MARIBORSKI Cena t Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor. Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 9440, uprave 346S lahaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja meaeSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 19 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i Poitnl čekovni raSun »L 11.409 11 JUTRA 11 Od Rima do Pešte TAJNE MAHINACIJE NAŠIH SOVRAŽNIKOV. ®* ki obstojijo med Madžarsko, Avstrijo J" Južno Nemčijo pod patronanco Italije, se i.e °značeval kot alarm, ki ga je angleški dr-^avnik in publicist dvignil v prid Francije. “ekl0 se je, da so Stecdove oi>ozoritve pristane, da,' fantastične. Toda dogodki zad-časa govorijo drugače, kakor besede ementijev. Ta dejanja kažejo, da se resno aripravijajo nove smernice v zunanji politi-I Pod pokroviteljstvom in morda na inicia-, v° Mussolinija, ki ne hodi v zunanji politi-, Po poti zapadnih zaveznikov, marveč si ustvaril svojo linijo, ki vodi bolj v nem *°-medžarski smeri. , ba je razpoloženje v vladajočih avstrijskih 1,1 zlasti madžarskih krogih v prvi vrsti "snierjeno za restavracijo Habsburžanov, je '''dno bolj jasno. Madžarska pa je nedavno ^°rila prvi konkretni korak za vrnitev Habs-'lržana Otona, sina Karla in Zite, na ogr-m kraljevski prestol. Dne 29. novembra se !i; sPisaI v Pešti slovesen protokol med zaupnikom Otona in Zite, grofom Apponyjem ter med predstavniki madžarske države, priznale Otonu pravice do madžarskega prestola, k: ga sicer ne bo zasedel na podlagi pragmatične sankcije, pač pa na podlagi »svobodne« volitve, ki je določena za 15. avgusta I. 1933. Že zdaj pa se mu izroči vrhovna uprava najvišjih redov -r- Marije Terezije in Zlatega runa —, tako da se mu že pred velitvijo prizna del suverenitetnih pravic. — Protokol se je sestavil z vsemi slovesnimi formalnostmi, kakor so običajne za razne državne akte. Posebno pomembno je, da so temu aktu prisostvovali italijanski poslanik Colonna, papežki nuncij in diplomatski zastopniki Avstrije! Dne 30. novembra sta se zbrala na Dunaju kapitlja redov Marije Terezije in Zlatega runa, in sta stavila kongruentne sklepe v smislu budimpeštanskega protokola. Tu je interveniral kot zastopnik avstrijske vlade minister V a u g o i n. Imetje in posestva imenovanih visokih redov ne ležijo samo na Madžarskem, temveč tudi v Avstriji in so bila doslej v državni upravi. Prenos te uprave na habsburškega pretendenta tedaj ni več samo notranja zadeva Madžarske. Saj že vprašanje vzpostavitve habsburškega ogrskega kralja ni notranjepolitična madžarska zadeva, kakor to poudarjajo Madžari. Leta 1921. je mednarodni forum energično odklonit Karlov povratek. Toda takrat so bile sig-natarne sile mirovnih pogodb solidarne, odklanjala je habsburško restavracijo tudi Avstrija, da, celo Madžarska sama. V zadnjih desetih letih pa se je situacija v mednarodnem Svetu bistveno spremenila. Kajti dogodki zadnjih dni kažejo, da zavzema legitimistično stremljenje že konkretne oblike, ki niso omejene samo na Madžarsko in njen drž teritorij. Ob razpravljanju trgovinske pogodbe med Avstrijo in Madžarsko se je govorilo, da se hoče doseči med obema državama mnogo tesnejša skupnost kakor samo s pogodbeno ureditvijo izmenjave trgovskega blaga. Tudi to se je demontiralo. Toda te dni je v javnem govoru znani voditelj madžarske kr-ščarisko-socialne gospodarske stranke grof C s e k o n i c s izrecno poudarjal, da navadna trgovska pogodba za sedanje razmere ne zadošča, da je treba dalekosežnejše-ga, odločnega dejanja, pri katerem še ni takoj treba misliti na skupno valuto. — Besede so misteriozne, pa vendar zelo pomembne! Države male antante imajo dovolj povoda, budno slediti razvoju dogodkov, ki se pletejo iz Rima preko Monakovega in Dunaja do Pešte. Končno pa tudi zapadnlm velesilam ne bo moglo biti vseeno, da se poskušajo že zdaj izigrati načela mirovnih pogodb, ki so ustvarile sedanje stanje in rav- Kritičen položaj v Parizu in Londonu DANAŠNJE SEJE PARLAMENTOV. — NEVARNOST PADCA HERRIOTOVE IN MACDONALDOVE VLADE. — OGORČENJE PROTI AMERIKI. PARIZ, 13. decembra. Odklonilno stališče Amerike glede vprašanja vojnih dolgov je izzvalo v vsej Evropi energičen protest, ki bo imel za posledico velike gospodarske težave. Zlasti napet je položaj v Parizu, kjer politični krogj mislijo celo na padec vlade. Dejanska odločilna borba vlade s parlamentom glede plačila bo dosegla višek danes popoldne ob 13. uri. Že včeraj, ko je bila odločitev glede vojnih dolgov preložena na danes, vlada Herriota ni več bila varna in zdi se, da jo bo plenum parlamenta danes vrgel. Če angleška vlada ne bo našla primerne formule glede plačila obroka vojnih dolgov, ne da bi se plačilo dejansko izvršilo, je usoda francoske vlade zapečatena. Kako bi v tem pogledu izgledalo vprašanje zaupnice vladi, si lahko predstavljamo. Ministrski predsednik Herrlot je dosegel včeraj odgodltev razprave, da prouči poprej stališče angleške vlade. Zunanji in finančni komisiji zbornice je podal sinoči zaupna poročila o stanju vprašanja. Dogovorili so se, da se bosta obe komisiji sestali danes še enkrat tik Pred plenarno sejo zbornice. PARIZ, 13. decembra. Odgovor Amerike je povzročil zlasti v desničarskih krogih francoske prestolnice veliko ogorčenje, ki si je dalo duška tudi z demonstracijami, katere je oblast le s težavo zadušila. Pri teh demonstracijah je bilo včeraj aretiranih 460 oseb, ki so pa bile ponoči zopet izpuščene. Deputacija bivših bojevnikov in invalidov je včeraj posetila ameriškega poslanika in mu izročila spomenico, v kateri izjavlja, da se ameriški in francoski vojaki v svetovni vojni niso borili ramo ob rami za to, da bi Amerika sedaj obogatela na račun obubožane Evrope. PARIZ, 13. decembra. Herrlot bo na današnji seji parlamenta neomajno vztrajal na stališču, da mora Francija 15. decembra plačati zapadajočo kvoto 480 milijonov frankov. Izjavil bo pa, da Fran cija kvote zapadajoče v juniju 1033. ne bo več plačala, če se do takrat vprašanje vojnih dolgov temeljito ne revidira- LONDON, 13. decembra. Enak razburljiv položaj kakor v Franciji, je nastal tudi v Angliji. Angleška vlada se je danes sestala k seji, na kateri bo formulirala svojo četrto noto Združenim državam, v kateri bo sporočila, da plača 15. decembra zapadajočo kvoto brez vsakih zadržkov. Ta rešitev bo pa le provizorična in v političnih krogih ne izkiuču-jejo možnosti ostavke Macdonaldove vlade. Ogorčenje proti Ameriki narašča od ure do ure in vedno bolj zmaguje zahteva, naj Anglija ustavi sploh vsa plačila Ameriki. 