102. številka.
Trst, v >o 1 m)to iS. junija 1 SOS.
(Večerno Izdanje)
Tečaj XXIII.
JI.
„Edinost"
izhaja dvakrat na dan. raznn nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večeru**-pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina zn a s ti:
<M>p izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo večerno izdanje . „ 12"— Za pol letu, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na nn-ročhe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nve.; ponedeljsko popoldanske Številke po 3 tivč. Izven Trsta po 1 nvč.več.
EDINOST
CLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Stane 4 nvč.
Telefon itv. 870.
Oglail
se računajo pn vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, donim''i oglasi i. t. d. «e računajo |>o pogodhi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu, Nefrankovani dopisi ne ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprimiistvo. Naročnino in oglase je plačevati Ineo Trst,
1 red ulit vii in tiskarna se nahajata v ulici t arintia -t v. 12. I prarnUtvii, od« priivništvo in spi-cjenianje iiiM-ratov
v uliei Moliu pieeolo Stv. .'1, 11. nadstr.
V (»»Omisli je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Slavnost Palackega.
Pftlga 1H. Sinoči okoln !>. uro imel je mestni župan dr. Pod!ipny v veličiistni, električno lučjo bajno razsvetljeni dvorani »Žofin-skega ostrova« navdušen govor, prenapolnjen načela o moralni edinosti Slovanov ter jo pozdravil mnogoštevilno tn zbrane goste. Otok, kjer se dviga poslopje bil je vsled električne razsvetljave podoben morju. Banketa udeležilo se je 12f>() oseb, Na uhodu dvorane sta Rie-gerin Palackijev sin šla naproti Rusu Lama nsky ju. Bil je to veličasten trenotek. Vsi trije stari patrijotje so se objeli in poljubili kakor bratje. Ob 10. uri je došel general Komarov; bil je vaprejet navdušeno. Slavnost jo trajala do 2 ure v jutro.
Danes ob 11. uri zjutraj vršila se je slavnost odkritja Palackega oprsja v muzeu. Ob 2. tiri je bil banket in ob 7. slavnostna predstava opere »Libuša«.
V mestu je velikansko gibanje in goste pozdravljajo povsod navdušeno.
Pragu 1 H, (Naša brzojavka). Vse mesto je divno okrašeno. Nebroj zastav plapola raz hiše. Pozdrav na kolodvoru najprisreneji, navdušenje nepopisno. Lvovskemu in krakovskemu županu priredili velikanske ovacije. Včerajšnji večer je bil pozdravni večer vsem slovanskim gostom s koncertom in razsvetljav«) Zofinskega otoka. Razsvetljava bila je bnjna. Pevsko društvo »Hluhol« je prepevalo divno izbrane zbore v vseh slovanskih jezikih. Danes ob jedna jsti uri je bila slavnost Palackega v panteonu muzeja ob nebroj ni ude-ležitvi naroda. Govorili so zastopniki vseh slovanskih univerz in izročili adrese udanosti geniju Palackega in češkemu narodu. Navzoče goste je pozdravil v prekrasnem govoru grof Harrach, o Palackem pa je govoril profesor Tomek. Ko je ruski general Komarov v sijajni uniformi pozdravil Palackega, položil na njegov kij) prekrasen srebern lovor-venee ter izročil bratske pozdrave vesoljnega ruskega naroda, prikipelo je navdušenje do vrlnmca. Delirij so je polastil slehernega v slavnostnem trenutku, ko je naglašal general Komarov, da prinaša ruski narod srce vse svete Rusije bratskemu narodu češkemu. Ob dveh popoludne je bil banket na Zofinskem otoku, zvečer pa bode slavnostna predstava v narodnem gledališču.
Novejše vesti.
Madritl 17. Generalni guverner Blanco brzojavka, da bombarduje 14 vojnih ladij obrežje in luko pri Santiago de Cubo. Španske baterije se junaško ustavljajo. Brodovje poveljnika Camara jo odšlo baje v Bonton, da bi bombardiralo nekatero Inke Zjedinjenih držav. Siri se tudi vest, tla je od plulo brodovje Camaro proti Filipinom.
Madrid 17. »Agcneia Fabra« sporoča, da ne nemudoma pokličejo pod orožje nadaljne čete. Vojno ministerstvo iti ministerstvo mornarice ima polno posla. Misli so v obče, da vojna ne bodo ho k malo pri kraju. Španska ne računa na intervencijo vo-levlastij, tudi Nemčije ne, da-si ima slednja dovolj nteresov na Filipinih.
3la<lrid 1 7. < iitverner rnest:i Santiago do < 'uba brzojavno sporoča, da so oddali Amerikam včeraj do tisoč strelov. Nekaj Španskih krogel jo zadelo sovražne Indijo. Xa španski strani je 1>1 ranjenih in mrtvi, med ranjenimi sta dva častnika. Špansko brodovje ni poškodovano.
Pariz 17. Kibot je zaprosil predsednika, naj mu dovoli Časa, da so odloči, ker se mora pogovorili prej z različnimi osebami.
Herotin 17. I>o f>. ure ]f>poldan so je doznalo o izidu voljenih. Od voljenih pripada .'Vt konservativcem, li državni stranki, 71 eentrumu, 4 reformni stranki, (i je nacijonalnih liberalcev, 2 prosto misleča, 11 Poljakov, 1 Danec, 7 divjakov in 'A2 socijalnih demokratov. Treba bode 115a ožjih volitev. Volitve so se vršilo v najlepšem rodu, samo v Stralsundn in (Jruncnhergu so se pojavili mali izgredi in nemiri.
liudnpcst 17. Minister za pravosodje je odgovoril na interpelacijo poslanca Molnarja, da jo državi gledati na to, da čuva rimsko katoliško duhovščino proti eventuvelnim napadom. Opominjal je pa minister tudi duhovščino, da naj no dopusti, da bi nekateri iz njenega kroga koga svojih blatili in tako pozabili na svoje stališče, ker potem bi bila tudi državna moč preslaba, da bi jih ščitila,
Četi lije 1 7. Crnogorska vladna poročila naznanjajo, da so se ponovili včeraj daljši spopadi ob meji. Na obeh straneh je precej mrtvih in ranjenih. Mohomedanoi so pobili mnogo krščanskih žensk in otrok, ki so božali proti črnogorski moji. Tudi je bilo zažganih mnogo hiš.
