko bolnišnico Štefko Zalokarjevo, komaj leto dni staro hčerko posestnika iz Lukovice. Otrok se je bil igral v kuhinji, pa je s štedilnika zvrnil nase lonec kropa in se silno opekel po vsem životu. Kliub najskrbnejši negi zdravn;kov
mi in solnčnimi žarki popraviti vse, kar so ugonobili viharji marca in aprila.
Pri Holsteinovih so imeli pogreb. Mor'e j ebilo vrnilo svoje žrtve. Iz neke proti jugu sto ječe obalne vasi so prinesli trupi o starega ribiškega gospodarja in vsa '/as T~ r-witten ga je v veličastnem sprevodu spremljala na niegovi zadni poti. Pogreb uglednega gospodarja je bil velik dogodek za tako odročno, malo ribiško vas. Kdor je stopal za krsto in kazal primerno žalost, se ie smatral za opravičenega, udeležiti se sedmine. ki se je smatrala za zadno darilo rajnkega. Taka je bila v vasi navada. Žalovanje za rajnkim ni opravičevalo svojcev, da bi smoli pozabiti na sedmino.
Tudi v Holsteinovi hiši so ženske pripravile dovolj jedi in pijače. Sicer je imela Roža objokane oči in Ernestina bled. otorel obraz, a to ni motilo gostov, da.ne hi bili vp^M za mizo in krepko segali po jedi in oijači.
Ob;'no založene mize so se kmalu spraznile. Česar niso použili, so spravili v prostorne torbe. V stanovanjski sobi ie bila pripravljena miza za boljše goste. Tu so sedeli nekaj imovit'h gospodarjev iz sosednih vasi, dva ali trije domači veljaki s svniimi družinami in med njimi posebni ljubljenec pokojnega. mladi tesar Martin Klaas s svojo materjo.
Klaasovka je bila ena izmed najbolj cenjenih vaščank. Cenili so jo zlasti zaradi nie-nega splošno spoštovanega sina. Pred njeno veliko, koščeno in zelo ravno se držečo postavo so se ponižno pripogibale mlade vaške lepotice in' smatrale za čast, če jih je pri naključnem srečanju ogovorila. V kuhinji in gospodarstvu je bil njen glas odločilen
Dobro poznana
kvalitetna cikorija
je nesrečna ranjenka po nekaj urah trpljenja umrla.
*	Kadar dobijo otroci orožje v roke. Nedavno zvečer je 10-letni Gruškovnjakov fant v Trbovljah vzel očetovo lovsko puško in streljal v Furlanovo hišo. Pri tem je zadel od strani dve okni. Ob enem oknu je čitala 16-letna Furlanova Zinka, ki je bila zadeta v lice. Prepeljali so jo k zdravniku dr Ciz-lju, ki jo je obvezal in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Puška je udarila tudi Gruškovnjakovega fanta, da je bil ves krvav po licu.
*	Nevihta s točo v Medmurju. Iz Hrvatskega Zagorja poročajo, da je divjala v Medmurju in Podravju strašna nevihta s silnim grmenjem in treskanjem. Vmes je padala toča, ki je bila v ludbreškem srezu debela kakor oreh. V mnogih krajih je toča napravila veliko škodo po vinogradih in na polju.
*	Za 100 dinarjev 10 mesecev. Dne 23. februarja je prišel k Barbari Hetzlovi v Mariboru mlajši moški in dejal, da ga pošilja njen mož, ki je na orožnih vajah. Možak je Hetzlovi rekel, naj mu izroči 100 din, češ da jih potrebuje njen mož. Hetzlova je neznancu denar izročila, pozneje pa je izvedela, da je nasedla sleparju, ki so ga tudi kmalu aretirali. Je to 21 letni Peter Krampi od Sv Du-
in v uglednejših vaških hišah ni bilo pogreba. poroke ali krsta, pri katerih ne bi bila Klaasovka vodila priprav. Pri čemer nI imela glavne besede, ni bilo prav storjeno. O tem je bila trdno prepričana in je znala to prepričanje vcepiti tudi drugim.
Zato ni nikogar presenečalo, da je bila tudi Ernestina naprosila sosedo za preizkušeno pomoč. Ernestina je sicer vedela, da bi bilo lahko šlo tudi brez nje, a ji je bilo predvsem na tem. da bi si ženo pridobila za prijateljico. Za priznanje svoje pomembnosti in za majhna prilizovanja je bila soseda zelo dovzetna, in Ernestina je skrbela, da ji je v tem pogledu stregla. Razen tega je Ernestina poskrbela, da je soseda dobila vpogled v njeno gospodarstvo. Shramba in hlev, klet in mlekarno ji ie pokazala in ponižno poslušala njene nasvete.
To modro obnašanje ni zgrešilo smotra. Blagostanje Holsteinove hiše je napravilo na sosedo dober vrisk Ko je Klaasovka po sedmini zapustila Holsteinovo hišo. je bil v njej že trden sklep, da bo napravila Ernestino za svojo snaho.
»To je gospodarica, ki jo moraš spoštovati,« ie rekla, ko ie stopala s sinom proti svoji hišici. »Štiri krave v hlevu, a kakšne krave! Shrambe oa so polne rži in lanu. Da, Martin, denar imeti ie dobra reč!«
»Da, mati,« je rekel sin, plavolas, vitek in velik mladenič lepe postave, sicer v govoru nekoliko neokreten, vendar pameten, resnih oči.
»To vse ie lahko na mah tvoje, če le hočeš.«
»Ne vem, če je tako.«
»No. jaz vem. da bi te Ernestina vzela!«
ha. Nepridiprava je mali kazenski senat v j Mariboru obsodil na 10 mesecev strogega za- j pora in na 800 din globe.
*	Sam se je ujel. Pred dnevi je bilo ukradeno nekemu inženjerju iz Celja 4700 din. Za tatom ni bilo sledi. Te dni pa so oblastva postala pozorna na nekega moškega, ki je po cele dneve popival v veseli družbi. Celjski orožniki so neznanca aretirali. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je to neki 32 letni Maks iz Breznice pri Prevaljah. Kmalu je priznal vlom in tatvino pri omenjenem inženjerju, priznal pa je tudi, da je ukradel nekemu posestniku na Lopati 700 dinarjev.
*	Velika tatvina na pošti v Hrastniku. Ljubljanska policija je aretirala 19 let starega Hinka, ki je na pošti v Hrastniku izmaknil 19.000 din. Hinko je bil pred časom usluž-ben na pošti v Hrastniku, kjer so mu bile razmere prav dobro znane.
*	Tvornica za ponarejanje cimeta odkrita v Zagrebu. V zadnem času je bilo v prometu precej ponarejenih dišav in oblastva so si dolgo prizadevala, da bi odkrila ponare-jalce. Zdaj so odkrili v Zagrebu v Branimi-rovi ulici pravo tvornico za ponarejanje cimeta. Cimet so izdelovali iz celuloze, ki so jo barvah. Da bi pa ta mešanica imela primeren vonj, so ji primešavali neko snov. Oblastva so zaplenila 20 kg takšnega cimeta in 200 kg celuloze. Razen tega so našli še nekaj arzena, ki so ga ponarejalci potrebovali kdo ve zakaj. Računajo, da je bilo doslej razpečano okrog 1.500 kg teh dišav. Cimet je ponarejala neka nova zadruga, ki se je imenovala »Zazip«. Zastopnik te zadruge je bil Stanko Praznik.
*	Strogo obsojen obrekovalec. Zal^'", sede je govoril o naši vojski Andrej Hanžel iz Cezanjevcev in zbujal ogorčenje vseh zavednih narodnjakov. Hanžel se je zagovarjal z vinjenostjo, kar pa nikakor ne more biti olajševalna okolnost. Okrožno sodišče v Murski Soboti ga je obsodilo na šest mesecev strogega zapora in 600 din denarne kazni.
*	Jezik ga je srbel. Samski rudar Jože Centrih, brez posla in brez stalnega bivališča, je aprila v dveh gostilnah v Zagorju in Toplicah silno zabavljal in politiziral. Slabo Je govoril o naši državi. Obtoženec je pred ljubljanskimi sodniki sicer priznal, da je nekaj govoril, zagovarjal pa se je s pijanostjo. Obsojen je bil na šest mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, odnosno dva dneva nadalinjega zapora. Takšno prazno
»Prei pa nisi hotela o Ernestini ničesar vedeti.«
»Zdaj je to čisto drugače! Stari Holstein ne bi bil dal iz roik svoje domačije, a zdaj je vse Ernestinino. Roza nima ničesar, ker so njeni stari svoj delež že dobili in porabili.«
»Uboga stvarca!«
»Ta ima lep obraz in na svetu je dovolj norcev, ki to bolj cenijo kakor soliden značaj in denar.«
Martin je molčal.
»Vem,« je nadaljevala mati, »da te Roza bode v oči, toda rečem ti, da lepota ne nasiti človeka in da pomanjkanje v hiši oo-žene ljubezen skozi vata ... Ali ne greš v hišo? Kam pa še hočeš?«
»Neko pot še mora mopraviti «
»V nedeljskem suknjiču? Pojdi vendar v hišo in obleci delovni iopič «
Mladi tesar je bil dober sin in je v majhnih rečeh rad ustregel materi. Medtem ko je mati zaprla v omaro nedeljski suknjič in mu dala delovni jopič, je smatrala še za potrebno, zadeti ga v živo z najmočnejšim orožjem.
»Pazi se.« ga je posvarila. »Roza je pretkana ptičica, ki bo zdaj pela čisto drugo pesem. Zdaj ji boš dovolj dober, toda upam, da se ji ne boš vdal kot snubec za silo. ker si boljšega ne more več poiskati!«
To ga je zadelo. Mladi tesar ni imel preveč samozavesti, toda moškega ponosa mu
ni manjkalo. Ne, rajši se ji odreče, kakor pa
r1- T--" ~---1 —	ri,	:„ ----i„
gobezdanja v zdajšnih resnih časih je vse obsodbe vredno. Vse preveč se pri nas pije in v pijanosti potem govore ljudje neumnosti!
*	Kazen za uboj. Mali kazenski senat v Ljubljani je te dni obravnaval zadevo samskega šoferja Janeza Režena iz Javorja, ki je z ušesom rovnice udaril po glavi Janeza Tavčarja, mu prebil lobanjo in ranil možgane. Tavčar se je takoj nezavesten zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Režen je priznal dejanje, toda zagovarjal se je, da je bil vinjen. Tisti dan je bilo na Javorju veliko razburjenje. Tepli so se med seboj. Rajnki Janez Tavčar je na svojem dvorišču pograbil majhen kol in udaril obtoženca po rami. Nato pa je napadel obtoženec Tavčarja. Mali kazenski senat je Janeza Režena obsodil na tri leta robije z utemeljitvijo, da je bil uboj izvršen na zverinski način in zahrbtno.
