občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE STALIŠČA VVZ KRŠKO V ZVEZI Z DELOVNIM ČASOM__________________ V začetku februarja je Vzgojiteljski zbor VVZ Krško naslovil na vodstva DPO, OZPM, SOV, OIS, Predsedstvo SO in IS SO Krško pismo, ki ga žal nismo mogli obelodaniti prej, ker pač po tistem ni izšla nobena redna številka Našega glasa. Kljub temu, da je »časovni premik« tik pred zdajci, pismo objavljamo : Stališča, ki vam jih posredujemo, so zbir vseh dosedanjih obvestil in stališč ter opazovanj tistih otrok, ki prihajajo v vrtec ob 5.30 ali 5.15 uri. Izhodišče in naša zaskrbljenost temeljita na ponovnem premiku ure, ki pomeni po sedanjem času prihod otrok v vrtec ob 4.30 oziroma ob 4.30 oziroma 4.15 uri. Ob velikem pomenu družine in odgovornosti staršev za zdrav razvoj otrok zelo težko razumemo odločitve v organizacijah združenega dela za zgodnji delovni čas. Otroci niso ure, ki bi jih naravnali, kot bi hoteli, njihov naravni življenjski ritem ne razume našega dogovarjanja. Otrok mora najmanj pol ure pred pričetkom dela staršev v vrtec, lačen in neprespan, ob živčno napetih starših, ki se jim zelo mudi. Enako poskušajo nekateri starši že ob štirinajsti uri dvigati neprespanega otroka od popoldanskega po- (nadaljevanje na 2. strani) Družbeni akciji na rob: Neodločeno z japonskimi rokometaši Krško : Japonska — 22 : 22 (10 : 10) — Na prijateljski rokometni tekmi z reprezentanco Japonske, ki je bila 1. 3. 1984 v Športni dvorani v Leskovcu, so si krški rokometaši z veliko požrtvovalnostjo priborili neodločen rezultat. Domačini so silovito začeli, ob polčasu so bili povsem enakovreden nasprotnik in ob pomoči številnega občinstva, ki je do konca napolnilo dvorano, so uspeli zdržati tempo do konca. Tekma je bila vseskozi napeta, ekipi sta se menjavali v vodstvu in Krčani bi z malo več sreče in z »-manj moči« lahko celo zmagali. Prav gotovo je tudi neodločen izid velik uspeh proti najboljšim rokometašem iz dežele vzhajajočega sonca, ki pa so od japonske šole rokometa prikazali le hitrost, sicer pa so igrali bolj »evropsko«. (Tekst in foto: GOR AN ROV AN) M i*-"™:"'--:; Zagotoviti učinkovit sistem samoupravljanja NASPROTNIKOM DELEGATSKEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA SE LAHKO POSTAVIMO PO ROBU SAMO S POVEČANJEM NJEGOVE UČINKOVITOSTI V okviru sedanjih naporov za gospodarsko in splošno stabilizacijo naše družbe je čedalje več razprav o našem političnem sistemu, njegovem delovanju, učinkovitosti in sposobnosti, da se uveljavi kot sredstvo: 1. učinkovitega reševanja sedanjih zapletenih družbenih problemov, 2. spodbude nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov in 3. utrjevanja federativnega značaja naše večnacionalne družbene skupnosti. Zato bo CK ZKS eno od svojih prihodnjih sej posvetil tej problematiki. Da pa bi jo zasnovali čim temeljiteje in iz razprave potegnili čim bolj uporabne sklepe ter stališča, je nujno priprave na to sejo izpeljati čim bolj skrbno. Prepričani smo, da se niti seja sa ma niti njena tematika ne tičeta samo osnovnih organizacij ZK in komunistov v krški občini, zato povzemamo nekaj osnovnih stališč o poteku javne razprave, ki bi morala biti zaključena v letošnjem marcu. Dejavnosti v pripravah na sejo CK ZKS o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uveljavljanja in razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja morajo biti zasnovane tako, da bodo osnovne organizacije, organi in člani ZK v samoupravnih organih, delegacijah in institucijah političnega sistema ter v družbenopolitičnih organizacijah spodbudili širšo razpravo o uresničevanju odnosov v političnem sistemu ter razvitosti njegovih institucij in mehanizmov oz. o vzrokih za prepočasno uveljavljanje le-teh. Pri tem je pomembno, da se čim več aktivnosti opravi v institucijah političnega sistema — torej ne le v ZK — spodbuditi in organizirati pa jih morajo komunisti. S svojim delovanjem morajo zagotoviti, da bodo ocene, analize in usmeritve o delovanju političnega sistema socialističnega STRAN 2 »NAS GLAS« St. 2 — 21. marec 1984 samoupravljanja usmerjene h ključnim problemom v njegovem delovanju. Vprašanja delovanja in uveljavljanja političnega sistema obravnavajo vse 00 ZK. Zlasti pomembna je ocena stopnje uresnicenosti samoupravnih in delegatskih odnosov v vsakem konkretnem okolju — od temeljne delegatske ravni do občine. Se posebno skrbno in temeljito naj bi o teh vprašanjih razpravljali v tistih 00, kjer se v posameznih sredinah pojavljajo pri uveljavljanju samoupravnih odnosov problemi in motnje. V takih sredinah bi bilo smotrno organizirati tematske razprave in vanje vključiti člane komiteja ali druge komuniste, ki lahko prispevajo k razčiščevanju posameznih vprašanj. Razprave morajo biti organizirane tako, da bodo 00 sprejele usmeritve za delo članov ZK, ki delujejo v samoupravnih organih in delegacijah oz. skupščinah. Ti bodo tako lahko spodbudili širšo razpravo o uveljavljanju socialistične samoupravne demokracije. Komunisti v skupščinah občin, njihovih izvršnih svetih in upravnih organih ter skupščinah SIS, SZDLinZSS bodo spodbudili in organizirali razpravo ter v njej analizirali vzroke za prepočasno uveljavljanje delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Nujno je, da Zveza komunistov kot družbena avantgarda o tem vprašanju organizirano razpravlja. Predlogi in ocene, nastale iz razprav po 00 ZKS v okviru krške občine bodo služile za sestavo sintetične ocene, o kateri bo razpravljal OK ZKS in v končni fazi CK ZKS. Vse te ocene pa morajo nakazati naloge, ki naj bodo usmerjene v ustvarjanje pogojev za hitrejši in trdnejši materialni razvoj, pa tudi za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in njim ustrezajočih odnosov politične demokracije. Gradivo, ki služi kot osnova za razpravo, je bilo objavljeno v prilogi glasila KOMUNIST (27. 1. 1981) pod naslovom »Teze za razpravo o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uve-javljanja in razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Razprava mora obsegati vse bistvene točke (probleme, negativne in pozitivne pojave), nanizane v omenje-nm gradivu. Pripombe, mnenja, stališča in prdlogi iz razprave naj bi bili vključeni v oceno (poročilo o poteku javne razprave. Ob koncu dodajmo še skromno mnenje redakcije: nikarkršna razprava CK ZKS ali sprejeta stališča ne bodo mogli rešiti problemov, ki se v delovanju delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja pojavljajo »na terenu«, v temeljni delegatski ravni. Ce naj težave in vzroke zanj odkrijemo, je potrebna skupna akcija nas samih, vseh aktivnih članov krške družbenopolitične skupnosti. Mi vsi se moramo iz pričakujoče razprave nekaj naučiti in na podlagi tega storiti čim več. (nadaljevanje s 1. strani) čitka. Temu dogajanju (prihajanje otrok od 5.30 do '8. ure) je nemogoče prilagoditi dnevni red, ki bi zagotovljal zdrav razvoj otrok. Predvidevamo tudi, da bo zgodnje prihajanje otrok v slabih vremenskih razmerah in peš (pomanjkanje goriva) vplival na zdravstveno stanje otrok in povečanje bolniškega staleža staršev. Ob določanju delovnega časa vplivajo na odločitve delavcev mnogi dejavniki, cilj pa je verjetno en sam: ustvariti takšne pogoje, da bomo na delovnem mestu čim več naredili. Zdrav razvoj otrok pa je tudi eden zelo važnih temeljev za dobro delo vseh delavcev. Zal smo ob dogovarjanju za zimski delovni čas zamudili lepo priložnost, da bi ga našim otrokom tudi omogočili. Ugotavljamo namreč, 48. REDNA SEJA Dnevni red seje, ki jo je vodil predsednik IS dipl. ing. VINKO BAH, je bil — kot je razvidno iz zapisnika — naslednji: 1. Potrditev zapisnikov 45. in 46. redne seje IS 2. Spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 — strokovni predlog rešitev pripomb, dodanih v javni obravnavi od 4. 1. — 16. 1. 1984 3. Predlog odloka o spremembah Odloka o davkih občanov občine Krško 4. Osnutek Odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 5. Osnutek Odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Krško 6. Osnutek Odloka o komunalnih dejavnostih v občini Krško 7. Poročilo o poteku izterjave za čas od 15. 11. do 31. 12. 