London 17. Policijska preiskava ja dognala, da je Tod d, ki jo napal poslaničkoga tajnika grofa Areo-Ballev-a, umobolen.
Carigrad 17. Sultan jo sporočil armenskomu patrijarhu, da je ovrgel odredbo ministerstva za bogoslužje in da naj so »Katolikus« Sis-a voli na podstavi prejšnjih sporazumljenj.
Lvov 17. Antisemitski izgredi vJaslu, Krasnem in Oorliei postajajo vodno resnejši; v okraju Strzvdmv se jako razširjajo izgredi. Tukaj so bile pobito šipe na judovskih hišah tor v dveh vaseh oplenjcna njih bivališča. Vojaštvo, ki se razpošilja na vse strani zabranjuje hujšo. Bati so jo izgredov tudi v Soloku, ker je zmagal stranki Stojalovskoga nasproten kandidat.
Že ndarm o rij a jo morala rabiti orožje, ker je bila napadena od izgrednikov. Zaprtih jo bilo včeraj 11)0 oseb mej njimi mnogo vodij izgrednikov.
Krakov 17. V okraju (mrliče krožijo cele trume oboroženih kmetov, kateri plenijo in požiga jo. Kljub strogim odredbam oblasti so izgredi razširjajo močno ter postajajo vodno resnejši in nevarnejši. Vojaštvo je zabranilo napad na mesto (iorlico, \ (,aro\vn so izgrodniki napali sinagogo (judovsko cerkev) med večernimi molitvami.
Lvov 17. V Strzydo\vu je morala rabiti žandarmerija tudi orožje, ker jo bila v nevarnosti, da jo napadejo razlj utoni izgrednik!. Tu je ostalo mrtvih ti izgrednikov ter jo bilo ranjenih 5, kojih trije so kmalo na to umrli. Kmetje so upirajo in protivijo orožništvu jako trdovratno.
Krakov 17. Ker je stanje v okraju Krasno zelo opasno je odšel tjelcaj en polk vojaštva.
Zakon — mrtva beseda.
V področju c, kr. deželnega sodišča v Trstu živi glasom ljudskega štetja iz leta 1X1)0. lili.121 Italijanov in 122.Slo Slovanov (Hrvatov iti Slovencev), številki, kateri brez ozira na umetno fabri-kaeijo Italijanov ipak niso daleč jodna od druge. Bo tem l>i človek mogel misliti, da jo jezik jodnih ravnopraven na tem sodišču jeziku drugih : da ni privilegij za jodne, a zapostavljanja drugih ; da se vsakemu kroji pravica v svojem jeziku. Ali vara se, kdor tako misli, akoravno se mora priznati, da so storjeni koraki, ki merijo na poboljšanje dosedanjih za Slovenec neznosnih odnošajov ; n. pr. v drugem civilnem senatu, kateremu predseduje sedaj gosp. deželnega sodišča svetnik Fran Kodrič, vodijo se pravde izključljivo v jeziku tožbo in vsakemu se kroji pravica v njegovem jeziku ; žalostno jo samo za ta senat, da nima slovenskih napisov, slovenskega pečata in v obče slovenske zunanjosti; sploh je žalostno, da niso vsi napisi na deželnem sodišču dvojezični. Ne glede na u radova nje v drugom sonatu je pa slovenski jezik proskribiran iz deželnega sodišča tržaškega, it največje bagateliziranje istega vidimo v kazenskih oddelkih in senatih, kjer je a priori izključeno, da so koji zapisnik vodi, da se koja razsodba proglaša v slovenskem jeziku, (ločim je brez dvojbo polovica razprav, ako no več, namenjena slovenskemu ljudstvu. Ako kdo uloži slovensko ovadbo, ne smo misliti, da bodo imel slovensko razpravo; preiskava se vodi samo italijanski, državno pravdni-štvo no pregovori niti besede, no napiše niti črko slovenski. Ako kdo pride na razpravo, je prvo vprašanje, ki se nm stavi: »Savb parlar ta-lian?« Videli smo na tržaškem sodišču in na drugih sodiščih že več nezakonitosti proti našemu jeziku, ali slučaj, kateri se jo nedavno dogodil pred kazenskim senatom v Trstu, zaslužuje, da se ga posebno zabeleži. Vršila se je kazenska razprava proti čisto slovenskim možem, kateri niso znali uiti besedice italijanski, obe stranki sto bili zastopani po slovenskih odvetnikih, razpravo je vodil predsednik, dobra duša, naše goro list, a kakor vo-tanta sedela sta poleg njega dva gospoda svetnika, katera ne znata slovenski, dočim je tretji votant znal naš jezik. In kaj se je dogodilo? Predsednik je izjavil, da boile sum prevajal na italijanski jezik, da bodo ni ogli razumeti vsi sodniki vso, kar bodo govorili odvetniki, tužitelj, obtoženci in svedoki. Ko so pa slovenski odvetniki proti temu najodločneje protest,ovali, imenoval je sodni dvor zapisnikarja za tolmača ter ga zaprisegel.
Posedaj so so pozivali tolmači le za stranke, sedaj pa vidimo, da so jih postavili za sodnike; to da naj bode zakonito, da sodi o tvoji svobodi človek, kateri te ne razume? V obče poznajo naši zakoni tolmača lc za tujo jezike, deželni jezik p:t mora biti poznan rednemu pristojnemu sodniku. Ali morda smatrajo nekateri gospodje slovenski jezik tujim jezikom prod c. kr. deželnim sodiščem v Trstu ?
