112. številka.
Ljubljana, v soboto 17. maja 1902.
XXXV. leto.
Dobro došli, tovariši milil
aš dan slavimo danes, naš praznik! Kot preljube in odlične goste pozdravlja nocoj bela Ljubljana pod svojo gostoljubno streho, Vas — slovanske zastopnike onega stanu, kateri so še pred komaj pol stoletja na socijalni nivo svojih boljših lakajev potiskali takratni privilegovani stanovi — onega stanu, kateri je potem v zaduhlih jecah skušala zatreti absolutna sila, začutivša zmago-nosno moč svobodnega peresa — onega stanu, kateri je sedaj poleg svojih zapovedujocih generalov uvrstil vladar, ki še nikdar ni bil na glasu ljubitelja svobodnega časnikarstva.
Zares, prava via triumphalis bila je pot razvijajočega se časnikarstva v preteklem stoletji pri vsih kulturnih narodih, a tudi trnjeva je bila ta pot. In po trnji nosilo je ter deloma še nosi svoj križ v prvi vrsti tudi slovansko časnikarstvo v Avstriji. Vsi slovanski narodi avstrijski zabeleženo imajo v svoji moderni zgodovini tudi dobo Časnikarskega mučeni-štva. a nas navdaja s ponosom dejstvo, da se je ta doba vselej in povsod krila z ono narodne in kulturne renesanse.
In to je naravno! Kakor namreč z rodno pšenico poseje umni kmetovalec ljuba domača tla, tako je posejal neustrašni slovanski časnikar z idejo narodnega ponosa, narodne samozavesti slovansko zemljo od Adrije do Visle in Labe. In kako je šla v klasje ta setev! Pa tudi svetopisemskemu poroku bil je podoben slovanski časnikar tedaj, ko so že hoteli iz vrste narodov izbrisati marsikako naše pleme, ko so se že pravdali za siromašno njegovo ostalino pohlepni sosedje na severu in jugu. Udaril je ob trdo pečino, da je privrel iz nje bistri vrelec narodne zavednosti, iz katerega je potem hlastno gasil stoletno svojo žejo vesoljni narod.
Tako je bilo pri nas, tako povsod in zategadelj se danes po mogočnosti in socijalni višini njegovega časnikarstva meri kulturna stopinja vsakega naroda; zategadelj je smel vzklikniti veliki državnik francoski, da časnikarstvo ni obrt, temveč urad, ker so njegovi zastopniki oznanjevalci narodove volje.
In kot take, kot pogumne pijonirje svobodne besede slovanske pozdravlja Vas danes bela Ljubljana, pozdravlja Vas vesoljni narod slovenski, premili tovariši ! Ponosen je na Vaš poset, ker si je v svesti, da prihajate kot odposlanci narodovi, da bo naše zborovanje prvi vseslovanski parlament na slovenskih tleh. Odtod izredni sijaj Vašega sprejema, odtod praznično lice prestolice slovenske, odtod dejstvo, da se je v Vaš pozdrav, v Vašo proslavo v bratsko kolo združil toli razdvojeni narod slovenski. V boju živimo ter bomo še živeli, ker iščemo resnico, a resnice ni mogoče zaslediti drugje, nego sredi zmotnjav in v boju, ker brez boja ni napredka. Toda treuga Dei pred ono veliko, ono sveto idejo, katera je dovedla Vas v našo sredo — pred idejo vseslo vanske vzajemnosti! V znamenji te ideje pozdravlja Vas danes navdušeno in iskreno celokupni narod slovenski, Vas, njene nositelje, njene apostole. Časnikarska stanovska organizacija, ustanovljena na podlagi vseslovanske vzajemnosti, v nje proslavo, pomenjala bo prvi korak v širšo dejansko realizovanje te ideje in zategadelj je naše zborovanje velevažnega pomena zlasti tudi za izmučeni narod slovenski, kateremu je slovanska podpora to, kar ribi voda.
In da je vreden te podpore, to hoče Vam dokazati tudi v teh dneh Vašega slavlja. Divili se boste krasoti njegove domovine, katero je narod slovenski vsigdar pogumno in neustrašno čuval ter jo hoče tudi vnaprej. A da mu ne opešajo moči, da mu ne odpade iz izmučenih rok orožje, to bodi tudi Vaša skrb, Vi čuvarji slovanstva! Slovensko zemljo branimo mi branite Vi v njej slovansko!
Potem postavil Vam bo hvaležni narod naš sredi te krasne zemlje mogočen mlaj in v deblo njegovo bo urezal: Njim, ki so spoznavali svojo nalogo, njim, ki so bili Slovani po dejanjih!
In tako bodi! V to ime:
Slava IV. shodu slovanskih časnikarjev!
3£.      ebn> «S» <4» ,ejh <*» «*» -sfe* <£» 4»      <*» «5» «S> <*> <*» «8» «8»      «^*<*^<^^-^^4»«^<*><=#--       <•> 0» <fc      *s(s>      "S»» w-        v <*» «1»......... .....-
3526
Naše železnice.
Spopolnitev našega železničnega omrežja spada med najnujnejše gospodarske zadeve, kar jih ima dežela kranjska. Belokranjska železnica, železnica Tržič-Kranj, podaljšanje kamniške in vipavske železnice ter železniška zveza z Idrijo, to so zadeve, katerim gre poglavitna pozornost in proti katerim morajo vse druge narodno - gospodarske zadeve stopiti v ozadje.
Napredni poslanci se v polni meri zavedajo svoje dolžnosti in porabijo vsako priliko, da obnove in spravijo v razgovor
železniško vprašanje.
Kakor smo že poročali, ie poslanec Plan ta n dne 14. t. m. v imenu obolelega posl. dr. Ferjančiča podal glede idrijske in glede kamniške železnice dve resoluciji. Ti resoluciji se glasita:
I. V interesu naprave direktne in nepretrgane železniške zveze od ZelUvega črez Velenje v Kamnik in Ljubljano, da se pospeši promet ter se razbremeni država za posamezne proge glede državnega jamstva in še posebno, da se povzdigne razvijajoče se kopališče Kamnik na Kranjskem, poziva se vlada, da čim preje zagotovi nadaljevanje železniške zveze Celje-Velenje od katerekoli točke te progo (Polzela) črez Motnik v Kamnik.
II. Uvažuje, da bi pritegnitev mesta Idrije na Kranjskem v železniško zvezo ne koristila samo prizadetemu kraju in prebivalstvu, temuč tudi ondotnemu era-ričnemu rudniku živega srebra, — uvažuje, da se množeči promet z Idrijo zaradi čestokrat nerabnih cest vedno bolj otežuje ter je večkrat celo nemoteno poslovanje v rudniku v nevarnosti, ker večkrat ni mogoče zaradi začasnih zaprek privažati nujnih potrebščin, kakor je posebno oglje, — poziva se vlada, čimpreje zagotoviti zgradbo lokalne železnice v Idriji.
Tudi o belokranjski železnici se je govorilo te dni. Posl. Povše je namreč kot poročevalec v budgetni debati za železniški etat v sredo v svoji končni besedi povedal, da se je železniški minister napram Pfeiferjevi resoluciji zaradi podaljšanja dolenjskih železnic izrekel naklonjenim tej zadevi, če, kakor že pred ieti naročeno, dotični faktorji za revizijo proge prosijo in prispevke določijo.
Žal nam je, da moramo reči: Kdor misli, da je s tem prišla zadeva glede belokranjske železnice le za korak naprej, tisti je v veliki zmoti.
Belokranjsko železniško vprašanje stoji še vedno tam, kjer je bilo lani, ko je 10. junija govoril v državnem zboru posl. Plantan za to železnico.
Posl. Plantan je lani in letos opetovano posredoval v tej zadevi in končno pregovoril železniškega ministra za dolenjske železnice v toliko, da je minister izjavil, da bi to zadevo podpiral, če se kompetentni faktorji izrečejo, koliko hočejo prispevati; kadar je to določeno, izreče vlada, koliko ona da in predloži potern parlamentu zakonski načrt.
Sedaj je povodom Pfeiferjeve resolucije na prigovarjanje posl. Plantana mi-
LISTEK.
Pozdrav Slovencev
bratom slovanskim, prišedšim v Ljubljano na časnikarski shod o Binkoštih I. 1902.
Na prsi naše, bratje s severa in juga! Mi ne prinašamo Vam hleba in soli, podajemo v pozdrav Vam samo roke svoje pa srca, ki ljubezen v njih za Vas gori . . .
V dom svoj sprejema Vas Ljubljana bela
naša,
najdražje goste, svojo kri in srčno last; poljublja vroče Vas, saj Vaš obisk današnji najslajša ji je radost in največja čast!
Še smo Slovani mi ob Savi, Soči, Dravi! Poglejte nam v pošteni bratovski obraz! Četudi trudijo umetniki se razni, da licem našim tuj bi vtisnili izraz,
izpodletelo jim še vsakikrat je delo
tem slavnim mojstrom-skazam ... Trud
je bil zaman. Pretrda   snov   nemara   smo poskusom
takim . ..
Obraz naš jo slovanski še današnji dan!
nister to svoje, že lani zavzeto stališče
novic pojasnil in pokazal pot, po kateri je treba kreniti, da se pride do uspeha. Prvo besedo ima sedaj deželni zbor, ki mora predvsem izreči, koliko da hoče prispevati. Dokler se tone zgodi, dotlej se ne da nič storiti in ostane vsa zadeva v tistem stadiju, v katerem je sedaj.
V lJ*ll»IJ*»5ai, 17 maja. O nadvojvodi Franu Ferdinandu
je podal v državnem zboru posl. K1 o f ;'i č s tovariši interpelacijo na pravosodnega ministra, v kateri je čitati naslednje: V nadvojvodovem gradu Konopišiu se je izgubila od konjske oprave malovredna verižica. Tatvine so obdolžili nekega češkega kočijaža. Napravila se je ovadba pri okrajnem sodišču v Bonešovu. Na podlagi jasnih dokazov je sodišče pripo-znalo kočijaža nedolžnim. Na željo nadvojvode se je češko spisana razsodba predložila nadvojvodi. Nadvojvoda je razsodbo vrnil ter zapovtdal, da se rnu napravi v nemškem jeziku. Sodnik je ubo gal, osebno prestavil razsodbo ter poslal prevod s češkim originalom vred nadvojvodi. Kočijaža so nato odslovili, a sodnik je bil pozvan v grad, kjer ga je nadvojvoda karal, ker se je predrznil, kočijaža oprostiti. Ker se sliši, da so kočijaža vsled nadvoj vodovega nezadovoljstva zopet potegnili v preiskavo, vprašujejo interpelantje, ali se hoče minister o opisani zadevi poučiti, priskrbeti zadoščenje užaljenemu sodniku, kakor sploh vsemu sodnemu stanu ter doprinesti po svoji dolžnosti dokaz, da ne obstoji nobena višja moč in sila, kakor ona pravice, postave in pravičnosti in da je vsak brez razlike in v prvi vrsti poklicani varuh zakona, istim podvržen ter se mora ukloniti.
Avstrijsko diplomacijsko zastopstvo.
Vedno prihajajo pritožbe iz krogov velike trgovine in industrije, da so Avstrija vedno nima zastopnikov tam, kjer bi imel nas izvoz največ vspeha pri skrbni in previdni zaslombi. Ravnotako se čujejo pritožbe od izseljencev, da nahajajo dan danes že celo izseljenci napoldivjaških držav več zaščite na tujem po svojih poslanikih in konzulatih kakor pa podaniki civilizovane avstrijske velesile. Na te nedostatke v zunanjem zastopstvu je opozarjal tudi predvčerajnem v državnem zboru posl. Daszvnski. V Washingtonu, največji svetovni republiki, nima Avstrija poslanika, pač pa ga ima v Vatikanu, za katerega se potroši na leto 93.000 gld. In Čemu je treba poslanstva v Vatikanu? Tudi v Španiji obstoji avstrijsko poslaništvo, dasi ne izvažamo v to državo prav ničesar — ali po Daszvnskega trditvi — ničesar drugega kot nadvojvodinje, ki pa ne potrebujejo za svoje varstvo poslaništev.