1983 8. Ponudba za izgradnjo sistema javnega alarmiranja 9. Poročilo o gradnji zidanic z osnutkom odloka 10 Imenovanje komisije za pripravo programa poslovnega dela — kare Dalmatinova. Imenovanje komisije ... (ad 10.) Izvršni svet imenuje komisijo za pripravo programa poslovno-stano-vanjskega dela — kare Dalmatinova v sestavi: 1. Sonc Metod, KS Krško — predsednik, 2. Zičkar Jože, kom. za družb. plan. in razvoj gospodarstva — član, da je najprimernejši čas za prihod otrok v vrtec okoli sedme ure. SPRAŠUJEMO SE IN VSE, KAJ BO ZOPET OB PREMIKU URE 27. MARCA 1984. Zato v imenu otrok iz našega vrtca apeliramo na vse, da ob razpravah upoštevajo tudi naša stališča, ki izhajajo iz konkretnih opazovanj otrok. Naš predlog: delovni čas DO od 7. — 15. ure, poslovni čas vseh enot VVZ od 6.30 — 16. ure, kot je bil v poletnih mesecih. Izkazalo se je, da sta lahko tak dnevni red in organizacija najboljša za otroke. In ne nazadnje: delavci vrtca gledamo delovni čas samo z vidika otrok, sicer bi tudi mi želeli čim zgodnejšega. Vzgojiteljski zbor VVZ Krško 3. Krušič Marija, planska služba SO Krško — član, 4. Novak Alojz, obrtni ref. SO Krško — član, 5. Kalan Janez, Stanovanjska skupnost — član, 6. Kustec Mirko, Kulturna skupnost Krško — član, 7. Novakovič Slobodan, Savaprojekt Krško — član, , POPRAVEK V posebni izdaji NAŠEGA GLASA, v kateri je bil objavljen »Predlog načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Krško« je pomotoma izpadlo naslednje besediilo na koncu gradiva: 2.9. Prostor in okolje Zigamte Peter - predsednik Člani: Urek Alojz, Jenlč Franc, Rešek Janez, Novakovič Slobodan, Kranjc Rafko, Čuček Mira, Bezjak Albina, Mu-goša Helena, Laidika Rudolf, Mahne Kristina, Gašparfnčlč Zeljko, SKIS, Samoupravna stanovanjska skupnost, GG — po 1 člana. Strokovno-tehnična opravila se opavljajo v IGM Sava Savaprojekt Krško. (IZPADLO BESEDILO IZREŽITE IN NALEPITE V POSEBNI IZDAJI »NAŠEGA GLASA« NA KONCU!) 8. Kozole Ivan, M-Agrokombinat TOK KTS — član, 9. Cvar Jože, Obrtno združenje Krško — član. Naloga komisije je, da do konca marca 1984 pripravi program poslovnega dela v tem kareju. DELO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE St. 2 — 21. marec 1984 »NAS GLAS« STRAN 3 49. REDNA SEJA 1 Potrditev zapisnika 47. redne seje IS 2. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 3. Predlog Družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 4. Predlog Odloka o proračunu občine Krško v letu 1984 5. Osnutek Odloka o mestnem in primestnem prometu v občini Krško 6. Predlog Odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 7. Predlog Odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občin6 Krško za obdobje 1986 — 1990 8. Informacija o poslovanju OZD v letu 1983 9. Osnutek samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in o prispevkih za socialnovar-stvene storitve 10. a) Imenovanje delovnih skupin za pripravo gradiv, katerih predlagatelj skupščini občine je izvršni svet 10. b) Razrešitev in imenovanje člana odbora za urejanje prostora in varstvo okolja 1. Obravnava odločbe Republiškega energetskega inšpektorata, izdane NE Krško 12. Aktivnosti izvršnega sveta pri izvajanju kadrovske politike v občini 13. Ocena članka dopisnika Dela iz Posavja 14. Razno. Imenovanje (ad 10. b) Izvršni svet je tov. Binički Ivana razrešil funkcije člana odbora za urejanje prostora in varstvo okolja in je namesto njega imenoval v ta odbor tov. Mahne Kristino. 50. REDNA SEJA Iz gradiva — »napovedi« seje je razvidno, da je bil za to sejo predviden naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 48. in 49. redne seje 2. Program spomladanske setve v občini Krško 3. Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah 4. Poročilo o povzročeni škodi zaradi viharja 10. In 11. 2. 1984 5. Informacija o rušenju objekta na Dalmatinovi ulici v Krškem 6. Predlog za brezplačen prenos pravice uporabe nepremičnine družbene lastnine 7. Poročila o delu državnih organov: a) MI Krško b) Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu 8. Informacija v zvezi s pripravo predloga odloka o gradnji zidanic 9. Predlog samoupravnega sporazuma o izvedbi mladinskih delovnih akcij v SRS v letu 1984 s predlogom programa dela mladinske delovne akcije Spominski park Trebče 1984 na deloviščih občine Krško 10. Informacija o stališčih, sprejetih na posvetu z individualno poslovodnimi kadri, v zvezi z delovnim časom. PROGRAM SPOMLADANSKE SETVE Kot informacijo o gradivu za 50. sejo IS smo prejeli v INDOK center »Program spomladanske setve 1984 v občini Krško«, pa ga objavljamo. Začrtani in dogovorjeni cilji razvoja kmetijstva v srednjeročnem obdobju narekujejo 4 % rast kmetijske proizvodnje v letu 1984 v SR Sloveniji. V občini Krško je v letu 1984 predvidena 8 do 10 % rast kmetijske proizvodnje. Ob upoštevanju teh nalog in ciljev bo v letu 1984 potrebno dati večji poudarek inten-zifikaciji rabe kmetijskih zemljišč, širjenju obsega obdelovalnih zemljišč, večanju rastlinske proizvodnje in na tej podlagi povečanju tr-žnosti posameznih kultur. Bistveno naj bi povečali pridelavo krme predvsem na travnatem svetu v hribovitih predelih in povečali stalež živine ter s tem vzporedno proizvodnjo mleka in mesa. Občina Krško obsega 34.515 ha neplodnih zemljišč. Od kmetijskih zemljišč je 6.612 ha njiv in vrtov, 776 ha sadovnjakov, 1.130 ha vinogradov, 6.632 ha travnikov in 2.606 pašnikov. Zasebni sektor gospodari na 6.222 ha njiv ter predstavlja 94 °/o vseh njiv, medtem ko družbeni sektor gospodari le na 390 ha njiv. DRUŽBENI SEKTOR Dosedanja poljedelska proizvodnja družbenega sektorja je bila usmerjena predvsem v proizvodnjo koruze za zrnje, rži za proizvodnjo rženih rožičkov in v manjšem obsegu tudi v proizvodnjo pšenice in ječmena. Vse večje družbene potrebe po čim večji samooskrbi s krušnimi žiti in oljnicami ter pojav nekaterih vrst plevelov so narekovali spremembo kolobarjenja z vključevanjem večjega deleža površin v proizvodnjo pšenice, oljnic ter travno-deteljnih mešanic. Sestavni plan družbenega sektorja kmetijstva v letu 1984 predvideva setev: — koruze za zrnje in silažo na 100 ha, — travno-deteljnih mešanic na 20 ha, — oljnic na 30 ha, — ostalih kultur na 27 ha. Setev pšenice je opravljena na 190 ha površin. ZASEBNI SEKTOR Poljedelska proizvodnja v zasebnem sektorju kmetijstva, ki se opravlja na 6.242 ha njiv, je usmerjena predvsem v proizvodnjo krušnih žit, krmnih rastlin in vrtnin. Krušna in ostala ozimna žita zavzemajo letno okoli 1.600 ha njiv, kar predstavlja cca 25 % vseh njivskih površin zasebnega sektorja. Preostala glavnina njiv pa je zasejana v času spomladanske setve. Koruza Zavzema letno okoli 40 % vseh njivskih površin zasebnega sektorja kmetijstva v občini Krško. S to kulturo vsako leto zasejemo več površin, saj je koruza poleg krmnih rastlin s travnikov in pašnikov glavna krmna rastlina, brez katere ni mogoče načrtovati intenzivne go-vedorejske in prašičjerejske proizvodnje. Z vse večjo intenzivacijo proizvodnje koruze, ki se sestoji iz pravilne izbire kvalitetnega hibridnega semena, pravočasne in pravilne setve, optimalne in pravočasne uporabe minimalnih gnojil ter pravočasnega tretiranja s herbicidi, je možno doseči kar največje zagotavljanje kvalitetne krme za živinorejsko proizvodnjo. V intenzivno proizvodnjo koruze za zrnje bo v letu 1984 vključenih 500 ha njiv in 300 ha njiv v proizvodnjo silaže s ciljem proizvodnje 60 in več dt/ha suhega zrnja in 400 in več dt/ha silaže. Skupno naj bi bilo s koruzo za zrnje zasejano 2.300 ha njiv in za silažo 300 ha. Krompir zavzema letno 15 do 20 '% vseh njivskih površin zasebnega sektorja. Vzporedno z večjo intenzifikaci-jo proizvodnje krompirja in večjo tržnostjo naj bi bistveno zmanjšali obseg sajenja krompirja in s tem sprostili površine za proizvodnjo krušnih žit in krmnih rastlin. Z rednim kolobarjenjem, sajenjem kvalitetnega krompirja in optimalnimi agrotehničnimi ukrepi bi lahko sedanje zelo nizke hektarske pridelke celo podvojili. V letošnjem letu naj bi bilo s krompirjem posajeno 1. 100 ha njiv. Sladkorna pesa V setvenem planu se v letu 1984 kot nova kultura pojavlja sladkorna pesa. Za zagotavljanje zadostnih količin sladkorne pese za sladkorno tovarno v Ormožu je potrebno v letu 1984 v SR Sloveniji posejati STRAN 4 »NAS GLAS« St. 2 — 21. marec 1984 sladkorno peso na 6.000 ha in v obmejnih občinah SR Hrvatske 500 ha V letu 1984 naj bi v občini Krško posejali sladkorno peso na 50 ha njiv, s tem da bo po usmeritvah pristojnih republiških organov potrebno te površine širiti predvsem na melioriranih in komasiranih zemljiščih. S proizvodnjo sladkorne pese bi si zagotovili določene količine krme, kot so glave sladkorne pese in pesni rezanci za živinorejsko proizvodnjo. Jara žita Površine, zasejane z jarimi žiti, so več ali manj enake z izjemo v letu 1984, ko bo zaradi izvedbe komasacije na 310 ha njiv posejano nekoliko več površin z jarimi žiti, ker na teh površinah ni bila izvedena setev ozimnih žit. Tako naj bi v letošnjem letu z jarimi žiti zasejali 120 ha njiv. Povečati intenzivnost proizvodnje Travno-deteljne mešanice, vrtnine in ostale okopavine se v kolobar oziroma v program setve vključujejo z enakimi površinami. Na teh površinah je potrebno povečati intenzivnost pridelovanja, saj nam tovrstna proizvodnja zagotavlja bistveni del krme za živinorejsko proizvodnjo. Program intenzifikacije kmetijske proizvodnje in plan spomladanske setve predvidevata tudi aktivnosti za povečanje pridelovanja krme na travnikih in pašnikih. V program intenzifikacije je vključenih 1.000 ha travnikov in 60 ha pašnikov v hribovitih predelih občine. Program intenzifikacije na travnikih in pašnikih predvideva naslednje ukrepe: a) gnojenje z mineralnimi gnojili in hlevskim gnojem, b) melioracije opuščenih in zaraščenih travniških in pašniških po vršin, c) hitrejše uvajanje pašnokosne ga sistema rabe travnikov ter uvajanje oziroma pospeševanje sodobnega načina spravila in konzervira nja krme. Spomladanska setev Za izvedbo plana spomladanske setve je potrebno pravočasno zagotoviti naslednje: 1. Organizator proizvodnje M-Agrokombinat Krško bo s pravočasnimi naročili zagotovil zadostne količine kvalitetnih semen, mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. 