*	Požigalec Koražija se bo za požig 39 domačij pokoril 15 let. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati največji požigalec, kar smo jih imeli na slovenskih tleh. 35 letni Avgust koražija je bil strah in trepet prebivalstva, kjerkoli se je pojavil. Sam je priznal, da je zažgal 39 domačij. Posestniki imajo škode okoli 1,700.000 dinarjev. Avgust Koražija je razen tega v sedmih primerih samo poizkusil s svojo požigalsko srečo, ki mu pa tedaj ni bila naklonjena. Avgust Koražija seveda nima glave čisto v redu. Zdravniki so ga preiskali in dognali, da ima določene požigalske predstave, ki zbujajo v njem nagon k požigu. Zanimivo je, da je požigalčevo obnašanje otročje, razen tega ga označujejo poteze duševne manjvrednosti in prirodne slaboumnosti. Ko so ga izpraševali, zakaj je ljudem uničeval domačije, je mirno, kakor da bi bilo samo ob sebi razumljivo, dejal, da je pač zažigal, ker je rad gledal, kako gori. Zajeli so Avgusta Koražijo prav za prav po naključju. Ko je v novembru lani zgorel kozolec posestnika Mihaela Kumra v Slovenski Bistrici, je letel sum na Kumrovega hlapca 35 letnega Avgusta Koražijo, ki je doma iz Taborskega Kumna. Od začetka je Koražija tajil, toda pod težo dokaznega gradiva, ki se je silno namnožilo, je sledilo priznanje za priznanjem. Povsod, kjer je služil za hlapca, je po-žigal. Od leta 1932. naprej izvira njegovo za-žiganje. Koražija je bil obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih nravie
Martin ie bil končal v vasi svoje opravke, a domov, kjer bi ga mati sprejela najbrž z nadaljevanjem začetega pogovora, ga ni mikalo. Korakal je v širokem loku okoli "asi, šel preko sipinske višine in krenil nato na pot. ki ie držala mimo Holsteinovih njiv. Lepo je obetala zimska setev Tudi žito je že veselo poganjalo Da. to je res, Ernestina je gospodarica, ki nima para v deželi. Kdor se bo z nio oženil ne bo imel skrbi.
Zamišljen je stopal dalje. Morda ima mati prav. ko je rekla, naj se je kar loti. Toda v njem se je nekai upiralo, nekaj nepremagljivega.
V tej borbi s samim seboj je šel mimo hrbtne strani svoje hišice, zadne na tej strani vasi. Pred njim je stal ozek gozdni pas ki ga ie z dolgimi koraki naglo prekorakal in na oni strani stopil na prosto sipino Na njegovi levi strani se je v nedogledno daljavo razprostiralo modro morje, pred njim pa ie ležal, kolikor daleč je segal njegov pogled. sam pesek, mrtev, bel sipinski pesek, sestavljajoč griče in doline, potrtost budeča, vse življenje ugonabljaioča pušča. Severno od njega se je dvigala visoka sipina. Bilo je videti, kakor bi bil nad njenim vrhom plaval rumen od solnca prežarjen dim. Mladi tesar je poznal ta pojav, vedel je. da je bil dozdevni dim pesek prosto leteči sipinski pesek, ki ga je pravkar prihajajoči severno-j?apadni veter gnal čez vrh. ga vrtel v zraku in kopičil v visoke grebene, ki so se zdaj pa zdaj udrli v prepad Votel šum je spremljal ta pojav.
qp Dremika,« so ravnodušno ozna-— - . , - ' alci tega kraja to dogajanje, ki
585SSE
*	Skoro deset tisočakov so mu odnesli tatovi. Posestnik Pongrac Sušeč na Tolstem vrhu je imel doma spravljenih 9800 dinarjev v majhnem lesenem kovčegu pod posteljo. Ta denar je nedavno dobil za par volov. Te dni pa sta prišla na Tolsti vrh dva neznanca, ki sta se predstavljala kmetom za mesarskega mojstra in pomočnika ter sta na videz kupovala živino, v resnici pa sta prežala na ugodno priložnost, da bi kaj izmaknila. Res se jima je ponudila priložnost, da sta vdrla v Suščevo hišo, ko ni bilo nikogar doma in izginila z najdenim plenom.
*	Sirovež je ubil svojo ženo. V Veliki Va-nici, občina Sv. Andrež v Halozah, se je pripetil žalosten dogodek, ki je razburil vso okolico. Pavel Drvenšek se je bil priženil k vdovi Katarini Babičevi, ki je imela iz prvega zakona troje otrok. Zakon ni bil srečen, ker je Drvenšek zelo sirovo ravnal s svojo ženo. Večkrat je bila tepena kakor sita. Usodnega dne je bila Drvenškova s svojo hčerko Pavlo na dnini pri sosednem posestniku. Obe sta delali do večera, nato pa se napotili proti domu. Kmalu nato pa je prišel k sosednemu posestniku Drvenšek in ga vprašal, kje je njegova žena. Ko je dobil odgovor, da je šla s hčerko proti domu, je hitel za njima. Dohitel ju je v bližnjem gozdiču in ju začel pretepati s palico. Pastorka je pobegnila, mater pa je Drvenšek prijel za roko, in jo gnal proti domu, med potjo pa neprestano pretepal. Ko je sirovež privlekel domov ženo že na pol mrtvo, je tudi svojega pastorka Martina Babiča nekajkrat udaril ter mu zagrozil, da ga bo ubil. Fant je zaradi tega pobegnil ter si ni upal domov. Pozneje je izpovedal, da je imel očim v roki debel kol, s katerim je udrihal po materi. Kaj se je potem godilo v Dr-venšikovi hiši, se ne da ugotoviti Vsekakor je moral živinski mož nečloveško pretepati svojo ženo, saj so jo drugega dne našli mrtvo v postelji. Ko so prišli orožniki, se je Drvenšek izgovarjal, da je bila žena pijana, da je med potjo domov padla in se tako Pobila, da je umrla. Toda zdravniško raztele-senje je pokazalo, da alkohola sploh ni zaužila in da izvirajo vse poškodbe, ki so bile smrtnega značaja, od udarcev. Morilca so zaprli.
*	Oproščen. Pred velikim senatom v Celju je bila razprava proti 55-letnemu gostilničarju na Zidanem mostu Božcu Matu, obtoženemu, da je leta 1939 skušal nagovoriti1 Kališnika Rudolfa k umoru njegove žene in
je nevzdržno približevalo pogubo njihovim domačijam in imetju. Tudi mladi tesar is tjavendan izrekel besede, ko je zaslišal znani votli šum: »Sipina se premika!«
Strmel je v sipino ki se vsako leto za košček približa vasi. Ko je še gledal tja, je škrtajoče priletel čez širno sipinsko puščo cel oblak pogubo prinašajočega peska. Kakor vodni valovi se je razlival pesek okoli nog. Slišal je. kako je udarjalo ob debla dreves, kako ie v vejevju šuštelo in žvižgalo. Ko se je obrnil, je videl, da je smrt že polagala svojo roko na skrajno vrsto drevja' Ostro kremenčevo zrnje je bilo zunanji lub grozno razsekalo, tako da je bil tu pa tam že razgaljen beli les. Skoro zona ga je sprele-tela. kakor bi bil videl smrtno rano človeka.
Globoko zamišljen je krenil po prostem pesku proti morju. Zdaj pa zdaj mu je zado-nel v uho votli, takljajoči se glas valečih se peščenih gmot. Spomnil se je, kakšno grozo je v njem kot otroku budilo to takljanje sipine. kadar ga ie poslušal ponoči v postelji. In nekai tistega občutka ga je spreletelo tudi v tem trenutku, da je začel hitreje korakati.
Tako je bil hitrih korakov prispel navzdol na prvi rob obale, ko se je njegov korak zdajci ustavil. Pred seboj je zagledal sedečo na skali ob morju neko postavo, šibko postavo dekleta, ki se je bilo pravkar razvilo iz otroka. Bila je Roza Spoznal jo je bil takoj. Sedela je ko kup nesreče s sklonjenim gor-nim telesom in z obrazom, zakritim z rokami. Ko je stopil bliže, je opazil, da je vse telo mlade deklice drgetalo v tihem, strastnem joku.
(Dalje)
sestre. Sodišče se ni prepričalo o njegovi krivdi in ga je oprostilo.
*	Roparski napad na mlinarja in njegovo ženo. Nedavno so neznanci ponoči izvršili roparski napad na 691etnega mlinarja in posestnika Franca Vučeja in njegovo ženo v Draži vasi pri Ločah. Ropotanje mlinskega kolesa je preprečilo, da niso domačini, ki spijo v spodnem delu domačije, čuli klicev na pomoč, ki so prihajali z zgornega dela, kjer sta spala Vučej in njegova žena. S posledni-mi močmi se je privlekel stari Vučej ves krvav do hčerke in ji povedal, kaj se je zgodilo. Domači so brž pohiteli v gorno iztto. Vučejeva mati je bila v nezavesti in vsa v krvi. Sledovi so pokazali, da so drzni roparji pretaknili vse kote pri iskanju denarja. Vučeja in njegovo ženo so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Orožniki baje že imajo sled za roparji.
*	Strašen zločin mlade matere. Pred dnevi so v Mekinjah nad Kamnikom pokopali komai 13 dni staro hčerkico neke delavke v smodnišnici. Istotam je bil v službi njen mož, ki je zdaj na orožnih vajah. Novorojenčka je bil oče silno vesel, le materi je bil zaradi njene dnevne zaposlitve odveč in je začela misliti, kako bi se ga znebila. Ta je dala detetu malo mleka, v katero je vmešala strup. Ko je dete mleko zaužilo, se je pričelo zvijati od bolečin. V takem stanju je preživelo še vso noč. Ko je zjutraj šla mati od doma, je dete še živelo. Ko se je vrnila domov, pa je bilo že mrtvo. Hitro je šla k sosedom povedat, da ji je dete zaradi božjasti umrlo. Pogreba se je udeležil tudi oče deteta, kateremu je pred odhodom nazaj k vojakom žena zaupala svoj zločin. Na moža je izpoved njegova žene silno učinkovala Bridko se je raz-
Vojaško vrednost letal so pred to vojno zelo različno ocenjevali. Nekateri strokovnjaki, zlasti v Nemčiji in Italiji, so prerokovali, da bodo letala dozdajšen način vojskovanja čisto spremenila. In res je bilo že pri zasedanju Abesinije videti, kako važno je letalstvo. Nekateri italijanski strokovnjaki so celo zagovariali misel, da bi >e usta-
I. poglavje LETA 1880
Tobolsk sicer ni več sibirska prestolnica, ostal pa je še vendar eno najvažnejših in najbolj obljudenih mest v zapadni Sibiriji.
Leži na desnem bregu Irtiša, Obovega pritoka, in kraljuje nad stepo, ki se širi v nepregledne daljave. Ze od daleč se vidijo njegovi pisani zvoniki in zidovi, ki obdajajo palače.