So žalostnoja je stvar z našo poroto. Ozirom na navedeno razmerje prebivalstva, morala bi biti vsaj polovica porotnikov slovenska. Stoji pa, da od 210 sodnikov i/, naroda, izbranih za bodoče zasedanje, pozna komaj 1(1 njih slovenski jezik. In ti sodniki iz naroda ne bodo sodili samo Italijane, nego tudi
Slovence; da, (lali bodo svoj pravorok celo v čisto slovenskih procesih, v katerih s«' je vod l;i preiskava iti sestavila obtožnim v slovenskem je/iku, kar so seveda tli dogodilo v iMKlrooju tržaškega sodišča, ki je I«* delegiran za t« pravde, nogo drugje. Ako se čita zakon o poroti, ki mej družini določuje, tla so imajo izbrati /a porotnike taki možje, ki so sposobni, da vršo svojo dolžnost, i glede jezika, iti ako se vidi, kako so sestavlja porota v Trstu (a ni boljo ne v Rovinju, ne v Gorici), mora se pač obupati nad vršenjem zakona.
A kaj naj rečemo o državnom pravdništvu ? Našemu listu gotovo ni prijetno, ako prido v navskrižje z državnim provdništvom, kor o-m j i i i m i>to vsak dan v rokah tor bi nam lahko prestriglo po-rtiti, ali resnioo moramo vendar reči, in ta jo, da so nam zdi, da so na državnom pravdništvu po-polnotna zaprta vrata našemu jeziku. Kako pridejo namreč vsi naši ljudje, kateri spadajo pod sodišče v Komnu, Sežani, Podgradom in Voloskem do tega, da se jih toži v tujem jeziku ? Kje je to predpisano, da državni odvetnik no smo tožiti Slovenca v slovenskem jeziku? Mi hi jako radi znali, v katerem slučaju hode državno odvetništvo dvignilo slovensko obtožnico ter jo zagovarjalo. Ali nko to no moro biti, vprašamo, na temelju katerega zakona mora Slovence prenašati jarem italijanskega jezika? In kolikor smo informirani mi, tiči vsa krivda na tem, da so v kazenskih stvareh zapisujejo zapisniki z našimi strankami v tujem jeziku ter da so razpravlja na glavnih razpravah v italijanskem jeziku na tržaškem državnem pravdništvu samem. Preiskovalni sodniki napravljajo namreč so slovenskimi obtoženci in pričami italijanske in nemško zapisnike samo radi tega, ker državno pravdništvo principijelno ne ulaga drugih obtožnic nogo italijanskih, a deželno sodišče proglaša zopet satno radi tega ter izdaja italijansko razsodbe, ker je hila uložena italijanska obtožnica. Slovenski obtoženci okrajev sežanskega, podgrajskega in komenskega morajo \ sled take prakso iti celo skozi dvojne jezikovne vice: slovenski se jih zaslišuje, nemški so zapisuje njih izpo-vedbe, a italijanski se jih toži, se ž njimi razpravlja na glavni razpravi ter sojini proglaša razsodbo. V pekel t. j. v zapor pa pridejo zopet vsled slovenskega poziva. Tako postopanje bi bilo neverjetno, ako ne bi bilo resnično.
Ne, gospoda, tako ne smemo iti naprej ! Mi nočemo več hiti robovi tujih narodov, mi hočemo živeti svojim življenjem. Tega večnega preziranja in zapostavljanja nam jo že preveč. Uradnik, ki ni sposoben, da nam deli pravico v našem jeziku, naj gre med ljudi, katere razume in kateri razumejo njega; tisoči naroda našega niso za to ustvarjeni, da se mučijo s tujim jezikom radi uradnikov, nego je prva in glavna dolžnost uradnikov, da poznajo jezik svojih ljudij ter da ga rabijo v vsaki dotiki ž njimi.
Stavljamo na srce našim ljudem iz gori omenjenih sodnih okrajev, iz Trsta in okolice, da nikomur ne na volju odstopajo od svoje pravice, govoriti v svojem jeziku pred vsakim uradnikom, naj bodo še tako mogočen, ker samo tako dokažemo pred svetom, da Slovenci niso vsakega robovi ali kakor nas nazivljajo naši ljubeznjivi Italijančiči »ščavi«. Zakon jo z nami, a bdečim pravica !
Politični pregled.
O notranjem položaju. Kakor vse kaže, hoče vlada dokazati, da je v stanu začeti in morebiti tudi izvesti važne reforme na gospodarskem polju brez parlamenta. In v istini oziroiu na razpoloženje opozicije ne preostajc druzoga za sedaj, nogo izvesti na korist državljanov one reforme, kater«? so potrebne in koristne. Tako delovanje privede tudi mogoče ministorskega predsednika do prepričanja, da si ni potreba beliti preveč glave s tem, kako bi opozicijo omehčal z obljubami v jezikovnem vprašanju, katere oh ljube hi mogel seveda izvesti le na škodo Cehom in Slovanom sploh.
Reforma, katero hoče izvesti vlada in o kateri se mun poroča, tiče so obstoječih zakonov o delniških (akcijskih) družbah. Znano je, kako kapitalistično je naše zakonodajstvo o delniških družbah. Ti zakoni so taki, da omogočujejo ustanovljenje podjetij le močnim kapitalistom, dočim delajo vse mogoče zapreke malim kapitalistom. Na podlagi principa koneesijoniranja delniških družb, se v praksi
navadno ne izda koncesijo, ako so glasijo delnice na tnale zneske. S tem so povspošuje ln>j velikih kapitalistov proti malim.
Vlada, oziroma finančni minister KaizI, ki je duša vsem reformam, ki grejo na to, da se pomore ni/tli in manj bogatim slojem ter da se otrese naša država ozkosvčnega fiskali/ma, ki mori vsak napredek na narodnogospodarskem in duševnem polju hoče izvesti omenjeno reformo na teh-le načelih: I stanovljanjo delniških družb bodi svobodno, tako da odpade za bodočnost sisleiii koneesijoniranja ter naj so v zakonu strogi določijo že naprej pogoji, pod katerimi se mora dovoliti 'ustanovljenje delniških društev. Ti ] h »goji naj bodo primerno strogi, a vendar no taki, da In zaustavljali podjetnost. Za sedaj do uzakonenja reformo predlaga finančni minister prehodno naredbo, ki se objavi v državljanskem zakoniku. Istočasno izdati hoče minister Kaizl prašnlno polona morodajne kroge in skrbeti za sestavo ministerjalnega odbora, ki bi se sestajal po potrebi. Kakor se vidi, je načrt Kaizlnov velikanske ekonomične in politične važnosti, ter zna dati name-rovana reforma nov impuls narodnemu gospodarstvu, a istočasno odškodovanje za žalosten položaj naš.
