UD K 911.3:325.252 (497.12) = 863 ZDOMSTVO IN PREOBRAZBA PODEŽELSKE KRAJINE _ * A nton Gosar Zaposlovanje delovne sile v tujino, predvsem odvečne agrarne, je stalnica demografskih gibanj v Jugoslaviji. Učinki takega zaposlovanja so mnogo- stranski oziroma socialno-geografsko pogojeni. Predvsem moramo ločiti med selitvami za stalno in tistimi ( vsa j ) katerih prvoten namen je vrniti se po določenem času v domovino. Izselitve pomenijo dokončen prelom z upravno-polilično ureditvijo v domovi- ni, a kljub temu pripomorejo k širitvi kulturnega duha matičnega naroda po svetu. Neredko so vezi pripadnikov te skupine migranlov z domovino redu- cirane le na prostočasne dejavnosti (turizem in rekreaci ja) , ki pa veže ob- časno nase tudi naložbo kapitala v nepremičnine, ali druge (donosne) dejav- nosti. Začasno zaposlovanje na tuje ima nasprotno mnogostranske učinke v prostor- ski urejenosti in organiziranosti okolja v domovini ¿z katerega izhaja. Pred- vsem so učinki vidni in zaznavni v: - pospešeni urbanizaciji podeželskih in predvsem obmestnih območij - prestrukturiranju gospodarske dejavnosti v izrazitih emigracijskih, nekdaj izključno agrarnih območjih in v - socialno-geografski preobrazbi podeželja (diferencirano glede na periferno lego, oziroma distančrie dejavnike: med krajem zdajšnje zaposlitve, zapo- slitvenimi centri v domovini in krajem stalnega bivanja). Raziskave sociologov in geografov so pokazale, da ima, ob upoštevanju inter- republiških in "zdomskih sel itev", Slovenija v okviru Jugoslavije posebno vlogo. Je edina republika v državi s pozitivnim migracijskim saldom, kar pomeni, da je primanjkljaj v delovni si l i , ki ga je ustvarilo začasno zaposlo- vanje v tujino, že v letih 1971-1981 nadomestila z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik oziroma z vračajočimi se migranti. To je zelo pomemben podatek v času, ko iščemo poli za povratek (kapitalno sposobnih) zdomcev domov. Izmed treh skupin delavcev na začasnem delu v tujini - yt mag., asistent, Oddelek za geografi jo, Filozofs ka fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 102 - delavcev zaposlenih pri inozemskih delodajalcih ( z , ali brez posredništva jugoslovanskih zavodov za zaposlovaije), - delavcev jugoslovanskih podjetij ("detaširani delavci") na daljšedobnih de- lovnih opravilih v tujini (gradbeništvo,zastopstva . . . ) in - predstavnikov jugoslovanskih družbenih in kulturnih institucij v tujini - imata pravno in dejansko možnost za vrnitev in zaposlitev le zadnji dve skupi- ni. Največja, prvoomenjena skupina teh delavcev pa si mora pogoje za vrnitev šele ustvariti, oziroma upoštevati tudi potrebe družinskih članov, ki so jih privedli s seboj. Ker se funkcije življenja z vsakim letom bolj zakoreninjajo v okolju začasne zaposlitve (bivanje, izobraževanje, rekreacija ) , se po- vratek vedno bolj odmika in je vedno večje tisto število oseb na začasnem delu v tujini, ki začasnost že pojmujejo kot trajnost (vsaj za čas delovno aktivne do te ) . Podatki, ki sta nam jih posredovala popisa prebivalstva Jugoslavije leta 1971 in 1981, so nam omogočili diferencirati ozemlje republike Slovenije glede na tozadevno stopnjo povezanosti s tujino. Na tem omenjenem prostoru ni moč predstaviti celote tega dela. Zato bi radi (ob kartah) opozorili na nekaj po- membne jšili ugotovitev. Analiza, ki je opredelila delež začasno zaposlenih v številu akti vitega prebivalstva, je kot osnovno celico proučevanja upošteva- la katastrsko občino. V območjih, kjer število delavcev v tujini presega