Kakor vsa azijska mesta ima tudi Tobolsk dva dela. Zgornji del je na hribu in oklepa palače. Tu so poslopja vladnih uradnikov, vojašnice, ječe za izgnance, katedrala in nekaj manjših cerkev. V spodnjem mestu pa prebivajo bolj siromašni prebivalci in Ta-tarji. Hiše so po večini lesene in obdane z vrtovi, dosti je trgovin, ki imajo s pisanimi barvami prepleskane strehe.
Čeprav je mesto že staro in so ga zgradili takoj po osvojitvi Sibirije, vendar svoje starosti ne izdaja. Edini spomenik, ki priča o njegovi zgodovini, je obelisk, ki so ga postavili v spomin Jernaku Timofejevu, pogumnemu hetmanu kozakov z Volge. Timo-fejev je v 16. stoletju s svojimi osemstošti-ridesetimi vojaki premagal Tatarje in Osti-jake in priboril Rusiji vse orjaško ozemlje od evropskih meja do Beringovega preliva.
jokal, šel na vlak in se odpeljal nazaj k svoji vojaški edinici. O umoru so pričeli šušljati župljani, kar je prišlo na uho orožnikom, ki so ženo aretirali. Osumljenka je brez vsakih izgcvorov priznala svoje strašno dejanje.
*	Obsodba po zakonu o zaščiti države. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo kletnega pekovskega pomočnika Martina Zavca iz Maribora zaradi zločina po zakonu o zaščiti države v tajni razpravi na dve leti robije.
*	Vlom v skladišče v Kresnicah. V Kresnicah so neznanci vlomili v skladišče za smodnik, ki je last tvorničarja Antona Birole. Vlomilci so odnesli osem kilogramov razstreliva, dva kolača vžigalnih vrvi v dolžini Okrog 50 m, razno orodje in siv ponošen suknjič.
*	Okraden posestnik. Posestnik Franc Po-držaj iz Perovega pri Grosupljem je prijavil, da mu je zmanjkala vsota 5600 din. Denar mu je bil ukraden iz omare v sobi, in sicer med časom, ko je bil sani zunaj pri delu. Kakor domneva, je izvršila tatvino neka okrog 50 let stara ženska iz dobrunjske občine, ki je takrat beračila po vaseh okrog Grosupljega.
*	Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor!
Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapitana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkostni znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev.
ncvilo pravo zračno brodovje, ki naj bi nastopalo samostojno, tako kakor nastopa samostojno mornarica. Zračno brodovje naj bi sejalo nered v sovražno zaledje, rušilo prometne zveze, onemogočalo pripravljanje odpora in begalo prebivalstvo Kak pomen ima tako bojevanje v praksi, nam je že pokazal dozdajšni potek bojev v tej vojni
V Tobolsku prebiva le malo Rusov, ki so po večini trgovci s krznom, vsi drugi pa so Tatarji in Samojedi. Mesto šteje 15.000 duš, to število pa stalno pada. Časih to število zrase za nekaj tisočev, toda to povečanje ni trajno, saj ga povzroče le izgnanci, ki potujejo skozi mesto.
Iz Tobolska pošiljajo te nesrečnike k prisilnemu delu v rudnike bakra in živega srebra. Ti rudniki so daleč stran v zasneženih stepah. V Tobolsku uklenejo ljudi na dolge verige in jih potem razpošljejo peš po neizmernih pokrajinah. Potovati morajo dolge mesece, časih dolga leta po globokem snegu, med ledenimi ploščami, ali pa pod žarečim solncem, med milijoni komarjev. Tu v Tobolsku jim določijo kraj, kjer se morajo potem pokoriti navadno do smrti.
★
Dne 27. decembra 1880 se je bližal mestu eden tistih parnikov, ki po Irtišu vozijo izgnance.
Na krovu je bilo vse polno vojakov z nasajenimi bajoneti.
Blizu jambora sta sedela z zvezanimi rokami in zastražena dva ujetnika. Časih sta izpregovorila kakšno besedo, toda videlo se jima je, da sta oba zelo zamišljena.
fiden izmed njiju je bil pravi orjak. Meril je slkoraj šest čevljev v višino, imel je široka ramena in že na prvi pogled se mu je videlo, da ie vpiak. Človek bi mu prisodil
Bojevanja na kopnem ni zdaj več brez letal. Zdaj nimamo več bombardiranja in napadanja brez letal. Poleg letal pa so posebno važni tanki. Zanimivo je, da se je izkazalo letalo za naboljše sredstvo v boju proti tankom.
V boju proti tankom se dane^ uri pehoti največ rabijo težke strojne puške. Vendar se Je pokazalo, da pehota sama tudi s takim orožjem ne more zadržati napredovanje bojnih vozov. Letala pa imajo to prednost, da lahko obvladajo tanke iz zraka, da jih lahko zasledujejo in da jih v ugodnem trenutku uničijo. Pri tem pa letalu samemu ne grozi prav za prav nikaka nevarnost. Letalo namreč, ki leti nizko, ne nudi protiletalskemu topništvu primernega cilja prav zaradi svoje velike hitrosti. Poleg tega po so tanki, kakršni so zdaj v rabi, zelo slabo zavarovani proti streljanju in bombam iz letal. Današnji tanki imajo namreč oklep spredaj in ob .straneh. Ta oklep je 20 do 25 milimetrov debel, medtem ko je krog, ki pokriva tank zgoraj, debel samo 8 do 10 milimetrov. Tudi motor je zelo slabo zaščiten. Motor je na tanku na zadnjem delu. Njegov krov je iz tanjšega jekla in ves prevrtan, da se motor dovoli hladi Vidimo torej, da sta motor in posadka z zgornje strani zelo slabo zavarovana. Zadostuje, da vgradimo v letalo strojno puško in bo lahko tako rekoč brez nevarnosti zase letalo napadalo boini voz iz zraka in ga obstreljevalo v dele. kier ie naj-boli občutljiv. Poleg tega pa ima letalo, kar se tiče hitrosti, veliko nrednost ored tankom. Po enem neuspelem napadu lahko letalo svoj v nekai minutah sret ponovi.
Amerika bil" že pred 25.000 obljudena. Amerška ?tarinos!ovca dr. Brvan in dr Rav sta dognala, da so že nred 25 0R0 leti živeli ljudje v Severni Ameriki. Preiskala sta tako zvano Lindenmeierievo dolino na severovzhodu Kolorada, kier so 'az:sko-valci. našli mnogo orodia za človeška rabo skunno s kos*m' izumrl:h 2>vali. Tu je moralo biti lovsko taborišče prebivalcev Amerike. ki so proti koncu zadne ledene dobe zasledovali bizonovo kamelo in mamuta. Znanstveniki co dognali, da je bila ledena doba v Ameriki prekiniena vsaj s tremi daljšimi presledki v katerih so bile podneb-ne prilike skoro take kakršne so dandanes. Isto podobo je imela severna Kvnn-i kjer ?n dotmali š+:ri prpcipHke
štirideset let. toda njegovo visoko čelo je bilo razorano od prezgodniih gub Njegov odkriti, prikupni obraz je izdajal čudno otož-nost Temnosinje oči so se mu časih pobli-skavale, potem pa so postale spet tihe in mirne.
Niegov tovariš je bil njegovo živo nasprotje. Bil je srednje velik, črnolas in brkat. Tudi oči je imel črne in zdelo se je, kakor bi ležala nekakšna tenčica na njih. Njegov široki obraz je bil rožnat. Videlo se je, da ga prav nič ne motijo pogledi kozakov, ki so oprezno nadzorovali vsako niegovo kretnjo in vsako njegovo besedo. Tudi okovi na rokah ga menda niso motili.
Ko je bil parnik oddaljen le še kakšno miljo od Tobolska, se je mlajši ujetnik obrnil k svojemu zamišljenemu tovarišu:
»V tem mestu, polkovnik, bova torej izvedela, kakšna usoda naju čaka.«
»Najina usoda je že odločena,« je odvrnil orjak. »Sibirija naju čaka.«
»Bog ve. ali naju bodo poslali kam daleč?«
»Nedvomno. Vlada se boji nihilistov, zlasti pa Poljakov. Poslali naju bodo kam prav daleč, da nikoli ne bova več mogla upati na vrnitev.«
»Morda v Verhojansk ali pa še dalje, sedem tisoč kilometrov od Moskve!«
»Sedem tisoč kilometrov!« je vzkliknil mlajši. »Kako dolgo bo trajalo to potovanje?«
»Najmanj dve leti!«
»In vso to pot bomo morali prehoditi peš?« je Ivan preplašeno vprašal, potem pa je tišje nadaljeval: »Upam, da bova našla kakšho priložnost za beg.«
Letala lahko najuspešneje
ugonabljajo tanke
emiuo m^šH^T Vk 1kTdT*W
IZGNANCI
Prvi poskus poleta čez
Na otoku Borkumu v Severnem morju stoji poseben spomenik, ki ga krase štiri zlate orlovske glave. To je spomenik Julija Kai-sererja, ki je hotel že pred sto leti preleteti Atlantsko morje. Pred sto leti seveda še ni bilo letal.
Ko je živel Julij Kaiserer na otoku Borkumu, so prebivalci pogosto hodili okrog njegovega bivališča z veliko radovednostjo. Mož se jim je zdel velik čudak. Bil je še zelo mlad, saj je štel šele 25 let, a pečal se je s čudnimi rečmi. Mnogo je presedel pri knjigah, od časa do časa pa se je pečal s svojimi štirimi orli, ki jih je imel na dvorišču priklenjene na močne verige. Z grozo so ljudje opazovali, kako jih je krmil. Čeprav so živali Kaisererja poznale, so se vrgle vselej proti njemu s pravo zversko besnostjo. ko jim je prinašal hrano. Če bi ne bile priklenjene na močne verige, bi ga raztrgale. Šele ko so se živali nasitile, so se pomirile in Kaiserer jih je lahko začel vaditi za posebno nalogo. Poleg tega je Kaiserer sestavljal tudi poseben balon. Od časa do časa se ie Julij Kaiserer zamišljeno zaffledal v listiro, ki je visela na zidu nad priklenjenimi orli. To je bila patentna listina, izdana z dne 16. maia 1. 1848. Nemški uradi so s to listino ootrie-vali Juliju Kaisererju patent o izna;dbi balona z vprego živih ptičev.
ovsko vprego
Vselej po krmljenju je Kaiserer priklenil orle na drog, ki se je vrtel okrog svoji osi kakor vrtiljak. Orli so tako leteli priklenjeni neprestano v krogu. Morali so leteti na povelje in se ustavljati, ko jim je njihov gospodar ukazal. To je bila letalska šola Julija Kaisererja.