'Phvjem in Ghinbosem, s katerim so se novesie sil v srednji Evr-ii. Nemčija po veliki ženevski zmaeri PRIZNANJU ENAKOPRAVNOSTI MORA PRITI NA VRSTO REVIZI JA VERSAJSKE MIROVNE POGODBE. . &ERUN. 13. decembra. V vladnih toslh je bil z velikim zadovoljstvom “®*drav!ien sporazum, VI je bil ored-cerajštijim dosežen v Ženevi. Na ta Kosfafnica avtonomno mesto KOSTAJNICA, 13. decembra. Mesto Kostajnica. ki je izgubilo leta 1895. zaradi brutalnega nastopanja proslulega bana Khuen-Hedervar.vja svoje avtonomne meščanske pravice, bo postala po sklepu občinskega sveta, ki je bil potreben za zadevni odlok banske uprave, zopet samostojno avtonomno mesto* Bethlen polaga račune BUDIMPEŠTA, 13. decembra. Madžar skl parlament je včeraj pričel razpravljati o obračunu državnega gospodarstva v proračunskem letu 1924. Z ozirom na mnoge nerednosti v proračunu se pričakuje koncentričen napad opozicije Proti bivšemu Bethlenovemu režimu. Končni obračuni kažejo znatna prekoračenja odobrenih kreditov nekdanjega Bethle-novega kabineta in ima opozicija v tem pogledu obširen material. Debata bo nedvomno zelo ostra in obširna. ’** U UDri^ZCII t »i« ia ^cln je Nemčija dosegla glavni cilj *?oje politike, za katerega se je bo-h*a s tem. da ie odrekla so^elova-jh na razorožltvenl konferenci. Prln-enakopravnosti je bil priznan in s je bila dosežena zelo važna etapa Jamške zunanje politike, ker je to v Rodovini prvi primer, da se ie skrajna Dot k cilju revizHe verzajske mi-L0yne pogodbe, ker je postalo jasno, ■a no priznanju principa nemške ena-čJ^favnosti mora brezpogojno v naj->!*iem času slediti tudi revizija 5. Jena versalske mirovne pogodbe. Ler)in smatra za poseben uspeh, da z nemškim korakom dosežen na- čelno tudi pristanek na oborožitveno enakopravnost tudi Avstrije, Bolgarske in Madžarske. Niso na bili ti či-nltelli edini, zaradi katerih je Nemčija pristala na kompromisno formulo o sporazumu, temveč je soodločevalo tudi dejstvo, da ie sledila tem strem-Henjem tudi korektura francoskega temeljnega načela, po katerem je bilo vprašanje varnosti kot primarno nad vsemi ostalimi vprašanji. Problem varnosti ie sedaj priznan kot enakopravni čjniteH med vsemi ostalimi problemi bodočnosti. Zato se smatra kot posebno važno dejstvo, da je bilo s tem doseženo francosko-nemško zbližani« in F**"«! ..ngi0. da "e bo to zb’,5anie v rtajbližji bodočnosti še razširilo. KRALJEVA KRSTNA SLAVA. BEOGRAD, 13. decembra. Danes na praznik sv. Andreja slavi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander s svojim kraljevskim domom krstno slavo v ožjem družinskem krogu. POLOMI AMERIŠKIH BANK. WASHINGTON, 13. decembra. Po podatkih uradne statistike je propadlo v severnoameriških Združenih državah v prvih desetih mesecih letošnjega leta nič manj kakor 1999 bank. ki so imele skupno delniško glavnico 605 milijonov dolarjev. V preteklem 1931. letu pa je v Ameriki propadlo 229S bank z glavnico 1692 milijonov dolarjev. KRALJ BOMBAŽA UMRL. LIVERPOOL, 13. decembra. Včeraj je umrl tukaj znani bombažni magnat sir John Revno!as. POLJSKA TRGOVINSKA BILANCA JE AKTIVNA. VARŠAVA, 13. decembra. Poljska trgovinska bilanca za november t. 1. je pokazala saldo v znesku 22 milijonov! zlotov. Izvoz je znašal 77 milijonov, uvoz pa 99 milijonov zlotov. Napram oktobru je narasel izvoz za 2,244.000 zlotov, uvoz pa se je zvišal za 3,350.000 zlotov. BREZPOSELNOST NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. PRAGA, 13. decembra. Ministrstvo za socialno politiko sporoča, da je na Češko slovaškem znašalo število brezposelnih ob koncu novembra 601.438 napram 533-616 ob koncu oktobra. TROCKI V CARIGRADU. ANKARA, 13. decembra. Predsinoč-njim ponoči je prispel v Carigrad bivši ruski diktator Trocki. Novinarjem je ob prihodu izjavil, da je srečen, ko se je zopet vrnil na turška tla. OSTRA ZIMA V ITALIJI. RIM, 13. decembra. Zadnja dva dneva je objela Italijo, predvsem pa alpske kraje, silna zima s strupenim mrazom-V Alpah je zapadel sneg, ki >d tudi pokril vse vrhove Apeninov, dočim v dolinah še vedno dežuje. V Toscani so vse reke in potoki izstopili iz svojih strug. Železniška proga proti Firenci je bila na dveh krajili poškodovana, tako da je bil ves železniški promet uciavljen. V Viareggio je divjala silna nevihta, združena z utrganjem oblakov. Škoda je silno visoka. DVOJNA ŽETEV RŽI NA POLJSKEM. VARŠAVA, 13. decembra. Neki kmet v Poznanju je napravil z ozirom na zelo ugodno vneme letos kar dve žetvi rži. Njegovemu vzgledu bodo sledili tudi ostali poljski poljedelci, ki bodo prav tako dvakrat sejali rž. Želi naj bi v pričetku in ob koncu poletja. Dnevne vesti Važno za državne upokojence, k! žive v tujini. V tujini so se zaradi pogrošnega tolmačenja odloka finančnega ministra glede izplačila pokojnin razširile vesti, da se NI GA V NAŠEM MESTU ČLOVEKA,! Železniške legitimacije za civilne in vo-1u' & puftujiiiin razširile vesti, aa se \i ne bi imel doma tega ali