Oboroževanje v Črni gori.
Črnogor-ko vojaštvo se pomnoži za 5 bataljonov pešcev in dva polka konji-štva. Garnizije so za pehoto: Cetinje, Nik-šić, Podgorica, Antivar in Danilovograd. Brigadni   poveljnik  je prestolonaslednik
Rodila vse nas majka jedna jo slovanska, družina jedna rod je ves slovanski naš! Vaš jezik, bratje, naše matere je jezik, a jezik naš slovenski, to je jezik Vaš!
Plodovi Vašega duha so tudi naši;
naš vsak je Vaš  poet, umetnik, učenjak.
Godovi Vaši narodni i nam so sveti;
in narodni junak Vaš vsak je naš junak!
In sreča Vaša, to je sreča tudi naša, veselje Vaše — naše čuti ga srce; trpljenje Vaše je trpljenje tudi naše; kar Vas boli, teži, je tudi nam gorjo.
In če je več gorja ko radosti med nami, mar nismo često krivi tudi mi sami ? ... Zaupno bratu brat, iskreno sezi v roko, naravnost enkrat bratu brat poglej v oči!
Kdo nam je bližji na vsem širnem božjem
svetu,
ko bratu je slovanskemu slovanski brat? In kdo naj na pomoč poprej prispeje v sili, kedar grozita nam poguba in propad?
In kdo nam brani, da se ljubimo ko bratje? In komu sloga naša dela smrtni strah? Ljubezen bratovska podere vse ovire, pred njo sovražnik naš umiče sam seplah ...
prino Danilo. Kavalerija je v Cetinju in Podgorici. Poveljnik je princ Mirko. Konjski kupci so že odišli v Srbijo.
Revolucionarno gibanje na Ruskem.
O kmetiških nemirih v Poltavi in Harkovski guberniji dohajajo grozne vesti. Ali so vse resnične in ali jih židovski časnikarji ne pretiravajo, ne vemo. Svoja poročila zajemamo iz dunajske »Arbeiter Zeitung«, ki ima baje direktna poročila z Ruskega. Tem poročilom posnemamo, da se je peljal novi notranji minister, pl. Plehve sam v razburjene gubernije. Vstaja se širi. V neki vasi poleg Poltave so vojaki streljali na kmete; ranjenih je bilo tudi več žensk in otrok, mnogo kmetov je obležalo mrtvih. En sam tak ubit kmet je imel v sebi 14 krogelj. Baje se je 28 vojakov branilo streljati, zato so jih zaprli. Kmetje praznijo žitnice veleposestnikov, razdelo žito med seboj, kar ga ostane, pa ga shranijo v občinsko žitnico. Vojaštvo jemlje žito kmetom ter ga veleposestnikom vrača. A komaj vojaki odidejo, se kmetje vrnejo in praznijo žitnice zopet. Punt vodijo občinski načelniki. Iz Poltave poročajo, da so ječa polne kmetov in dijakov. Nekega delavca Kričevskega so zalotili, ko je metal uporne proklamacije v vojaačnico. Na policiji so ga pretepli do nezavesti. Dernonstrantje so se hoteli ubraniti vojakov s tem, da so postavili predse otroke. A vojaki so streljali vsejedno. Nekega častnika so postavili pred vojno sodišče, ker je dal s krogljami nabasati le vsako 10 puško. Veleposestniki gosto in napajajo vojake in častnike. Poltava je podobna obleganemu mestu. V Harkovu so vojaki streljali opetovano. Aretovance so v ječah šibali. Dobili so do 250 udarcev. Osem kmetov je ušlo, a jih je zalotila patrulja; pijan častnik je ukazal ustreliti vse. V Saratovu, kjer je središče agitacijskega odbora, je polno vohunov iz Moskve in Peterburga. Cenzura se je poostrila. Tudi v Baku so bile demonstracije pred armensko cerkvijo. Razširjale so se revolucionarne tiskovine. Nastopili so seveda kozaki.
Vojna v Južni Afriki.
V četrtek, dne 15. t. m., se je začelo v Vereenigingu mirovno zborovanje Burov. V Londonu se nadejajo, da sprejmo Buri mirovne pogoje ter da se mir proglasi tako kmalu, da bo smatrati vojno za končano, predno se bo vršilo kronanje. Kralj Edvard izreče na dan svojega ven-čanja splošno amnestijo Burov in Holand-cev. Iz Rima poročajo, da imajo v Vatikanu zanesljiva poročila, da se mir sklene v kratkem. Dopisnik »Koln. Ztg.« pa poroča, da se mirovna pogajanja še tako kmalu ne završe. Obravnave bodo dolgotrajne. Vsak zastopnik bo glasoval za svojo četo. Glasovi vseh glasujočih Burov se bodo prešteli, in večina odloČi. Šele po shodu v Vereenigingu pojdejo vodje Burov v Pretorijo, kjer se začno končna mirovna pogajanja. Iz Pretorije svaro angleški dopisniki pred optimizmom ter priporočajo, naj se vojna vzlic vsemu nadaljuje, češ, le z orožjem bo možno prisiliti Bure k miru.   Iz Krilgerjeve okolice po
ročajo, da so Buri složni in pripravljeni, vojno nadaljevati. Samozavest angleškega časopisja je docela neumestna.
Najnovejše politične vesti.
Stavka na tehniki. Slušatelji lvovske tehnične visoke šole so sklenili stavko. — Novi tirolski deželni glavar postane baje mesto grofa Brau-disa poslanec dr. K a t h r e i n. — Potovanje perzijskega šaha po Avstriji. Danes dospe šah Musaffer-E d d i n na Dunaj. Na kolodvoru ga sprejmeta njegova brata Ilassin Ali M i r z a in Sultan Ahmed Mir za, ki štu dirata na Marije Terezije vojaški akademiji. Še danes nadaljuje svoje potovanje v Italijo, prenočil bo v Beljaku v spalnem vozu. V Pontebi ga bo čakal posebni vlak kralja Viktorja Emanuela III. V Rimu bo stanoval kot kraljev gost v Kvirinalu.
— Manevri avstrijske mornarice. Letošnjim manevrom avstro-ogrske mornarice bo zraven cesarja prisostvoval tudi nadvojvoda Fran Ferdinand. — Alfabet in slovnico albanskega jezika hočejo sestaviti katoliški škofje, ki se snidejo v ta namen v Skutari. Do-sedaj Albanci niso imeli  svojega pisma.
— Srbska ministrska kriza. Srbski poslanik v Parizu Andra Nikoli r ter poslanik v Rimu Milenko V e s n i e sta brzojavno pozvana v Belgrad, da za-vzemeta mesti v novem ministrstvu. — Južnoafrikanska mirovna pogajanja so se pričela včeraj v Vereenigingu. Kapitulacija baje ni izključena, ako so Burom res pošla sredstva. Večina Burov pa je še vedno mnenja, da je najboljše jamstvo za mir energično nadaljevanje vojne. — 601etni rojstni dan nadvojvode Ludvika Viktorja se je obhajal včeraj v ožjem rodbinskem krogu. — Bivši srbski vojni minister čedomil Miljković je upokojen, ker se je branil prevzeti službo načelnika ženijskega oddelka.
Dopisi.
Iz Celja. Članka „Usoda Slovencev čitali smo pri nas z velikim zanimanjem in kdor količkaj zdravo misli, je pritrdil vašim izvajanjem. Slovenci ne izumiramo. Doka/, tega je, da se naše ozemlje vsaj na Stajer skcm čisto nič ne otesuuje, če tudi tod in tam Nemci in nemškutarji kako občino v roke dobe. Vzrok temu neveselomu pojavu je vedno eden ter isti: Naši ljudje, Slo venci, volijo rajše ueniškutarja kakor klerikalca. Račun tistega doslej neznanega uc< njaka, ki je pisal o ljudskem gibanju v graŠki „Tagespost-4 in izračunal, da se je število Slovencev na Štajerskem skrčilo, no dokazuje čisto nič. Pri ljudskem štetju se je morda res naštelo kaj manj Slovencev, kakor pred 10 in 20 leti, a temu je, kakor je „Slov. Narod" prav omenil, to vzrok, da so silno veliko naših ljudi zapisali za Nemce. V Gradcu je kacih 20.000 Slovencev, a našteli so jih le kacih 1000. V Voitsbergn, v Koilachu, Brucka, Ljubim je tudi več tisoč Slovencev, a koliko so jih našteli? Skon>
fiL^T" Dalje v prilogi.
Pomlad nas venca danes s pestrim cvetjem
svojim,
pomladni raj se okrog nas povsod smeji... Povsod   pozdravlja   nas   priroda mlada,
krasna . .. Mladi smo še Slovani tudi mi sami . . .
Mladi smo še . . . Pot daljša še leži pred
nami . . .
Kdo pač v bodočnost nam pokaže pravo
pot?
Kdo ribičem je galilejskim pot razsvetlil in glave,' da so znali nekdaj kam in kod?
O  pridi  tudi k  nam Slovanom, duh ti
sveti!
Poguma duh navdihni nas in duh moči! In duh edinosti se vseli v srca naša! Modrosti  svetli duh se v umih naših
vžgij!
Po tebi hrepenimo davno, duh svobode! Napredka duh, ti naš si ideal poslej! K prosvete luči  pot nas  skupno vodi
naša;
naprej, Slovani, k luči božji tej, napre!
A. Aškerc.
Binkošti.
Lahko je pisati nemškim podlistkar jem bujno zelene fantazije o Binkoštih, ko jim je Goethe spisal uvod pred več kot 100 leti: »Plingsten, das liebliche Fest \var gekommen; es griinten und bluhten Feld und Wald etc. Toda, kdo da slovenskemu podlistkarju gradiva, ako ne novi testament ali srednjeveške copernice, kojim so bile Binkošti skrivoma posvGČene. Tako smo še zdihovali pred par leti, dokler ni prišel dr. Šusteršič v Ribnico. Odkar pa je ta patron kranjske dežele povedal, da sta si sv. Duhom tako domača in sorodna, kakor n. pr. žlindra in sladkorni kartel, je pač naša narodna in verska dolžnost baviti se, že zaradi dr. Šusteršiča z binkoštmi, z golobinjaki, co-pernicami in drugim, kar označuje ta praznik.
Prijetno je pač bilo pred devetnajstimi stoletji. Ni bilo ne filoloških stolić na univerzah, niti jezikovnih naredb, tudi slovenskih kurzov za nemške avskultante ni bilo treba pravosodnemu ministru ustanavljati ter jih v proračunski debati zagovarjati; apostoli so se zbrali le v zaprti
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 112, dnš 17. maja 1902,
nič. Kdor pozna količkaj naše razmere, tisti ve, da so populacijske razmere na Štajerskem za Slovence dosti ugodnejše kakor za Nemce. Slovenec se povprek prej ženi kakor Nemec in ima navadno tudi več otrok od Nemca. Mej tem, ko se Nemec navadno šele tedaj oženi, če ima vsaj nekako eksistenco
_ 0 industrijalnih delavcih to ne velja —
se naši ljudje takorekoč na nič ženijo in si ne delajo skrbi, kako otroke preživeti, tudi če jih imajo celo kopico. Res pa je, da mej Slovenci več otrok pomrje, kakor mej Nemci, in da znajo Nemci človeško življenje bolje varovati, kakor naši ljudje. Naša skrb mora hiti v prvi vrsti obrnjena na to, da se po-množevanje slovenskega življa na Štajerskem ne omeji. To je le mogoče, ako posvetimo gospodarskim zadevam vso pazljivost, ako krepimo eneržijo narodne zavednosti, katere je sedaj mej prostim ljudstvom jako malo in ako se bomo brigali tudi za tiste naše rojake v nemškem ozemlju tako, kakor se brigajo Čehi za svoje rojake v nemškem ozemlju Češke. In tudi za to je skrbeti, da se dotok z dežele v južnoštajerska mesta ne poizguhi. Le tako pridejo ta mesta s časoma v naše roke.