Naposled je Kaiserer menil, da so njegovi orli dovolj naučeni, in pripravil je vse potrebno za polet čez Atlantsko morje. Ob balonu se je zbralo seveda mnogo radovednežev. Ko so balon napolnili z lahkim plinom, je Kaiserer priklenil orle na poseben obroč. Nato je stopil v gondolo in dal znamenje možem, naj odvežejo balon. Balon se je počasi dvigal proti nebu. Nenadno pa sta dva orla začela balon vleči navzdol proti morju. Kaiserer je klical orle po imenih, jim dajal povelja, katera so prej vselej ubogali, a so bile živali za vse njegove besede gluhe. Balon se je nevarno nagibal in kmalu treščil na morsko gladino: zagledali so bili raco in se pognali Droti nji. Balon je pokopal pod seboj čudaškega letalca. Gledalci so mu prihiteli takoj z r5bv5k:mi čolni na pomoč, toda prsneli so prepozno.
Tako se ie končal prvi poskusni nolet čez Atlantsko morie. Nanj nas spominja samo čuden spomenik z napisom: »V večen spomm Julija Kaisererja, ki se je ponesrečil zato, ker je pozabil na lovski nagon orlov.«
-o-

g? >: T V"*-

»tfoM
r>
V Sredni Evropi pečejo do večini k^uh iz pšenične ali ržene moke. To je ra^en krompirja najglsvnejša hrana. Da bi vsakdo razumel, kakšno redilno vrednost ima kruh in Kakšnega bi prav za prav morali peči bi moral vedeti, kai ima v sebi žitno zrno Z;t-no zrno ima tri glavne d^le: k,!cni del, v katerem je zarodek nove rastline, močneti beljak. v katerem so redilne snovi za novo na-
staifročo rastlino in trdo plast z lupino, ki ie zaščitni plašč zrna V klicnem delu so mast' beljakovine, vitamini in rudnine. Moč-nat.i beljak line beljak se ranaša le na barvo! ima v s°bi po večini šk^b in le malo bfi1Jikovin Za redilnost ta beljakovina ni tako nomembna k"kor beljakovina v klici. V ^ pla=t; tik pod lurrno so beljakovina, tolšča, j rudrme in vitamini.
Pri mletju se zrno zdrobi tako, da se beljak razsuje v droben prah, ki prodre tudi skozi najfinejše sito, medtem ko klicni del in zunanja plast odpadeta na otrobe. Čim manj zdrobimo zunanje plasti zrna, tem drobnejša in tem bolj bela je moka, ker vsebuje le močnati beljak, a večina zrna odpade na otrobe. Ta drobna moka je pa skoro sam škrob, kajti večina beljakovin, tolšč, rudnin in vitaminov ostane v otrobih. Zato je jasno, da kruh iz drobne bele moke ne more biti tako redilen kakor polbeli ali tako zvani pol-nozrnati, namreč iz moke, ki jo dobimo iz pf)lno zmletega zrna z otrobi vred.
Razlika med redilnostjo belega kruha in redilnostjo črnega ni tako občutna, dokler si razen kruha lahko privoščimo še dovolj mesa, mlečnih izdelkov, zelenjave, sadja in podobnega, kar ima vitamine in druge nujno potrebne snovi. Če bi pa tudi druge jedi, ki jih uživamo, bile tako prazne kakor fini beli kruh, bi morali zboleti.
Nekateri trdijo, da človek ne more otrobov prebaviti, nova raziskovanja pa tega ne potrjujejo. Človek prebavlja otrobe prav tako dobro kakor žival, samo želodec mora imeti dober. Ljudje s pokvarjenimi želodci imajo težave, če jedo črni kruh z otrobi, toda to so le izjeme. Glavna zahteva je, da kruh iz otrobov dobro prežvečimo. Temeljito žvečenje kruha v ustih pospešuje delovanje žlez in želodca. Zleze izločajo sokove in tudi dovolj solne kisline, ki je dobro sredstvo za zobe. Če pa kruh ni dobro prežvečen, povzroča v črevesju neprilike. Tudi že samo temeljito žvečenje kruha, zlasti trdega, je zelo koristno za zobovje Dandanes že težavno najdeš mladega človeka, ki bi imel vse zobe zdrave, kar si razlagajo s tem, da je imel preveč mehko hrano in da premalo žveči. Z žvečenjem trdega kruha se zobje čistijo in dlesna drgnejo, kar je najboljše sredstvo proti zobnim boleznim.
Kruh z otrobi mora biti dobro pečen in ne premehek. Dandanes pečejo kruh po večini v velikih pekarnah, kjer zelo hite in je zato pogosto'premalo pečen. Kruh vsajajo v zelo tople peči in na testu se takoj naredi tenka neprepustna skorja, tako da voda ne more izhlapevati Zato je kruh navadno premehek. Pred desetletji so sodili, da je okrog 27 odstotkov vode v kruhu dovolj za njegovo vlažnost, dandanes pa ima kruh dvakrat to-
Grenak nasmešek se ie noigraval na ool-kovnikovih ustnicah. »Priložnost za b^g?« ie tiho vprašal, da ga ne bi kozaki slišali. »O, Ivan, saj ne poznate Sibirije in ne sluHte, kakšne strahote naju čakajo na živi verif?i\ ki potuje po neizmerni Vladmirjevi ce-^ti! Če vam bodo zvezali tudi noge, če vam bodo bič, lakota in mraz vzeli vse moči, če boste ostali le še bedno, ranjeno okostje — kako bi potem mislili na beg?«
»Ali bova potovala z vsemi drugimi vred?« je vprašal mlajši čez nekaj časa. »Koliko stotin jih morda že čaka v jetnišnici v Tobol-sku, koliko tovarišev, ki so tudi doživeli takšno usodo zaradi svojega političnega dela!«
»In kdo ve koliko tatov in morilcev bo potovalo in spalo z nama!«
»Kaj? Tudi s tatovi in morilci naju bodo družili?« je vzkliknil Ivan Sandorf. Jezna vročica mu je zalila obraz.
»Kaj se briga za to naša vlada, kaj se briga očka car! Nas, ki se borimo za svobodo, se boje bolj kakor zločincev, in zato še bolj pazijo na nas.«
Ivan je stisnil pesti.
KozaSki častnik surovega obraza in sivih "sokoljih oči se jima je približal. Ko je zagledal žareče oči mladega moža, je obstal.
»Ali misliš še dolgo klepetati, ti? Jezik vrtiš že debelo uro, kakor bi se bil preveč napil vodke!«
»Nihče mi ne more prepovedati tega, da bi govoril,« je na kratko odvrnil Ivan.
»Da, jaz ti bom prepovedal! Pes nihili-stovsiki.«
»Pes ste vi!«
Kozak ie bil izTva presenečen zaradi taksne oredrznosH Potem na je dvignil kratki bič. ki ga je držal v rokah.
»L.« udarite, če hočete! Krvave sledove v?*e krnite imam še od zadnjič!«
Ta odgovor ie 3e povečal kozakovo jezo. B'č je šv:gnil, toda mladega moža rd zadel. Polkovnik je do bliskovo skočil med oba in prestregel udarec s svojim mogočnim telesom.
»Ali vam ni znano.« je čisto mirno vprašal, »da so telesne kazni orepovedar.e. Ali vas moram o tem poučevati jaz. ki sem obsojen na dosmrtno ječo in ki sem bil pred mesecem še vaš poveljnik. Vem « ie nadaljeval in zaškripal z zobmi, »da se v srcu Sib^ije vojaki in policisti prav nič ne sramujejo. če do krvi bičaio ljudi, ki se ne morejo braniti Toda zaenkrat še nismo v srcu Sibirije, nismo še tako daleč od sveta.
Porogljiv nasmešek je spačil kozakov obraz, njegovi ljudje pa so iz oDreznosti pograbili za puške in prekrižali bajonete.
Polkovnik se tega ni ustrašil. Vzoel se je kvišku in vzkliknil z ukazujočim glasomr
»Stran z bičem! Morda bom še kdaj polkovnik Sergej Vasiljev, ki ga poznate. Takrat pazite!«
Kozak se je nehal smejati. Roka z bičem mu je omahnila.
»Res je,« je počasi rekel, »naš očka car ne mara, da bi preveč uporabljali knuto.«
Obrnil se je in se nasloni! ob ograjo, kakor bi bil hotel opazovati tok reke. Polkovnik pa je spet sedel k svojemu tovarišu. Verige so zažvenketale.
»Hvala vam,« je rekel Ivan ves ganjen.
»Ze drugič ste me rešili nasilnosti te surovine.«
»Pazite!« ga je opozoril Sergej Vasiljev. »Tu se ljudje še nekako boje mojega prednjega položaja. Ko pa bom priklenjen na živo verigo bom tudi iaz samo še ubog izgnanec. kakor vsi drugi... Glejte, tamle je grad s svojimi mračnimi zapori. Čez dobro uro bova že vedela, kakšna usoda naju čaka.«
»Ali naju bodi spet zasliševali?«
Vasiljev je prikimal.
»Spet bodo poizkusili iztisniti iz naju imena!«
»Jaz ne bom ničesar izdal.«
»V Sibiriji sva, Ivan!«
»Pravim vam, da ne bom ničesar izdal. Ali mislite, da bi bil zmožen takšne podlosti?«
»Carska policija se ne ustraši nobenega sredstva. Sibirija ni Rusija, tega. kar se tu zgodi, ne zvedo ne v Moskvi ne v Petro-gradu. Mučili naju bodo, da nama razvežejo
jezik.«
»Nobena muka me ne bo premagala!«
»Čestitam vam, mladi mož « je dejal polkovnik. »Tudi iz mene ne bodo izsilili nobenega imena.«
Iznenada pa je zavzdihnil.
»Vem, da imate velike skrbi, polkovnik,« je sočutno dejal Ivan.
»Da, če se spomnim svoje drage sestre, ki mi je edina še ostala, me začne boleti srce, in kar moči mi pojemajo. Uboga Marija Fedorovna!«
Tedaj je vzkliknil krmar: »Tobolsk!«
Polkovnik se je dvignil. Verige, ki so mu uklepale zapestja, so mu zažvenketale.
»Zdaj se bo začel nov boj!«
DOMOVINA S t. 23
STRAN 9
liko vode v sebi in zato ni primeren za žvečenje. Če kruh ni dovolj dobro pečen, se v ustih ne drobi in se valjajo pod zobmi le
žganci, ki se slabo premešajo s slino. Skorja | bi morala biti debela vsaj centimeter, da bi imeli zobje dovolj opravka.
8000 učenjakov išče zlato v Rusiji
V zadnem času so začeli v Rusiji v večji meri pridobivati zlato. Glavna izpodbuda za povečano pridobivanje je bila v tem, da je^ hkratu z razvrednotenjem valut rasla vrednost zlata. Tako je Rusija laže hitreje odplačala svoje dolgove z manjšo količino zlata. L. 1931. so znašale njene obveznosti 1400 milijonov rubljev. 1. 1935. pa samo 120 milijonov, a razen tega so še stalno rasle zaloge zlata v ruski državni banki.
Rusija, ki je bila 1. 1930. v pridobivanju zlata na četrtem mestu na svetu, je dosegla 1. 1934. že drugo mesto, to je takoj za Južno Afriko. To mesto si je doslej ohranila. Leta 1938. je znašala ruska pridobitev zlata okoli 15 odstotkov svetovne pridobitve zlata.