2. Hranilno-kreditna služba M-Agrokombinata Krško bo za nabavo reprodukcijskega materiala za izvedbo programa setve pogodbenim proizvajalcem zagotovila potrebna kreditna sredstva. 3. Pospeševalna služba bo s strokovnimi nasveti sodelovala pri pripravi zemlje za setev, pravočasnem in primernem gnojenju, setvi posevkov in tretiranju posevkov s herbicidi ter kasnejši kemični zaščiti proti boleznim in škodljivcem. 4. Občinski sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane bo za regresirano nabavo semen zagotovi, potrebna sredstva, prav tako pa s sofinanciranjem pospeševalne službe omogočil kadrovsko okrepite\ te službe, brez katere sprejetih set- Obvezno beljenje iglavcev Gozdarska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Krško je poslala vsem krajevnim uradom in sprejemnim pisarnam v posavskih občinah opozorilo, ki naj bi ga le-ti razglasili na krajevno običajni način: Opozarjamo gozdne posestnike in druge občane, ki imajo kakorkoli opraviti z gozdom in lesom, da je po veljavnih predpisih treba posekana drevesa iglavcev in panje teh dreves takoj po sečnji obeliti. Ne-obeljenega lesa iglavcev ni dovoljeno spravljati, prevažati in ne vskla-diščiti. Omenjena določila veljajo za vse vrste iglavcev (smreka, jelka, bor, macesen), za ves sortimente (hlodovina, drogovi, jamski les, okrogli gradbeni les itd.), skozi vse leto in ne glede na namen uporabe (blagovna proizvodnja ali domača uporaba) . Z denarno kaznijo od 500 do 10.00 din se kaznuje za prekršek posameznik, če ne obeli panjev in lesa posekanih iglavcev takoj po sečnji ali če spravlja, prevaža ali vskladi-šči neobeljen les. Občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko izjemoma dovoli,- da se les iglavcev spravlja, prevaža in skladišči neobeljen. Tisti, ki les prevaža ali ga ima vskla-diščenega (torej prevoznik, Žagar ali lastnik), mora imeti takšno dovo- Potresna sunka pod Gorjanci Po dnevniku DELO z dne 12. marca 1984: Seizmološki zavod SR Slovei.ije je sporočil, da so instrumenti observatorija na Golovcu za žili danes, 11. marca, ob 12. uri 55 minut in 12. uri 58 minut dva potresna sunka precejšnje jakosti iz jugovzhodne smeri v oddaljenosti 70 kilometrov od observatorija. Največjo jakost, to je 6. stopnje Mercallijeve lestvice, je dosegel na območju Kostanjevice na Krki. Čutilo ga je prebivalstvo venih programov in programov intenzifikacije kmetijske proizvodnje ne bo možno realizirati. 5. Kmetijska zemljiška skupnost bo skupno s strokovnimi službami občine, inšpekcijsko službo in pospeševalno službo ob sodelovanju krajevnih skupnosti poskušala v program intenzifikacije vključiti vse neobdelana in slabo obdelana kmetijska zemljišča. Krško, februar 1984 Strokovna služba ljenje pri sebi, da ga na zahtevo lahko pokaže. Za les, ki so ga napadli škodljivci, dovoljenje ne velja. Smisel teh predpisov je, da se gozdovi varujejo pred škodljivci, t. i. zalubniki ali lubadarji, ki lahko hudo ogrozijo gozdove, če se močno razmnožijo. Zoper nje so najbolj učinkoviti ravno preventivni (preprečevalni) ukrepi, to je dosledno beljenje posekanega lesa in panjev, na katerih se škodljivci posebno radi razmnožujejo in potem napadajo rastoča drevesa. Ker dobro letajo, oddaljenost od gozda ni pomembna. Z začetkom pomladi nastajajo tudi ugodne razmere za razmnoževanje škodljivcev. Zato bo od sedaj pa do jeseni nadzorstvo nad beljenjem lesa poostreno. Sodniku za prekrške bo prijavljen vsak, ki se pri njem najde kakršenkoli neobeljen les iglavcev, bodisi v gozdu, ob cesti, na dvorišču in podobno ali med prevažanjem in ne glede na to, od kod in od kdaj izvira les. Razen tega bo gozdnogospodarski organizaciji naročeno, da naj obeli tak les na stroške lastnika ali imetnika lesa. Po potrebi bomo les tudi začasno zasegli, kar utegne biti zvezano z dodatnimi stroški za lastnika. Zato naj vsak, ki do sedaj iz tega ali onega razloga lesa še ni obelil, to stori takoj in se tako izogne nepotrebnim stroškom. Občanom želimo takšne nevšečnosti prihraniti in upamo, da bodo tole opozorilo sprejeli z razumevanjem. Gozdarski inšpektor Niko Zalokar precejšnjega dela Dolenjske ... Epicentra potresov sta nastala na obrobju bloka Gorjancev, nekje na meji s krško depresijo. V Kostanjevici je potresni sunek zmetal s streh precej opeke, porušili so se trije dimniki. Gostinska delavka Angelca Zupevc je dejala, piše novinar Slavko Doki, da jih je bilo precej strah, saj je za-grmelo, potem pa so zažvenketala stekla, predmeti so se začeli premikati; po cesti je letela opeka. Na srečo ni bil nihče ranjen, čeprav je precej škode. Po pripovedovanju so se močno zatresle višinske gorjan-ske vasi (Oštrc itd.). St. 2 — 21. marec 1984 »NAS GLAS« STRAN 5 Zasedanje zborov skupščine občine Krško: PRED DELEGATI SO TOKRAT POMEMBNA VOLILNA OPRAVILA! SKLIC SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC sklicuje po sklepu Predsedstva SO Krško in na podlagi 166. člena Statuta občine Krško 2. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO, ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984, v sejni dvorani A SO Krško takoj po verifikaciji pooblastil v posameznih zborih. Za dnevni red predlaga: 1 Potrditev predloga dnevnega reda 2. Izvolitev predsednika in podpredsednikov Skupščine občine Krško SKLIC SKUPNE SEJE ZBOROV Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC sklicuje 2. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO, ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984, v sejni dvorani »A« SO Krško takoj po končanem skupnem zasedanju zborov. Za dnevni red predlaga: 1. Izvolitev predsedstva skupne seje za izvedbo volitev 2. Volitve predsednika in nadomestne volitve člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije 3. Razglasitev rezultatov volitev SKLIC SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Predsednica Zbora združenega dela SO Krško LIDIJA HOČEVAR sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani A SO Krško 23. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO in predlaga zanjo naslednji dnevni red: 1. Določitev dnevnega reda 23. seje zbora 2. Izvolitev predsednika in namestnika predsednika zbora 3. Potrditev zapisnika 22. seje zbora 4. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985 (prostorski del) 5. Predlog odloka o proračunu občine Krško za leto 1984 6. Razprava o predlogu zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka TOZD za pokrivanje dela stroškov enostavne reproduk- cije elektogospodarstva in premogovništva 7. Predlog odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 - 1990 8. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 9. Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah 10. Volitve in imenovanja: a) Predlog sklepa o izdaji mnenja k imenovanju načelnika Uprave za notranje zadeve Krško Kandidati za nosilce odgovornih funkcij v Skupščini občine Krško v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju 20. februarja je občinska kandidacijska konferenca — po opravljenih kandidacijskih postopkih na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela — sprejela naslednje predloge kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v Skupščini občine Krško: za predsednika skupščine: BRANKO PIRC za podpredsednika skupščine: PAVEL KROŠELJ in ROMAN SOTLER, za predsednico Zbora združenega dela: LIDIJA HOČEVAR, za njenega namestnika: STANE BAJC, za predsednika Zbora krajevnih skupnosti: FRANC RAKAR, za njegovega namestnika: BORIS ROSTOHAR, za predsednika Družbenopolitičnega zbora: ANTON VODISEK, za njegovega namestnika: VINKO ZUPANČIČ. Kandidata za predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije Na republiški kandidacijski konferenci sta bila predlagana kot kandidata: za predsednika Predsedstva SR Slovenije: FRANCE POPIT, za člana Predsedstva SR Slovenije: JANEZ STANOVNIK. Druga občinska kandidacijska konferenca 20. februarja je bila druga občinska kandidacijska konferenca, na kateri so — potem ko so verifikacijske komisije ugotovile sklepčnost skupščinskih zborov — delegati Zbora Združenega dela,, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora SO Krško razpravljali in sklepali o kandidatih za najvišje funkcije v občini v naslednjem mandatnem obdobju. Po kandidacijski konferenci sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti nadaljevala z 22. oziroma 21. sejo. b) Določitev delegata za sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije 28. marca 1984 11. Vprašanja in predlogi delegacij SKLIC SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Predsednik Zbora krajevnih skupnosti SO Krško FRANC RAKAR sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani B SO Krško 22. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KRŠKO in predlaga zanjo enak dnevni red, kot ga naj bi imela seja Zbora združenega Hela, le da bo 6. točka drugačna, in sicer: 6. Predlog sklepa o razdelitvi sredstev proračuna občine Krško za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih v letu 1984 SKLIC SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Predsednik Družbenopolitičnega zbora SO Krško ANTON VODIŠEK sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri v sejni dvorani C SO Krško 20. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO in predlaga zanjo naslednji dnevni red: 1. Določitev dnevnega reda 20. seje zbora 2. Izvolitev predsednika in namestnika zbora 3. Nadomestne volitve delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije 4. Potrditev zapisnika 19. seje zbora 5. Predlog spremeb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985 (prostorski del) 6. Predlog odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 - 1990 STRAN 6 »NAS GLAS« St. 2 — 21. marec 1984 7. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za, obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 8. Volitve in imenovanja: a) Predlog sklepa o izdaji mnenja k imenovanju načelnika Upave za notranje zadeve Krško b) Določitev delegata za sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije 28. marca 1984 9. Vprašanja in predlogi delegatov Živahna razprava, številne pripombe... POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZAPISNIK 21. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 20. februarja je bila 21. seja Zbora krajevnih skupnosti SO, ki se je od 31 udeležilo 27 delegatov. Sejo je vodil predsednik tega zbora FRANC RAKAR. Dnevni red seje je bil enak dnevnemu redu seje Zbora združenega dela, prav tako tudi sprejeti sklepi, razprava pa je bila — po zapisniku sodeč — veliko živahnejša. OBČINSKE BLAGOVNE REZERVE Delegacijo KS Senovo je zanimalo nekaj vprašanj v zvezi z občinskimi blagovnimi rezervami. NIKO ŽIBRET, podpredsednik IS, je delegate seznanil, da so zgrajeni skladiščni prostori za občinske blagovne rezerve ter sklenjena pogodba z ŽITOM, PRESKRBO in TOK KOOPERACIJA. Po zakonu morajo biti blagovne rezerve (moka, olje, sladkor, pralni prašek, sol) zagotovljene za 60 dni. V času, ko je bila preskrba motena, smo koristili blagovne rezerve. IS pripravlja poročilo o stanju občinskih blagovnih rezerv in ga bo predložil skupščinskim zborom v obravnavo. OSNUTEK ODLOKA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH Na 3. člen osnutka odloka, ki opredeljuje, katere ceste so uvrščene v kategorijo lokalnih cest 'in s tem preidejo v upravljanje in vzdrževanje pooblaščeni delovni organi zaciji, so imeli pripombe delegati naslednjih krajevnih skupnosti: Raka, Veliki Podlog, Brestanica, Rož-no-Presladc! in Podbočje. Pripombe k dokumentu je imela tudi KS K^ko. / zveži z načetimi vprašanji je predsednik zbora FRANC RAKAR predlagal, naj predlagatelj pripravi kriterije: 1. viri sredstev, s katerimi bodo krajevne skupnosti razpolagale za vzdrževanje komunalnih objektov, 2. sposobnost izvajalcev za opravljanje komunalnih storitev, RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA! Na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Krško je predlagana razširitev dnevnega reda sej zborov 26. 3. 1984 z naslednjima točkama: — predlog spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v 1984. letu; — predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti. 3. kriterijii opredeljevanja posameznih zadev, ki so vnesene v osnutek odloka. Problematiko so delegatom pojasnjevali: ROMAN SOTLER, .PETER CESAR in PETER ZORKO. Zbor je z večino glasov (20 proti 7) sprejel osnutek odloka, obenem pa tudi sklep, naj javna razprava o tem pomembnem dokumentu traja do 20. aprila letos. GRADNJA ZIDANIC IN POČITNIŠKIH HIS Na osnutek odloka so imeli delegati vrsto pripomb, še posebej v zvezi z določbo, ki govori .o najmanjši možni površini vinograda ali sadovnjaka, kjer bo dovoljeno graditi navedene objekte (0,5 ha!?). Večina 'parcel, na katerih so občani zasadili trte oziroma sadje, je manjših, po novem odloku pa na njih ne bi mogli graditi zidanic. Zbor je osnutek odloka sprejel, hkrati pa tudi sklep, naj bi razprava o osnutiku odloka trajala do 20. marca. DELEGATSKA VPRAŠANJA IN PREDLOGI KS Gora je ponovno postavila vprašanje glede vzdrževanja in pluženja ceste ter uvedbe delavske proge. KS Senovo je podala predlog, da je potrebno v križišču ceste pri novem mostu v Brestanici namestiti smerokaze za Senovo. KS Rožno-Presladol je imela pripombo na zimsko pluženje, ker se avtomobilisti niso mogli srečevati z avtobusom. KS Veliki Podlog je imela pripombe glede pluženja cest, češ da so bile ceste plužene slabo in šele po nekaj dneh, ko je zapadel sneg. Sprašujejo, kje iso vzroki za tako ravnanje. POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA ZAPISNIK 22. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 20. februarja je bila 22. seja Zbora združenega dela SO Krško, ki se je je od 46 udeležilo 35 delegatov. Sejo je vodila predsednica tega zbora LIDIJA HOČEVAR. Potem ko so udeleženci seje potrdili predlagani dnevni red in po trdili zapisnik prejšnje seje svojega zbora, so sprejeli: — Odlok o spremembah odloka o davkih občanov občine Krško, — Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve, — osnutek Odloka o komunalnih dejavnostih v občini Krško, — osnutek Odloka o gradnji zidanic in počitniških hiš, — sklep o izdaji soglasja k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in delovanju Občinske skupnosti za ceste za območje občine Krško, — sklep o izdaji soglasja k Statutu Občinske skupnosti za ceste za območje občine Krško, — sklep o imenovanju KRISTIJANA PAVLIHE iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško za delegata družbene skupnosti v delavski svet TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto. Pripombe k osnutku Odloka o komunalnih dejavnostih v občini Krško: Delegacija Kostaka je predlagala, naj toi namesto predlagane zadnje alinee 1. člena vstavili besedilo: »opravljanje naslednjih deficitarnih obrtnih storitvenih dejavnosti: — dimnikarske storitve, — šiviljske in krojaške storitve, —- pranje, čiščenje ter likanje perila in oblačil, — popravilo obutve in drugih predmetov iz usnja, nadomestkov usnja in gume.« Ista delegacija je predlagala tudi, naj bi 3. člen osnutka odloka dopolnili s točko: »64. Tovarniška ulica — sanitarna deponija ... (cca) 5,5 km.« Pripomba k osnutku odloka o gradnji zidanic in počitniških hiš: Delegat Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško je predlagal, naj bi v 4. členu stalo namesto 0,5 ha vinograda ali sadovnjaka (najmanjša površina, na kateri bi še bila dovoljena gradnja zidanice) 0,15 ha. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! St. 2 — 21. marec 1984 »NAS GLAS« STRAN 7 Ob 40-letnici slovenske geodetske službe VSE VEČJE ZAHTEVE PO UREJENOSTI PROSTORA Sredi februarja je Občinska geodetska uprava Krško organizirala proslavo ob štiridesetletnem jubileju geodetske službe v SR Sloveniji. Svečanega dogodka so se udeležili številni nekdanji in sedanji delavci v tej pomembni dejavnosti ter gostje, ki so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo, na kateri so bile predstavljene predvsem karte. Ob tej priliki je bila predstavljena tudi ponatisnjena in dopolnjena karta naše občine. Na proslavi je direktor občinske geodetske uprave Krško Željko Gaš-parinčič opisal zgodovino, naloge in načrte geodetske dejavnosti. Potem ko je orisal njene začetke (20. januarja '1944 je bila pri Glavnem štabu NOV in POS z odredbo ustanovljena geodetska sekcija) in razvoj v okviru SR Slovenije, je (nanizal podatke o zgodovini občinske geodetske službe. KMALU PO OSVOBODITVI je bil v sKrškem (1. junija 1945) osnovan katastrski urad pri Okrajnem izvršnem ljudskem odboru v sklopu odseka za finance. jenost geodetske službe na Okrajni ljudski odbor Novo mesto, leta 1961 pa so vsi trije katastrski uradi postali sestavni del občinskih služb v Krškem, Brežicah in Sevnici. VEDNO ZAHTEVNEJŠE IN NOVE NALOGE Zeljko Gašparinčič je poudaril, da se je obseg dela občinske geodetske službe oz. uprave glede na prvotno zasnovo močno povečal, osnova temu pa je bila nova slovenska zakonodaja: zakon o geodetski službi, zakon o katastru komunalnih naprav, zakon o zemljiškem katastru, zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb. Zakonodaja je prinesla nove naloge ter zahtevala nastavitev in izdelavo novih evidenc. Geodetska evidenca, zajeta v registru območij teritorialnih enot (ROTE), zavzema važno mesto v družbenem sistemu informiranja. V prizadevanjih za večjo proizvodnjo hrane v obliki izvajanja komasacij delavci geodetske uprave prispevajo precejšnji delež pri zmanjševanju stroškov, ko izvajajo zmogljivosti ter opremljenosti, da se bo geodetska služba lahko vključevala povsod, kjer bo to potrebno. Za reševanje novih in zahtevnih nalog je vsekakor potrebna posebna opremljenost, oprema pa je zaradi visokih cen mnogokrat nedostop- IN SE O KARTI OBČINE KRŠKO Na proslavi so spregovorili tudi gostje, med drugim ing. VILI KOS, vodja oddelka za kartografijo pri Geodetskem zavodu SR Slovenije. Geodetski zavod je dal kartografiji velik poudarek, saj je medij v obliki grafične upodobitve (načrt, karta) zelo atraktiven, učinkovit in nazoren. Omenil je, da je krška geodetska uprava bila med prvimi, ki je začela uresničevati program na tem področju. Do leta 1974 — razen temeljnih topografskih načrtov — ni ibilo kart. Za lažje upravljanje, vodenje, funkcioniranje sistema planiranja ... v občini, ki je z ustavo opredeljena celota, je Geodetski zavod SRS ponudil slovenskim družbenopolitičnim skupnostim izvedbo karte občine. Naša občina je bila druga, ki je uresničila to pobudo oziroma idejo. Iz te karte S prvo uredbo o organizaciji katastrske službe leta 1948 je bila podana pravna organiziranost geodetske službe v občinah in uzakonjena nujnost vzdrževanja katastrskih podatkov. Občinska geodetska služba, ki se je od leta 1949 imenovala KATASTRSKI URAD pri tukajšnjem Okrajnem ljudskem odboru Krško, je do leta 1952 poslovala brez geodet-sko-tehničnega kadra. Na osnovi Zakona o okrajnih ljudskih odborih je bil leta 1955 ukinjen Okrajni ljudski odbor Krško in katastrski urad je bil dodeljen Okrajnemu ljudskemu odboru Trbovlje. Leta 1956 sta bila iz matičnega katastrskega urada v Krškem ustanovljena še katastrska urada v Brežicah in Sevnici. Po ukinitvi okraja v Trbovljah leta 1958 je bila prenesena podre- ustrezne meritve in tako zmanjšujejo udeležbo sredstev iz občinskega proračuna. Kaže se tudi nujna potreba po nastavitvi popolnoma nove obsežne evidence v prostoru — katastru zgradb. Delež geodetske 6lužbe je vse večji na področju planiranja, urejanja prostora, pri izvajanju kmetijske politike itd. Načrti, karte, nove evidence in vse večja participacija neposrednega strokovnega dela predstavljajo osnove za pripravo in izvedbo družbenoekonomskih aktivnosti. Vse večje zahteve po urejenosti v prostoru ter hitrejšem in kvalitetnejšem pretoku informacij, vse obsežnejše naloge pri pridobivanju in usposabljanju kmetijskih zemljišč in težnja, da kar največ teh nalog opravimo na občinski ravni, vsekakor narekuje potrebo po kompleksnejši analizi nalog, potreb in v merilu 1 : 50.000 je bila izvedena publikacijska karta A4 formata. Tudi pri naročilu mestnega načrta je naša občina prednjačila, saj je naročila načrt mesta Krško takoj za Ljubljano, zato je seveda ob razvoju, ki je prinesel marsikaj novega — že zastarel. Doslej ima svoje karte 36 občin. Karte, ki so bile sprva namenjene uradnim potrebam, so svoj koncept prerasle in postale artikel, ki si ga občani želijo. Pojavil se je tudi interes šol, kjer postajajo karte občin nujno potrebno učilo. Zato naklade nekaj tisoč izvodov hitro poidejo. SODELOVANJE GEODETOV IN ZEMLJIŠKE KNJIGE Vodja krškega sodišča MARJAN 2IBRET je v svojem govoru na proslavi poudaril, kako pomembno je (nadaljevanje na 9. strani) STRAN 8 »NAS GLAS« St. 2 — 21. marec 1984 BLIŽA SE NASLEDNJE SREDNJEROČNO PLANSKO OBDOBJE POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG ODLOKA O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986 — 1990 V letu 1985 se bo izteklo izvajanje tekočega srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985, zato bo potrebno do konca leta 1985 pripraviti in sprejeti družbeni plan občine Krško za obdobje 1986 — 1990. V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije sta skupščina SFRJ in SRS sprejeli ustrezna odloka, ki sta pravna osnova za sprejetje odloka skupščin občin ter za sprejetje sklepov vseh temeljnih nosilcev planiranja o pripravah njihovih srednjeročnih planov. Z odlokom o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 i— 1990 skupščina občine Krško zavezuje vse nosilce planiranja v občini Krško, da pri pripravi planskih aktov izhajajo iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji in obči- POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 Ker bodo zainteresirani dejavniki v tako pomembnem gradivu, kot je prostorski del občinskega družbenega plana, z zanimanjem poiskali v originalnem delegatskem gradivu vse, kar se tiče njihovih prostorskih razvojnih možnosti, pa tudi zaradi obsežnosti gradiva, ki ga je praktično težko »stisniti« v kratek povzetek, ne da bi precej pomembnih podakov izpustili, objavljamo iz obrazložitve dokumenta POVZETEK ANALIZE PODANIH PRIPOMB ki so jih p % sredstva za splošno porabo za okrog 33 za rastjo dohodka rasti v občini: sprejete z Resolucijo predlagane spremembe 2,8 2,8 6,7 8—10 2,1 2,5 2,5 4,9 8—10 2,1 22,8 22,8 19,1 22,4 22,4 18,8 2. V poglavju VIII. DRUŽBENE DEJAVNOSTI, pod 1. 3. Srednje usmerjeno izobraževanje, se dopolni besedilo z: »Ob združitvi Dijaškega doma in Srednje šole bomo obnovili stavbi dijaškega doma za potrebe Srednje šole Krško.« OBRAZLOŽITEV k predlogu spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v 1984. letu K točki 1. Izvršni svet skupščine občine Krško je na svoji seji dne 9. 3. 1984 razpravljal o novih izračunih osnov oziroma materialnega razvoja obči- ne v letu 1984 in je na podlagi ugotovljenih podatkov sprejel sklep, da zborom skupščine občine predloži predlog spremembe Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v 1984. letu. V Resoluciji, ki so jo sprejeli zbori skupščine občine dne 31. 1. 1984, so opredeljene možnosti in cilji materialnega razvoja občine na podlagi ocen, ki so nam jih posredovale organizacije združenega dela. V času nastajanja le-te še niso imele znanih rezultatov poslovanja v letu 1983 in tudi še ne dokončno sprejetih planov za leto 1984. Ob sprejetju le-teh pa je prišlo do sprememb materialnih okvirov razvoja. Tako bomo v občini v letu 1984 predvidoma dosegli 2.5 %. realno rast družbenega proizvoda (skupaj STRAN 10 z Nuklearno elektrarno). To bomo dosegli s 4,9 '%, rastjo fizičnega obsega industrijske proizvodnje in 8— 10 °/o. rastjo proizvodnje v kmetijstvu ob 2,1 % rasti zaposlovanja. Pri razmerjih delitve dohodka na vse oblike porabe so upoštevana delitvena razmerja, določena v republiški resoluciji. Sredstva za bruto osebne dohodke in sredstva za skupno porabo delavcev bodo v globalu rasla po stopnji 22,4 i%. Sredstva za družbene dejavnosti se bodo v globalu povečala za 22,4% in sredstva za splošno porabo za 18,3 '%, K točki 2. Na isti seji je Jzvršni svet razpravljal tudi o predlogu dopolnitve resolucije glede obnove Dijaškega doma za potrebe Srednje šole Krško. Pobudo za dopolnitev resolucije je dala Srednja šola Krško, kar je verificiral odbor za usmerjeno izobraževanje pri OIS Krško, predlog je potrdil tudi Občinski komite za družbene dejavnosti. Dopolnitev resolucije narekuje ugotovitev, da se zmanjšuje število učencev, kar kaže na bistveno drugačno stanje, kot smo predvidevali v srednjeročnem planu za obdobje 1981 — 1985. Zato je potrebno začasno odstopiti od izgradnje nove srednje šole in dijaškega doma na novi lokaciji. Vseeno pa moramo srednjemu šolstvu zagotoviti potrebne pogoje za delovanje, kar bi bilo z adaptacijo stavb dijaškega doma zagotovljeno. Sredstva za adaptacijo predvidevamo pridobiti iz republiških virov za izgradnjo dijaških in študentskih domov, sredstva za obnovitev prednje stavbe za potrebe srednje šole pa bi zbrali s pomočjo združenega dela. Te aktivnosti Srednja šola Krško že vodi. V Načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije smo tako rešitev že predvidevali, potrebno pa jo je še opredeliti v Resoluciji za letošnje leto. S tem bodo dane formalne možnosti za pridobitev sredstev iz republiških virov ter za združevanje sredstev v organizacijah združenega dela Po-savja zato Izvršni svet predlaga zborom skupščine občine sprejem predlagane dopolnitve Resolucije. STALIŠČA Izvršnega sveta SO Krško ob obravnavi predloga spremembe in dopolnitve Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v 1984. letu Pri obravnavi predloga spremembe Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v 1984. letu je Izvršni svet skupščine občine razpravljal tudi o posledicah in vplivih spremenjenih »¦NAS GLAS« rasti materialnega razvoja na osebno in splošno porabo ter pri tem zavzel naslednja stališča: 1. Izvršni svet ugotavlja, da bodo tako spremenjena razmerja bistveno vplivala na možnosti zagotavljanja vseh vrst potreb, predvsem osebne, splošne in skupne porabe. Ker v tem času poteka javna razprava o programih SIS, Izvršni svet izpostavlja nujnost uskladitve teh programov z zmanjšanim dohodkom. K temu nas pa še posebej silijo restriktivne določbe zveznega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za področje skupne in splošne porabe, ki skupaj z navodilom na republiški ravni in z družbenim dogovorom za splošno porabo daje še ostrejša izhodišča, kot jih v tem trenutku daje dopolnjena resolucija občine. 