onega, česar jaške upokojence, invalide in njih rodbine. morai° upokojenci vrniti do 15. decembra ne rabi. Kaj naj stori s tem? Zavreči ali X)VJ -- >< • ... Iv Juienslaviin nim firv*mv> podariti je v sedanjih težkih časih škoda! edino pametno je zato, da javi to v naših » VEČERNIKOVIH« MALIH OGLASIH. Za nekaj dinarjev bo dobil kupcev kolikor bo hotel! Zadnjič se je na en sam naš mali oglas javilo pri lastniku 36 INTERESENTOV in lastnik je za predmet, ki je mislil, da ie vreden le 200, dobil 500 Din. ZASLUŽIL JE TOREJ S PAR DINARJI CELE TRI STOTAKE! Ne pozabite, da je »VEČERNIK« edini slovenski dnevnik slovenskega Maribora! NAŠIM INSERENTOM! Zaradi državnega praznika rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo izšla povečana sobotna številka »Večemika« že v petek 16. t. m. popoldne. Prosimo vse svoje cenjene inserente, da to upoštevajo in dostavijo upravi svoje oglase že do četrtka ob 18. uri. Podpirajte dobrodelno akcijo za zgradbo azila za tuberkulozne! Veliko pozornost je zbudila te dni v javnosti vest, da hoče Protituberkulozna liga v Mariboru zgraditi azil za tuberkulozne. Ta človekoljubni načrt hoče društvo izvesti s pomočjo velike dobrodelne akcije, katero sta odobrila tudi društvo hišnah posestnikov in društvo stanovanjskih najemnikov. Kakor znano, bo Protituberkulozna liga pobirala od vsakega najemnika enodinar-ski prostovoljni mesečni prispevek, ki ga bodo prevzemali hišni gospodarji ob priliki pobiranja najemnine in seveda tudi sami prispevali k tej akciji. Zadevne pole se bodo začele razdeljevati te dni in je z ozirom na človekoljubni namen stvari upati, da ne bo v Mariboru hišnega posestnika, oziroma hišnega upravitelja, ki se ne bi radevolje zavzel za čim lepši uspeh akcije. Pobiranje prispevkov se bo pričelo po Novem letu. Lepa in plemenita naloga, ki si jo je nadela Protituberkulozna liga v Mariboru za svoje drugo desetletje, zasluži vsestransko podporo najširše javnosti. jasne upoKojence, mvauue in njih rodbine. v umu uu io. uacmur« Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim v slavijo, ako hočejo še nadalje uži-so bile izstavljene železniške legitimacije v.ati PdMMno. Zaradi teh vesti se je mi-ieta 1928 in jim bo torej potekla petletna ntste{ dr- Kramer kot zastopnik zumanje-doba koncem tega leta, se vabijo, da jih ga ministra obrnil na finančnega ministra vrnejo do 31. decembra 1932 finančni di- te,.r v sporazumu z njim brzojavno obve-rekciji, odseku za računovodstvo — po-K*'1 n?še dunajsko poslaništvo, da odredba kojninski referat — v Ljubljani. Da se pa [tinančnega ministra samo določa, da se more izposlovati pravočasno izstavitev pokojn,i?c upokojencem, ki žive v tujini, novih železniških legitimacij pri direkciji v bod°če ne bodo več pošiljale v tujino v državnih železnic, naj se prošnjam prilo- Vf * dotične države, ampak se bodo iz-ži slika, znesek 10 Din v gotovini in zad- pIa „evale v državi, in sicer v dinarjih, nji knjižni izpisek čekovne nakaznice. One , izmed upokojencev, ki žive v tujini, železniške legitimacije pa, katerim kon-1 ,ni Prisiljen vrniti se v Jugoslavijo cem tega leta ne bo potekla še petletna 115 ne.izsubi pokojnine, če se ne vrne, ani-veljavnostna doba, naj se predlože za po- ' »na pravico* da pokojnino dvigne daljšanje omenjenemu uradu čimprej, naj-1sam’ aIi pa Pd svojem pooblaščencu pri kesneje pa do 20. januarja 1933. Šele te-1 pnstojni državni blagajni, kom leta 1933 vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij se ne bodo predlagale direkciji državnih želez-1 nic posamezno, ampak le v posameznih protmu> trganju, ishiasu, zobobolu in gla skupinah in največ dvakrat na mesec. Ta- * ke zakesnele prošnje naj se torej vlagajo pravočasno in ne šele tik pred dnevom, ko se legitimacije že rabijo. Pri tej priliki opozarjamo tudi vse upokojence in upokojenke, naj spremembe bivališč javijo vsaj do 10. vsakega meseca, ker se po tem ter minu prično že odpošiljati čekovne nakaznice podružnici poštne hranilnice |PRI REVMATIZMU rnbolu in gla- eLo5 vobolu se priporoča masaža za masažo. Steklenici 14 Din Oelas te v. ood S. Br. 25.892/32 Častniški družabni večer. Častniki mariborske posadke prirede v soboto, na kraljev rojstni dan, družabni večer v ve-“»"“"■V yviui uiuwv.x posute nramtmee. i bk* dvorani Uniona. Uprava častniške-Vsem morebitnim reklamacijam, vlogam ga doma sporoča udeležencem sledeče: t M X,*« in____-1 s • t«* 1 - -I \/ Or\1 Io rr rt . rln*n Xnl\M< 1- — J _ _ -1 in prošnjam v pokojninskih zadevah naj se prilaga tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa vsaj navede številka likvidacijskega lista, ker se na ta Vabila za družabni večer bodo raziposla na po pošti. V primeru, da bi kdo od za-nimancev pomotoma ne prejel vabila do 15. t. m., naj blagovoli o tem telefonično mi viua*.ij5ivcj;a tista, Ker se na ta —• > v tem icieiuiuoiio način omogoča hitrejše in lažje pošlo-1obvestiti poveljnika tukajšnjega artilerij- »rotilo I clrenro tinJl/o 11-^11».. „ :i _ : n vanje. skega polka, polkovnika g. Miloja Popa-diča (telef. štev. 21-34) ali poveljnika Narodno giedaliffe Repertoar. Torek, 12. decembra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Red C. Znižane cene. Sreda, 14. decembra. Zaprto. Mariborsko gledališče. Največji »šla-ger« poslednjega časa, revijska opereta »Pri belem konjičku«, ki so jo na Dunaju doslej uprizorili nad 550 krat, sS pripravlja za Božič. »Dve nevesti« kot kmečka predstava. V nedeljo 18. t. m. se uprizori kot km®' čka predstava Golarjeva velez-abavua kmečka veseloigra »Dve nevesti«. Upr2' va gledališča je že razposlala okrožnice, ki vabi na obisk te predstave. Cen® so zelo znižane, če se naroče vstopni04 do petka 16. t. m. Po tern roku ne veli2' jo popusti. Začetek predstave bo ob l* uri. — Urejeno prebavo in zdravo kri dos* žemo z vsakdanjo' uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, k4f poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevali4 žolča, stopnjuje izločevanje seči, POkre* pi presnavljanje in posveži kri. »FranZ Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-, Profesorji so zborovali. Predvčera: \ , ali poveljnik; šniim ste imeli n.miLnct • rreavčfa- mariborskega vojnega okrožja polkovni- aasg.»a ris: sSeS,™ httodl «aTe JudKPrt' T volitvah ip hii ?i j *i I tudi Knjigu za vpis udolczcirccv “ .meds8d”>ta večera. ObJeka Je navadna. prof. Fran Grafenauer. Naknadni krediti za kaznilnice. Na vče- Zadruga brivcev v Mariboru naznanja, da bodo odprte brivnice in damski če- salni saloni na dan kraljevegagrojstvaTT. --------------- s ...,.