Čeprav izvaža Rusija večino svojega zlata in plačuje z njim uvoženo blago, se je kljub temu povečal zaklad držvne banke od 25.5 milijona v 1. 1935. na 33 milijonov unč na-
sledno leto.
Najpomembnejša nahajališča zlata v Rusiji so v Uralu, v Altajskem gorovju, v vzhodni Sibiriji, na Jakutskem, Baškirskem, v porečju Lene in na obali Tihega morja. V Rusiji je zaposljeno okrog 8000 zemljoslov-cev, ki stalno iščejo nova ležišča zlata. Glede na njihovo razsežno delo je treba pričakovati, da se bo pridobivanje zlata v prihodnjih letih še znatno dvignilo.
Ob koncu 1. 1933. se je pogajala Rusija z Ameriko glede nabave posebnih strojev za pridobivanje zlata Te stroje je tudi dobila. Ruski strokovnjaki so se v industriji zlata naučili največ od Američanov. V evropski Rusiji sami je 62 nahajališč zlata, kjer zlata niso nikdar pridobivali. Strokovnjaki trdijo, da se bo Rusija kmalu postavila na čelo pridobivanja zlata, če se ji bo posrečilo vzdržati dozdajšno napredovanje dela.
X Novo lovsko letalo. Poveljstvo za obrambo angleške obale je prejelo prvo serijo novih vodnih letal tipa »Lerwick« To je mono-plan z dolgimi krili, ves iz kovine, zgrajen nalašč za izvidniške polete na velike daljave. Letalo ima dva motorja. Kakor letalo tipa Sunderland je »Lerwick« izvrstno oborožen za obrambo. Razpetina njegovih kril znaša 27 m. Lelatu streže šest mož. To najnovejše letalo presega po svoji hitrosti lovska letala.
X Ruski telovadni praznik. Medtem ko divja vojna v sosednih državah, se v Rusiji pripravljajo na svoj športni praznik, ki bo 58. julija na Rdečem trgu v Moskvi. Tega praznika se bodo udeležili tudi zastopniki tistih krajev, ki jih je Finska nedavno odstopila Rusiji. Finci bodo oblečeni v svoje narodne noše. Plesali bodo finske narodne plese.
X Letalci so najdražji vojaki. Nedavno so angleški listi objavili razpravo o tem, koliko stane preskrba posameznega vojaka v
angleški vojski. Vsi menijo,, da sta današno vojskovanje in preskrbovanje vojske dvakrat dražji kakor v vojni 1. 1914 do 1918. V bivši svetovni vojni so državo stali hrana, obleka, obutev, zdravljenje, stanovanje, plača in potovanje posameznega vojaka 40 tisoč dinarjev na leto. Stroški za posameznega vojaka za puške in ostale vojne potrebščine, pri čemer je všteto tudi strelivo, so znašali kakšnih 30.000 dinarjev, tako da je sleherni angleški vojak v svetovni vojni stal državo okrog 70.000 dinarjev na leto. Zdaj pa stane državo vsak angleški vojak povprečno 120.000 dinarjev na leto. Najdražji med vojaki so letalci. V svetovni voini je stal vsak letalec Anglijo povprečno 150 tisoč dinarjev. Medtem pa so se letala zelo podražila, razen tega je zdaj na le+alu tudi več oseb kakor prej. Angleško stane zdaj vsak letalec 500 tisoč dinarjev na leto. Mornarji v vojni mornarici stanejo Anglejo precej manj, in sicer okrog 90.000 din na leto. Pri tem niso všteti stroški za gradnio in opravljanje vojnih ladij. Če še to prišteje-
mo, stane Anglijo zdaj vsak mornar 130.000 din na leto.
X Sovjetski vojaki v Litvi izginjajo. Moskovska agencija Tas poroča: Komisar za zunanje zadeve Molotov je objavil sporočilo, da so v zadnjih dneh skrivnostno izginili nekateri vojaki člani ruske posadke v Litvi, ki je v smislu sporazuma na tem ozemlju. Zato je 25. maja komisar Molotov v imenu sovjetske vlade izročil litvanski vladi zahtevo, naj litvanska vlada takoj onemogoči tako izzivanje, ki bi lahko imelo hude posledice. Sovjetska vlada upa, da bo litvanska vlada pristala na to zahtevo in da sovjetska vlada ne bo priseljna zaradi tega odrediti drugačnih ukrepov.
X Kokošje srce je živelo 27 let. Nedavno je v Rockefellerjevem zavodu v New Yorku umrlo po 27 letih kokošje srce, ki so ga ohranjevali ves ta čas umetno pri življenju. Današnja znanost je že tako napredovala, da lahko ohrani pri življenju dele živalskega ali človeškega tkiva, in sicer v redilni raztopini ali v toku naravne krvi.
X Velikanski meteorji nad Ukrajino. Iz Moskve poročajo: Pred dnevi so v Černigovu v Ukrajini opazili velikanski meteor, ki je hitel po nebu proti severovzhodu in se iskril v snopastih plamenih, naposled pa je izginil med velikim vozom in zvezdo severnico. Še nedavno je v istem kraju s silnim bobnenjem padel meteor na zemljo in izkopal dva metra globok lijak. Njegovi ostanki so tehtali pet kilogramov.
X Po 300 letih spet najden zlati rudnik v Ameriki. Manuel Torrez je star 70 let, a veseli se, da bo na stara leta obogatel. Prepričan je namreč, da je odkril visoko v gorah južnega Colorada v Ameriki rudnik, v katerem so Španci pred 300 leti pridobili mnogo zlata. Rudnik je odkril lani jeseni, toda preden si je lahko vzel s seboj vzorec rude, ga je presenetil tako silen snežni vihar, da se je moral naglo vrniti. Nedavno je odpotoval spet na planine v upanju, da bo rudnik našel, ko bo skonnel sneg. Rudnik je blizu gore Culebre. Njegovi prvotni lastniki Španci so ga baje opustili pred 300 leti, ko so jih poklicali nazaj v Evropo, kjer je besnela tedaj vojna. Ko so lastniki odpotovali, so vhod v rudnik skrbno zakrili. Pustili so tam le kos lesa, ki je označeval zakriti vhod v rudnik. Vprašanje pa je, ali ie les ostal v resnici tako dolgo ohranjen in ali je Torrez res odkril znameniti stari rudnik.
2. poglavje ZASLIŠEVANJE
Parnik se je bližal pristanišču.
Nekaj kozakov pešcev, zavitih v debele, sive plašče in z mogočnimi kučmami je čakalo na pomolu. Prestopali so se od mraza in butali s kopiti svojih pušk po tleh.
»Hitro se odpravita!« je kozaški častnik zaklical obsojencema. »Izpravnik* vsrju čaka. Svetujem vama, da ga ne jezita preveč.«
Kozaki so obkolili vse ujetnike in jih odgnali čez pomol.
Ker je bilo še zgodnje jutro, na cestah ni bilo dosti ljudi. Odsotnost radovednih gledalcev je bila ujetnikom prav všeč. Le, nekaj Tatarjev z debelimi kučmami so srečavali vso dolgo pot.
Stopali so po spodnjem mestu. Kozaki so imeli v rokah nabite puške, da bi lahko takoj streljali, če bi se hotel kdo upirati. Zlasti so pazili na Vasiljeva in Sandorfa. Potem je šla pot navkreber proti zgornjemu mestu in ječam.
Oba naša .znanca so oddvojili od drugih in nekaj vojakov ju je odvedlo proti guberna-torjevi palači.
Spravili so ju v celico, ki je imela komaj čtiri metre v kvadrat. Skozi dvakrat zamreženo okno je sililo le malo svetlobe. Edino pohištvo v celici je bila lesena klop, ki je služila hkrati za posteljo.
Težka železna vrata so se za njima zaprla. Slišali so se le še odmevi odhajajočih vojakov.
»To naj bo najina, soba?« je vzkliknil Ivan in se zgrozil. »Niti stekel ni v oknih in nobene odeje za mraz nama niso pustili. Kaže, da je sibirska vlada zelo varčna, res.«
»Zadovoljna morava biti, da imava še streho nad glavo,« je dejal polkovnik z grenkim nasmehom. Na postajah ob Vladimir-jevi cesti tega ne bo zmerom.«
»Kaže, da bi se tu svojih ujetnikov radi hitro iznebili. Pljučnica — in konec je «
»Kaj jih briga, če živimo ali umremo! Čim več mrtvih, tem manj ljudi morajo nadzorovati.«
»Polkovnik, muke izgnancev so menda dosti hujše, kakor smo v Rusiji mislili!«
»Videla bova še vse. Bojim se, da bova večkrat želela smrti, da naju reši!«
»Tiho, nekdo prihaja.«
»Izpravnik naju čaka,« je dejal starejši ujetnik. »Ali mu bova kos?«
Vrata celice so se odprla. Kozaški častnik je vzkliknil:
»Sergej Vasiljev!«
★
Polkovnik je prebledel, toda bil je pripravljen na vse. Tovarišu, ki je ostal v celici, je stisnil roko in šel za vojaki, ki so ga gnali po dolgem hodniku.
Stopili so z njim v veliko dvorano, ki jo je ogrevala ogromna peč. Za zeleno mizo je sedel možak petdesetih let. Ogrnjen je bil s rfaščem. Črte njegovega obraza so bile trde, oči ieklene, nos koničast. Dolga rdečkasta brada mu je zakrivala vrat.
Nekaj trenutkov je gledal polkovnika. Potem se je udobno zleknil v naslanjač in vprašal:
»Vaše ime?«
»Saj ga že poznate,« je odvrnil polkovnik.
»Toda slišati ga hočem iz vaših ust.«
»Sergej Vasiljev. «
»Vaš poklic?«
»Polkovnik v finskem polku.«
»Vaša starost7 Kje ste se rodili?«
»Ena in štirideset let. Rodil sem se v Varšavi.«
»Poljak ste torej? No. zdaj se pa prav nič več ne čudim. Oženjen?«
»Ne «
»Sorodnikov nimate?«
Polkovnik ni odgovoril. Toda njegov obraz ie izdajal vznemirjenost.
»Mislim, da to ni zanimivo,« je odvrnil.