Iz Trsta. Odlični italijanski pesnik Gabriele dAnnunzio se je mudil miuole dni v Trstu in je odtod napravil izlet v Istro. Obiskal je Koper, Piran, Portorose, Poreč, Rovinj in Pulj. Lahi so ga povsod sijajno sprejeli in ga slavili na vse načine, kar je naposled umevno, kajti Italijani so v resnici na tega svojega pisatelja lahko ponosni. Toda Lahi so tudi to priliko porabili za demonstracije, in t katerem smislu so demonstrirali, je pač lahko uganiti. Pa tudi d'Annuzio ni zamudil te prilike, da je zlasti v Piranu in Rovinju z blestečimi frazami netil iredentovsko misel in z vsakovrstnimi namigavanji vzpodbujal Lahe na boj za združenje. Tako je znameniti književnik postal nekak comis vovaicer. Ne vemo, ali so poklicani krogi zatisnili obe očesi, da niso prišli v neprijetni položaj, tako odličnemu možu. kakor je dAnnunzio, pokazati kje so — ernožolti mejniki, ali pa o teh stvareh ničesar ne vedo"?
S Pivke. Preteklo je že mesec dni, ko so vložile podobčine Matenjavas, Rakit-nik in Grobišče prošnjo na poštno ravnateljstvo v Trst za priklopljenje teh treh vasi k poštnemu uradu v Postojino. Gospod poštar v Postojini ima sedaj veliko posla, prvič s pismi, katera pridejo za omenjene vasi poste restante v Postojino, drugič ker iz teh vasi z malimi izjemami, vsi oddajajo vse poštne pošiljatve v Postojini, a za ta trud ne dobi druzega, kakor sitnost z ljudstvom, katero hodi za vsako pismo posebej vprašat ali oddat. Torej prosimo, da se omenjena prošnja v najkrajšem času ugodno reši, da prizadeti krogi ne trpe škode, ali pa naj se poštni urad iz -blažene" Slavine premesti v kakšen
bolj pripraven kraj, da se ustreže vsem, ne kakor zdaj, samo par gotovim gospodom.
Iz Žužemberka. Našim cenjenim čitateljem bode gotovo še v spominu, kakšen hrup je zagnala klerikalna stranka pred dobrima dvema mesecema, ko se je prišlo pri tukajšnji stari posojilnici na sled poneverjenju, katero je provzročil bivši tajnik tega zavoda, nadučitelj Franc Kon-cilija, ki pričakuje sedaj svoje usode v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča v Novem mestu. Brez vsake podlage in brez potrebe se je takrat veliko govorilo in še več pisalo v »Slovencu« in zlasti v »Domoljubu«, da je ta posojilnica že razpadla, da vlagatelji ne bodo svojega denarja mogli nazaj dobiti ter da Be bodo vsa posojila morala iztirjati. Zagotavljalo se je tudi kar naprej, ne da bi se počakalo temeljite revizije po zapriseženem strokovnjaku, da bode ta posojilnica prenehala delovati in se je prav po znanem načinu naših neprijateljev begalo ljudstvo in kričalo s prozornim namenom, češ: glejte tako gospodarijo liberalci. Niti najmanje nam ne pride na misel, da bi zagovarjali kateregakoli si bodi defravdanta, toda vsak pošten Človek in treznomisleč rodoljub bode moral priznati, da se nikdar ne more delati odgovorno celo stranko za to, kar počenja morebiti posamezni njen pristaš.
Prozorni namen tega pisarjenja in govoričenja najdrastičnejše osvetljuje dopis iz Žužemberka od 15. sušca 1902 v številki 6 letošnjega »Domoljuba«, ki je izšel 22. tistega meseca. Tam se bere, da bode moral vsakdo, ki je kaj dolžan tej posojilnici, sedaj hitro plačati, in da je obžalovati, ker bo marsikdo oškodovan.
Temu nasproti moramo danes kon-štatovati, ko leži pred nami po dolgotrajni, temeljiti in strokovnjaški reviziji popolnoma pravilna in v tehničnem oziru povsem zanesljiva konečna bilanca, da so bile trditve klerikalnih listov, da bode kdo oškodovan in da bodo morali dolžniki denarja drugod iskati ter tej posojilnici vračati, tendenciozno lažnjive. V »Domoljubu« seje nadalje svetovalo ljudem, naj vzamejo denar na posodo pri ravnokar se osnovavši klerikalni hranilnici in posojilnici žužemberški, ki je baje (!) popolnoma v zanesljivih rokah (?) in da je vsaka goljufija popolnoma izključena (??). Odkod imajo voditelji te klerikalne posojilnice garancijo (le mimogrede omenimo, da sta faktotum iste nemaniča kaplan Ž. in organist, katerima se slepo pokorava nekaj zapeljanih slamorezcev), naj razume kdor more!
Nam starim posojilničarjem pa naj nikdo ne zameri, če nam ne gre v našo nerazsvetljeno glavo, da pri zavodu, ki je šo v plenicah in  katerega  se ogiblje
SGbi in mirno čakali, a na binkoštno ne deljo so prišii žareči jeziki ter govorili v vseh narečjih. »Idite po vsem svetu in učite vse narode!« Zapovedalo se je tacaš tudi vsem bodočim Kristovim namestnikom. Žal. da je večina Dožjih siužab nikov na Kranjskem to zapoved sčasoma tako razumela, kakor da bi bila v besedi narode namesto d črka b. In začeli so s ščuvanjem zoper nevšečne jim vernike pretvarjati Kristove nauke. S ponesrečenimi gospodarskimi organizacijami so začeli zanikati, da božje kraljestvo ni tega sveta.
V srednjem veku so si binkoštne praznike prisvojile copernice za svoj dir-indaj. In še dandanes jim je neki najljubše, ako je noč pred binkoštno nedeljo prav rosna. Tedaj hodijo samo v dolge rjuhe zavite po žitnih poljih, poberejo z rjuhami roso, jo doma izžmejo v steklenice ter ž njo škrope svoje njive. Na ta način vzamejo tujim žitom ves blagoslov ter ga nabero na svoje setve.
Ako na binkoštno nedeljo pred solč-nim vzhodom pobereš z roko roso s trave ter se ž njo umiješ, odpraviš pege z — lica«. Seveda je treba pogledati, kod potegneš roko, ker ni vae dobro, kar pride »od zgoraj« na travo. Kaj pege z lica! bo rekel kateri naših klerikalcev. Pokažite nam roso, ki izbriše pege z duše, potem vam bo hvaležna vsa klerikalna stranka. Z belim licem, pa s črno dušo in ožlindranimi rokami hoditi med poštene ljudi, to so madeži, ki pečejo.
Kdor prespi binkoštno jutro, dobi po nekod venec kopriv v posteljo. Kakšne
vence pa zaslužijo oni nazadnjaki, ki so prespali preporod naprednega duha! Žgoče koprive bi jih še najbrže ne bi predramile.
Najmanj se vesele prihoda sv. Duha Leeani in pa dr. Šusteršič. Prvim odreka ljudska pravljica, da bi jim se še spioh povrnil sv. Duh v podobi goloba, ker jim ga je mačka snedla izpod rešeta. No, dr. Šusteršič se je spri za vedno ž njim, odkar se je blasfemično hvalil, da govori iz njega. Nič ni pomagalo siromaku, da so mu usmiljeni Kamničani poslali imitacijo v »foglovžu«. Sv. Duh ga je razžaljen za vedno zapustil.
Nikjer se tako po ceni ne delijo zaušnice kakor o Binkoštih v Šentklavžu. Naši otročici se pa celo vesele tega stika s škofovo roko, saj jih takoj z mehko volno pobrišejo. Sicer se pa na ta način ponižni katoliški naraščaj najbolje pripravlja na poznejše, res trpke klofute, ki mu jih pritiska škofovo krdelo, ne da bi trpine kdo zanje pomazal ali jih olajšal s sladko medico in medenimi štruklji. Pohlevne trpine bo še obiskal marsikatere Binkošti razsvetljujoči sv. Duh, ne da bi jih tudi pamet srečala, ker bodo še nadalje mirno prenašali klofute klerikalne organizacije.
Ljubljanski Slovenci se vendar veselimo letošnjih Binkošti. Govorilo se bo na časnikarskem shodu v vseh slovanskih jezikih, in vsi se bomo dobro razumeli. To bodo za naše narodne nasprotnike pravi goreči jeziki, ki bodo pričali o slovanski moči, vzajemnosti in boljši bodočnosti.
vso neodvisno razumniitvo, ki vrh tega nima niti počenega groša rezervnega zaklada, ni prav nobenega jamstva, da so goljufije popolnoma izključene. Zaradi tega je torej popolnoma iz trte izvito, da je kdo ljudi v zadrego pahnil. Nasprotno pa je očitno, da je skušala klerikalna posojilnica med časom, ko so se pri stari vršile revizije in delali računi, v kalnem ribariti ter ujeti od ljudij, katere se je lažnivo begalo, nekaj hranilnih ulog, (za katere jej sicer menda trdo prede) kar so jej je deloma tudi posrečilo, ne da bi tudi to le v najmanjši meri moglo škodovati naši stari posojilnici, ki je zares v popolnoma veščih in priznano zanesljivih rokah. V pomirjenje ljudij in če morda tudi na veliko žaloet klerikalnih naših neprijateljev ter resnici na ljubo moramo danes, ko imamo v rokah že zgoraj omenjeno bilanco povedati, da je bilo vse govoričenje in pisarjenje v nasprotnih nam listih grdo obrekovanje, vredno svojih duševnih povzročiteljev. Naša stara, (če hočete tudi liberalna) posojilnica stoji trdno kakor poprej, nobena stranka, torej nobeden vlagatelj in nobeden dolžnik ali zadružnik ne bode trpel niti pol vinarja škode, kajti posojilnica ima vkljub po Konciliji povzročeni škodi še vedno v rezervnemu zakladu 18425 K 74 h, to je tako velikanska vsota, da ji klerikalna konkurentinja niti v doglednem času ne bode dosegla do peta.
Nobenemu dolžniku torej naša posojilnica ne bode iz nevedenih vzrokov odpovedala posojila in bodo imeli zares škodo le tisti vlagatelji, ki so po umetno povzročeni zbeganosti dvignili denar pri stari posojilnici ter ga naložili bodisi v klerikalnem domačem ali kakem tujem denarnem zavodu ter na ta način izgubili obresti od dveh mesecev.
Vseh aktiv ima stara posojilnica koncem leta 1901 K 615.29159 nasproti pasivom po K 596.86585. Denarnega prometa je bilo leta 1901 K 638 814 81.
Namen ustanovivše se klerikalne posojilnice žužemberške in njenih podrep-nikov se je torej sijajno izjalovil.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 17. maja.
V sinočni seji je župan Hribar predlagal, naj se dovoli 500 K za »Dijaški dom« v Celju, kateri predlog je bil takoj sprejet. Dalje je prečital pismeno zahvalo vojaške oblasti za sredstva, s katero se je odpravil legar v domobranski vojašnici, in dopis pokopališkega upraviteljstva ter zahvalo društva »Smetana«.
Komisar Semen  je  poročal o pre zidavi vojaškfga strelišča poleg »Zelenega hriba«.   Predloženi  načrt je bil odobren.
ObČ. svet. dr. Stare je poročal o letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet. Vsled izida volitev je potrebno, da določi žreb, kateri izmej obč. svetnikov je voljen za tri leta. kateri za jedno leto. Žreb odloči, da je dr. vitez Bleiweis voljen za dobo 3 let, dr. Trilier pa za jedno leto.
Potem se prične volitev podžupana. Oddanih je bilo 21 glasov. Podžupanom je bil soglasno izvoljen dr. vitez B1 e i \v e i s.
Dalje se voli zopet 8 odsekov, ki se tudi precej konstituirajo ter svoje predsednike določijo. Personalnega in pravnega odseka načelnik je dr. Stare, finančnega odseka Senekovič, stavbnega ZiU-žek, policijskega dr. vitez Bleiweis, šolskega Šubic in odseka za olepšavo mesta dr. Požar.