„aua mavue, aa se oa t. m. in.v nedeljo 18. t. m. od 7.30. do'.narodne s-kupščine zahteva naknadni kre- Predsednik upravnega odbora. Smučarske potrebščine se dobe naj- -v............ : puucubuine se UODe lini- hrtn J!Si mr,ni .s^ega sveta ie b!1 od°- bo,jSe Pri Sport-Roglič. Solidna postrež-bren predlog ministra pravde, da se od ba! ... , ,--------------------------aivi V službi Gustava Perčeca. Povodom nlZao! f0S7e kaznllnic v znesku 800.000 eksplozije, ki se je dogodila 1. decembra 12. ure. uprava v Ljubljani je razpisala v ob- za jetnišnice v področju ljubljanskega viš I no e ra f Milam Trinniu n n, -r,-- i a ■ 255 ****** % dobival iz tujine razna naročila ter jih rjboru službeno mesto banovinskega ce-i ^ . la starja, in sicer za progo od km 5200 peljali na dom. Sam se je sodil. Hlapec Jože šek, uslužben pri nekem posestniku Prl St. Janžu na Dravskem polju, je imel vesti več grehov in je bila proti njei«u vložena ovadba na kazensko sodišče. je Jože za to izvedel, je sklenil samež3 sebe soditi. Na praznik 8. t. m. so & našli ljudje obešenega v hlevu. Pri P*6* iskavi so našli orožniki v njegovem kov' čegu več ukradenih predmetov. Saharin in kresilni kamenčki na Ptujska policija je včeraj zasačila neK° Marijo Fridlovo iz Hajdine, ki je prod3' iala na trgu saharin in kresilne kamenčke' Ob aretaciji so našli pri njej še 60 škm* Ijic saharina in 21 škatljic kamenčkov* Fridlova se izgovarja, da je kupila sah3' rin od nekega neznanega moškega na o' gu v Mariboru. Drobna policijska kronika. Danes d poldne je na državnem mostu usjaXfl službujoči stražnik 21-Ietnega Rudolf Pečarja, ki je prišel v mesto ves premra* žen in na pol gol. Stražnik je siroma ' nega mladeniča, ki je prišel iz DuPiel5.j odgnal v bolnišnico, kjer so ga obleK itusi t L v obleko, ki mu jo je kupil neki do:or srčen Mariborčan. Aretiran je b» n ------ ------- -----------. Janez R. zaradi pijanosti. Zabeleze’ na ničlo 746.4. Vlaga 92; oblaki so stra-jimajo 9 prijav, večinoma radi mar' jpolicijskih prestopkov. njSib ^Mariboru, dne 13. XtT. '1932. Strin 3 Arnold Luschin in naša severna meja SPOMINI OBMEJNEGA UČITELJA. Sobotno »Jutro« je javilo smrt gra-%ega univ. prof. dr. Arnolda L u-schina von Ebengreutha, znanega učenjaka-zgodovinarja, rojenega na Slovenskem. Zaradi vzgoje in okolja se Ie Luschin čutil vedno Nemca, vendar se 16 stalno zanimal za preteklost svoje sionske domovine. Vsi oni, ki smo v letih 1919 do 1921 Oživljali razmejitveno borbo na naši se-Verni državni meji na Štajerskem, smo' neštetokrat morali slišati »L u š i n o v e “'tate«, ki so jih nemški agitatorji bo-• ®si na Kozjaku ali ob Muri znali na pa-f"et- Lušin je namreč ob razmejitvenih konferencah odločno posegel v borbo pro-•j nam in je izdal 1. 1921 tendenciozno |njigo »Die Zerreissung der Steiermark«. ve prej (1. 1919) pa je sodeloval pri pro-|l"li spomenici akademskega senata gra--ke univerze, ki je zahtevala državno Omejitev pri Zidanem mostu! V dobrem spominu ml je ostalo na-klucnostno srečanje z SOletnim tipičnim konjakom s častitljivo brado, dolgimi asmi in ostrim pogledom. Bilo je mese-avgusta leta 1920., ko je boj za dolo-“rtev meje na Kobanskem dosegel svoj Y>sek. Sovražniki našega naroda in plahni hujskači so begali obmejno ljudstvo, razširjali so vesti, da se bo meja krojila željah arveških in lučanskih gospodov, ne pa po gospodarskih težnjah obalnih krajev. Na Kubanskem jim je šlo *'a$ti. za Kaplo in Sv. Dnh na Ostrem ,yfhu, predvsem i>a seveda za — Mari-l°r. Ljudstvo je agitatorjem res naseda-°-Na Kapli so se ljudje uprli in nagnan a$o komisijo, ki je hotela zakoličiti demarkacijsko črto, kar ni ostalo zanje brez P°sledic. Naši vojaki so morali zapustiti r^Čane \n zasesti razvodnico med Muro ,R Dravo. Lučane so »osvobojenje izpod Vbskega jarma« praznovale z velikim “pefreiungsfestom«, za kar so delali reklamo v Gradcu in na Dunaju, seveda tudi pri »svojih« na naši strani tedanje »e samo začasne meje. ' Čeprav je bilo ozračje v obmejnih kradli takrat nevzdržno, smo vendar napeli y$e sile, da zavrnemo napade. Zlasti učiteljstvo obmejnih šol je žrtvovalo cele ščitnice in je ostalo na svojem mestu. da reši kar se še rešiti da. Zaupniki avstrijske strani so nam prinesli tajna poročila, da bo v Arvežu ve- lik sestanek zaradi meje, prihodnji dan v Lučanah, nato tista velika veseMca »zrna goslavija« itd. Skratka: važne zadeve, o katerih je treba takoj poročati našim v Maribor. Razdelili smo si vloge: za Ar-vež sem se javil sam, za ostale kraje tovariši in prijatelji. Čez mejo ni bilo takrat lahko priti. Slovenjgraški okrajni glavar dr. Ipavic (sedaj v Mariboru) je informacijsko službo z vso vnemo podpiral in nam izstavljal »prelaznice«, ki jih pa takrat v Avstriji še niso upoštevali. Treba je bilo poizkusiti z zvijačo. Edini moj znanec, ar-veški gostilničar S., ki je imel sorodnike v naši vasi, je bil moj mentor mimo avstrijskih