K poročilu o zadnji soji parlamentarne komisije desnice je še dodati, da je dr. F e r j a n č i č s posebnim povdarkoia opozarjal, da se. mora jezikovno vprašanje za Slovence, Hrvate, in Maloruse zajedno s češkim jezikovnem vprašanjem rešiti, in da nikakor ne gre, da hi se to vprašanje rešilo samo za Cehe posebej, brez ozira na nenemške narode. S češke in s poljske strani se je temu pritrdilo, a opozarjalo se je, da tega že sedaj iz ozirov na omogočonje normalnih razmer v parlamentu ni možno storiti!
Kakor se vidi smo mi Slovenci povsod in vedno zadnji. Mi, ki smo najbolj lačni, čakati moramo najdalje, da se nas nasiti.
Antiaemitični izgredi v Galiciji dobivajo že anarhističen značaj. V okraju (»orlice hodijo neznani agitatorji iz kraja v kraj in puntajo ljudi. Kmetje in delavci se klatijo po vaseh in demolirajo židovske hiše ter jih plenijo. V Frisz-taku blizu Rzezova so se primerili velikanski izgredi. Mnogoštevilne tolpe so ropale in plenile. Vojaštvo je tolpe razgnalo. »Sest osebje bilo ubitih, mnogo ranjenih.
Namestnik Pininski je prišel v Jaslo. V Za-goržanvju so se kmetje združili z delavci petrolejskih jam in plenijo pri Židih in kristijanih. Primerili so se že krvavi izgredi, V Pieezu so se kristijani in židje združeno ustavili izgrednikom, katere je vojaštvo le iztežka razgnalo.
To je sad izsosavanja ubozega naroda od strani Židov in njih krščanskih pristašev. Lani selili so se kmetje trumoma iz Galicije v Ameriko, a vlada jih je sfe silo gnala nazaj. Sedaj jo moralo počiti. Gladen narod se ne pomiri se silo, ampak s pametnimi reformami in s tem, da se mu da — kruha.
Amerikansko-Spanska vojna. Iz kubanskega bojišča ni drugih važnih vesti, nego da je Sampson že v četrtek bombardoval Santiago de Cuba. Kakor se zdi, tudi takrat brez vspeha, ako-ravno je oddalo njegovo brodovje nad 1000 strelov. Španske baterije so krepko odgovarjale in po pol-drugournem hombardovanju moralo se je amerikansko brodovje umakniti. Santiage de Cuba jo menda trša kost, nego so si jo mislili prevzetni Vankee. Junaško vedenje Span jcev napravlja u tis v Washington-u iu se govori o tem, da bode treba poslati Sampsonu znatne pomoči. Kaj pa, ko bi Camara odplačal Amerikancem njih bombardovanje s tem, da bi napal njih mesta. In to ni neverjetno. Camarra je odplul sč svojim brodovjom, katero jo pomnoženo z močno oklopnico in pripravlja se na Španskem že tretja eskadra. Spanci toraj se ne mislijo udati še tako hitro; to daje skrbi Amerikancem in že so čujejo glasovi iz Amerike, ki svetujejo časten mir. Iz Filipiu ni nobenih vesti; Manila torej tudi ni še v rokah ustašev, še manje pa Amerikaneev. Vojska stane obe stranki do sedaj že milijardo in ako so Amerikanci bogatoj i, nego Spanci, treba pomisliti, da trpi velika trgovina, ki jo ima Amerika z Evropo večo škodo, nego Španska. Ta pomislek zna postati odločilen za Amerikance, da si bodo kmalo začeli želeti miru.
Domače vesti.
Shod sloveiok lli časnikarjev v Pravi.
Dobro bi bilo, da odpošljejo Slovenci jutri, v nedeljo, kolikor mogoče brzojavnih pozdravov na ta velevažni shod, ob katerej priliki se vrši tudi proslava stoletnice velikana Fr. Palaekcga. Naslov za brzojavke jo ta-lo: Sjozd slovaaskveh novinafu, Praga.
V Prago se jo odpeljal iz Ljubljane g. Kvgen Lampe, ki bo s poslancem drotn. Krekom zastopal liste Slovenca , < ilasnik«, Primorski list ■, »Slov, Gospodar . — Iz Celovca je odšel v Prago g>s, Josip Rozman, tajnik Mohorjeve družbe, ki bo ob onem zastopal tudi »Mir .— Pri Palaekijevi stoletnici bo zastopal »Slov. Matico« odbornik dr. Ivan Tavčar.
Na te slavnosti pride tudi mnogo Rusov, ki so se začeli zadnji čas precej brigati za nas avstrijske Slovane.
Veleva/en-odlomek v korist slovanskega bogoslužja v Istri, prinaša tukajšnji »Pensiero Slavo , Isti slove: Cčcnjak v slovanskih zadevah, med knjimi gotovo slovansko bogoslužje ne zavzema zadnjega mesta, nam pošilja, med tolikimi drugimi, velevažen odlomek v korist slovanskega bogoslužja v Istri; dokument na katerega opozarjamo posebno in najprej one nenasitne lati ni zato rjo, ki bi I hoteli na vsak način oropati naš narod v mejni pokrajini najdražje zapuščine svojih dedov, trdfc med drugim z neko smelo nevednostjo in umazano neverjetnostjo, da če je v davnih časih životarilo Slovansko bogoslužje v katerem selu na kvarnerskih otoeih, gotovo ni živelo nikdar v Istri, na poluotoku samem. Fragment, o katerem je govor, je prepisan doslovno iz 473. in nadaljnih strani iz knjige, kateri je naslov:
Conografta eirlesiastica o sin deserizione della vi t tii e della <1 i očesi di (riuntinopoli, delta volgar-mente Cnpo d' fotria. — Pastorale, divertimento di Monsignor Paolo Naldiui, gin asistente d' Italia uel mero sho ord. Agost, oru Vescovo delta stesaa ehiesa gimtinopolitana ete. ete. — Venezia, apprcttso (lierolamo Alhrizzi — MDCC.