»Motite se! Tudi sorodnike obsojencev moramo nadzorovati.«
»Nimam sorodnikov!«
»Lažete! Sestro imate!«
»Pred šestimi meseci je izginila.«
»To se pravi, da ste jo sami kam poslali.«
»Poiščite jo.«	|
»Nikari ne dvomite, da je ne bi našli?«
»Ali jo hočete zaplesti v ta proces in io poslati v Sibirijo? Njo, ki nikoli ni grešila proti zakonom te države?«
»Rekel sem vam, da jo bomo nadzorovali. Nič drugega. V vašem procesu je brez pomena. Povejte mi samo, kje se nahaja. S tem boste le izboljšali svoj položaj.«
»Da bom svoj položaj izboljšal?« je vzkliknil polkovnik z grenkim nasmeškom. »Vem, kaj pomenijo takšne besede iz ust sibirskega mogočnika, ki gospoduje daleč od očke carja!«
»To je žalitev!« je vzkliknil policijski predstojnik. »Pazite se!«
»Sprejmite moi® besed^ kakor jj-fe hoče-
X Stoletniki. 100 letni strojevodja John Horan se lahko ponaša s 83 leti službe pri železniški družbi Milvvaukee Railroad. Ponosen je na to, da je opravljal to službo že tedaj, ko zdajšnega ravnatelja družbe sploh še ni bilo na svetu, lllletni grški kmet Pa-nelio Velmos prepotuje vsak dan 25 km, da proda v mestu jajca in kokoši. Mož je še danes strasten plesalec, ki mu ne uide nobena vaška veselica. 1051etna Magdalena Niedzial-kova iz okolice Lvova je stopila petič pred poročni oltar. lOOletni Turek Ferid Bej je prišel na sodišče v Carigradu in zahteval, naj ga ločijo od desete žene, da bi se lahko oženil z 191etnim dekletom. — 1061etni Jim Claders iz Michigana je prava uganka, ki si ne morejo razlagati, kako je mogoče, da možak sploh še živi, ker ga že od svojega 30. leta dalje rad čuka. Vsakega drugega bi bil alkohol že davno uničil.
X Poseben način reklame. Hranilnice raznih švedskih mest delajo svojevrstno reklamo. Prva je začela stockholmska velika banka, ko je dala ob posebni priliki iz letala nad mesto spustiti več hranilnih knjižic, v katerih so bile zapisane znatne vsote. Kdor je takšno knjižico našel, si io je lahko obdržal. Zdaj so tudi drugi švedski denarni zavodi začeli s takšn<mi darovi iz zraka pridobivati ljudi za štedenje Najditelj knjižice nima drugega dela. kakor da stopi do hranilnice, ki je knjižico izdala in da to knjižico predloži, da si otvori račun. Pogoj je le ta, da se začetna vsota, ki jo daruje hranilnica, neki določen' čas r,e sme dvigniti
X Človek se lahko potaplja 35 metrov globoko brez posebnih priprav. Z modernimi pripravami za potapljanje so že dosegli globino 1000 metrov Predreti pa še globlje v skrivnosti morskih globin pa je le vprašanje trdnosti tvarine, iz katere je narejena potapljaška priprava Največja globina do katere se človek lahko potopi brez kakršnegakoli pomožnega sredstva, ie zelo omejena Dr. Robert Stigler. ki je delal številna posk"<;? z raznimi.potapliači. je ugotovil, da je največja globina do katere se človek lahko potopi brez posebne priprave, približno 35 m Ta pritisk lahko človek še prenese V večiih globinah bi bil zrck v pliuč'h preveč ptisnjfn. k9r bi pomenilo nesrečo. V globini 35 m lahko ostane po^apl^* le nekoliko m;nut Nii-dališi čas, ki ga lahko prebije po^apliač pod vodo brez dihalne priprave, je okrog štiri minute.
te. Vem. kaj me čaka. Hujšega, kakor mi je namenieno, ne more biti.«
Policijski šef ie bil menda presenečen zaradi ujetnikovega poguma. Najbrž je prvič slišal takšne besede iz kaznienčevih ust. Toda njegova jeza se je hitro izkadila.
»Pogumni ste,« je rekel. »Škoda, da ste se zapletli v zarote Morali bi bili ostati v vojski.«
Potem je zamišljeno šel nekajkrat po sobi, naposled pa je obstal pred polkovnikom, ga ostro pomeril z očmi in dejal:
»Nihilist* ste torej?«
* Nihilisti so bili tajna stranka, ki je hotela doseči večje ustavne svoboščine in ki se je večkrat posluževala tudi nasilnih sredstev.
Polkovnik se je zdrznil, toda odgovoril je prav mirno:
»Kdo pravi to?«
»Policijsko poročilo iz Rige!«
»Zaradi takšnega suma so me prijeli in mi naprtili proces, toda dokaza za mojo krivdo niso prinesli.«
»V vašem stanovanju so našli nihilistič-ne letake!«
»Tega ne tajim, toda kaj naj to pomeni?«
»Za carjevega vojaka mnogo!«
»Nikoli nisem bil nihilist.«
Policijski predstojnik je zmajal z glavo, kalkor bi bil hotel pokazati, da polkovniko-vim besedam ne verjame. »Pa so vas vendar obsodili na dosmrtno prisilno delo.«
»Tudi pravica se časih zmoti.«
»Carska?«
»Ta še rajša kakor kašna druga ...«
Izpravnik je dvignil glavo in dolgo gledal polkovnika. »Mislite?« je ujedljivo rekel
PopotniKoudtorDfl
S0 letnica šmartinskega »Zvona«
Šmartno pri Litiji, junija.
Letos poteče petdeset let, ko je pokojni nadučitelj Bartel Ivan v preprosti slovenski vasici Šmartnem pri Litiji zbral okrog sebe navdušeno pevsko družino iz vrst preprostih kmečkih, delavskih in obrtniških ljudi. Takrat se je začel oglašati naš »Zvon«.
Šmartinčani so sicer veselo prepevali tudi že prej v bivšem Bralnem društvu pod vodstvom pokojnih nadučiteljev Adamiča in Pi-na. Bili so hudi časi. Mačeha Avstrija in njeni priganjači so ovirali vsak napredek slovenske vasi. Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem je delovalo v teku petdesetletja skoraj neprestano. Prebrodilo je vse težave podeželskega društva, prestalo vse stiske ob pomanjkanju pevovodij. Z lepo pesmijo je budilo našo nacionalno zavest doma in po naši domovini z gojitvijo skladb vseh treh vej našega naroda, častitljivi pravor »Zvona« je dvigal narodni ponos Šmartinčanov.
»Zvonovci« pa niso samo prepevali, poleg petja so gojili tudi odrsko umetnost. Zelo uspešni so bili njih nastopi v igrah, operetah in na koncertih Kadar se je oglasil naš »Zvon«, so se polnile dvorane, ob nastopih pod milim nebom so se pa polnili obširni prostori z občinstvom, ki je z gromkim ploskanjem, kazalo zadovoljnost z našimi vrlimi pevci in pevkami.
Ne bi bilo prav, če bi se ob tej priliki ne spomnili ustanovnih članov »Zvona«, in sicer rajr>'-*tf* Knafliča Franca, rajnkega Watza-l-a Vinka in živečega najstarejšega pevca H?untmana Franceta — Po^rjevega očeta, ki še danes u"iva ob spominih n«* leoe pevske nastope. b;všega tamburaškega zbora, in pa	»okroviteliice. ge. Marije Zoreto-
ve iz farnega potoka. Dolga vrsta pevovodij, rr ve*5"' v-"t požrtvovalnega učitelistva, Adn"vč Pir- Bartel. Laiovic. Stoviček, Je-reh M^e'. S"ara in Premelč dokazuie, da je r»;e 1'č'Mistvo razumelo glas »Zvona«. V zla+i jubilei vodi »Zvon« z vso požrtvoval-no-+jo in mladeniško čllostio oevovodia šol-n^raviteli g Maks Kovačič.
i	i i i i i mwiiiw»iiiw»nm !■ mi iihiii——i
»Da. gcsnod. strah pred nihilizmom je našo p-ivico žal že pogosto preslepil «
»AH n:mamo prav. če lovimo vse tiste, ki prinpdnio tei morilski tolpi?«
»Moril-ki toiVii?« ie ušlo polkovniku in kri mu ie zalila obraz.
»Kako? Ali so ti ljudje kaj drugega?«
»Po večini so idealisti, ki se bore za svobodo ruskega naroda.«
»Carja hočejo ubiti!«
»Ne, sinove mlade Rusijo ne ubijajo! Carja ne sovražijo kot človeka, ampak kot sa-mosilnika. Sovražijo krivice in okrutnosti, ki iih deli ruska policija v carjevem imenu. Toda srečni bi bili, če bi v carju lahko gledali res dobrega, za narod skrbečega vladarja.«
Izpravnik je planil kvišku in kriknil: »Izdali ste se! Nihilist ste! Povejte imena svojih pajdašev ali pa ...«
Vasiljev je ostal miren. Prekrižal je roke in posmehljivo rekel:
»Le povejte do konca.«
»... ali pa vam jih bomo iztrgali!« je vzkliknil izpravnik ves besen.
»Poizkusite, nimam tovarišev!«
»Kmalu bomo videli. Hej, zdaj pa prive-dite še drugega!«
Štirje kozaki, ki so stali pred vrati, so na ukaz prihiteli. Izpravnik se je spet spustil v naslanjač in udaril z bičem po rnizl.
Čez nekaj minut so privedli Ivana, ki je bil zelo bled.
»Ali sem zdaj jaz na vrsti?« je v zadregi vprašal in se priklonil pred mogočnikom.
»Da, pes zarotniški! Tegale moža si (igltj. Ali ga poznaš?«
Proslava jubileja bo po temle sporedu: 8. junija zvečer ob 20. bo podoknica kumid gospe Mariji Zoretovi. V nedeljo 9. junija bo dopoldne maša za umrlimi člani in članicami popoldne ob pol 13. do 14. sprejem gostov na postaji v Litiji, ob pol 16. velika ljudska slavnost pod milim nebom v Šmartnem z nastopi domačega zbora in zborov drugih bratskih pevskih društev. Polovična voznina je dovoljena. Ta dan bodi praznik naše pesmi in našega dela. Kdor hoče videti lepo Smar-tinsko vas in slišati »Šmartinsflco himno«, naj pride v nedeljo v Šmartno.
Strašna toča v Slovenskih goricah
Maribor, junija
Predzadni ponedeljek je bil za velik del Slovenskih goric usoden. Zadela je najlepše kraje goric nesreča v obliki toče, kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo.
Omenjenega dne popoldne so se zbrali nad Slovenskimi goricami temni oblaki in vihar je začel pritiskati. Ni trajalo dolgo, pa se je vlil strašen naliv, kakor bi se bili utrgali oblaki, nato pa se je vsula toča, ki je v nekaj minutah vse pobelila.
Toča ie oklestila vse kraje med Muro in Cmuiekom, pa navzdol do bližnt Pesnice in na zapadu r.ckako do železniške proge Maribor—Št i!; Prihrumela je tudi na 'apadno stran oroge ter padala v Kungoti in Svečini, vendar tam ni napravila take škode. Zlasti je poškodovala južnozapadni del župnije Marije Snežne, del župnije Sv. Ane, skoro ves Sv. Jurij, najhuje pa občini Malno in Parti-ne, potem skoro vso župnijo Sv. Jakob in tudi velik del župnije Jarenine. Pri Mariji Snežni, pri Sv. Juriju in pri Sv. Jakobu so še drugega dne ležali celi kupi toče. Uničeni so zimska setev, vinogradi in sadovnjaku Trava je zbita čisto v tla, tako da ne bo košnje.