pe- tino zaposlenih doma, je umestno govoriti o bolj ali manj prevladujoči od- visnosti od trga delovne sile v tujini in vplivu le-tega na obravnavano regi jo. Slovenija izkazuje nekaj značilnih območij, kjer je ta delež presežen. Brez izjeme gre povsod za republiškemu središču periferna in v večjem odsotku tudi prevladujoče agrarna območja. V Severovzhodni peripanonski Sloveniji, kjer prevladuje ob nad 20% deležu delovno sile zaposlene v tujini, še druga za razred nižja kategorija. Ne ravnovesje med ponudbo delovnih mest doma in tistimi v tujini izkazujejo poleg lega še obširnejša kraška območja Dolenjske in Bele krajine, pa tudi odprtim zahodnim mejam bližnja alpska območja Zgornjega Posočja in Dolino. intenzivnejše učinke migracij na začasno delo lahko pričakujemo prav na teh območjih. Predvsem je za vsa periferna in podeželska območja Slovenije eksemplarično območje Prekmurja. Medtem, ko je posledica deagrarizacije in zaposlitve v tujino iz obširnih območij ravninskega Pomurja še lahko reše- vala intenzifikacija kmetijske proizvodnje (v okviru agrokombinatov) in ino- vacije v pridobivanju kmetijskih produktov (sladkorna pesa), pa se delni de- mografski ostarelosti in odmiranju širših območij perifernega podeželja na lioričkem in Slovenskih Goricah ni moglo zoperstaviti. Celo v okviru docen- ti alizacijskega plana razmestitve industrijskih obratov v Sloveniji, znanega pod imenom "policentrični razvoj industrije", je bilo moč oživiti le ožja območja in v teh obratih zaposliti že itak doma prebivajočo žensko delovno silo. Tako kot so posledično omenjenemu oživele nekatere vasi (Petrovci, Turnišče), 103 so zdomci s kapitalom in povratniki iz tujine urbano oživeli suburbane cone Murske Sobole in Lendave ter obcestne vasi med obema krajema in avstri j- sko mejo. Zdomstvo, kot tipični pojav teli krajev, je ohranilo po vaseh po- navadi dve do tri večje kmetije, obenem pa v centralne kraje te regije vneslo terciarne (gostinstvo, prevozništvo) in obrtne dejavnosti. Občasni cikli mi- graci j , odhajanje in vračanje, so za to pokrajino značilni! Povratniški mi- gracijski tokovi so ustrezno velikemu številu delavcev na začasnem delu v tujini tod najštevilnejši v primerjavi z vso Slovenijo. Diferenciacijo Slovenije po selitveni mobilnosti v tujino smo povezali s stopnjo družbenega in gospodarskega razvoja. Komparacija med številom mi- grantov na začasnem delu v tujini, deležem le-teh v številu aktivnih prebi- valcev prizadetih občin in nacionalnim dohodkom le-teh je pokazala, da ob- staja izrazita soodvisnost med manjšo razvitostjo regi j in večjo selitveno mobilnostjo v tujino. Glede na podatke iz popisa 1971 smo lahko identificirali štiri tipe območij. Distancni dejavnik pri začasni zaposlitvi v tujini je izredno pomemben. Delavci, zaposleni v Furlaniji-julijski krajini, v Avstr i j i in v južni Nemčiji so ponavadi tedenski obiskovalci svojih domov. Pod vplivom mednarodne tedenske migracije se oblikuje terciarna ponudba ne le ob cestah od zaposli- tvenih centrov do Jugoslavije, ampak tudi v Jugoslaviji sami. Prekomejni promet je prav zaradi teh migracij izredno močan čez vse leto (g le j študiji avtorja v "Tourism and Borders" - Frankfurt/Main, 1979 in v "Österreich in Geschichte und Literatur mit Geographie" - Wien 1985). Omenjeni trije primeri kažejo, da so vplivi zdomstva, ne glede na to ali gre za dejansko vračanje oseb ali ne, izredno močan preoblikovalec pokrajinske slike in funkcije nekaterih (v šestdesetih letih) po emigracij i v tujino znanih regijah. 104