(Slovenski: »Cerkveni opis ali popis mesta in dioeese Justinopolctanskc, po domače Koperske. Pastirska razprava monsignora Pavla Naldini, bivšega asistenta sv. reda Avgustincev v Italiji in sedaj škofa iste cerkve Justinopoletanske itd. itd., pri Jeronimu Albrizzi 1700).
Imenovani odlomek slove v prevodu.
,...Ce so cerkve zidano, ali popravljene v Kopru, Piranu in Izoli in ustanovljeno zadruge dela italijanskega usmiljenja, so uporablja pobož-nost Slovanov za prenovljenje altarjev iu pomno-žitev bratovščin, tudi v seliii dioeese. Gospod Bog torej dokazuje, da mu je mila ljubezen obeh na-uarodov; kajti če preskrbuje Italijane so spoštovanja vrednimi duhovni, ki jim opravljajo molitve, delč sv zakramente in sv. mašo v latinskem jeziku in jih podučujejo propovedmi v italijanščini, d o-v o 1 j u j e t u d i S l o v e n o m (in o r d a š e z ve č j o p r a v i c o), <1 a se svete cere ni o n i j e, n e s a m o prepove d i, a m pak tudi obred i, maše, zakramenti in kar se mora želeti od dobrega vernika, opravljajo v njih lastnem, m a t e r n e m s 1 o v a n s k e m jezik it. Koliko bolj vežejo človeka glasovi materinščine in kolikobolj ranijo srce naglasi vcepljeni z mlekom! Srečna cerkev Justinopolitanska, ki vernike tako različnih narodov družiš v bogoslužji. Ce ni ta prednost popolna in edina nje last, je posebnost, ki se ne druži z več stolnicami tudi imenitnejšimi za kristijanstvo.
Tako »Pensiero Slavo«. Mi ne vemo in ne trebamo druzega nego, da naj si gospoda okolu »Amiea«, e eompagnia belin, to dobro zapiše za uho, ter, da ne bode, kakor pravi »Pensiero Slavo«, v svojoj gorostasnoj nerodnosti govorila o slovanskem bogoslužji, kakor slepec v barvah.
Kreta iu (»reta sta dve slavni zemlji! Pišejo mun: O Kreti sinu že toliko slišali, da si jo že lahko v duhu ogledamo, ne da hi jo videli! A za Kreto jo slavnoznaim tudi —Greta! »Kdinost« je že toliko pisala o naši tržaški Kreti — pardon — Greti, da sem si uprav želel si jo malo ogledati. Včeraj je bil oni »srečni« dan, ko sem se odločil v hribe! Prvo, kar sem opazil je bilo to, da sem našel dve deklici uprav pred magistratovim I otroškim vrtom na Greti. Deklici sta se razgovar-
jali v »1 o v en8 k c m j t' z i k ii, akoravno [»uhajati raznarodovalno gnezdo magistratmo.
I>aljo nem šel jh» ulici ('isternone ter popra-šcval t<> in ono, seveda v slovenskem jeziku. Odgovarjalo s«? mi je le v slovenščini, kar se mi je dovolj čudno zdelo, ker sem čital, da so na Greti malone že poitalijančeni! /> eno besedo, ud početka Grete, psi do Trstcnika naletel sem samo na eno žensko, ki mi je na slovensko vprašanje odgovorila laški. Bil sem celo pri zloglasnih Skrljih, koje sem si predstavljal za prave kalabreže, toda niti tu nisem našel ne enega Laha! dreta ni torej laška trdnjava, ker ko hi l>ila taka, govorilo bi se tam — laški in ne lepe naše slovenščine. Z eno besedo, prepričal sem se, da vrag ni nikoli tako črn kakor ga slikajo!
I)a ni nobenega Laha na vsej Greti, ne morem trditi, ker Lah in lakota sta povsod, toda domače ljudstvo je vse slovensko, le škoda, da je ohlizano po »nviti kulturi«, #ter da se prerado udaja lakonski judeževi pijači, koja mu zmeša možgane, da ne ve kaj dela.
Za ureditev razmer na Greti trebamo vsaj enega vrlega možaka narodnjaka, kojega pa žali-bog še — ni.
To je bil utis Grete in Gretnrjev na mojo malenkost.	H r i b o 1 a z e e.
.ledna občina več v iiaslh rokah. Pri občinskih volitvah v Seat Janžu v Kožni dolini na Koroškem so zmagali Slovenci. Živeli! Le vstrajno naprej sovragu v strah, nam pa v dobro iu čast.
Rodoljubi! Rodoljnbklnje! Pojdimo v Bar-kovlje, to bodi jutri splošna naša parola. V Bar-kovljah se bode vršil jutri plemenit čin pravega narodnega bratoljubja, čin, kateri nas spominja na britke dogodke, dogodivše se v teku minolega leta. Ta čin ostane nam nepozabljiv posebno pa materam in nedolžnim otrokom ubožnih družin, katerih nesrečni očetje morajo dostati med zaduhlimi zidovi kazen za to, ker niso mogli brzdati svoj srd nad onimi, od katerih so se čutili (oziroma smo so čutili in se še čutimo) do srea užaljeni.
Jutri nam bode torej dana prilika, da ska-žemo našim zaprtim hratom-trpinom in njih nesrečnim družinam, da smo ž njimi, da se jih spominjamo, da ž njimi trpimo in žnjimi čutimo.