2. Tako omejene možnosti bodo še bolj otežkočale financiranje osnovnih programov SIS in med drugim tudi še zmanjšale možnosti za preprečevanje nadaljnjega zaostrovanja osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih. Zato Izvršni svet predlaga, da se začasno zamrzne izvajanje vseh vrst investicijskih dejavnosti na področju negospodarstva, kar še posebej velja za naslednja področja: a) zdravstvo: izvajanje Družbenega dogovora o združevanju sredstev za modernizacijo splošne bolnišnice Brežice in Samoupravnega sporazuma o temeljih planov Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 — 1985, b) šolstvo in otroško varstvo, razen za dokončanje investicije vrtca na eSnovem, adaptacij stanovanjskih prostorov na Spodnjem Griču za potrebe otroškega varstva, nujnih vzdrževalnih del iz sredstev amortizacije pri osnovnem šolstvu ter aktivnosti za adaptacijo dijaškega doma. 3. Temeljni nosilci planiranja morajo z maksimalnimi prizadevanji in napori doseči, da se bodo plansko zastavljeni cilji realizirali, saj odstopanja od teh ciljev povzročajo izjemne probleme v lastnih sredinah, prav tako pa izredno negativno vplivajo na skupne globalne naloge, >ki smo jih opredelili v Resoluciji. 4. Ob obravnavanju analize dosežkov v letu 1983 ter o planskeh ciljih za leto 1984 mora potekati v vseh temeljnih sredinah poglobljena razprava, ki naj osvetli odstopanja od zastavljenih ciljev, zaključki o tem pa bodo sprejeti na seji Zbora združenega dela skupščine občine. Izvršni svet pričakuje, da bodo delegatom priskočile na pomoč strokovne in poslovodne strukture ter jim nudile zadostno število podat- St. 2 — 21. marec 1984 kov, strokovnih pojasnil in utemeljitev. V razpravi pa naj sodelujejo tudi tisti predstavniki združenega dela, ki so dosegli boljše planske rezultate in pri tem naj predvsem izpostavijo metode in načine dela, ki so jih do tega privedli. Predsednik izvršnega sveta dipl. ing. Vinko Bah SPLOŠNA PORABA 1984 POVZETEK DELEGATSKEGA GRADIVA PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1984 Predlog Odloka o proračunu občine Krško, ki naj bi ga ZZD in ZKS SO Krško sprejela predvidoma 20. marca, predvideva, da bodo skupni prihodki občinskega proračuna za ieto 1984 175 milijonov 40 tisoč dinarjev, od česar naj bi se razporedilo za splošne družbene potrebe 174 milijonov 40 tisoč dinarjev, za tekočo rezervo pa 1 milijon din. Povzemamo obrazložitev predloga odloka: Občinska skupščina je na seji dne 31. januarja 1984 sprejela osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1984 z vsemi prilogami in ga posredovala vsem strukturam v občini v javno razpravo. Osnutek je baziral še na osnutku družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984, katerega predlog še v času priprave tega gradiva ni sprejet in podpisan. Po osnutku so bili predvideni izvirni prihodki proračuna občine Krško za leto 1984 v višini 173,089.000,00 dnarjev, ki naj bi bili razporejeni med uporabnike po posameznih natančnejših namenih. Njihove evidentirane potrebe so znašale preko 31 milijonov nad možnostmi. Po variantnem predlogu Izvršnega sveta pa so še vedno presegale možnosti za 8 milijonov dinarjev. Zato je Izvršni svet s svojim dopisom štev. IS-402-44/83 z dne 23. 1. 1984 pozval vse uporabnike, naj ponovno analizirajo svoje zahtevke in jih, v cilju uskladitve potrošnje z možnostmi in predvidenimi prihodki, korigirajo. Na ta poziv se uporabniki niso odzval-- Izjema so bile le družbeno-politi ¦ organizacije, ki so svoje zahtevke korigirale. V korigiranih osnovah je bil novi izračun osebnih dohodkov zaradi valorizacije osebnih dohodkov v decembru. Strokovne službe so skupno z Izvršnim svetom ponovno ocenile možnosti in pri tem ugotovile — na St. 2 — 21. marec 1984 »NAS GLAS« STRAN 11 osnovi predloženega še nesprejetega predloga družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne .porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 in upoštevajoč Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS za porabo 'v 1. 1984 (Ur. list SFRJ štev. 70/83) — naslednje možnosti obsega proračuna občine Krško v letu 1984: Na strani prihodkov se v primerjavi z osnutkom povečujejo izvirni prilivi za skupno 3, 88.000,00 dinarjev, kar pričakuqemo od davka iz posebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ob doslednejšem zajemanju dohodka za 1,858,000,00 din, na davku iz osebnega dohodka od kmetijske dejav- NAMEN ^Iizacija 1. Sredstva za delo upravnih organov 67,687 2. Sredstva za posebne in druge namene upr. in drugih organov 11,926 3. Sredstva za LO in DS 9,844 4. Spodbujanje razvoja in interv. v gosp. 3,337 5. Prenos drugim upr. 27,383 6. Družbene dejavnosti 12,876 7. Druge sploš. družb. potrebe 17,043 8. Izločanje sred. rez. 1,510 9. Tekoča prorač. rezerva — SKUPAJ 148,668 S tako predlagano višino letnega plana se uporabnikom.ki izplačujejo osebne dohodke, le-ti zagotavljajo po stopnji rasti 21,7, kar je izpod predvidevanj po resoluciji. Prav tako tudi materialni stroški ne bodo pokrivani ob enakem obsegu ter resolucijski ravni rasti cen. Na minimum so zmanjšani izdatki, ki se počasi izločajo iz splošne porabe. Sredstva medobčinskim sodnim organom in inšpekcijskim službam ter priznavalnine borcem NOV so izračunali republiški organi in se povečujejo glede na preteklo leto od 19 do 23 i%. Sredstva za LO in DS bodo usklajena med letom. Prioritetno se bodo zagotavljala z dodatkom najmanj 600.000,00 din. Vsi organi in organizacije, ki jim proračun zagotavlja sredstva, bodo morali v letošnjem letu povečati napore za izvedbo svojih delovnih programov ob zmanjšanih stroških. Predloženi predlog odloka o proračunu občine Krško za leto 1984 z vsemi prilogami obsega le letni plan in je sestavljen v skladu z veljavnimi predpisi. Analitični prikaz podatkov o realizaciji v preteklem letu, kot tudi podatki o zahtevah uporabnikov, so bili že posredovani v nosti na račun povečanja katastrskega dohodka za 6,670,000,00 din ter na davku od premoženja poslovnih prostorov za 360.000,00 din. Za celotno razliko povečanja se nato zmanjša planirani posebni občinski davek od maloprodaje blaga na račun odstopljenega republiškega prometnega davka. Skupni obseg prihodkov iz tekočega priliva se povečuje od prvotnih 173,089.000,00 din na 174.481.000,00 din, kar je rezultat izračuna skupnega obsega po predlogu družbenega dogovora. Glede na možni obseg sredstev ter uskladitev potreb proračunskih uporabnikov v okviru posameznih namenov je podan predlog Odloka o proračunu občine Krško za leto 1984 z razporeditvijo prihodkov po natančnejših namenih: v 000 din 0) (I ti -h OO l 'S-S -S 3 J2 CO > 2> CO O^CO TJ~^- 0JO5 .J;03 a o g| o Z o as os c h o t-, e ni JS ca C S 5-1 Cd s 3 O ' 3 Ho •L 3Oi « ., « - S "S .oiS D —' — ** o e + CO >NAS GLAS« STRAN 25 ALI 2E VEŠ . . . ... da imamo v Sloveniji samo 8.000 papirničarjev ... in da pokriva Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško 80 % potreb po časopisnem papirju v Jugoslaviji ... ter najpomembnejše: da je naša republika prva na svetu v proizvodnji papirja glede na število prebivalcev Slovenije? PAPIRNISTVO POTREBUJE VSE VEC SODELAVCEV! HOCES TUDI TI POSTATI PAPIRNICAR V TOVARNI CELULOZE IN PAPIRJA -DJURO SALAJ« KRŠKO. SE PRIDRUŽITI 2.000 ČLANSKEMU KOLEKTIVU? Ugodnosti in pravice, ki bodo izhajale iz tvojega dela: . štipendija z dodatkom za deficitarnost poklica v času šolanja, . proizvodno delo z nagrado med poukom, . ugodne možnosti za študij ob delu, . zagotovljeno delovno mesto, . urejena stanovanjska politika, . organiziran letni in zimski dopust v športno-rekreacijskih centrih naše tovarne, . . . dober osebni dohodek z dodatki za nočno delo in delo med prazniki. ODLOČI SE ZA TA POKLIC, NE BO TI ZAL! Vpiši se v Srednjo šolo tiska in papirja Ljubljana, oddelek v Krškem in obrazec pošlji Šolskemu centru v Krškem! In kako priti do štipendije? Izpolnjen obrazec DZS 8.40, spričevalo o končani osnovni šoli in potrdilo o vpisu na papirniško šolo pošlji na naslov: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Kadrovski oddelek. Obravnavali bomo tvojo vlogo, upoštevali učni uspeh in prizadevnost ter te o izboru obvestili najkasneje do konca julija 1984. HVALA ZA SODELOVANJE! U.-----afeMM* .