Tudi se vrše še dopolnilni volitve v poselne odseke.
Obč. svet. Žužek poroča potem v imenu združenega finančnega in stavbenega odseka o zadevi stavbišča za poslopje druge državne gimnazije in za tržnico, ter predlaga: za svet, na katerem stoji sedanje licealno poslopje, naj se zamenja drug svet; za nakup dalje potrebnega sveta se določi svota 169.000 kron. Vse te predloge se po nekaterih opazkah obč. svet. Kozaka sprejmo.
Obč. svet. dr. Stare poroča o intervenciji pri obravnavah c. kr. upravnega sodišča v dveh stavbnih zadevah ter predlaga, naj se občina teh razprav ne udeleži, kar obvelja.
Obč. svet. dr. Stare poroča dalje za finančni odsek o vprašanju 3. kornega poveljstva v Gradcu, če bi občina prodala svojo senožet ob Dolenjski cesti.
Po kratki debati se sprejme predlog, naj se principialno izreče, da je občina pripravljena prodati omenjeno parcelo.
Takisto je bil sprejet predlog o uredbi Miklošičevih ulic ob frančiškanski oerkvi in napravi hodnikov, kar bo stalo 7387 K 90 vin.
Glede dopisa finančnega ravnateljstva v zadevi zvišanja prispevkov za novo izmerjenje Trnovskega in Krakovskega predmestja se sklene, da ostane občina pri svojem negativnem sklepu, ki ga je Že preje enkrat storila.
Nadalje je bilo sklenjeno popraviti streho stolpa na Gradu in bo bili odobreni niveli za Krakovski nasip ter dovoljen kredit za napravo držaje.' za sneg za šolo v Pristavskih ulicah in mestno hišo v Slomškovih ulicah.
Podžupan dr. vitez Bleivveis pred" laga, naj se počaka obravnava ministrstev, predno se sklepa o dopisu deželne vlade glede uredbe kmetijsko - kemičnega preskuševališča, kar je bilo tudi sprejeto.
Poročilo o delovanju gasilnega društva se je vzelo odobrujo na znanje.
S tern je bila končana javna seja.
Izpred sodišča.
Pod predsedstvom g. deželnosodnega nadsvetnika Fona so se vršile včeraj i sledeče obravnave:
1. Hudi ptiči. Jakob Bogataj je v jezi, ker ga gospodar ni vzel seboj na semenj, konja tega gospodarja tako tepel, da ga je težko poškodoval. Poleg tega je gospodarja samega z nožem težko ranil. Sedel bode hudi ptiček, ki še ni 20 let star, 6 mesecev v ječi, se enkrat na mesec postil in enkrat trdo ležal. — Dne 22 sušca je vrtnar Tone Erlah s Koroške Bele na Javorniku mojstru Mihi Pačniku z nožem grozil, češ »pridi mi enkrat na Belo!« Potem ga je celo z vilami čakal: »Danes jo boš pa skupil!« Šli so po orožnike in ko so ga odvedli, jim je vrtnar ponujal po 2 K, da bi ga izpustili. Tega seveda niso storili in vrtnar bode sedel. K obravnavi je bilo klicano 11 prič. Sodba: 24 dni zapora in 2 posta na teden.
2. Fantini. Dne 18. m. 1. sta fantina Branke in Nachtigal, oba bajtarjeva sinova, vasovala pri Kaduncu na Bukovci. Lepe punice so že marsikomur prinesle — batine. Tako tudi tema dvema zaljubljencema. Fantini so jih napadli in sicer Martin Traven, France Traven, France Toni in Janez Žnidar. Zadnja dva sta imela takrat ravno nočno stražo in tudi hele-bardo seboj. Ovili so si glave z rutami in predpasniki in tako udarili. Branke je dobil največ; počila mu je celo mrena v ušesu od neke dobre klofute in nos mu je bil zlomjen. Fantini pa bodo sedeli od 4 do 6 mesecev v težki ječi in plačali 60 kron odškodnine.
3. Stara krava. Janez Jurgele, posestnik in mesar v Spodnjem Otoku, j*» imel staro kravo. Bila je že izdelana in izmučena. V gobcu so seji spuščale otekline; poleg tegj. se je je prijemala jetika. Bila ni stara krava ničesar vredna. Jurgele pa je bil drugega mnenja. Rešil je kravo trpljenja, jo razrezal in seveda ne da bi bil obvestil mesogledca prodajal rneso, ki je bilo pa škodljivo in nezdravo. Zdaj bode mož sedel 14 dni v zaporu in se dvakrat postil.
V smislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
občni zbor
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 25. maja 1902
ob 11. uri dopolu.dn.0
v prostorih „Narodne Tiskarne".
3Dxiex-rLi reci:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca   „Narodne   Tiskarne" za leto 1901.
3. Nasvet upravnega odbora o izpla-čanju dividende.
4. Dopolnilna volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalcev računov.
6. Posamezni nasveti.
Opomnja: § 16. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Dnevne vesti
V Ljubljani, 17. maja.
— Shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani bo, kakor se kaže, med najsijajnejšimi in najbolj obiskanimi, kar se jih je vršilo doslej. Do včeraj popoldne je bilo priglašenih 147 časnikarjev, tako da bo na jutrišnjem shodu gotovo nad 150 samo časnikarskih udeležencev. Večino tvorijo Cehi in Poljaki. K današ-
njemu komerzu ima pristop vsakdo brez vstopnice in brez vabila. Komerz se vrši v Sokolovi dvorani po koncertu »Smetane« ter bo igrala mestna društvena godba. K jutrišnjemu sh6du pa imajo pristop le povabljeni ter se bodo zahtevale vstopnice. Ako želi še kdo vstopnice, naj se oglasi pri tajniku pripravljalnega odbora, g. Fr. G o v 6 k a r j u , ki daje vsa pojasnila. SI. občinstvo prosimo, da podpira odbor v vsakem oziru, in da je našim dragim gostom povsod na uslugo.
V informacijo občinstva opozarjamo vnovič na glavne točke sporeda: Danes dopoldne ob 11. uri 16 min. so dospeli Poljaki in del cehov, — popoldne ob 5. uri 35 min. pa dospo Slovaki, Malorosi, ostali Čehi, Hrvatje in Srbi. Na kolodvoru jih sprejmo pripravljalni odbor, naše dame, narodna društva z zastavami in društvena godba. Zvečer ob polu 8. je koncert »Smetane« v veliki dvorani »Narodnega doma«, po koncertu komerz. — Jutri ob 7. zjutraj je maša na Rožniku, nato za jutrek. Ob 9. dopoldne je IV. shod v »Mestnem domu«. Popoldne ob 3. je ustanovni občni zbor slovanske časnikarske zaveze v zMestnem domu«. Ob 7. zvečer je  banket v »Nar. domu«.
V ponedeljek zjutraj izlet na Gorenjsko, zvečer sestanek v »Narodnem domu«, v torek zjutraj je izlet v Postojno, popoldne pa izlet v Trst.
— XXXVIII. redni občni zbor „Slovenske Matice" bode v sredo, dne 4. rožnika 1902. 1., ob šestih zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma- na cesarja Jožefa trgu. Vrsta razpravam: 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna letos. 3.) Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1901. Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bodo pri obenem zboru samem tiskani na razpolaganje. 4.) Volitev treh računskih presojevavcev, (§ 9 lit. a) dr. pravil). 5.) Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1902. 6.) Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil izstopijo letos iz odbora gg. dr. Doleue Hinko, Koblar Anton. Leveč Frančišek, Orožen Frančišek, Perušek Rajko, dr. Srnec Jožef, Suklje Frančišek, dr. Tavčar Ivan, dr. Zbašnik Frančišek in Žumer Andrej. V odboru pa še ostanejo gg.: Bartel Anton, dr. Detela Frančišek, Finžgar Frančišek, Fuutek Anton, dr. Glaser Karol, Grasselli Peter, dr. Gre-gorič Anton, llubad Frančišek, dr. Janežič Ivan, dr. Lesar Jožef, Majciger Ivan, dr. Murko Matija, dr. Opeka Mihael, Pintar Luka, Pleterš-nik Maks, dr. Požar Lovro, Rutar Simon, Sene-kovič Andrej, dr. Sket Jakob, dr. Stare Jožef, Sušnik Ivan, Svetce Luka, .Šubic Ivan, Tavčar Alojzij, dr. Pšeničnik Aleš, Vavru Ivan, Vilhar Ivan, Wiesthaler Frančišek, Zupančič Anton iu Zupančič Vilibald. Vsaj 20 odbornikov mora praviloma bivati v Ljubljani, izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevavcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listki nenavzočnih društvenikov. 7.) Posamezni nasveti in predlogi. Kdor želi v smislu § 4. lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, ga mora po § 2. lit. a; opravilnega reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 28. velikega travna t. L, če hoče, da pride v občnem zboru na razgovor. V Ljubljani, dne 15. velikega travna 1902. Predsednik: Fr. Leveč. Tajnik: E. Lah. Blagajnik: Dr. Jožef Stare.
— Katoliški Sokol? Še deset let ni tega, kar je sedanji škof Mahnič na vse načine zasmehoval in zasramoval sokol s t v o in sploh vso telovadbo in sedaj premišljujejo naši klerikalci, kako bi ustanovili katoliško sokolsko društvo. Ni dolgo tega, kar je imel klub katoliških meščanov shod, na katerem se je sprožila misel, naj se ustanovi katoliška telovadnica in namigavalo se je, da se po tem iz telovadnice sestavi katoliški Sokol. Kako stališče zavzema napram telovadbi sploh in zlasti napram sokolskim društvom cerkev, to je razložil že Mahnič, ali vzlic temu načelnemu nasprotju je lahko mogoče, da bodo naši klerikalci tudi v tej zadevi prilili obilo vode svojemu vinu in zatisnili, če treba, obe očesi, ker ne morejo svojih ovčic in svojih koštrunov vzdržati na vrvici, ako zdaj in zdaj ne ugode njih poganskim nagnenjem. Cerkev je načelna nasprotnica plesov in podobnih veselic, a naši klerikalci morajo prirejati katoliške bale, da jim pristaši ne pokažejo
hrbta; oerkev je načelna nasprotnica gledališkim predstavam in naši klerikalci morajo iz istega vzroka prirejati gledališke predstave z obligatnim objemčkanjem in in poljubčkanjem. In tako je prav verjetno, da bodo klerikalci dovolili tudi v ustanovitev katoliškega Sokola, s čimur bo ponehal znani monopol čč. gg. kaplanov, prevračati kozolce. Za zastavo katoliškemu Sokolu ne bo treba imeti skrbi, saj bo za-rubljena zastava »katoliške družbe« menda v kratkem prodana na javni dražbi.
— Razveljavljena konfiskacija. Pred kratkim je bila v naši tiskarni natianjena brošura, katero je spisal bivši hrvatski deželni poslanec dr. Franko Po točnjak in katera se bavi s hrvatskim banom K h u e n - H e d e r v a r y j e m. To brošuro je ces. kr. deželna vlada v Ljubljani zaplenila. Vsled interpelacije, ki so jo v poslanski zbornici podali dr. F e r r i in tovariši, je sicer ta brošura v celem obsegu imunizirana, a vzlic temu je dr. Po-točnjak proti konfiskaciji vložil ugovor. Včeraj se je pri deželni sodniji v Ljubljani vršila obravnava o tem ugovoru. Gosp. dr. Potočnjak je prišei osebno k obravnavi. Deželna sodnija je konfiskacijo kot v zakonu neutemeljeno razveljavila. Ker se je državno pravdništvo proti tej razsodbi pritožilo, pride stvar še v Gradec na razpravo.