Ponavljamo torej besedo, katero smo napisali že minolo soboto: Plemenit je sklop pevskega društva »Adrija« v Barkovljah, katero prirodi jutri lepo veselico v korist ubogim nesrečnežem; lep je tudi prostorni vrt »Narodnega doma«, krasen je vsporod veselice, a najlepši jo njo — namen.
Toraj rodoljubi in rodoljnbkinjol Pridi kdor le moro v Barkovlje in tam položi davček na oltar človekoljubja!
Velika narodnu slavnost v Sežani. Te narodno slavnosti se udeleži, razven že javljenih društev, korporativno tudi pevsko društvo »Danica« iz Kontovelja. Danes se nam je sporočilo s Prošeka, da jo isto sklenil tudi odbor pevskega društva »Hajdrih«.
„Zvon" pevsko društvo na Opčinah priredi dne 2<>. t. m. veselico v proslavo 50lctnioo cesarjeve. Program objavimo pravočasno.
„Slovenka" št. lil. jo izšla danes se sledečo vsebino: Mlada ljubezen, pesem. — Otroška do a.
—	Usoda, pesem. — Hudi grad (dalje) povest.
—	Vihar, življenje, pesem. — O narodnem duhu.
—	Na okencu, pesem. — Mstinski močeradi (daljo), povest. — Mod dejanji, pesem. —■ Jelioa Belovio-Bernadzikovvskn. — Književnost. — Razno — Doma.
„Kje je narodni dom"? V št. 9H. našega lista priobčili smo pod tem naslovom doposlano nam notico. Na to notico smo prejeli danes od predsedstva barkovljanskoga obrtnijskega društva to-le pojasnilo: 1. <lu je tabla z napisom žo več časa pripravljena; 2. da je vložena prošnja na magistrat v tej zadevi že prod časom, da pa do sedaj ni še duha no sluha o rešitvi isto; 3. da se je vložila ravno to dni radi tega druga prošnja na namest-ništvo, da požuri rešitev prve. Tako utegne biti ustreženo g. piscu omenjene notice v kratkem.
Furlanska železnica ima vsako loto zgubo. Lani je bilo zgubo 701 M) ghl. Nemara bo ista tudi z novo namerovano železnico Trst-Poreč. Ali kaj bo to. Italijanom je vendar treba ugoditi.
Koze na purniku. Včeraj je došel iz Bomba va Llovdov parnik »lmperatrix *. Mej potoma je obolel parniški oskrbovalec za kozami. Bil je sproveden v bolnišnico pri Sv. Mar, Magd.
Za nedeljski počitek. -Imri bodo imeli trgovski pomočniki shod v dvorani Torsicore v ulici Chiozza ob uri in pol. Dnevni red: 1. Zapiranje trgovin na drobno v poletnem času. '2. Kazni predlogi.
Za\nd m. Nikolaja /a Ure/poselite služkinje s< je pred kratkem zasnoval v Trstu, Pravila in poziv, katerega razpošilja osnovalni odbor posameznim rodoljubom v svrho, da bi ga slednji podpirali po svoji moči moralno in materijalno, je prejelo tudi naše uredništvo. Pravila priobčimo v jedni prihodnjih številk poziv pa, i/, katerega naj razsodi čitatelj sam, kako važen korak je storilo naše ženstvo se zn snovanj cm tega zavoda posebno sedaj, ko skušajo socijalni demokrati pridobiti naše služkinje na svojo stran, se glasi : I Vf.sV Hlttgorodje!
Letos, ko vse tekmuje, kako praznovati petdesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva našega presvetlega cesarja, katerega želja je, naj se praznuje njegova petdesetletnica ne s hrupom in šumom, pač pa z dobrodelnimi čini, žolč tudi tržaške Slovenke pokazati svojo vdanost ter vsi reči plemeniti želji plemenitega vladarja. Nadele so si nalogo vstanoviti zavetišče za brezposelne služkinje.
Kotnu ni znano, koliko naših mladenk pride vsako leto v mesto iskat si zaslužka? In vse te so prcpuščanc samim sebi ter nimajo, izvzemši male izjeme, nikogar, da bi jim svetoval ter jih ščitil pred pretečo nevarnostjo. Kam se hoče obrniti ubogo, nevedno dekle došlo z dežele v mesto med neznane tuje ljudi? Komu hoče zaupati, koga hoče vprašati za svet, ko so nihče ne briga za-njo? Ako pride dobrim gospodarjem v roke je srečna, kaj pa, ako pride v roke brezvestnim in brezver-nim ljudem, kateri jo oropajo vere in sramežljivosti ? Padla je, ker ni imela nikogar, da bi jej svetoval, jo svaril. Koliko solz so že pretočili sta-riši zaradi takih zapuščenih deklet? Koliko sramoto in stroškov so imele občine zaradi njih ?
Da so pride temu zlu v okom, snujejo tržaške Slovenke zavetišče, kjer so bodo vsprejemale de-vojke došlo z dežele. Tu bodo preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se bodo vrh tega poučevale v ročnih delih, kuhanju, likanju in šivanju; navajale se bodo h krepostnemu življenju in štedljivosti. Vsaka devojka, katera bodo hotela biti vsprejeta v zavod, imeti bode morala priporočilo od duhovnika iu županstva. Zavetišče bode v dogovoru s sta riši ter jih obveščalo o vodenju njihovih hčera. Skrbelo se bode tudi, da so jim preskrbi dobre in vestne gospodarje ter pazilo na njo, da no zaidejo na slaba pota.
Da pa nam bode možno izvrševati to težavno nalogo, prosimo vse človekoljube, da nam prihite na pomoč s sveti in dejanji. Vsak šo tako majhen dar dojdo nam dobro, ker vstanova zahteva velikih žrtev.
Nadejajo so, da nas bode Vašo Blagorodje blagohotno podpiralo, so udano beleži
o s n o v a 1 n i o d b o r Marija Škrinjar, Zorzut ltezika, Kunigunda Blatnik, Ivanka Ivančič, ltezika Gruden, Nožika Gruden, Ema Dcklcva, Ivanka Cernigoj.