—»i Kurirčkova pošta 84 Zveza prijateljev mladine Krško je poslala vsem pionirskim odredom v naši občini pred časom sporočilo o poteku tradicionalne Kurirčkove pošte oziroma tako imenovano ča-sovnico te prireditve v občini Krško: 12. marca 1984 ob 10.00 uri je odšla na pot letošnja Kurirčkova pošta iz petih občin v Sloveniji, in sicer: — proga »TV« Dolenjska iz občine Brežice, — proga »G« Gorenjska iz občine Kranj, — proga »K« Koroška iz občine Ravne na Koroškem, — proga »P« Primorska iz občine Nova Gorica in — proga »S« Štajerska iz občine Ptuj. Pot vseh petih prog se zaključi 2. junija v Trbovljah na zboru pionirjev. V naši občini bo krenila pošta na pot 19. 3. 1984, ko jo bomo ob 10. uri prevzeli v Dolenji vasi od pionirjev iz Brežic. Pošta bo nadaljevala pot takole: 19. 3. 1984 ob 10.00 uri — prevzem pošte v Dolenji vasi, ob 12.0 uri — miting v Krškem (OS Krško in OS M. Rostohar) in prenočevanje, 20. 3. 1984 ob 9.00 uri — predaja v Kostanj-ku pionirjem iz Koprivnice, ob 10.00 uri — miting v Koprivnici, ob 12.00 uri — miting na Senovem in prenočevanje, 21. 3. 1984 ob 10.00 uri — miting v Brestanici, ob 13.00 uri — miting v Leskov-cu in prenočevanje, 22. 3. 1984 ob 9.00 uri — miting na Raki, ob 11.00 uri — miting v Vel. Podlogu in prenočevanje, 23. 3. 1984 ob 10.00 uri — miting v Podboč-ju. ob 12.00 uri — miting v Kostanjevici in prenočevanje, 26. 3. 1984 ob 10.00 uri — predaja pošte pionirjev Kostanjevice pionirjem občine Novega mesta. Občni zbor kostanjeviške RD V nedeljo, 11. marca, so člani Ribiške družine Kostanjevica na Krki, ki šteje 233 ljubiteljev tovrstnega športa, pregledali svoje delo in si zadali načrte za naprej. Se najbolj veseli so nove pridobitve — dveh ribnikov v Karlčah, kamor so jeseni vložili pol tone krapov, ki bodo v tej ribolovni sezoni že godni za odlov. Za določitev STRAN 26 »NAS GLAS« St. 2 — 21. marec 1984 ribolovnega režima se ribiči niso odločili na občnem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni, ampak so pooblastili novi izvršilni odbor ribiške družine, da opravi to v njihovem imenu. Ribiška družina Kostanjevica na Krki je v minulem poslovnem letu finančno uspešno poslovala, kljub vlaganjem, ki so jih imeli več, kot je to bilo ponavadi. Ribiči so se še posebej zahvalili Postaji milice Krško, oddelek Kostanjevica, ki je poleg samih ribičev z velikim uspehom opravila marsikatero nalogo kontrolne oziroma čuvajske službe. Turistične dnevne ribolovne dovolilnice v letošnjem letu bodo nekoliko dražje, in sicer po -200,00 dinarjev, dobijo pa se v PodboČju, na Križaju in seveda v sami Kostanjevici. Sekretariat za ljudsko obrambo SO Krško je poslal vodstvom družbenopolitičnih organizacij krške občine dopis, ki ga objavljamo z namenom, da o tej dejavnosti v naši občini izve širši krog. Udeleženci občnega zbora so po pregledanem delu in zastavljenih načrtih (med njimi je tudi sklep, da bodo obnovili prejšnji ribnik pri gradu in ga predali v upravljanje ribičem — mladincem) ocenili, da je bilo delo dosedanjega izvršilnega odbora izredno uspešno. Da bi bilo tako tudi vnaprej, so izvolili v novi 15-članski izvršilni odbor tudi nekatere mlajše ribiče, ki bodo tako pridobili potrebne izkušnje, da bodo lahko, ko bo potrebno, »prevzeli vajeti-«. V znak priznanja za izredno uspešno delo so ribiči za predsednika Ribiške družine Kostanjevica na Krki ponovno izvolili STANETA 2ABKARJA. Naj povemo še, da so se kot gostje udeležili občnega zbora predstavniki KS in DPO iz Kostanjevice ter ribiških družin Krško-Bresta-nica, Brežice in Črnomelj. Na podlagi določb Zakona o vojaški obveznosti sta se Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in Ge-neralštab JLA opredelila za prostovoljno usposabljanje žensk v JLA, plod tega pa je bilo poskusno usposabljanje v letu 1983. Potrebo pristopa k tej problematiki pogojuje tudi pomanjkanje nekaterih vojaških specialnosti v rezervnem sestavu JLA, za katere ni dovolj moških vojaških obveznikov. Vojaško usposabljanje žensk-pro-stovoljk traja 2 meseca in 22 dni za dolžnost vojaka in mlajšega častnika v vseh rodovih JLA, razen oklepnih enot. Šolanje za rezervne častnike pa traja 6 mesecev, od tega v šoli 2 meseca in 22 dni, drugi del šolanja pa obsega stažiranje v enoti JLA. V letu 1983 sta bila , tako dva sprejema žensk na usposabljanje v enote JLA, v letu 1984 pa tudi že v mesecu januarju, temu pa sledi še sprejem v mesecu juliju in oktobru. Vojaško usposabljanje je organizirano po načelu eksteritorialnosti in poteka poleg Ljubljane (pehota) tudi v Beogradu (pehota). Zagrebu (pehota, RKB obramba), Kragujev-cu (artiljerija), Sarajevu (artiljerij-sko-raketne enote protizračne obrambe), Somboru (letalstvo), Kar-lovcu (inžinjerija), Novem Sadu (saniteta), Puli (mornarica) itd. Za določitev statusa prostovoljk, ki so v delovnem razmerju, se uporablja 46. člen Zakona o vojaški obveznosti, ki ženske v času usposabljanja izenačuje z moškimi vojaškimi obvezniki. To pa pomeni, da jim vse pravice iz dela in ob delu v času vojaškega usposabljanja mirujejo (nimajo nadomestila osebnega dohodka, ne všteva se jim v pokojninsko dobo ipd.). Analogno pa to ve-(nadaljevanje na 27. strani) STOLPEC ALI DVA ZA SESTAVKE MLADIH Železniško gospodarstvo Ljubljana vsako leto razpiše nagradni razpis za stvaritve mladih na temo, za-devajočo to vrsto gospodarske dejavnosti. Objavljamo enega od tovrstnih sestavkov, ki nam ga je poslala učenka 7. b razreda Osnovne šole Heroja Milke Kerin Leskovcc ALENKA MIRT. DOGODEK, KI MI BO OSTAL V SPOMINU Počitnice! Ležala sem na postelji in se dolgočasila. Ravno sem premišljevala, če bi ostala lepo na toplem ali bi šla pod tuš, ko vstopi brat in reče: »Tarnala, gremo k stari mami!« »Kaj?« sem hotela ugovarjati, a sem že začutila grozeč Matjažev pogled in kaj sem hotela,... šla sem pač v Hrastnik. Stala sva na postaji, ki je bila še v temi. Opazovala sem dve lučki: rdečo in zeleno, ki sta se svetili v daljavi. Streslo me je: prispodobi nečesa, nečesa čudnega. Morda smrti? Ah, neumnica, si rečem. Toda to me ni pomirilo! Se naprej sem iskala po postaji, kar sem si zapičila v glavo. Tiri, peron — vse brezhibno. Culi so se načelnikovi koraki. Tema, lučki ter zamolkli koraki. Zamišljeno sem premišljevala, ko me nekdo potreplja po rami. Zakričala sem... in se obrnila. »Ja deklic, kaj pa je?« zaslišim topel načelnikov glas. Jecljaje mu povem, da me je pač strah. On pa se je smejal in smejal. Salve smeha so mi dobro dele in kaj kmalu sem se bolje počutila. Pripeljal je vlak. Vstopili smo v topel vagon in kmalu je prisedel sprevodnik. Ze po nekaj trenutkih smo se spoprijateljili. Sprevodnik je bil mlad in zabaven. Pripovedoval nama je o šalah, ki se zgodijo na vlaku; zanimivo ga je bilo poslušati. »Tovariš, kaj vas ni nikoli strah, ko pa delate z mnogimi in včasih presneto čudnimi ljudmi?« »Ah, kaj bi — imam pač takšno službo, ki mi ogromno pomeni !< Utihnili smo. Vagon je zajela oglu šojoča tišina. Vsak se je predal svo jim mislim. Sprevodnik vstane ter reče: »Tako, delo me čaka — prijetne počitnice vama želim!« S toplim pogledom se je poslovil. Kako prijazni so nekateri ljudje! Včasih je dovolj le, da pokloniš nekomu nekaj besed, a že dosežeš svoje. Zaupanje! Naša železnica je resda večkrat kritizirana, toda ljudje, ki so zaposleni tam, so človeški in prijazni. Tudi to je veliko! Zato: čestitam k vašemu prazniku z željo. da bi šlo vse tako, kot je treba! DEFICITARNI POKLICI V POSAVJU Iz gradiva za 8. sejo skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje V skladu z 10. členom Samoupravnega sporazuma o štipendiranju objavljamo seznam poklicev, ki jih v migracijskem območju občin Brežice, Krško in Sevnica opredeljujemo kot pomembno deficitarne. Štipendistom, ki bodo pridobili kadrovsko štipendijo v šolskem letu 1984/85 za izobraževanje v opredeljenih deficitarnih usmeritvah, se štipendija poveča za 200 točk (dodatek velja za ves čas izobraževanja). Ravno tako imajo prednost učenci in študenti deficitarnih usmeritev pri štipendiranju iz združenih sredstev. Za šolsko leto 1984/85 izstopajo kot deficitarni naslednji poklici: rudarski delavec, ključavničar, natakar, vinogradnik, sadjar, poljedelec, mesar, zidar, tesar, kovač, železokri-vec, varilec, papirničar, čevljar, dimnikar, lesar, rudarski tehnik, papirniški tehnik, ekonomist finančnik, rudarski inženir, dipl. inženir rudarstva, dipl. ekonomist finančnik. Evidentiranje prostovoljk za vojaško usposabljanje PRVA ŽENSKA — REZERVNI STAREŠINA St. 2 — 21. marec 1984 »NAŠ GLAS-« STRAN 27 Tokrat prvič objavljamo eno od pesniških stvaritev mladih, in sicer je njena avtorica TAMARA VON-TA, učenka 7. č razreda OŠ »Jurija Dalmatina« Krško MATI Nepremično (/leda mati grob, grob sina, ki je padel. Njeni pogledi božajo rože, na njem posajene. Majhna, upognjena starka gleda na grob, ki je prazen in skop. V rokah dišeče cvetje drži in tiho si v mislih govori, v žalosti tihi brez solz ihti. Do sem ni nobene prave poti, le ena sama je: ta pot je žalost, je jok materinega srca, ki solze rodi in polna gorja je, žalosti. (nadaljevanje s 26. strani) lja tudi za prostovoljke, ki imajo status študentke. V letu 1983 smo skupno z vami dosegli zadovoljive rezultate pri evidentiranju prostovoljk, kljub temu da je akcija stekla v kratkem času, s pomanjkljivim materialom in s precej nerazrešenih vprašanj. Tako bomo v letošnjem letu dobili z usposabljanja že prvo žensko-re-zervnega častnika in prvo vojakinjo. Da bi akcija evidentiranja potekala še nadalje uspešno, je potrebno vložiti v to še napora in nalogo smaitrati kot stalno obliko in sestavni del naših vsakodnevnih nalog. Takšno stališče je podprl tudi Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SO Krško, ki je smatral, da akcijo sproži naš upravni organ preko družbenopolitičnih organizacij. V cilju uresničitve zastavljenega programa pokrenite akcijo preko svojih organizacij v združenem delu in v krajevnih skupnostih. ROKOVNIK — do 30. 