— Klerikalne spletke in Brešar je vo častno občanstvo. Iz Ribnice se nam piše: Neradi se pečamo z osebo kaplana Brešarja, sedanjega župnega upravitelja v Sodražici, katerega je že tamošnji dopisnik obširno in primerno narisal. Izročili bi mu bili pri odhodu tihi pozdrav: z Bogom! Aufs nimmer Wieder-sehen! da se ni pred njegovim odhodom prav po nepotrebno uprizorila politična demonstracija ter nas izzivalo. Odšel je od nas pred par dnevi, jokal menda ni nihče za njim, pač pa marsikdo klel. Smelo trdimo, da se tisti, kateri so morali več let bivati ž njim pod jedno streho in katere je oblastno teroriziral, morebiti bolj vesele njegovega odhoda iz Ribnice, kakor ribniški »liberalci«. Razun nekaterih na-hujskanih in fanatiziranih ljudi in nevednih in nerazsodnih podrepnikov, kateri se navadno plazijo za vsakim duhovnom, jih je pač malo, kateri bi obžalovali odhod Brešarjev. Tisti pa, katerim je pomagal na površje, so hoteli v zadnjem trenotku ž njim demonstrirati, bodisi da mu izkažejo svojo hvaležnost, ali pa iz lastne nečimer-nosti, da pokažejo v javnosti svoje pristno katoliško prepričanje in svojo moč presnetim liberalcem, kateri še vedno niso prepričani o tem, da so za izveličanje duš potrebna konsumna društva in obožavanje kaplana Brešarja. Akoravno je bila seja občinskega odbora komaj 14 dni preje ter ni bilo o nujnih zadevah razpravljati, je vendar g. Brešarju prepokorno županstvo nenadoma v nedeljo popoludne razpisalo občinsko sejo. Jedini predmet dnevnega reda je bilo: »Posvetovanj« o nadaljevanju usuševalnih del za ribniške in kočevske kotline«. Zaradi velike važnosti te zadeve za našo občino so navzlic neugodnemu času prišli vsi napredno-misleči odborniki k seji. Od klerikalnih odbornikov so manjkali štirje, prišli so pa mesto njih trije odborniki, akoravno ni bilo dokazano, da so bili dotični odborniki zadržani. Opravičil se je bil samo g. dekan. Ko se je o navedenem predmeta obširno in stvarno razpravljalo, sprejeli predlogi naprednega odbornika in tako rešila jedina točka dnevnega reda, vstane cerkovnik Anton Kersnič ter predlaga brez vsakega utemeljevanja, da se kaplanu Brešarju za odhodnico podeli častno občanstvo. S tem predlogom je provzročil odločen odpor manjšine. Na zahtevanje opozicije, da se imenujejo Brešarjeve zasluge za ribniško občino, se vendar končno nekdo oglasi nekoč: g. Brešar so nam največ pomagali, da smo zmagali pri zadnih volitvah«. Ta odkritosrčnost nam ugaja ter kaže, da se razlogi Krsničemu predlogu zgolj politični, kateri pa gotovo niso v interesu občine. Možje so hoteli vtihotapiti predlog, da pokažejo svojo moč, da se globoko priklonijo kaplanu Brešarju in da zopet jedenkrat nekoliko podražijo naprednjake, kateri jim z zatajevanjem samega sebe pomagajo vleči razrumpano občinsko šajtrgo. Opozicija je hotela proti predlogu stvarno ugovarjati ter je zahtevala, da se o njem prične redna debata,
o kateri navzočni klerikalni odborniki z županom vred nimajo pojma. Krepko, a dobro je označil stališče odbornik trgovec, kateri je v opravičeni razburjenosti rekel: »Kako morete vi od nas zahtevati, da glasujemo za to, da se podeli častno občanstvo in izkaže največja čast, katero more komu dati občina, možu, kateri je ljudem prepovedoval, k nam hoditi kupovat, kateri nam je vrgel vrv za vrat ter jo sedaj nateguje, da bi nas vdušil! Še z volom, ki ga peljejo v mesnico se ne dela tako norca, kakor se hočete vi z nami norčevati!« Videč, da bi bila stvarna razprava nemogoča, da župan nima volje ali moči voditi razprav in da je bilo vse pripravljeno na to, da z vtihotapljenim predlogom opozicijo terorizirajo, je vseh 9 naprednih odbornikov zapustilo dvorano. Ker šteje občinski odbor ribniški 25 članov ter je za sklepčnost odbora treba navzočnosti dveh tretjin to je: 17 odbornikov, pri navedeni seji pa je ostalo v dvorani z županom vred same 15 odbornikov, je postal zbor z odhodom 9 članov nesklepčen. Poleg tega sta bila dva namestnika nepravilno vabljena in ^zadeva sploh ni bila na dnevnem redu. Čujemo, da se je samo klerikalnim odbornikom naznanilo, »da pride tudi g. Brešar na vrsto « Vse postopanje kaže, da se je ideja iz-kuhala ali vsaj gotovo odobravala v žup-nišču. Seja se je razpisala v nedeljo in ob času, ko je bil slučajno odsoten g. dekan, kateremu bi gotovo moral biti prizor pri seji mučen, povabila sta se k seji za njega in za gosp. Brešarja, kateri menda ni bil »uradno zadržan«, dva namestnika. Toda vsa ta tako previdna uprizoritev topov ni pomagala kaplanu Br. do častnega občanstva. Klerikalni odborniki so še po odhodu opozicije dolgo časa »zborovali«. Kaj so sklenili, ne vemo, a to vemo, da niso bili sklepčni. Celo odbornik večine se je izjavil po seji, da niso sklenili g. Brešarju častnega občan stva. Toda zapisnik občinske seje z dne 11. t. m. govori drugače. V tem zapisniku je zapisano, da seje Krsničev predlog sprejel s 15 glasovi proti 9. Odborniki, kateri so ugovarjali, so zapustili sejo in odšli po glasovanju! Na marsikaj smo se že privadili pri novodobnih katolikih, a priznati moramo odkrito, da nas je ta zapisnik presenetil. To je predrzna fal-zifikacija, pačenje resnice v sejnem zapisniku. Težko je reči, jeli navedene besede narekovala bolj- zlobnost ali nevednost? Od oseb 9 odbornikov, ki so zapustili občinsko sejo, ni nihče slišal aii opazil glasovanja. Čudimo se županu, da si upa kaj takega pr. tokolirati, ter ga v resnici pomiljujemo, da je zavzel mesto, kateremu ni kos in katero mu dela toliko neprilik in sitnosti. Ako bi bil ostal pri svoji obrti, bi si bil prihranil marsikako britko uro. Krsničev predlog je bilo prav nepotrebno izzivanje napredne stranke, katera je vedno z vnemo in vestno zastopala koristi občine. Ako večina misli le za predaleč, je morala vedeti, da se bode manjšina odločno vpirala predlogu, da se podeli častno občanstvo možu, kateri je jeden najbolj strast nih, brezvernih in izzivajočih kaplanov kranjske dežele. Krščanska ljubezen izključuje prepire in sovraštvo med bliž njimi. Svetli gospod knezoškof Bonaven-tura! Ne čudite se in ne jezite se nad tem, da vera peša, ako se širi taka morala. Falzifikacija zapisnika o seji obč. odbora našim protivnikom ne bode pomagala. Ako bi pa tudi obveljal lingirani sklep, kar je po našem mnenju izključeno, je vendar vprašanje, ako bi mož, ki ima le iskrico časti in takta v sebi, mogel sprejeti na taki način pridobljeno častno občanstvo? Na to vprašanje naj odgovore razsodni čitatelji. Ako mogotcem podobčine Gorice vasi leži tako na srcu hujskajoči kaplani, jim svetujemo, da delajo na to, da se ločijo od Ribnice. Potem bodo lahko podeljevali brez opozicije častno občastvo. Že danes pa bi jim namignili, da naj ne pozabijo na kurata Ferjančiča iz GoČ in dekana Koblarja v Kranju.
— Spomin na pesnika Krsin-skega. Te dni so proslavljali Poljaki spomin svojega slovečega pesnika Krsin-skega, kojega cenijo skoraj istotako visoko kakor Miczkievvicza. Slavje pa se ni vršilo hrupno, temuč strogo znanstveno. Sklicali so se v ta namen v Lvov najuglednejši
poljski učenjaki in kritiki, da imajo konference. Med drugimi je poročal tudi vse-učiliščni profesor Marijan Zdiechovvski, ki je razvijal paralelo med Krasinskim in hrvatskim pesnikom Preradovičem. Učeni profesor smatra Preradovića največjim slovanskim genijem. Take konference mnogo pripomorejo duševnemu zbliževanju posameznih slovanskih narodov.
— Poljaki o Slovencih. Zadnjič smo poročali, da je prinesel »Dzienik Polski« zanimiv članek o slovenski književnosti. Danes pa nam je dostaviti, da je tudi »Kurjer S t a n i s 2 a w o w s k ia začel seznanjati Poljake s Slovenci. Gosp. I. F. M. je krasno prevel v poljščino odlomek »Misterija žene« pisateljice Zofke Kvedrove ter ga priobčil v podlistku imenovanega lista. Prevajalec je obema jezikoma kos. — Tudi »Nowa Reforma« se zanima za nas. Gospod Prz. piše o izpraznjeni škofijski stolici tržaški, o imenovanji novega nemškega škofa v Trstu; spominja se tudi pokojnega kardinala Missie in njegove delavnosti, omenja klerikalizem med Slovenci, potem prehaja na celjsko vprašanje in zaključuje z ljubljanskim gledališčem. Iz članka je posneti, da pozna gospod profesor Prz. naše razmere prav natančno ter ume naš narodni živelj pogoditi. Veseli nas, da so se začeli tudi Poljaki spominjati svojih južnih bratov.
— ,Eastern European Reviewc
je naslov novemu časopisu, ki je začel v angleškem in v francoskem jeziku izhajati v Londonu, in ki ima namen, zastopati koristi slovanstva, zlasti manjših slovanskih narodov. Novi list izdajata znana publicista George Cecil in E. Lazarovio.
— Sveče v korist družbi sv. Cirila in Metoda, o katerih se je že mnogu govorilo med rodoljubi in prijatelji prekoristne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, bodo sedaj vendarle prišle v promet. Ako se pomisli, kako velikega pomena je naša šolska družba, in koliko podpore daje slovenski mladini, je pričakovati, da se bode siavno p. n. občinstvo zavedalo svoje dolžnosti in povsodi zahtevalo le sveče družbe sv. Cirila in Metoda. — Ker je kakovost teh sveč najboljša, cena pa enaka drugim sovrstnim izdelkom, je dolžnost vsakega narodnega trgovca, da si omisli te sveče. — V kratkem izidejo ceniki, ki se bodo na zahtevanje pošiljali poštnine prosto. — Za razpečavanje Ciril Metodovih stearin sveč je družbino vodstvo poverilo trgovca g. Mateja Žigona v Škof j i Loki kot glavnega zalagatelja. Vsa naročila ali sploh kaka pojasnila naj bodo naslovljena na omenjenega gosp. trgovca, ki bo drage volje vedno na razpolago.
— Miroslav Vilhar. U Postojne se nam piše: Akademični kipar Alojzij Repič na Dunaju je poslal odboru za postavljenje spomenika Miroslavu Vilharju v Postojni, v bronu vlit doprsni kip tesra pesnika. Kip dela vso čast mojstru Repicu in bode spomenik, ki bode v našem t>"gu stal, v krasoto Postojni. To mojstrsko deto domačega našega umetnika si vsak obiskovalec naše sloveče jame binkoštni ponedeljek lahko ogleda. V to svrho bode ta dan kip izpostavljen.