Med neurjem je tudi silno treskalo.. Strela je udarila na številnih mestih in zažgala med drugim pet domačij, ki so zdaj po vrhu vsega še brez strehe.
O tej strašni nesreči sta bila obveščena tudi banska uprava in sresko načelstvo Maribor levi breg. Prebivalstvo prizadetih kra-iev bo potrebno izdatne pomoči
3. poglavje
Žeja
Pri tem nesramnem nagovoru je Ivan vzdignil glavo in mračno premeril izpravnika. Njegova začetna zadrega se je umaknila jezi.
»Mene ste imenovali psa?« je vprašal s stisnjenimi zobmi.
»Kaj pa si drugega?«
»Človek, ki zahteva, da delate z njim kakor s človekom!«
»Ki pa je vreden manj kakor pes!« je za-ničliivo vzkliknil izpravnik.
»Čast delate naši policiji.«
»Molči! Odgovarjaj na moja vprašanja! Ali poznaš tega moža?«
»Ne!«
»Lažeš.«
»Ponavljam, da ga ne poznam!«
»A, tako je torej? Videli bomo. Tvoje ime?«
»Ivan Sandorf.«
»Poklic?«
»Študent na visoki šoli v Odesi.«
»Od česa si živel?«
»Od rente.«
»Ali si bogat?«
»Bil sem. Vlada mi je zaplenila vse premoženje.«
»Ali imaš sorodnike? So bogati?«
»Da, zelo bogati.«
»Česa te dolže?«
»Saj veste to bolje kakor jaz. Dolže me, da sem nihilist.«
»In tudi si. Pri tebi so našli doma razne papirje, ki pričajo to.«
»Papirji so bili last nekega mojega tovariša.«	(Dalje)
DOMOVINA št. 23
STRAN U 1
Ženski vestnik
Kako se zdravi histerija
Preprost človek pravi histeriji kar sitnost, vendar je histerija zelo neprijetna bolezen, katere izvor še ni čisto dognan. Zdravniki vedo samo to, da ni pri njej nikakih izpre-memb v možganih ali v živčevju.
Časih leži histerični človek leta in leta v postelji in čisto ohromi. Drugi izgube govor. Pripeti pa se, da bolniki nenadno ozdravijo po kakem dogodku, ki duševno vpliva nanje, včasih pa se bolezni znebijo tudi brez vidnega vzroka.
Kar se tiče duševnega življenja, so histerični ljudje nepreračunljivi. Danes so angeli, jutri vragi. Včasih sploh ni mogoče z njimi živeti, ker sovražijo vse v družini.
Histeriji sta vzrok predvsem nepravilna vzgoja in bolna živčna razdraženost. Tudi pomanjkanje telesnega dela jo včasih povzroči Razvajene in razočarane ženske slabih živcev in spolno premalo zadovoljene žene so skoro vselej neozdravljivo histerične. Začasno histerijo pa dobi mnogo bolnih, nervoznih ali nesrečnih žensk.
Histerijo je treba vselej zdraviti po njenih vzrokih Pri tem mora igrati veliko vlogo duševno vplivanje na bolno osebo. Treba ji je izpolniti vsako upravičeno željo, po drugi strani pa ji naložiti delo, ki zbudi njeno voljo in vpliva na njen razum Tudi strogost ie potrebna! Histerični nai telesno re lenarijo in potrebno jim je mnogo izpremembe. Z izpremembo dosežete pri zdravljenju histerije čudovite uspehe. Dostikrat se pa opaža pri histerikih spolna razdraženost, ki je zelo škodljiva, ker zavaja v pretiravanje. Za to so dobro sredstvo tople kopeli, dovolj telesnega dela, da se mišice utrudijo, hrana brez dražilnih snovi in duševni počitek. Seveda je treba biti s histeričnimi ljudmi zelo potrpežljiv.
★
Ravnasife s klobuki
Klobuke iz klobučevine je lahko čistiti. Salmiakovcu prilij enako količino vode, namoči v mešanici krpico in z njo čisti klobuk. Smeš ga pa čistiti samo na eni strani, ker postane sicer trd. Cunjica ne sme biti pre-mokra. Dostikrat jo moraš izmenjati, odnosno brisati z njo na drugem koncu, ker se nabere na njej umazanost s klobuka, ki jo je salmiakovec raztopil. Pri moških klobukih snaži na isti način tudi notranje usnje. Potem klobuk odrgni s suho krpo in ga naravnaj, da ne izgubi oblike.
Bele klobuke iz klobučevine čistiš ali z vročo krompirjevo moko, če so zelo umazani, pa jih pokrij s kašo iz magnezije in bencina. Čez nekaj ur jih dobro odrgni in potem skr-tači s čisto ščetko.
Ponošene klobuke, ki jih ni vredno prenavljati, lahko s pridom porabiš. Pazljivo odparaj trakove in usnje. Potem jih lahko porabiš kot vložke za čevlje. Da klobučevi-na izgubi svojo obliko in se potem zravna, jo najprej namakaj nekaj ur v mlačni vodi in večkrat ožemi. Klobučevina se tako omehča. Potem jo vzemi iz vode in na vse strani enakomerno raztegni, nato pa z žebljički, ki si jih prej namazala z oljem, da ne zarjave. pribij na desko.
Za kuhinjo
Marmelada iz jagod. Zrele gozdne jagode pretlači skozi sito. Na kilogram te kaše do-deni 20 dek sladkorja in kuhaj. Ko je vrelo pet minut, prideni še 60 dek sladkorja in kuhaj toliko časa, da se zgosti. Ohlajeno marmelado daš v kozarce, zaliješ z raztopljenim lojem in hladno povežeš s perga-mentnim papirjem.
Ribezelj v kozarcu. Skuhaj pol kilograma sladkorja v osminki litra vode. Ohladi in nalij na ribezelj, vložen v kozarcu, poveži z mehurjem in daj v paro kuhat 15 minut. Kozarec vzemi iz vode šele, ko je ta čisto hladna.
Ribezljev kis. Zmečkani ribezelj deni v vinski kis (jesih) in pusti nekaj dni na soln-cu. Potem precedi kis Skozi čist prt. Ribezljev kis se rabi pri pripravljanju zajca, rib in divje race in pa pri raznih omakah.
Juha iz kosti z rižem in zelenjavo. V tri-litrskem loncu kuhaj četrt kilograma kosti in dva olupljena, na kocke zrezana krompirja. Osoljeno mora biti zadosti. V manjši kozi opraži na koščku kostnega mozga pet žlic drobno sesekljane zelenjave (peteršilja, zelene, čebule in korenja). Opraženo zelenjavo prideni h kostem in krompirju v loncu ter pusti vreti eno uro. Potem zgostiš juho s tremi žlicami bledega podmetika in pustiš vreti še nekaj časa, da postane bolj gosto. Medtem skuhaj toliko žlic opranega riža, kolikor bo oseb pri mizi. Ko je riž mehak, ga stresi v precejeno juho. Če je juha slaba, jo morda izboljšaj s kakšnim juhnim dodatkom, z majhno količino sesekljanega peteršilja ali pa z drobnjakom.
Praktični nasveti
V domači lekarni moraš iineti sredstva za odvajanje, za čiščenje krvi, za ustavljanje kr-vavljenja in driske, za potenje, za razne ženske bolezni, za bolečine v vratu, za kaši j a-nje, za krče, za motnje v želodcu in črevesju, za protin, za miljenje bolečin pri opeklinah, za rane in za zobne bolečine. Ta zdravila ti za majhen denar pripravi vsak lekarnar. Razen zdravil imej zmerom pri roki nekaj velikih in malih povojev gaze, ki oa mora biti sterilizirana, dalje večjo količino vate, nekaj obliža. platna, ki ne prepušča krvi, jo-dove tinkture, lizola in borove vazeline. Za izpiranje ran je dobro imeti pri roki steklenico čistega alkohola
Odprava plesni s soda. Plesen najprei odstraniš s krtačo, namočeno v mrzlo v "do Ko sod potem še enkrat z mrzlo vodo izpereš, vlij vanj kropa, kateremu si dodala precej sode, in pusti, da se v sodu ohladi Potem posuši sod na solncu.
Čiščenje steklenic za mineralno vodo. V steklenicah, kjer so bile mineralne vode, ostane skoro zmeraj na dnu vsedek. ki ga je težavno odstraniti. Odpraviš ga samo takrat lahko, če naliješ v steklenico nekaj vode, ki si ji dodala nekaj kapljic solne kisline.
Zmehčanje zamaškov. Kadar moraš zamašiti več steklenic in so zamaški trdi, jih najprej popari z vrelo vodo. da postanejo mehki.
Z lakom prevlečene predmete sn-ui z moko, ki si ji dodala nekaj kapljic olia.

SV. ROK OB SOTLI. (Smrtna kosa.) Dne 26. maja je umrl v bolnišnici v Ormožu splošno spoštovani in priljubljeni posestnik g. Štefan Fric. Rajnki je bil mnogo let naš župan, po združitvi občin pa član občinskega odbora v Rogatcu. Načeloval je 28 let krajnemu šolskemu svetu, a 6 let je bil predsednik nadaljevalnošolskega odbora. Bil je mož na svojem mestu: pošten in požrtvovalen do skrajnosti, razumen in preudaren svetovalec vsakomur, tih in neumoren javni delavec, ki se ni nikoli silil v ospredje. Kako priljubljen je bil pokojnik, se je videlo na dan pogreba. Šolska mladina z učiteljstvom, občinski in šolski odborniki in množica ljudstva so se zbrali pred hišo žalosti v Dobovcu. Tu se je poslovil od zadnjega rokovškega župana predsednik občine Rogatca g. Karel Rojs, šolarji so zapeli v slovo »Gozdič je že zelen« in sprevod je krenil na hrib k župni cerkvi, a po žalni maši na pokopališče. Ob odprtem grobu je imel domači župnik g. Anton Veranič ganljiv govor, a šolski upravitelj g. Zdravko Sotošek se je zahvalil rajnemu za vso skrb, ljubezen in prijateljstvo, ki jih je izkazoval šoli, mladini in učiteljstvu. Oglasila se je otožna pesem otrok »Vigred se povrne« in spev cerkvenih pevcev v slovo. Množica se je tiha in potrta razšla. Morda bodo minila desetletja, preden bo spet živel pri nas njemu enak po delu in duhu. Naj bo možu lahka žemljica domača in večna slava njegovemu spominu!
RADIO
LJUBLJANA
Nedelja, 9. junija: 8: Jutrni pozdrav. —« 8.15: Klavirski koncert prof. Silve Hrašovče-ve. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Pisano polje (plošče). —9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Koncert lahke glasbe j Gorenjski trio; vmes bo pel slovenske narodne pesmi Roman Petrovčič s spremljeva-njem klavirja. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi.— 13.02: Radijski orkester. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmetijska ura: Kmetijske zadruge pospešujejo kmetijsko proizvodnjo (dr. Jože Basaj). — 17.30: Dvo-spevi (Sestri Stritarjevi) ob spremljevanju lutnje (Stanko Prek), vmes harmonika solo (Avgust Štanko). —- 19: Napovedi, poročila. 1P 20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Mojstri harmonike (plošče). — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Vanda Ziherlova in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Nekaj za ples (plošče).