3. 1984 evidentiranje — zbiranje prijav prostovoljk za usposabljanje, — do 4. 4. ;1984 daje UOLO končno poročilo o evidentiranih kandidatkah, — Od 10. 4. 1984 do 20. 4. 1984 UVO Ljubljana izdela načrt zdravniških pregledov, — do 20. 5. 1984 pregled in izbira kandidatk, — do 1. 6. 1984 dostavljeni načrti napotitve na usposabljanje, — od 5. do 9. 7. 1984 bo izvršena napotitev. Naslednja napotitev bo v mesecu oktobru 1984, vendar še nimamo točnega termina. ZKS in ZSS: SKLIC PROGRAMSKO-VOLILNIH SEJ V TOREK, 27. MARCA 1984, OB 13. URI BO V SREDNJI DVORANI DELAVSKEGA DOMA »EDVARDA KARDELJA« KRSKO REDNA LETNA PROGRAMSKO - VOLILNA KONFERENCA ZKS KRŠKO, za katero je predviden naslednji dnevni red: 1. otvoritev in pozdrav, 2. izvolitev organov konference, 3. referat predsednika OK ZKS o aktualnih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmerah ter uresničevanju nalog ZK, 4. razprava o poročilu o delu ZKS in o programski usmeritvi, 5. poročila o delu organov ZK v občini Krško, 6. nadomestne volitve članov občinskega komiteja ZKS, 7. sprejem poročila o delu organizacije ZKS in programske usmeritve. V SREDO, 28. MARCA 1984, OB 16 URI BO V SEJNI DVORANI B SO KRSKO PROGRAMSKO - VOLILNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS KRSKO, za katero je predviden naslednji dnevni red: 1. otvoritev in pozdrav, 2. izvolitev organov seje, 3. nadomestne volitve članov OS ZSS, 4. poročilo o delu občinske organizacije ZSS, 5. razprava o poročilu in sprejemu poročila 6. obravnava in sprejem zaključnega računa OS ZSS, 7. razrešnica vodstvu OS ZSS, 8. volitve novega vodstva, 9. kadrovske spremembe v organih OS ZSS, 10. zaključek. Iz programa dela ZRVS Krško 1984 V letu 1984 bodo imeli rezervni vojaški starešine naše občine teoretično in praktično usposabljanje v obliki predavanj, seminarjev in skupinskih vaj. Naslovi tem so naslednji: — Smernice za izdelavo in uporabo varnostnih načrtov v KS in OZD, — Bojno dejstvovanje enot naših oboroženih sil na začasno zasedenem ozemlju, — Praktično reševanje taktične naloge na terenu, — Smernice za razvoj, organiziranje, delovanje, vodenje in usposabljanje narodne zaščite. Ob sklicih za pouk in na rednih sestankih ZRVS bodo rezervni starešine obravnavali: — aktualni vojaško-politič-ni, varnostni in gospodarski položaj pri nas in v svetu, — novosti in dosežke v razvoju naših in tujih oboroženih sil, — aktualna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter — sklepe in stališča vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter zvezne in republiške konference ZRVS. Preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin bo organizirano na ravni krajevnih organizacij ZRVS v rr.ju oziroma v jeseni. OK ZRVS Krško bo — glede na finančne možnosti — organizirala tekmovanja med ekipami rezervnih vojaških starešin na občinski in tudi na višjih ravneh. Rezervni vojaške starešine se bodo aktivno vključevali v usposabljanje prebivalstva za SLO in DS, prav tako pa tudi v izvedbo proslav, kot so dan vstaje, dan borca, dan Republike in dan JLA. Krajevne organizacije ZRVS bodo za delo sprejele konkretne programe (na letošnjih volilnih konferencah). V teku je akcija, da bi v letu 1984 ustanovili 4 ali 5 aktivov ZRVS v OZD. Če bodo na razpolago finančna sredstva, bo ZRVS izvedla za nekatere KO strelske vaje na strelišču v Sevnici. Obvestilo KS Senovo Delovni ljudje, občani na območju KS Senovo, ste morda nezadovoljni s preskrbo v vaših trgovinah, storitvenimi dejavnostmi, prometnimi zvezami, gostinskimi uslugami ali so vas kje »okoli prenesli« pri cenah? Z vsemi vašimi pripombami in predlogi se lahko obračate ha novo konstituirani potrošniški svet KS Senovo v sestavu: Franc Gračner, predsednik, Vlado Ljubi, namestnik predsednika, Ana Tubaishat, Zin-ka Guček, Ivan Kmetec, Franc Bučinel, Vojko Brilej, Adolf Gobec, Rozalija Pisa-nec, Franc Čižmek, člani. Svoje pripombe lahko pošljete direktno na potrošniški svet KS Senovo ali osebno članom potrošniškega sveta, ki bodo vaše pripombe vnesli v obravnavo na prihodnjih sejah ter jih posredovali v reševanje odgovornim organom SO Krško oz. ustreznim inšpekcijskim službam. STRAN 28 »NAS GLAS* St. 2 — 21. marec 1984 STEKLINA NA DESNEM BREGU SAVE Veterinarski inšpektor MIROSLAV MIKELN nas je obvestil, da se je v naši občini pojavila steklina tudi na desnem bregu Save, in sicer v okolici Rake. Zato nam je priporočil, naj bi v Našem glasu objavili večino besedila iz posebne številke, ki smo jo izdali ob prvem pojavu stekline v občini Krško jeseni 1981: STEKLINA JE POSEBNO NEVARNA KU2NA BOLEZEN, ki ogroža ljudi in vse toplokrvne živali. Rečemo lahko, da zbolijo vse domače (pes, mačka, govedo, konj, svinja, ovca, koza ...) in gozdne živali (lisica, volk, zajec, srnjad, jež ...). INKUBACIJA oziroma doba od okužbe do pojavov vidnih znakov bolezni je raz lično dolga in traja od 2 tednov do 60 in več dni, lahko tudi do 6 mesecev. Obolela žival .pogine v 2 do 6 dnevih po pojavi vidnih znakov bolezni. BOLEZEN POVZROČA virus, ki se izloča s slino. V živali je že, preden se pojavijo vidni znaki bolezni. To se pravi, da človek lahko zboli za steklino, če ga ugrizne na izgled zdrava žival (pes, mačka, lisica), sicer pa že okužena — v dobi inkubaoije! NAJVAŽNEJŠI ZNAKI BOLEZNI pri živalih so naslednji: — psi in Imačke so nemirni, popadljivi, napadalni, zavračajo vodo; pred poginom se pojavi paraliza; — lisice se ne bojijo ljudi in psov; hodijo kot omotične in se sredi belega dne pritepejo na dvorišče, lahko tudi v hišo; so shujšane in imajo motno dlako, pogostoma je spodnja čeljust paralizirana. Za ostale živali bolezenskih znakov ne bomo naštevali, moramo pa si zapomniti, da se vse obolele živali obnašajo nenormalno, obratno kot zdrave, npr. pohleven konj, ki rad žre, postane napadalen in ne more požirati. GLAVNO LEGLO BOLEZNI so gozdne živali, zato govorimo o gozdni ali silvatični obliki stekline. Na žalost pa poznamo tudi urbano obliko bolezni, ko prodre steklina v urbanizirano okolje — naselja, vasi in mesta — ter tako neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi. GLAVNA PRIN ASALCA BOLEZNI iz gozda v naša naselja sta pes in mačka, dvoje dobrih človekovih prijateljev, ki pa lahko v tem primeru povzročita neprecenljivo škodo — tudi smrt človeka! DA BI PREPREČILI OBOLENJA LJUDI, je potrebno to najpogostejšo zvezo prekiniti in preprečiti obolenja psov in mačk oziroma stik z mačkami in psi klateži. S tem namenom so zakonodajalci sprejeli celo vrsto predpisov, ki jih moramo ob pojavi stekline vsi izvajati in s tem preprečevati obolenja ljudi: — Na območju celotne občine je odrejen kontumac psov in mačk: psi morajo biti privezani, zunaj bivališča morajo nositi nagobčnik in biti na vrvici, mačke morajo biti zaprte. — Vsi več kot 4 mesece stari psi morajo biti cepljeni proti steklini enkrat letno, lovski psi pa dvakrat letno. — Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienske službe so dolžni pokončevati potepuške pse in mačke. — Vsi občani so dolžni o gibanju živali, ki se nenormalno vedejo, takoj obvestiti veterinarsko službo, člane lovskih družin ali delavce postaje milice. — Vsak pes (tudi cepljen!), ki je ugriznil človeka, mora biti obvezno trikrat pregledan (prvi, peti in deseti dan po ugrizu). — Proti steklini je treba preventivno cepiti najbolj izpostavljene občane (veterinarje, lovske čuvaje, gozdarske delavce ...). — Vedno je treba upoštevati in izvajati navodila veterinarske službe, članov lovske družine in delavcev postaje milice. Pa še to! V naši občini na levem bregu Save res že dolgo niso ugotovili pojava stekline, zato pa je — ipo besedah mag. Miroslava Mikelna — ta kužna bolezen stalna na območju štajerskega dela brežiške občine, zatorej se velja ravnati po zgoraj navedenih predpisih na celotnem območju občine Krško. Norčava dediščina PRVEMU APRILU Pozor: To ni bila laž — Stane je res točil špricerje po 5,00 din. — Fantom v opravičilo: bili so naprošeni za statiranje. Samo potem niso vedeli, ali naj špricerje spijejo ali pa si naj kupijo »PUSTNE«. Spili so jih, ker ie Stane držal ceno »PUSTNIH« na 50,00 din. IZHAJA ENKRAT LETNO —fCENA: 2 KOMOCARJEVA SPRICERJ^ E * NOV noristicni list - Glasilo pustnih veseljakov Krško — Tor