Potuha. 7f>letni Josip 1'ršič je pahnil včeraj od sebe nekoga (Hotnega trkovca, ker mu jo nagajal. Le-ta je tekel k materi ter jej javil, kar se mu je zgodilo. Mati ni morda okregala nagajivea, marveč predstavila se je starčku ter mu zagnala v glavo kozarec in ga ranila tako, da je moral na zdravniško postajo. Tako početje so zove potuha in otroci, ki so tako vzgojeni, so gotovo malo prida.
Poskus samomora. Včeraj zjutraj se je vrgla 501etna udova Helena Marše, bivajoča u ulici Barricra št. 12. skozi okno druzega nadstropja skoraj na sredo ulice. Pobila in ranila se je zeki hudo, posebno na glavi. Prenošena je bila takoj v bolnišnico. Nade je precej, da okreva. Povod temu obupnemu činu, pravijo je bil: pomanjkanje sredstev za proživljen je sebe in dvoje hčerk.
Samomor. .''/.Metni Rudolf Tlmller je imel pred časom dobro trgovino z manifakturo, ki mu je pa pozneje opešala tako, da jo prišel ob vso. Živel je sedaj pri svojih bratih. No samo, dani imel sreče v trgovini, imel jo ni tudi v ljubezni. Seznanil se je bil z nekim 24letuiin dekletom, s kojim pa so nista strinjala ter je dekletu povedal pred dnevi, da ima namen: usmrtiti se. Včeraj je šel od doma bolj zgodaj nego navadno ter je hotel slučaj, daje prišel pred hišo št, 1-, v ulici Barricra, kjer seje
vrgla ravno takrat neka Helena udov« Marsč skozi okno druzega nadstropja. To ji' jako uplivalo nanj, ki je imel slabe namene. Vrnil se je domov ter se zaprl v svojo sobo. K malo na to je slišala služkinja strel. Se le pozneje v strahu, da se je morda kaj pripetilo, je vstopila v sobo, in res, nesrečnež je ležal v postelji, in na prsih mu je slonel samokres. Samomorilec, ki se je vstrelil v desno sence, bil je že mrtev, ko je prišel zdravnik z zdravniške postaje.
Zadnje vesti.
Praga IS. Nemški časniki prinašajo izjavo, v koji trde, da se Nemci ne udeleže čeških slavnosti, a da jih tudi ne bodo motili. (Kislo grozdje.)
Krakov IS, Tudi danes trde, da so se vršile antisemitske demonstracije v različnih krajih < ialieije.
Budimpešta IS. Državni zbor je odložen do li, septembra.
1CI lit is. Ministerstvo Rudini je dalo odstavke. Zbornica je zbrana polnoštcvilno. Navzočih 4f)0 poslancev. Levica besnela. Zbornica je priredila vojaštvu navdušeno ovaeijo.
Dlinaj IS. »\Vicner Zeitung« prinaša sankcionirane sklepe delegacij.
Madrid is. Oficijelna brzojavka kapitana Augusti-ja iz Manile povdarja, da je položenje še vedno jako opasno. Sovražne čete naraščajo vsi cd tega, ker veliko domorodcev k njim desertuje. On da nima zveze s provincijo, upa pa, da dobi od Špansko podporo, predno mu poidejo vsa sredstva za obrambo.
(■iliraltar IS. Transatlantiški parnik •Saint Augustin« je dobil dovoljenje, da smo odpluti z 11,000 tonami oglja,
London IS. »Router Office« javlja iz Manile, da je položenje Spancev vedno oposnejše. Primanjkuje živil. Garnizijc v provincijali so podlegle in Spanci so povsod brez oporo. I staši so so polastili več most, Manilo samo pa so obkolili. Guverner sojo hotel udati a vojni sovet so je temu protivil.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 17. juniju. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 819U (včeraj 8V) V*), za september 7,V/t (včeraj 7f>3/i), za december 74 (včeraj 7&%), koruza za julij 5108/« (včeraj ii(i7/«,), za september 37®/b (včeraj .!17;/h), mast 605 (včeraj 610).
Tržaška posojilnica in hranilnica,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
v ulici Moliuo piccolo fttv. 1 se preseli meseca septembra v nove prostore
lil Ion S. FraiNTsoo št. I. nad.
(Slovanska t italnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in so obrestujejo po 4°/0. Kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na vknjižbo po f>7*°/o» na moiijieo po <»(>/„, na zastave po f>V/0. Uradne ure so: od i)—1- dopoludne in od .!1—f> popoludne; ob nedeljah-in praznikih od 10—12 dopoludne.
Izplačuje Se : vsaki ponedeljek od 10 -12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—1 popoludne.
Postno liranllnloni račun K10.004.
žpooooooooooooooo^
R FRAN WILHELMOV g
V ODVAJAJOČI ČAJ V
1 FRANA WILHELMI
X lekarnarja v Neunkirchen x
(Spodnje Avstrijsko)
Q dobiva so v vsoh lekarnah po V q 1 gld. av. volj. pakH. m Q
Odlikovan fotografski .atelier!
Acquedotto h. itv. 25!!
I'šojam si naznaniti si. ohrinstvn, da sem na V<M|IIC(ln(t II odprl svojo Hljulko. Atflier j t * nrtjin moderno in preskrbljen upurati najnovijega /istima. Fotografije v vsaki obliki <lo naravni' velikosti na papirje vsake \rstr: eeloidin, alhtimin, platin itd. itd. Izdelovanje uutanemi, dovršeno. (Vne kolikor — | • 1 < > 11 možno nizke. Posebno .se priporočani v izdelovanje skupin rodbinskih in drugih : repriulnkeij po vsaki, tudi že obledeli fotografiji, oljnatih slik. akvarelov; fotografij v naravnih barvah. Kdor st> hoče prepričati, naj blagovoli osebno obiskati moj atelier in si ogledati tam izloženi* slike ! Atelier je na \ <'<|Iie<lottll stv 'i.').
Anton Jerkič,
odlikovan fotografski atelier.