Ponedeljek, 10. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za vesele ljudi (plošče) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Rajlijski orkester. — H: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost (dr. Zajc-Lavričeval 1R.20: Valček za valč-! kom (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni i pregled (prof France Vodn'k). — 19: Napo-i vedi. poroči'a. — 19.-29: Nacionalna ura. — j 10.40: Objave. — 19.45- Več manire — pa ' brez zamre (Fran Oovekar). — 20: Prelu-| diji in me'o(ljie (plošče). — 20.30: Rezervi-I rano /a prenos.' -- Napovedi, poročila.
I__->2.|5; Radi is'"? or':ester
Torek. 11 umiia: 7. Jutrni pozdrav. — ! 7.05: Nmrvedi. ooročifa. .— 7.15: Pisan ven-j ček veselih zvokov O'ošče). — 12: Zakaj' j v-«se'i hi ne he'i Vnloščel. — 12.31: Poročila, | phiav«; — 13: N:-pov-!i. — 13.02- Radijski C,-'	— 14- P toč"1 a. — 18: Simfonični
orVestv iz FiWlr?'fiie ('plošče). — 18.40: Mi-sU " rekla™ (Stan*	— 19; Napo-
ved'. poročila. — 19.""i- Nacionalna ura. — 19,40: Obiave — 10 50- Gospodarski pregled (Drafo Potočniki. — 20- ZH Fibich: ^irka	^Hošče) — 20.20: Anton
F"ntek: Te'-mi drama (radiiska igralska drt»-'ina\ — Napovedi, poročila. — 22.15: R''diiski erl-ester.
Sreda. 12. iuni'*>: 7: Jutrni nozdrav. — 7.05: Ninoved*. poroči1!! — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (nloščel — 12: Okrogle in poskočne (nloščeV — T7..30: Poročna, objave.
—	13: Napovedi. — 13 02: Radijski šramel.
—	14: Poročila. — 18: Mladinska ura. Matiia Majar Ziljski. Zgodovinska igra v 8 slikah. Nanisnl Arnošt Adamič. Izvaiali bodo člani radijske igralske družine. Vodil ho inž Pen-gov. — 18.40: Problemi slovenskih nameščencev (Rudolf Smersu) — Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura — 19 40: Obiave. — 19 50- Zivlieniski odno^ii med rastlinami in žuželkami 'dr. Make Vraber).
—	20: Koncert zbora' Glasbene Matice. — 20.45: Vesel ie na d»želi Plošče). — 21.15: Klavirski koncert ^rtev Temmel Be1čeva\
—	22: Napovedi poročila. — 2''1<;- Obisk' pri Bachu (plošče).
Četrtek, 13 junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Walteu-flovi valčki (plošče) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Veseli godci. _ 14; Poročila. — 18: Radijski orkester.
—	18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19 40- Obiave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tambura-ški sekstet (Kahne). - 20.45: Penrnduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Petek, 14. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven«
ček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Kako naj živimo v počitnicah, da bomo še bolj zdravi in krepki (dr. Franta Mis). — 12: Slovenska pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: »V bratskem zagrljaju« (radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tuj-skoprometne zveze. — 18: Ženska ura: Dobre in slabe strani kopanja (Milena Dobov-škova). — 18.20: Aniela Szleminska poje poljske narodne (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Naša akademska mladina in izseljenci (Franc Frakelj). — 20: Sodobna ruska klavirska glasba (prof. Škerjanc). — 20.45: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi (Štefka Korenčanova) ob sprem-ljevanju citer (Vilko Skok).
Sobota, 15. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Vožnja neznanokam (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13* Napovedi. — 13.02' Vožnja neznano kam (plošče). — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Z mlsdino kramlja Manica Ko-manova — 17.30- Za našo deco (nlošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18 40: Mesto in okraj Brežice (prof Viktor Tri1'er). — 19: Napovedi, poročila. — 10.20- Nacionalna ura. — 1°.40: Obiave.
--">0: Zimpr*	r^r^fllpd frjr. A'oi"ii
K-ihor) _ 90 30- i^O kukavici fomnici in <1-nrtih ?iva'ih« Pisan večer. Pcsed"o: i"*.
TrvftjpH kodo	rr 'iiske igrfic'">
^-"/ine Vodil ho inž Tvin	—
N"povodi tioro^iH. - o*) 15.	nrke-
Avtobusna proga Maribor—Murska Sobota. j Te dni je bil upestavijen premet na p.c^i Maribor—Murska Sobota. Avtobus bo vo*:l iz Maribora vsak dan ob 17. z Novega trga. V Mursko Soboto bo prihajal ob 19.30. Odhod iz Murske Sobote bo ob 5.30, prihod v Maribor ob 8. Razen tega bo ob nedeljah in pirznikih vozil avtobus iz Maribora ob 6. s prihodom ob 8.30 v Mursko Soboto, iz Murske Sobote pa bo vozil ob 17.30 in dospeval v Maribor ob 20.
Tvornica mesnih konzerv. Znani industr'-jec Benko v Murski Soboti namerava sezi-' dati novo moderno tvornico mesnih konzerv v Bistrici pri Mariboru. Zemljišče je že kupljeno in tvornico bedo začeli zidati že lelos.
Mura je naplavila truplo. Dva posestnika iz Bakovcev sta pri stranskem rokavu reke Mure v vasi Krogu našla truplo in ga potegnila na suho. Iz krstnega lista in vojaške knjižice, ki ju je imel utopljenec pri sebi, je razvidno, da je to 35 letni Alojzij Nekrep, rojen v Sladkem vrhu, občina Velka. Iz dejstva, da je imel preko ram zvezane čevlje in klobuk zataknjen za telovnik, je razvidno, da je hotel preplavati reko, pa je v deroči in mrzli vodi utonil. Morda je k temu pripomogel tudi alkohol, saj je imel utopljenec v žepu še steklenico žganja. V žepu je imel tudi pet mark in pa poziv k vojaškim vajam. Morda se je hotel odtegniti vojaški službi.
V spanju sta ga pokončala. Svoj čas smo poročali, da sta v Melincih v Prekmurju dva fanta ubila spečega tovariša. Martin Majcen je mirne narave in se ni nikoli udeleževal fantovskih pretepov, tako da doslej še ni bil kaznovan. Ko se je vračal z neke veselice, ga je na potu začel izzivati Andrej Ge-rič, ki je bil znan po svoji vročekrvnosti. Gerič je Majcna žalil z besedami, ga naga-njal domov in ga tudi mimogrede udaril. Majcen ga je imel precej v glavi, zato ga je Geričevo postopanje zelo razburilo. Ko se je Gerič odpravil spat v hlev nekega posestnika v Melincih, se je Majcen zmenil s svojim tovarišem Pozdercem, da se bo nad Ge-ričem maščeval. Pobral je na cesti kol ter
NAJLEPŠE ČTIVO!
Ravljen:
Klabundt
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.—
Zgodbe brez groze Piotr - Rasputin
Voljen: £ma y0/na Thompaon:
Majerjeva: Rudarska balada
ZALOŽBA ..CESTA
AA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5
šel s svojim tovarišem proti hlevu, kjer je Gerič spal. Ko sta vinjena fanta stopila v hlev, je Pozderec posvetil z žepno baterijo, Majcen pa je dvakrat s kolom udaril po Ge-riču. Udarca sta mu razbila lobanjo in nesrečni Gerič je na mestu izdihnil. Majcen in Pozderec sta pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti dejanje skesano priznala, zagovarjala pa sta se, da nista nameravala GeriČa ubiti. Senat je obsodil Majcna na tri leta, Pozderca pa na osem mesecev strogega
7 'J ; r"i
NOVOST!
Naslovi mserentov oglasov s šitromi ostanejo strogo taini
GOZDNEGA ČUVAJA, izprašanega, mlajšo moč, po možnosti vojaščine prostega, išče Uprava graščine Boštanj, p. Boštanj.
AKO RABITE POSOJILO, ne odlagajte, temveč javite se takoj pri zastopstvu »Moj dom«, Aleksandrova 55, Maribor. Priložite znamko za Din 3. Poslovanje resno.
,KIAV. HARMONIKE
104
SAMO DIN 49.50
St. 62.300 Anker-ur» pravi Švicarski »troj. Dobra kvaliteta, len fcromiraa (Arov
t pismeno garancija Din 49.50
•tov. 83.301 Iste I osvetljenimi kaz&lot ln številčnico
(Radiom) Din 59.50
Zahtevajte cenik, ta vam ga posije ta? stanj ln poštnini prosto
Ljubljana 6
kastna protokollran. tovarna ur t Svlct
Ali ste se rodili v letih od 1859. do 1935.
Citaici »Domovine«, rojeni od leta 1859. do 1933., se naprošajo, da navedejo podpisanemu svoja imena in natančne rojstne podatke. F. T. KARMAH, grafolog, čigar znanstvena raziskavanja so splo-i Sno priznana in se obsežno komentirajo v vseli ; listih, se je odločil, da bralcem »Domovine« ustre-že s senzacionalnimi napovedbami, na podlagi | katerih morejo generacije, rojene med leti 1859, ' ln 1935. popraviti svoje življenjske položaje in doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava je zelo važna, ker nudi bralcem edinstveno priložnost, da izpopolnijo svojo življenjsko srečo. Nepogrešna jasnovidnost grafologije vam bo pojasnila: j 1. vaš značaj, njegove pomanjkljivosti in kakovosti,
2.	vaše poglede v ljubezni,
3.	vaša pričakovanja v špekulacijah, trgovini,
4.	vaša pričakovanja glede na nasledstvo,
5.	dolgost vašega življenja,
6.	vaše prijatelje, vaše pokrovitelje,
7.	vaše neprljatelje, krivične obtožbe,
8.	potovanja, spremembe bivališča,
9.	družinske neprilike,
10. vse, kar želite vedeti o loterijskih uspehih.
Stavite mu nekoliko važnejših vprašanj, ki vas najbolj zanimajo, in dajte mu natančne rojstne podatke Vse gori navedeno boste dobili CISTO BREZPLAČNO, ako kupite od pisca njegovo k n 1 i g o »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE SKRIVNOSTI«. Cena knjigi je samo 30.— din. Denar se pošlje vnaprej na čekovni račun štev« 17.455 na stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec.
NOV REDILNI PRAŠEK
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko
^Mnl lliF hitro 111 z ma3hnImi stro-|MpMr ški zredi svoje prašiče.
Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav, 6 din, po pošti 15 din, 3 zav. po pošti 27 din, 4 zav. po pošti 33 din. Mnogo zahvalnih pisem, Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska uL
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Moatin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi lzborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—,
2	steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—.
Pazite, pravi »Redim in »Mostin« se dobi samo a gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska nI. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC. Maribor, Gosposka ulica 34,