— Srečke za narodnopisni češki muzej. Nepozabna narodopisna razstava v Pragi 1. 1895. je sprožila med češkim narodom geslo: „N a z a j k n aro d-nim mislim, k ljudstvu, k svojim." Da se to oživotvori, se zgradi v Pragi raz sežen „Narodopis ni muzej" in tik tega „Češkomoravska narodopisna vas". Ondi bo torej na enem kraju shranjeno vse, kar se je raztreseno skrivalo in se dozdaj skriva po razsežni češki kraljevini. Vse, kar zadeva življenje češkega ljudstva, obleka, domače in poljedelsko orodje itd. najde v spomin potomcem varno zavetišče v muzej-nem ozidju. Da se omogoči zgradba takega muzeja, se je pred leti izdalo 200.000 srečk po 1 K; 1. junija t. 1. se ima že nepreklicno žrebati in razprodanih je komaj 50.000 srečk. Prvi junij se bliža in ostaja še skoro 150.000 nerazpečanih srečk. Toda češki narod je za narodne stvari skrajno požrtvovalen. Razpe-čavanja so se lotile navdušene češke rodo lj ubkinje, in v njih rokah, upamo, se veČina srečk spremeni v kroniee. Dobitkov je jako mnogo in so velike vrednosti. A razven dobitkov ima upravništvo loterije pri-
iL&T Dalje v prilogi. ~1£PI
pravljenih kakih 13.000 premij v vrednosti po 6 K. Tisti, ki predloži po žrebanju 15 srečk, katere niso bile izžrebane, dobi eno tako premijo. Take premije so nekaj čisto novega, česar Se ni bilo nikjer drugod, to je češka izvirna iznajdba. A v tako kratkem času vendar ni možno vse srečke po reškem razpečati. Zato so se odlične češke rodoljub-kinje z zaupanjem obrnile do svojih ljubljanskih, enako vnetih rodnih somišljenie, ki še niso nikoli zaostale, kadar se je šlo za kako plemenito slovansko delo, naj po Ljubljani tudi razpcčajo nekaj srečk. Te dni bo odmevalo po beli Ljubljani zatrjevanje slovanske vzajemnosti, slovanskega bratstva. Izpričajmo v dejanju, da je nam slovanska vzajemnost res nekaj dragega, nekaj važnega, ne pa — gola fraza. Kar je slovanskega brata, je tudi naše, in zato naj po navdušenih govorili in napitnieab takoj uresničimo besede o slovanski ideji in vzajemnosti in pomozimo tudi mi svojim iskrenim bratom Čehom graditi njihov narodni hram! Naj nihče ni brez srečke za „Narodni češki muzej"! Srečke bodo drage volje prodajale ljubljanske Slovenke.
— Slovenski časnikarski shod v Ljubljani. Po mestu ponosno plapolajo trobojnice. S stolpa na Gradu se vije slovenska zastava gostom v pozdrav. Časnikarskega shoda se udeleži 150 čas nikarjev. Danes dopoludne je došel del čeških in poljskih udeležnikov. Na kolodvoru jih je pozdravil pripravljalni odbor. Med časnikarje razdeljuje tukajšnji odbor »V seučiliški zbornik«, »Voditelja po Ljubljani«, opis Bleda in Gorenjske, Razgled na Ljubljano in slikeGorenjskev narodni noši. Predsedoval bo jutrišnjem shodu g. Matuš Dula, podpredsedniki bodo izmed Hrvatov Babic Šandor G j a 1 s k i, izmed Čehov H r u b y; Poljaki podpredsednika še določijo. Tajniki bodo Čeh H o v o r k a , Srb T a b r i s in Slovenca dr. Žitnik in Fran G o v e k a r. Za dame, ki se nameravajo udeležiti shoda bode pripravljen prostor na galeriji. Pri današnjem komersu, katerega prirede slovenski časnikarji na čast svojim slovanskim tovarišem bode Aškerčevo pozdravno pesem, ki jo priobčujemo v današnjem listku deklamoval gospod dr. O r a ž e n.
— Pevsko društvo ,Smetana'. Včeraj popoludne so dospeli pevci češkega pevskega društva »Smetana« v Ljubljano in bili presrčno sprejeti. Na kolodvoru jih je sprejel odbor »Glasbene Matice« z g. nadsvetnikom Svetkom na čelu. Poleg odbornikov došlo je tudi mnogo članov in zbrano je bilo tudi narodno ženstvo, na čelu mu gospa dr. Tavčarjeva. Tudi druzega občinstva se je zbralo jako mnogo. Kaj več v torek.
— Osrednjo zavezo slovanskih novinarjev je ministrstvo potrdilo. Ustanovni shod se vrši jutri ob ob polu 3. uri popoludne v »Mestnem dom u«.
— V zadevi današnjega koncerta pevskega društva „Smetana" opozarjamo naše čestito občinstvo še posebno na to, da se isti vrši zvečer točno ob 1/28. uri, ker se bo vršil potem tudi še komers slovanskih žurnalistov. Naj se torej blagovoli uvaževati ta okolnost, da se s poznim prihajanjem koncert ne moti in nepotrebno ne zateguje, tembolj, ker bo pri blagajni zavoljo došlih gostov gotovo velik naval. Pri včerajšnjim komersu pevskega društva »Smetana« zvečer v »Narodnem domu« je govornik, kateri se je zahvaljeval v imenu tega društva za krasni sprejem, med drugim rekel tudi to: »Po odlikovanju, katerega je prejelo naše društvo na Francoskem in v Belgiji smo sklenili, da priredimo svojo prvo umetniško potovanje na slovenski jug in na tem potovanju prišli smo sedaj najprej k bratom Slovencem, kateri so bili vedno in so našemu narodu posebno simpatični in katere iskreno ljubimo.« Nadejamo se, da zna naše občinstvo ceniti tako izjavo in da bo to v današnjem koncertu tudi sijajno posvedočilo.
— Škof Strossmaver in »Dijaški dom" v Celju. Akad. teh. društvo »Triglav« je dobilo danes sledeče pismo: Moja mila gospodo! Za Celje, za dijaški dom šaljem sto forinti. Pravo imate, što čuvate Celje za Slavjanstvo ko oko v
glavi. Bog Vas blagoslovio! Vam se liepo preporučajem. — J. J. Strossmaver, bi skup. — Djakovo, 13. svibnja 1902
— Nemškutarija pri St. Lenartu na Laškem. Št. Lenart na La škem je sicer daleč od vsakega svetovnega prometa, pa tudi tamkaj biva nekaj možakov, katere je začela nemška kultura »oblizavati«. — In ti možje so spoznali v svoji brihtnosti, da je najnujnejša potreba za povzdignenje Št Lenarta na višjo stopinjo blagostanja, da se sloven ščina iz tamošnje ljudske šole izpodrine in vpelje edino zveličavna nemščina. Skovali so torej ti možje prošnjo na deželni Šolski svet, v kateri se zvijajo pred blaženostjo nemškega jezika ter prosjačijo, da bi jih deželni šolski svet osrečil z blagoslovom nemškega pouka v šentlenartski šoli. Ta prošnja je prišla kmalu nazaj na krajni šolski svet, da se o njej izrazi. Marsikateri se bode začudil, kake to, da je nakrat tako hlepenje po nemščini prevladalo nekatere možakarje iz Št. Lenarta? Znati se mora, kje leži zajec v grmu. Šentlenarčani bi se radi ločili od občine Jurklošter ter dobili svojo občino, tako, da bi imeli zase svojo šolo, svojo župnijo' in svojo občino. Obrnili so se pred nekaj leti na slovenske deželne poslance, naj bi jim to ločitev izposlovali. Njihova želja po samostojni občini pa se ni mogla izpolniti, ker so vlada, deželni odbor in deželni zbor bili odločno proti. Nekatere prebrisane glavice v St. Lenartu so torej tako modrovale: Znano je, da se miši love, če se istim nastavi špeh. Za nemško gospodo v Gradcu je pa sladek špeh nemščina; če mi tej gospodi nastavimo nemški špeh, pa ji rečemo, mi smo tako navdušeni za nemški jezik, da sam Bismarck ni bil bolj, da želimo goreče nemško šolo, da bodemo nemško urado-vali, če dobimo občino, primojdunaj! to bi bil hudir, če ne bi šli na tak masten špeh! Sklenili, storili. Šli so torej k slavnemu nemškemu odvetniku, čegar odvetništvo pa zaradi uzornega odvetnikovanja visi na tanki nitki, ki se hoče vsak čas odtrgati, in ta jim je dal zagotovilo, da, če se bode ta »akcija» začela na čisto nemški podlagi, bo pa gotovo šlo. In tako se sedaj »nemštvo« kuje po Št. Lenartu, ter so kolovodje prepričani, da, ker iščejo sedaj pri gospodih nemške naklonjenosti pomoči, bode gotovo šlo. No, glede učnega jezika imajo še govoriti tudi drugi faktorji, in glede ločitve od občine čakajmo, ali bodo res na ta nastavljeni nemški špeh vgriznili na gotovem mestu.
— Ljubljanski pekovski pomočniki bi si radi svoj položaj izboljšali, kar je pač lahko umevno, in vsled tega uvažujejo različne projekte. Med drugim so prišli tudi na misel, ustanoviti zadružno pekarno. Ako bi imeli pekovski pomočniki dovolj denarja, bi se ta projekt dal naposled uresničiti, četudi nas izkušnja pri druzih tacih podjetjih uči, da so jako redka taka podjetja, ki se vzdrže. V Ljubljani sta razpadli obe taki podjetji, črevljarska in krojaška asocijacija, dasi nista bili zidani na pesek. Pekovski pomočniki pa nimajo svojega kapitala, a z dolgom začeti tako podjetje kakor bi bila zadružna pekarna, v mestu, kjer je med peki uprav divja konkurenca in se toliko kruha doma dela, to je misel, ki nima bodočnosti. Taka pekarna bi bila mrtvorojeno dete.
— Prememba posesti. Graščini Radeče in Svibno pri Zidanem mostu, doslej last gospoda F. Schmitta na Dunaju, sta kupila ljubljanski župan g. Ivan Hribar in generalni zastopnik zavarovalnice »Feniks« gosp. Josip Prosenc za 250.000 K.
— „Redek ptič." Notica pod tem naslovom v 106. štev. »Slov. Naroda« je vzbudila pozornost. Neki ornitolog je pisal g. nadučitelju Janku Lebanu sledeče: »Z ozirom na notico v sobotnem »Slov. Narodu« blagovolite mi sporočiti, kje, kate rega dne, ob katerem času in kako so ujeli zlatouhega ponirka; s kako hrano ste ga redili ter koliko je meril, oziroma vagal. Ker je to ornitologična znamenitost, bi rad vedel vse okolnosti in podrobnosti.« Priobčujemo tu doslovno Lebanov odgovor, in to zato, ker utegne zanimati marsikakega čitatelja »Slov. Naroda«. »Dotičnoga ptiča je našla neka žena na veliki petek zjutraj zarana blizu Derečjega vrha  pri Trebelnem, v travi
ždečega. Prinesla ga je prodat moji so progi, češ: naj ga speče. Moja soproga pa ptiča ni zaklala, nego ga redila. Dajala mu je ovsa, kruha in muh. Jesti ni hotel sam, nego morala ga je pitati (stopfen). Vsak dan ga je devala tudi v bedenj vode, da je plaval. Poginil je po treh tednih, bodisi, ker mu ni ugajala »piča«, bodisi, ker ni bil vajen našega podnebja. Ptiča nisem vagal, a bil je golobje velikosti.«
— Želez niča Videm-Jesenice. V laškem Vidmu so imeli te dni sestanek župani nekaterih večjih mest, zastopniki društva »Societa veneta« za zgradbo že leznic ter nekateri interesentje, da se do govorijo glede podaljšanja železnice Videm-Cividale do Jesenic na Kranjskem. Sklenilo se je izdelati na podlagi raznih načrtov tozadevni železnični načrt.
— Elektrarna v Celovcu je že več mesecev gotova in deluje vedno, a mesto še vedno nima električne razsvetljave. Uzrok je menda ta, ker |e mesto še vedno vezano na pogodbo s plinarno.