orožnikov in fmancarjev. Bil je toliko toleranten, da me ni izdal in mi je celo pomagal iz zadrege, češ, da sem njegov sorodnik, visokošolec iz Maribora. Revanžiral sem se s pijačo v njegovi gostilni, kjer je med številnimi gosti bilo izborno razpoloženje, — saj danes pridejo gospodje iz Gradca! Vsi občinski odborniki in orožniki so bili na nogah, da zbobnajo čim več mejašev na shod. Ves čas sem se bal, da me bo zagledal še kak zapeljan udeleženec z naše strani. Pa sem imel srečo! Z gostilničarjem S., s katerim sva si večkrat pomežiknila, sva zavila v hotelsko dvorano še pred napovedano uro. Le nekaj nemško govorečih meščanov je bilo že v prvih vrstah. Na dvorišču je stal avto, v posebni sobi pa so sedeli gospodje iz Gradca: dr. Rintelen, dr. Luschin von Ebengreuth in še nekaj svetnikov, kakor sem doznal pozneje. Učenjakovo obličje se je na prvi pogled odražalo od ostalih birokratskih glav. Dvorana se je kmalu napolnila s kmeti, tržani in delavci. Razen dveh treh sem slišal samo nemško govorico. Dvomil sem, da bi bili vsi iz obmejnega ozemlja. Pa mi je res poleg mene stoječi udeleženec povedal, da je iz Klein-Kleina blizu Lipnice. Tam služi za hlapca in ga je poslal gospodar. In takih je bilo mnogo.. S polurno zamudo je otvoril shod domači župan, nato pa okrajni glavar iz Lipnice, ki je poudarjal važnost današnjega shoda, sklicanega ob 12. uri, ko je smrtna kosa St. Germaina na zamahu, da raztrga zeleno Štajersko. Predstavil je znanega učenjaka L u š i n a, ki je v precej temperamentnem govoru tolažil ljudi, da mora ostati Štajerska nerazdružljiva, češ, da za skupnost dežele govore nešteti »znanstveni« razlogi; med drugimi je omenil tudi »samoodločbo« Slovencev, ki so se 1. 1917 cesarju poklonili in zavrnili težnje manjšine, izražene v majniški deklaraciji. Mislil je na deputacijo Štajerci-jancev, ki so se pod vodstvom ptujskega Orniga šli klanjat cesarju... Vsekakor zelo »znanstven« dokaz slovenskih (!) teženj! Docela v tem tonu je Lušin obdelal tudi »mariborsko vprašanje«, ki ga je označil za Nemce kot povsem jasno točko, le v Parizu so stvar gledali skozi druga očala... Končno je postavil dve zahtevi: 1. glasovanje v coni vsaj do Drave. 2. Maribor in razvodnica med Dravo in Muro skozi Slovenske gorice naj docela priklopi Apaoko kotlino Avstriji. Dušilo me je in težko sem vzdržal molk, ko so se med splošnim odobravanjem oglašali še drugi govorniki. Predlagali so »konkretna dejanja« s pobiranjem podpisov, izražali želje po boljši aprovizaciji i: dr. Eden se je celo drznil zahtevati oborožen napad na Maribor in Dravsko dolino, kar je naslednji govornik iz taktičnih ozirov zavrnil. Pač pa so sprejeli obširno resolucijo, nakar s<> posameznike povabili na razgovor o »razpoloženju« v obmejnem ozemlju. S »stricem« S. sva molče zapuščala dvorano. Daši je bil nemškega mišljenja (rojen Slovenec!), me je docela razumel. Pa priteče na cesto za nama možakar, češ — gospod iz Maribora naj pride nazaj. Bil sem ves iz sebe in danes ne vem več, kaj sem mislil, ko sem kmalu brez oklevanja s trdnimi koraki stopal nazaj v dvorano. Prepričan sem najbrž bil, da ni rešitve in da ne bom več kmalu videl Jugoslavije, ker me je prav gotovo kdo izdal. Toda — stvar ni bila tako huda! Orožnik, s katerim smo popivali prej v gostilni, je predsedstvu povedal, da je bil navzoč tudi nek »visokošolec« celo iz — Maribora. Iz Maribora! — to je v vsej njihovi bojevitosti zvenelo kot bomba. Ducat obrazov je bilo uprtih vame, ko sem z mo- Odprte OČI tudi pri umivanju glave! To udobnost vam nudijo očala proti peni, ki obvarujejo oči pred vodo in peno. Sedaj ni več potrehno z zaprtimi očmi tipati i» čistilnem sredstvu in po brisači. Tudi za otroke umivanje glave ne bo več muka. Očala proti peni so omot vsakega zavojčka »Crne glave«, kateremu je vedno priloženo tudi sredstvo »Haarglanz« za izpiranje. »Haarglanz« osveži lase in jim da naravni in lepi sijaj. 5 : do vec ? TARZAN I. DEL JE PRISPEL! DOBITE GA V UPRAV! JUTRA IN VEČER NIKA V MARIBORU, GOSPOSKA UL. 11 žakarjem (menda občinskim slugam) prišel v posebno sobo, kjer se je gospoda začela nameščati. »Da ist der Marbur-ger!« me predstavi spremljevalec. Izmislil sem si neko ime in se predstavil čisto — drzno in oficielrao. Prof. Lušin me je potegnil k oknu in med 4 očmi mi je stavil nekaj .vprašanj, ki se jih po 12 letih še dobro spominjam: »Kaj študirate?« — »Pedagogiko in filozofijo!« — »V Gradcu?« — »Ne, v Ljubljani!« — »Ali obvladate slovenščino?« — »Da, sem Slovenec«. — »A tako, (s kratko pavzo) ste doma tu ob meji?« — »Imam sorodnike tukaj.« — »Povejte mi, prosim, čisto objektivno kot Slovenec: Kakšno razpoloženje je v Mariboru?« — »Prepričan sem, g. profesor, da je velika večina za Jugoslavijo!« — »A so, ich danke, sie konnen gehen!« Kakor blisk sem izginil iz hotela. Niti poslovil se nisem od prijaznega »strica« S., ki me je zunaj čakal in mi omogočil takšno — vohunstvo... Takoj sem krenil po obmejni cesti in v dobri uri sem bil že pri naših obmejnih stražah. Solnce je pravkar zahajalo za Pohorjem in ko-banske planine so se mi zdele lepe kot še nikoli... Nekaj mi je velelo, da jih ne bomo izgubili... Teden pozneje je že prišel okrajni glavar dr. Ipavic na mejo. V občinski pisarni smo zbirali slovenske podpise proti nemški akciji v Arvežu. Podpisali so skoraj vsi posestniki. Duplikat še shranjujem za spomin. Vsi nemški napori so bili zaman! Arvežani so pozneje izvedeli, da jih je potegnil za nos — slovenski učitelj. Nikdar mu tega niso odpustili in še danes bi se mu v Arvežu slabo godilo... Pač pa je prof. Lušin izvedel takrat resnico! Kajti Maribor je bil že odločen za Jugoslavijo... ♦ Prof. Lušina nisem nikdar več videl! Leto dni pozneje sem dobil v roke njegovo knjigo o »Raztrgani Štajerski«. Vse takratne napade sem našel v njej, samo moje resnice ni bilo... In vendar je zmagala! Sedaj je Arnold Lušin mrtev. De morttns ni! nisi bene! Ver. ' eon Štukelj: Akademija Sokola-matice v Mariboru Roleg br. Apiha se je nam predstavil drvič to pot tudi br. I.vo. Čelhar s skopskimi vajami, izvajanimi z moško de-od 11—14 let. Izvedba je bila še precej hladna in je tudi ta točka programa ^inkovala na občinstvo predvsem z iste vidika kakor »Mucke«. Sama na sebi j® sestava za to deco psihično pretežka. drez fiziološke vrednosti, mrtva in pre-°lga. Čutili smo vsi, da ii manjka naivnosti in ne izpolni niti psihične niti filološke sposobnosti dečka v tej staro-*!