V Gorici:	V Trstu:
ua Travniku II.	na Acqiie<lottii •»:».
Alojzij Progar,
(Atelier v Bpneiliktinukeni namotanu),
iziU-liije po »vnjeročnili načrtih, osnutkih in moddlih: oltarje, talieriiakeljne, pri/nic«*, krstilaike ter
vmikovrstne cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere m'-i tudi zajedno posliknje in pozlačujp. Takisto izgotavlja portrete poživili nzomli, uatr rohni' spo« ineiilke s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzvišenimi od preprostega kamna do dragocenega kannskega mrumorja in to povsem vestno, pošteno in pristno.
Škropilnice
proti
peronospori
inženerja
ŽIVICA,
kateri ostajajo /miruj enaki in pripravljeni, bodisi v suhem sili v vodi, na jtntjnlni od vseh drugih. Dobivajo se v delavnici omenjenega v Trstu, v trgovinski ulici (Via Commereiale) nt. 11, kjer se oddajajo tudi radovoljno prospekti in ceniki.
AITE & ZAĐNIK
V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8.
TRGOVINA
<
Velika zaloga
molkih in ženskih stof za vse letne sezone.
Velik izbor
plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitnicarke.— Veliki izbor perkala in satinn v najnovejšem risanju.
Sprejemajo se naročila možkih oblek in perila po meri.
CENE NIZKE.
Za mnogobrojni oliisk «e priporočata ndann
AITE & ZADNIK.
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublaiiijc in »travi
.planinski zeliščni sok4
i/. Ue/.elne lekarne pri Mariji Poniiimij" M. I......teka
v LJublj«nl.
Ona t ntekleniee ."»n nove. Razpošilja *e r obratno pošlo najmanj '1 steklenici.	II
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga
v Trstu, ultra sv. Aniona št. I.
priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jahiieo, preskrbl jeno ■/. vsemi in a n u fa k t n r n i m i predmeti, zvezano s krojačnieo za gon pode.
Sokolska obleka kompl.
grld. 23-—
Favelok ucpreiuočljiv
od 10 do 16 gld. Velik l/bor
Niikneneiru in Uomliažii. blturaza možke obleke, »raje \/. zlile, volne, lan u • tennlN, platna Itd., za pest n le, ovratnikov, perila /a molke, ovratnie v vsili barvali i n form ti h, n o tr o v i e. rut, Jopic vseli rrsi posebno za fonriste In kolesarje, niodiiili predmetov, rokovle i/, nitij iu kože, dežnikov lil solneiiikov.
Povodom svečanosti jubileju Njegovega Veličanstva
velik izbor narodnih in avstr. zastav, transparentov
z avstrijskim orlom po najnižjih oenah.
Na zahtevanje pošiljajo se azorei vseh vrst z dotičnimi ee nami, poštnine prosto.
Zaloga na debelo in na drobno.
Pošlljatve o«l 5 lit. liapirj.
(ENE:
OLJE jedilno fino Liter nvč.....
tt »» finejse „ „ . . . .
oljkino . .
„ fino namizno „ finejše „ Extra „ Specjalit.
28 32 36 40 44 48 52, 56 64, 72
OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15. 20. 25 po zmerjiih cenah. Posiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence.
Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo.
ANTON SIRCA
Trst, Via Aquedotto št. 9.
Pomada Phonix.
Odlikovanu im rastavi r.n mlravljonj« In
Gpii<ttri'^li<i iHitnikov v StuttK>trt-u I. 1HOO., |iiripoMiuiiii <nl mlruviilkov in h tisut'i r.a-livulii tli pl«om.
ledino obstoječe, reelno in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke.
(liirimtlrii hi- xn vn|h'li in noHfeoilljlvctut. LoiuVk 80 m'., pil |ni»ll uli |M>vxctju 90 nč.
Hoppe K., Dunaj, I. Wipplingerstrasse 14
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo.
CENE ZNOVA ZNIŽANE. ~W
Cenike in spričevala zastonj!
Stiskalnice za grozdje, diferenci jalnu sestava. Ta sestava stiskalnic ima najveeo pritiskujočo moč izmed vseh drugih, kakoranih koli stiskalnic.
Stiskalnice /a maslino, lihlraviiske stiskalnice. hrizualjke proti peronospori Ver-iiiorelore sestave.
Te moje brizgaljke ho znane kakor najboljše ter naj-eeneje ; avtomatične brizgaljke, tlurilniee m pripravo za tlačili jagode, stiskalnice za seno, triere i. t. d. v nnjlioljsem proizvodu,	^
Ig. Heller, Dunaj
li/,, Praterstrasse.
Iščsm zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj!

Slovenska gostilna
W „PRI PETELINU"
v Trstu
sprejme v svoje lope prostore vsaoega lačnega in utrujenega gosta tor ga pogosti z jedjo in pijačo, da ho zadovoljen, (iospodar gostilno
ANTON VODOPIVEC
jo priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljke.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže •/. tečnim zajuter-
kom, kosilom, večerjo, ua zeljo gost«. Dn 1 Milje tiHt režem svojim eenj. gostom, posebno jiu trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi, iu čednimi posteljami, kntero oddajam svojim gostom na
željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav redno, zdravo in ceno. — Popotnik, ko prideš v Trst, ozrl se ua krasno talilo:
ulica Gbeua št. l - „pri petelinu" - ulica Gboia št, l

Le &Q nvč. za 4 žrebanja I Glavni dobitek krat iOO.OOOKron ii v gotovini z o		\ Predzadnji teden
		i 4krat 25.000 Kron dbltkom 20» u
Srečke jubilejne razstave po 50 nvč. priporočajo: Giuseppc Bolafflo. Manili & C. Ign. Neumann. E	I. žrebanje: 24. junija 1898. II. žrebanje: 6. avgusta 1898. III.	žrebanje: 15. septembra 1898. IV.	žrebanje: 22. oktobra 1898. nr. Schiffmann. Ales. Levi. II Mercurio Triestino. M. Nigris.