— O ta loterija, o te številke! Alojzij Tan je reven brivec v Gorici. Rad bi si pomagal, in zato stavi v loterijo, da tako živi od nedelje do nedelje v upanju, da se le utegne pripetiti slučaj, da ga doleti sreča b terno. Ali njega, kakor večino loteristov, razburi po navadi le tisti hip, ko gre gledat, če je zadel; ko pa vidi, da nič ni, se uda resignirano v usodo ter upa dalje do prihodnje nedelje. Ali preteklo nedeljo je bila izjema. »Piccolo« je bil priobčil tri številke 28, 3G, 77, torej prav tiste, katere je stavil ubogi Tan na Gradec. Dolgo časa si ni upal verjeti, ali ker so mu prijatelji zatrjevali, da je zadel terno in ker končno Lahi verjamejo »Pic-colu« tako, kakor na svojo smrt, je verjel tudi Tan, da se mu je sreča nasmejala ter da je zadel terno. Povabil je par prijateljev in pili so ter bili veseli. Ali pili so na medvedovo kožo. Kajti drugi dan se je Tan v loteriji prepričal, da ni nič zadel ter da je prinesel »Piccolo« številke od sobote osem dni nazaj. Lahko si mislite, kako se je preplašil ubogi Tan take novice, zlasti še, ker si je bil pustil pijačo prejšnjega dne »zapisati«. O ta loterija, o te številke so napravile že marsikako zmešnjavo po človeških glavah in tudi po žepih!
— Za slovansko bogoslužje.
Po binkoštnih praznikih skliče splitski župan Milic velik sestanek, ki se bo bavil z vprašanjem zaradi uvedbe slovanske liturgije.
— Grško-vztočni-srbsko-na-rodni cerkveni kongres se vrši 8. junija t. 1. v Karlovcu. Kot kraljevi komisar za shod je določen tajni svetnik in podpredsednik ogrske poslanske zbornice Bela pl. Talian.
— Iz Jelšan javljajo, da je namest-ništvo v Trstu razveljavilo občinske volitve, ki so se vršile v drugi polovici lanskega leta in proti katerim je bila „slovenska kmečka stranka" uložila priziv. Te volitve so se vršile pod vodstvom g. Velhartiekega, a na njih je bilo toliko nepravilnosti in nezakonitosti, da so morale biti razveljavljene vkljub vsem protekcijam od strani nekaterih državnih organov. Značilno je tudi to, da so občinske volitve v drugič razveljavljene in da bodo morali volilci v tretjič na volitvo. Stari občinski zbor so razgnali odločni jel-šanski rodoljubi in sedaj imajo v Jelšanah upraviteljstvo, v katerem so sami pristaši g. Velhartiekega. Glavne napake, zaradi katerih so bile volitve razveljavljene, se nanašajo na volilno listo. Ta je bila tako sestavljena, da je morala zmagati nasprotna stranka. Vsi prizivi na okrajno glavarstvo so bili zastonj. Konečno pa je vendar zmagala „slovenska kmečka stranka".
— Iz dežele neverjetnosti. Te dni se je predstavila cesarju deputacija dežele Goriške.  Ali sestava te deputacije
— ta kriči. Deputacijo sestavljajo: deželni glavar dr. Pajer, župan goriški dr. Venutti, državna poslanca Alfred Lenassi in Ver-zegnassi, za deželni odbor dr. Marani in prof. Berbuč, trgovinsko in obrtno zbornico Holzer. Torej v deputaciji, ki je sestavljena iz 7 členov in ki prihaja iz de žele, ki je po veliki večini slovenska, je
— 1 Slovenec. — Pa recite, da ne živimo v deželi neverjetnosti!
— Nemštvo v Opatiji. Nemci v Opatiji imajo danes, v soboto, veliko slav-nost. Položi se namreč temeljni kamen za nemško protestantsko cerkev. Nemci
so se odločili, sezidati svojo oerkev, ne morda iz ozirov na goste protestantske vere, nego z ozirom na to, da je v Opatiji naseljenih toliko protestantov, da morajo sezidsti svojo cerkev in vzdržati svojega duhovnika. Šolo že imajo, zdaj dobe cerkev in duhovnika — to je menda dokaza dovolj, kako se množi in utrja nemštvo v hrvatski Opatiji.
— Žalostna starost. V Trstu dala sta se odvesti v bolnišnico 82 letna zakonska Marija in Štefan Jerkič, ker se vsled visoke starosti nista mogla več preživljati. Jerkič pa je umrl med potoma v vozu, ne da bi bila njegova žena zapazila to. Ko se voz ustavil pred bolnišnico, odnesli so iz voza najprej ženo; ko so pa hoteli tudi možu pomagati, da bi izstopil, so zapazili, da se ne gane in so poklicali inšpekcijskega zdravnika gosp. dr. Pertota, kateri ni mogel druzega, nego konstatirati starčkovo smrt. Ne da bi bili ženo o tem obvestili, prenesli so mrliča v mrtvaško sobo v bolnišnici.
— Pobožne romarice so se te dni vračale s sv. Višarij. Vozile so se z gorenjsko železnico. Seveda so imele pri sebi ovenčan križ in več druzih reči, kakor je pač navada pri romarjih in romancah. In dekleta in ženice so tudi ves čas pridno prepevale; sopotniki so dolgo časa mislili, da pojo same pobožne pesmi. Pa glej si — kako so se ti sopotniki čudili, ko so čuli, da pobožne romarice najraje žvrgole: »Dokler nisem pri mamici ležala, se nisem za krancelj nič bala; zdaj pa pri mamci ležim, ker se za krancelj bojim.< Pa pravijo liberalci, da romanja nimajo nič pomena. Ljudje se zabavajo in to je vendar tudi nekaj. Cestilec slovenskih narodnih pesmi si je to pesem zapisal in jo pošlje prof. dr. Štreklju.
— Smešna govorica. Ljudska fantazija je tako bujna, da človek nad njo kar ostrmi. Nesreča na antilskih otokih je seveda vzbudila veliko zanimanje. Še za štrajk se Ljubljančanje in zlasti Ljubljančanke niso toliko interesirale, kakor za delovanje vulkanov v dalnji Ameriki. Ko se je pa izvedelo, da se je te dni v sosednjem Zagrebu primeril potres, je bil sklep gotov: Tudi mi dobimo vulkanične izbruhe. In nakrat so ljudje iztaknili, da je Krim tista gora, ki začne bruhati. Pri tem se ljudje z vso resnobo sklicujejo na neke pravljice, da je bil Krim svoj čas vulkan, in trde, da se tudi dandanes prav pogostoma čuje neko votlo bobnenje v toj gori. In to se raznaša popolnoma resno. No, mi sicer nismo geologi, toliko pa tem ljudem, ki hočejo iz Krima za vsako ceno napraviti vulkan, vendar lahko povemo, da se jim ni bati. če bo Krim kdaj kaj bruhal, ne bo bruhal ne ognja ne lave, kvečjemu šoto in Ižance.
— Letovišče Sangrad pri Kranju. G. dr. E. Globočnik je priredil svoj idiličen grad Sangrad v gozdni tišini med gorami blizu Kranja za letovišče ter zdravilišče, posebno rekonvalescentov. Kakor je razvidno iz dotičnoga današnjega inserata, so za to bivanje vse ugodnosti poleg razmerno nizkih cen.
— Mestna društvena godba bo igrala v nedeljo, 18. t. m. ob ugodnem vremenu v Švicariji. Prvi koncert bo zjutraj ob 7. (člani in otroci so vstopnine prosti; nečlani plačajo 20 h.); drugi koncert bo ob 2. pop. do 6. zvečer. Nečlani plačajo 40 h. — V pondeljek 19. t. m. bo koncert v \Veiserjevi gostilni na Tržaški cesti. Nečlani plačajo 40 h. Začetek ob 4. uri.
— Nove razglednice. Šentpeter-ska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je izdala nove, jako fino, lično izdelane razglednice. Na razglednici je Jurčičeva podoba in podoba Jurčičeve rojstne hiše, nad njim pa so natisnjeni znani verzi iz Tugomera »Tvrd bodi, neizprosen itd.« Priporočamo te lepe razglednice prav toplo.
— Mejnarodna panorama.
V binkoštnem tednu stežka kdo ostane v Ljubljani. Nekaj jih gre s časnikarji na Bled in v Postojno, nekaj v Šiško in na Šmarno goro, precejšnji del pa »izleti« za 20 soldov v Trst in Miramare — v mej-narodni panorami. V tržaški luki bomo videli nekoliko vsidranih ladij, po mestu razna poslopja, spomenike in druge zanimivosti, polovica slik v tatedenski razstavi pa nam bo kazala čarokrasni grad Miramare,   priljubljeno   stanovališče ne-
srečnega cesarjevega brata Maksimilijana,
z vsemi njegovimi notranjimi in zunanjimi lepotijami. Vsak hvali panoramo, kdor jo je kedaj posetil.
— Zgubljene in najdene reči.
Na potu od Rimske ceste čez Valvazorjev trg, od Križevniških ulicah do Št. Jakob-skega nabrežja je zgubil knjigovez F. L. denarnico s pethkom, nekaj drobiža in raznimi listki. — Kuharica Marija Topolak je našla na Dolenjski cesti denarnico, v kateri je bil zlat prstan in nekaj denarja.
* Najnovejše novice. Prepovedana rešitev. Katastrofa na Mart iniijue nikakor ni prišla nepričakovano, kakor se je prvotno mislilo. Ljudstvo je opazovalo že par tednov poprej vznemirjajoče pojave'ter hotelo bežati. Guverner Mouttet pa je strogo prepovedal beg iz mesta St. Pierre, ker je hotel zabraniti vsako paniko. Zadela ga je z družino vred ista usoda kot večino prebivalstva.
— K s 1 a v n o s t i m nemškega vitez-kega reda, ki se bodo vršile v Marien-burgu pri Danzigu, pride kot zastopnik tega reda v Avstriji vojni poveljnik iz Zagreba baron Beehtoldsheim, ki je veliki komtur tega reda. — D e m o n s t r a c i j a španski h dramatičnih pisateljev. Užaljeno društvo španskih avtorjev prepoveduje vsem španskim gledališčem igrati ob slavnostih kraljevega venčanja njihove proizvode, španska gledališča bodo vsled tega zaprta. — Poštno p o n e v c rj en j e. Poštni ekspeditor Domines v Udbini na Hrvaškem je poneveril 24.000 K ter zbežal. Ogrski) trgovinsko ministrstvo razpisuje za njegovo prijetje 1000 K.
— Splošna stavka na Švedskem. Samo v Stokholmu stavka že 15.000 delavcev.
— Grofica Lonyayi je baje na svojem potovanju po Italiji zbolela ter morala ostati v Milanu. — Proti 34 roparjem seje završil v Cacaku v Srbiji kazenski proces. Osem izmed   njih   so   obsodili   na vislice.
— »So 1 a se je porušila v Leridi na ►Španskem. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin mrtva trupla ravnatelja in petih otrok.
* Nadškof Stadler. Listi poročajo, da je bila potom dunajske nunciature sarajevskemu nadškofu Stadlerju izre čena papeževa g r a j a zaradi njegovega pisma v zadevi zavoda sv. Jerobma v Rimu, in da mu je tako grajo izrekla tudi bosanska vlada. Kakor znano, mu izreče grajo tudi cesar osebno.
Habsburški vladarji napram Mažaronii Velika mažarska slabost je njihov šovinizem in neprimerna zaljubljenost v svoje običaje, noše itd. To slabo stran so poznali tudi habsburški vladarji ter jo izkoriščali v svoj prid. Tako je dalekovidni vojvoda Maksimilijan, ko je leta 1598. potoval v Sedmograško, že v Košicah oblekel mažarske hlače. Vojvoda Matija, ko Je prišel podpihovat zoper kralja Rudolfa, oblekel si je v Požunu mažarsko narodno nošo, pa tudi brke si je namazal in navihal po mažarsko. Tudi Marija Terezija je prišla v Požun s celim spremstvom opravljena v mažarsko nošo, ko je bilo treba Mažare za varstvo prestola.