>• Res je izbira vsaj za starost dečka Pd 12. in 14. letom zelo težka, ker ni yeČ niti otrok niti ni še dorasel, temveč e njegovo psihično in fizično življenje v PveČjem brstenju in razmahu, treba pa j? zato biti zelo pazljiv, kadar se sestav-Ja Program in rajši se naj nastop^ te de-5? opusti, kakor pa da se pokaže občinstvu nazadovanje. V primeri z lansko-,etnim nastopom moške dece v teh letih “čelhar jeva skladba zaostajala. , Navzlic vsemu pa nas veseli, da se je ?r- Čelhar poskusil v vstvarjanju, zlasti • ° vemo, da je br. Čelhar ambicijozen J11 niarljiv, pri tem pa reden telovadec in Umovalec. Saj smo ga samo ta večer .eČkrat videli na odru. Ko se bo br. Cel-dar primerno koncentriral, bo gotovo v 'a"u, kaj boljšega pokazati. Lepa in duhovita je češka skladba j ntro«, sestavljena od s. Jemelkove. , Jelkovi je bila v češkem sokolstvu za | ? delo priznana prva nagrada. V celoti ahteva precejšnjega gimnastičnega zna-!a. ker poda Jemelkova v njej dokajšen vhiriasEčni program žene Zlasti ugaja del, ko skladba ritmično oživi. Jezikova uveljavlja vse fiziološke princi- pe gimnastike in skrbno kontrahira in ekstrahira mišičevje. S tega vidika ima sestava svojo vrednost in prikazuje tudi neveščemu gledalcu nekaj pozitivnega Da je to res, je dokazala temperamentno aklamiranje občinstva. Sestra Mira Zivicova s svojimi. članicami se je potrudila, da je podala najboljše, kar je v kratkem času mogla.. Strogo oko gimnasta je zasačilo vse nepopolnosti v skladnosti In izvedbi posameznih gibov. Videti je bilo v celoti, da so se pričele naše sestre članice malo kasno intenzivnejše baviti z gimnastiko in, mislim, je to tudi prvi njihov nastop z gimnastičnimi vajami. Nastopale so zadnja leta samo z ritmičnimi vajami. Ne smejo v bodoče pozabiti, da je gimnastika osnova vsega telesnega treninga in da so gimnastične vaje prav tako potrebne za pravilno življenje kakor ritmične vaje. V celoti pa so pokazale članice absoluten napredek in vsakdo, ki z ljubeznijo gleda telovadbo in njen razvoj pri nas, se mora radovati nad njimi. Ni jim manjkalo elegance in ljubkosti in nekatere gibe so izvajale prav dovršeno. Vsekakor je bila ta točka izmed skupinskih vaj poleg Apihove najlepša in najzanimivejša. Ženski naraščaj, v rokah s. Milene Težakove, je nastopil v ritmičnem rajanju »Rusalk«, češkega izvora po s. M. Wag-nerovi. Izvajanje je bilo, vsaj v kolikor se tiče finega telesnega izražanja, prav dobro in je v celoti zapustila ta točka ugoden in prijeten občutek. Skladba zahteva dosti gracijoznosti in leži njena poanta v ritmiki. , Krona telovadnega programa je bil naš moški naraščaj in članice v skokih čez mizo. _ Naraščamiki Grgič, Kožuh. Cizelj, Aleš in Orel so pokazali velik program vaj brez orodja, ki jih poznamo pod imenom vaje spretnosti, hitre odločnosti in korajže. Tedaj vaje, ki imajo predvsem psihološki pomen za izvajalca. Njihovi nekateri res prekrasno izvedeni plovni »koki in salti, komplicirani s polObrati, nadalje salti s pomočjo drugega itd. so naravnost zadivili občinstvo in vse tiste, ki vedo, koliko notranje odločnosti terja od nas tak skok. Za naraščajniki pa že hitijo naše članice. Tudi one so nam pokazale nekaj prav lepih skokov čez mizo, izmed katerih naj omenim naskok v stojo in premet in salto. Imele so srečen večer in so s to točko stopile zopet korak naprej. Sestre Lukrnanova, Smrdujeva, Kovačeva, Florjančičeva, sestri Gregoreti-čevi in Bertoncljeva, so se kar kosale, katera bo boljša. Prvi dve sta bili za elegantni premet iz stoje in prav posrečena salta še posebej predmet navdušenja publike. Le tako naprej! Ne morda zategadelj, da bi bili elan! na bradlji najslabši, temveč zgolj radi tega, ker vemo da so najpotrpežljivejši, preidemo k njimi nazadnje. Tudi oni so imeli posrečen nastop. V celoti so absol-virali vsak po tri vaje brez znatnih po-grešk. Videti je bilo že nekaj kombinacije in nekaj novih prvin, če bi jih ofi-cielno nihče ne gledal, bi bili seveda še dosti boljši! Orodna telovadba, ki jo prepletajo vsi mogoči fizikalni in psihični problemi v hitrem in nepretrganem zaporedju, je gotovo najtežji način višjega telesnega gibanja. Tu ni nobene scenerije, ki bi gib lahko zakrivala. Napor živcev je trajnejši kakor pri drugih disciplinah, koncentracija intenzivnejša in v prvi vrsti zavisi izvedba od kvalitete živcev. Najmanjša dekoncentracija, izzvana od zunaj ali od znotraj, postavi lahko na glavo tehnično najizpopolnejše-ga telovadca. Že dejstvo., da ni bilo znatnejših po- nesrečb, dokazuje, da je svečano razpoloženje večera ugodno vplivalo nanje. Ko bi naši telovadci enkrat zapustili samega sebe in se v duhu od daleč gledaM na orodju, bi šele spoznali, kako važna je kombinacija vaje. Z najmanjšim repertoarjem vaj je vsak malo duhovit telovadec sposoben zaokrožiti svojo izvedbo v popoln lik. Če že ne izvede celote ali posameznih gibov eksaktno in elegantno, naj vsaj pokaže intelekt, s katerim logično in zanj najekonomičnejše veže prvino s prvino. Tako bi odpadli vsi nrcd-kolebi im nepotrebni in nedosledni pretrgi vaje. Opustiti pa moramo, če hočemo vsporedno korakati z drugimi tujimi telovadci, čimpreje težimo in jo nadomestiti z lepoto izvedbe. Sicer smo tudi v tem pogledu opazili nekaj napredka, in to nas je še posebej razveselilo. Vaja naj« bo, dokler perfektno ne obvladamo težkih prvin, kratka in eksaktno izvajana. Dosti temperamenta in elegance sta pokazala to pot Čelhar in Arnuš, Gala še zadosti kombinacije, Petrovič pa sigurnosti. Gorup je najmlajši med vsemi in morda najodločnejšl. Kvaliteta zase je seveda Primožič, ki je izvedel nekaj najtežjih prvin z njemu lastno virtuoznostjo in fizikalno pravilnostjo. Navzlic daljšemu odmoru je celo izvedel popolnoma novo, težko prvino z odskokom v saltu nazaj, kar priča za njegovo izredno te-lovadsko nadarjenost. Želeti bi bilo nadalje, da bi ostali bratje pokazali drugič kaj novih odskokov. Organizacija akademije je bila v rokah posameznih vodnikov programskih točk in sedaj načelniške posle vodečega pod-načelnika br. Ilvalenca, ki je s svojo nemalo odločnostjo in požrtvovalnostjo pripomogel, da je akademija tako uspela. Sokol-matica je z letošnjo akademijo nonovno dokazal svoio veliko življenjsko silo in se tega z njim vsi radujemo. Akutave Rinatuke: Umor v bambusovem sozdu Detektivu je drvar (pripovedoval naslednje: Da, truplo sem našel jaz, in nihče drugi. Bil sem zjutraj z zoro, kakor vedno, na gori in podiral bukve. Tam sem naletel v 'bambusovem gozdu na truplo. Žive duše ni bilo v gozdu, samo bukve. Truplo v svetlomodri obleki, z mestnim klobukom, je ležalo z obrazom obrnjenim v nebo. Na truplu je bil videti samo vbod z bodalcem, in sicer aia zgornjem deiu prsi. Vse odletelo bambusovo listje okoli trupla je bilo kakor s cinobrom pobarvano. Ne, truplo ni krvavelo več. Rana se je mislim, že posušila. Spominjam se, da se je vanjo vsesate neka zelena muha, ki se ni nič zmenila za moje korake. Ali sem videl bodalec ali kaj drugega? Ne, ničesar ni bilo več tam. Samo vrv je ležala na koreninah bukve,' poleg katere je počivalo truplo. In pa... da, saj res. spominjam se: razen vrvi je ležala tamkaj še ženska lasnica. Samo te dve stvari sta ležali tik trupla. Človek se je moral obupno boriti pred smrtjo, ker je bila trava in listje krog in krog popolnoma poteptano. Ali sem videl kakega konja? Nisem. Kraj je tako zarasel, da bi konj ne mogel skozenj. Cesta drži po drugi strani gozda. Budistični menih romar je izpovedal: Jaz sem umorjenca srečal... včeraj... da, mislim, da je bilo okrog poldne. Srečal sem ga na poti med Sekijem in Jami-sir.om. Šel je iz Sekija z ženo, ki je jezdila. Obraza žene nisem videl, ker je padal čezenj del frizure im pokrivala. Konj je bil črn in je imel, se mi zdi, kratko grivo. Višina konja?... Tako, štiri do pet sumov, ali pa... Posebno natanko vam ne morem povedati; kako bi znal presoditi jaz, menih... Kar se tiče moškega, je imel meč in lok s pšicami. Zdaj le se čisto dobro spominjam, da je imel v. tulcu do dvanajst strelic. Niti v sanjah bi si ne bil mogel misliti, da se bo kaj takega zgodilo s tem človekom. Človeško življenje je res podobno rosi ali sevu bliska. Strašno. Ne da se povedati z besedami, kako strašno je to. Izpoved stražnika je bife ta-le: Jaz sem vjel razvpitega razbojnika Tadsjemaruja. Zdi se mi, da takoj nato. ko je bil padel s konja. Ležal je na ka-menitem mostu pri Avatugutiju. Kdaj da je to bilo? Preteklo noč, okrog ene. Takrat, ko ga nisem mogel ujeti, je nosil zeleno obleko in meč; kakor zdaj; samo da je zdaj nosil še lok in strelice. Da je tudi umorjeni imel tak lok in strelice? F, POtem je ta uboj delo Tadsjemaruja. Lok, usnjeni črni tulec s sedemnajstimi streli-cami s sokoljimi peresi — vse to je bilo bržkone umorjemeevo. Da. kon j je bil črn in je imel pristriženo grivo. Usoda je pač hotela, da ga konj vrže raz sebe. Konj se je pasel poleg ceste in vlačil u-zdo za seboj. Ta Tadsjemaru se razlikuje od vseh drugih razbojnikov, ki izvršujejo svoj poklic v mestu, po tem, da ljubi ženske. Lani so našli na gori za svetiščem Akito-ribe, posvečenem Bindsuruju, dekleta m ženo, obe mrtvi. Prišli sta gotovo molit. Pravijo, da ju je ubil Tadsjemaru. Če je res on morilec tega človeka, karn je potem izginila žena, ki je jezdila konja? — Oprostite, ali opozarjam vas na to okol-nost. Neka starka je izpovedala: Da, to je truplo moža, ki se je bila z njim poročila moja hči. Rodom ni iz prestolnice. Samuraj je iz mesta Kokufuja, iz pokrajine Vakasa. Pisal se je Kanadsava Tekehiro in je štel šestindvajset let. Ne, uboj se ni mogel izvršiti iz osvete, ker je bil pokojni mehak in blag človek. Moja hči? Ime ji je Masae in je izpolnila devetnajsto leto. Silno je podjetna in v marsičem dosega moškega, a doslej ni imela nobenega ljubimca, razen Tkehire. Obraz ji je zagorel, ob levem očesu ima znamenje. V splošnem pa ji je obraz majhen in podolgovat. Tekehiro je odšel včeraj z mojo hčer- ko na pot v Vakaso. Kdo bi si bil pač H*1’ slil, da se bo dogodila taka nesreča? Joda, kje je moja hči? Rotim vas, uslišite prošnjo stare žene ... poiščite mi hčer... preiščite vsako travo in vsak grm. Kdo šen krvoses mora biti ta razbojnik lad-sjemaru ... saj mu je menda tako ime..-Ne le zeta... celo hčer mi je... (Prenehala je in zajokala). Tadsjemaru je priznal: , Tega človeka sem ubil jaz. Kam da -e izginila žena? Tega niti jaz ne vem. Stojte, nikar ne padite po meni, lahko me mučite, kakor vam drago, a česar ne veift vam ne morem povedati. Sklenil sem,d3 nič ne utajim in da bom govoril čisto resnico. J (Dalje prihodnjič-) 1 Sokolstvo Prva mladinska sokolska akademija bo na kraljev rojstni dan ob 16. uri v Sokolskem domu v Studenich. Nastopila bo sokolska deca z izbranim sporedom. Mladinski orkester, telovadni nastopi, igrice, šaljivi prizori, kupleti itd. Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev mladinske knjižnice. Po akademiji se bodo razdelile de-ci hranilne knjižice, ki jih je darovala Posojilnica v Narodnem domu ob svojem zlatem jubileju. Lutkovni oder studenskega Sokola uprizori v nedeljo IS. t. m. ob 16. uri v dvorani pri Špureju pravljično igrico »V božični noči«. Starši, pošljite svoje otroke, da si ogledajo čar božične noči. Sestanek prednjakov in prednjačic Sokolskega društva Maribor-matica, ki vadijo oddelke, bo jutri v sredo ob 20. uri zvečer v društveni sobi. — Zdravo! Za sokolsko smuško kočo na Glažuti $ daroval br. Franjo Kuder, restavrater ® Narodnem domu, /aesek 150 Din. NajleP* ša hvala! Bratje in sestre, pdvemajte! S^ert ISSK Maribor, zimskošportni odsek Odslej bodo odborove seje vsak četrtek zvečer v kavarni »Astoria«. Članstvo s® opozarja, da bo odsek priredil vsako nedeljo izlete. Pepo Kirbiš, odličen nogometaš ISSK Maribora, je v nedeljo 11. t. m. odiž'r3‘ svojo 200. tekmo za barve ISSK Mari"?" ra. Ob tej priliki mu je vodstvo »jMari* bora« izročilo lepo spominsko darilo, čestitamo! SK Železničar :SK Svoboda 10:2. Pr*‘ jateljska tekma, ki se je odigrala v ned®* Ijo 11. t. m. dopoldne na igrišču SK 2®* lezničarja, se je končala z visoko zma?® SK Železničarja. PHILIPS RADIO ,,SUPER INDUKTANCE” j aparat je božično darilo, katero vas stalno obdaruje Žepni robci, triko perilo za dame priljubljena b c lična darila Razno JA, NE POZABI, da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči, kakor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in najcenejše kupiš v Grajski starinarni, Trg svobode 1. 4000 Sobo odda SPREJMEM boljšega dijaka v celo oskrbo. Naslov v upravi. 4145 v bogati izbiri Tekstilana Biidefeldtt Gosposka ul. 14 SOBICO ODDAM s hrano s 1. Januarjem. Vprašati Aleksandrova cesta 71. branjarija Stegenšek. 4150 Notarska pisarna v Pluiu (prej notar Kaz. Bratkovič) od 15. XII. 1932 dalje v hiši oo. minoritov nasproti minoritske cerkve. Sevnik Lmslav. notar v Plnju. OPREMLJENO SOBO oddam gospodu ali gospodični. Tezno, Jurčičeva ulica Št. 2. • ■ 4,51 OPREMLJENO SOBO s popolno oskrbo oddam eni ali dvema osebama. Zerkriv-ska cesta 24. 4131 Platno, Sifoni platno za rjuhe In prevlake od tvrdke Scroll in PollacK DVA DIJAKA SPREJMEM na stanovanje in hrano. Gla-sovir na razpolago. Naslov v upravi »Večernika«. 4134 Šotna dražka Dne 15. decembra 1932 ob 8.30. uri bo sodna dražba velike zaloge železnine in trgovske opreme na licu mesta v Mariboru, Aleksandrova cesta 42. Zaloga se ne proda kot celota, marveč po posameznih enotah, tako, da je udeležba priporočljiva tako za trgovce, kakor za zasebnike. Najnižje cene, najboljša prilika! Cltajl« „Veternik"! DIJAKINJO SPREJMEM v dobro domačo oskrbo po praznikih. Ulasovir in kopalnica v hiši. Vprašati v uprav-ništvu. 4139 SOSTANOVALCA sprejmem na stanovanjc in hrano. Frankopanova 15, dvo-riščejevo.____________4149 DVE ČEDNO OPREMLJENI. solnčni sobi, ena s posebnim vhodom, takoj oddam boljšim gospodom. Prešernova ulica 19. 4094 DVA STAREJŠA URADNIKA ali upokojenca sprejmem v dobro oskrbo. Soba lepa, čista z električno razsvetljavo. Naslov v upravi »Večernika«. 4147 Stanovanie TRI ALI DVOSOBNO stanovanje oddam takoj. Mag dalenska ulica 33. 4144 samo dobre kakovosti Tekstilana BudefeEdt Gosposka ul. 14 DVOSOBNO STANOVANJE v novi vili oddam s 1. januarjem 1933 manjši družini. O-gledati med 12.30—13.15. ter 18.—19. uri. Tomšičev drevo-red. Dr. Ipavčeva 3. 4138 TRI ALI ŠTIRISOBNO stanovanje s kopalnico iščem v II. mestnem okraju, med Aleksandrovo cesto in Tomšičevim drevoredom, za 1. ali 15. januarja 1933. Naslov v upravi »Večernika«. 4146 18. in 19. decembra prodaja antikvitet in umetnin Iz lastne posesti: gotske mobilije, gotske skulpture, renesansa, barok, Louis XVI., empire-mobilije, antične oljnate slike, rezi, meissenski in starodunajski porcelan itd. Ogled počenši s 14. tm. od 9.-12. In 14.-16. ure Maribor. Gosposka ul. 18 H. nadstr., vhod skozi pasažo veletrgovine Martlnz Kupim Službo dobi ^ KUPIM PEC (Dauerbrandofen). Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 4125 ODPRAVNIK. .n Iscemo ^ l. januarjem 1F, spretnega in samostojnega pravnika in skladiščnika. % prekb 30 let starega. ProsF: mora biti izučen drogist. Id J! odpravljal posle že v vbjjj Prodam LEPA PREPROGA v dobrem stanju, železen umivalnik, belo lakiran, ceneno na prodaj. Dr. Verslov-šekova ulica 6, II.. vrata 19. 4140 drogeriji. Prosilce, ki prime11 za vsako delo in si upajo £ mostojno delati, prosimo. \ pošljejo lastnoročno napisll prošnje • z opisom prelŠ®v služb, prepisom spričeval. f. datkov ter z zahtevo pl32 na upravo »Večernika« šifro »Expedient« ProS% nestrokovnjaki ne pridejo y poštev. Volneno blaeo za obleke, bar-henti, flaneli. Novi vzorci In vezaye vedno po najnižjib cenah pri Tekstilani BUdefeidt Gosposka ul. 14 POZOR! Več rabljenega pohištva prodam. I. Zelenko, Grajska ulica 2, v gradu. 4143 NATAKARICA za vsa gostilničarska pridna, delovna, prijazna ‘ poštena, dobi stalno sinjo takoj v mestu. Ponudbe JL, »Natakarica XII.« KLAVIR. črn, kratek, skoraj nov. lep glas, prodam. Stritarjeva ul. 5. Vprašati I. nadstropje Cena Din 12.000. 4126 Prostoročna prodaja! Iz konkurzne mase Ivana Živiča, stavbenika Mariboru, se bodo prostoročno prodale razne prerrilčnidf’ osobito deske, late, cementni izdelki, stroji za miz3’'1 in kovače, ter pisarniška oprema. Prodajo izvršuje in potrebne informacije daja v svo. pisarni Maribor, Sodna ul. 14, stečajni upravnik: Dr. Lothar Miihleiseg; 4137 fedafe konzorcij »Juha, v Ljubi jan’• predstavnik "izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v. Mariboru