* Zlaionosne dežele. L. 1899 je dala zlata Avstralija 119.352 kg, Afrika 110.182 kg, Zjed. države 106 911 kg, Rusija 33.354 kg, Kanada in Nova Fundlandska 32.086 kg, Britska Indija in Mehika okoli 12.000 kg, Brazilija 3234 kg, Avstro-Ogrska 2925 kg, Nemčija 112 kg, Anglija 88 kg, Italija 250 kg, Švedska 106. Vsega zlata skupaj se je izkoDalo 1. 1899. na svetu okoli 461.305 kg, ki je vredno 1287 mil. mark. Srebra se je iz kopalo 1. 1899. 5202.309 kg, ki pa velja le 421,349000 mark.
' Sijajna poroka se je vršila v nedeljo v cerkvi Jezusovega srca v Budimpešti. Odvetnik dr. Viktor Gvarmati je peljal k altarju gdč. Lenko Mauthner, hčerko veletržca Edmunda Mauthnerja, šefa istoimene c. in kr. dvorne trgovine semen. Svečanega dogodka so se udeležili v Budimpeštti prisotni kmetovalci in mnogo odličnih članov sodnega Btanu.
* Darovi papežu. Razna darila, ki jih je dobil papež Lev XIII že dosedaj k jubileju, se cenijo nad 40 milijonov kron. In sicer je dobil k zadnjemu jubileju: 28 tiar, 319 križev z diamanti in drugimi žlahnimi kamni vdelanih, 1200 zlatih in srebrnih kelihov, 81 prstanov, med katerimi je eni, ki mu ga je poslal turški sultan vreden 400.000 K, 16 škofovih palic iz zlata in z vdelanimi žlahnimi kamni, zlate in srebrne podobe. Predsednik Kriiger mu je poslal največji diamant sveta, ki je vreden 16 milijonov kron. Neka Američanka je poslala pepežu nos ljačo, v kateri je bil ček za 20.000 kron kot prispevek k Petrovemu vinarju. Na teh vinarjih je kasiral sedanji papež v celoti 80 milijonov kron. Papež ima baje posebno slabost za razne sladčice. To je v Italiji splošno znano. Zato pa mu je prinesla za jubilej neka kmetica množino sladčic, povezane v veliko rdečo žepno ruto. Tega darila se je jubilar baje najbolj razveselil.
' Tolstoj pri dijaških nem " rih. Kako neizmerno velik vpliv ima Lev Tolstoj ne le na razumnike, temuč tudi na kmete in delavce, pokazalo se je
pri zadnjih dijaških nemirih. Ko je bila na Rekaja boulevardu v Moskvi največja nevarnost, ker so združeni demonstrantje naskočili stražo in vojake ter so kozaki že basali puške, pridrčijo sami po trgu sredi med razgrajalce in vojaštvo ter se n»glo vstavijo. V saneh sedeči starček se je vzdignil ter razprostrl svarilno roke proti množici. Na sebi je imel kmečko haljo, a kučma mu je v naglici odletela z glave, da so zavihrali snežnobeli lasje in taka brada. Par sekund je nastala mrt vaška tihota, potem pa je zaorilo iz tisočih grl: »Lev Nikolajevie! Lev Nikolaje vie!« Tolstoj je bil. ki je, bolan v najhujšem mrazu prihitel v Moskvo, ko je zvedel za nemire. Spregovoril je le par besed z mo gočnim glasom in s strastnimi povdarki: »Idite domov, idite domov«. Kaj hočete tukaj? — Služiti hočete domovini, pa se ruvati tukaj po cestah liki olročaji. Le kdor deluje Uho in marljivo, koristi de želi! Iaite dr-mov, in Bog naš Gospod bo enkrat osvobodil in rešil našo Rusijo vseura hudega! Četrt ure pozneje so bile ceste prazne vojaštva in demonstrantov.
' Ustreljen novelist. V Ne\v-Yorku je bil ustreljen sloveči američanski novelist Pavel Leicester Ford. Ustrelil ga je lastni brat Malcolm, atlet, ker mu ni hotel — »pumpati«. Morilec pa je ustrelil tudi sebe.
* Šola za časnikarje. V Londonu se ustanovi šola, v kateri se bodo učili gospodje za časnikarski poklic. Neimenovan milijonar je založil 3000 funtov šterlingov za dobo treh let, mesto London pa da poslopje brezplačno na razpolago. Učenci se bodo učili uredovanja listov ter sestavljanja uvodnih člankov, feljtonov, notic, poročil, brzojavk itd., stav-ljenja črk, stereotipije, strojništva in se-stavljenja inseratov. Koncem leta bo izkušnja praktična in teoretična. Najboljši učenec dobi ustanovo 400 funtov, da more obiskati glavna središča Evrope ali Amerike ter seznaniti se s časopisjem, z ljudmi in tujimi kraji.
' Največja sleparija ceilega stoEetja. Vsi frai.-coski juristi so zmedeno osupnjeni nad nezaslišano sleparsko afero &rospe Humbert. O slučaju smo že poročali. Danes le dodamo, da je ta naj-premetenejša slepark i hči neznatnega kramarja v Toulousu, Daurignacs. Nekega dne je padel neki tujec v izložbeno okno njihove prodajalne ter se ranil. Rodbina ga je sprejela in zdravila, za kar je zapustil tujec pozneje rodbini malo svoto. Tu je bil začetek premeteni sleparki. Po posebni sreči se je poročila s sinom bivšega pravosodnega ministra Ilumberta. V zvezi ž njim, ki je bil odvetnik ter še nekaterimi odvetniki in notarji je začela opisani izmišljeni proces za 100 milijonsko zapuščino z bratoma Cravvford, koja sta fingirala dva odvetnika. In 20 let je za mogla ta ženska voditi vso justico in vse bogataše za nos. Biizu 60 milijonov si je na račun izmišljene dedščine izposodila ter jih potrošila v uprav knežji razsipnosti. Najgrše njeno sh'parstvo je pač bilo z ustanovitvijo rentne zavarovalnice za starostno preskrbo »Rente Viagare«. Nad 20 milijonov frankov je s to zvijačo izvila iz žepov lahkovernežev. Cela ustanovitev je bila naravnost zasmehovalno izzivajoča. Upravni svet je obstajal iz njenih dveh bratov, bivših komijev, lakaja, kuharja in kočijaža. Ti vsi so bili podpisani na prospektih. Za uradne pisarne je bila naznanjena številka nj«nih hlevov. Pri podjetju ni bilo ne jnmstva ne bilančnih izkazov. Tega lahkovernežem tudi ni trebalo, zadostovalo je, da so nosila bančna pravila papeževo podobo ter da je katoliški list » L a Croix« (Križ) pozival vse vernike, posebno duhovnike, naj se zaupno zatekajo edino le k tej zavarovalnici ter napotujejo tudi svoje podrejene duše, ki imajo denar. Vse to je tako vplivalo, da je priromalo sleparici z leti okoli 20 milijonov v banko. In s tem denarjem je zamogla toliko časa pomirjevati svoje milijonske upnike, da je plačevala obresti ter zdajpazdaj tudi vrnila po kateri milijon ter si pridobila novega kre dita. Vsi ti lahkoverneži se sedaj solzijo in preklinjajo, dočim je izginila sleparska družba najbrže še s par prihranjenimi miijoni.
* Če se gospod poročnik razjezi. V GjUru na Ogrskem se je nedavno vračala stotnija vojakov v vojašnico pod poveljstvom mladega poročnika. Poročnik je stotniji nekaj zaklical, a ker večina vojakov povelja ni razumela, ga tudi izvedli niso. To je poročnika tako razkačilo, da je potegnil sabljo ter jo vrgel med moštvo. Sablja je nekemu rezervistu razrezala usta ter mu izdrla dva zoba. Poročnik pa je zapovedoval, kakor bi se ne bilo nič zgodilo ter niti ni pustil ranjencu izstopiti iz vrst ter se umiti.
* Novi bankovci po 25 kron izidejo 26. t. m. ter se oddajo takoj prometu. Njih popis izide te dni.
* Financarji morilci. Iz Opave poročajo, da so trije financarji s sabljami napadli pijane delavce in enega zabodli. Financarji so bili tudi pijani ter so se čutili v svoji časti razžaljene. Zato so posnemali vzorne častnike   Brilsevvitze in ra
i bili sablje. Morilci so že pod ključem.
' Čudakinja. Pred 14 dnevi je umrla na Dunaju vdova ritmojstra Ida Rohrvveg-Rohrheim. Bila je pravcata ženska čudakinja. Celih 14 let ni zapustila svoje sobe v hotelu ter je živela zelo ubožno. Po smrti pa so našli po raznih kotih, v postelji in škatljah vrednostnih papirjev in dragocenosti za 1ji milijona kron. Napravila je legate za dijake, vdove in sirote itd. ter zapisala svojo zadnjo voljo na 18 testamentih, ki pa so vsi brez podpisa, tedaj neveljavni.
" Kaj je vse najti v štorklji-nem gnezdu? Na nekem poslopju v Fellendorfu pri Legnicu se je nahajalo mnogo let štorkljino gnezdo. Zadnji vihar pa ga je vrgel s strehe. Ko so odstranjali razvaline gnezda, so odnesli 13 košar gnoja, 4 košare drv. Razun tega se je našlo v gnezdu: Čevelj iz gumija, slamnik in otročje hlače. Tedaj vendar le ni ni povse prazna b^jka, da ima ta ptič opraviti z otroci.
' Atentat na škofa. Nadškof kardinal Bacilieri v Veroni je stal te dni zvečer na balkonu svoje vilo ter gledai uruetalni ogenj, ki se je žgal njemu na. čast. Takrat pa je nekdo s puško ustrelil na kardinala. Ranjen ni bil nihče.
Zaradi copernije tri mesece ječe. Obsodba pa se ni prijietila morda v srednjem veku, temveč dne 8. t. m. v Tipperarv na Irskem. Na Irskem vlada namreč praznoverja, da se zamore 1. rnaja zacopariti tuji živini v hlevu. Vsled tega prečujejo kmetje to celo noč v svojih hlevih na straži. Tako je tudi stražil kmet Russell, ko se proti jutru re4 priplazi njegov dobri sosed, da bi začaral kravam mleko. Rusaell pa ga je zgrabil tur oddal sodišču, ki mu jo prisodilo tri mesece ječe, seveda z motivacijo na vlom v tuje poslopje.
' ffeliiijonarjeve ustanove. Znani ameriški jekleni kralj (J*rnegie, čigar oče seje izselil iz Škocije kot reven tkalec v Ameriko, se je poslovil pred par leti od javn^ira dela ter upravlja svoje milijone. Bogataš pa tudi sam povdarja. da je najlepša njegova pravica in dolžnost, prido hijeno bogastvo za druge oskrbovati. Dosedaj je že izročil za dobrodelne namene 67.000.000 dolarjev ali 335 milijonov K. Samo za ustanove na šotiandskih šolah je daroval 50 milijonov K.
Ženske v teoretični znanosti. V izvestjih parižke razstave se nahajajo številke, ki zavračajo trditev, da ženski možgani niso v stanju tekmovati z moškimi na polju teoritičnih znanosti. Na parižki razstavi je izložilo svoje iz delke 2600 žensk, izmed teh jih je dobilo odlikovanja in nagrade 1136. V zemlje-merstvu je dobilo 19 žensk diplome, ena celo prvo nagrado. V strojarski industriji je bilo odlikovano 8 žensk, v elektrotehnični stroki 10. Od leta 1877 je dobilo na Francoskem patente 502, v Ameriki pa 5535 žensk.
r^ojzes z rogovi. Kakor znano, je naslikal Michelangelo svojega Mojzesa x rogovi. Dolgo časa se je zaman ugibalo, kaj pomeni ta Bachov okrasek pri rešitelju Judov. Italijanskega umetnika je premotila takratna razloga hebrejskega sv, pisma. Tam stoji, da je Mojzesu, ko se je vrnil z desetimi zapovedmi z gore, »obraz odseval«. »Odseval« se pa pravi hebrejski »keren«, a »keren« se pravi tudi rogu. Na ta način je prišel bogo-služni Mojzes do rogov.
* Zakaj je šla kneginja fflas-simo v vodo? Kakor znano, je skočila nedavno italijanska kneginja Beatrice Massimo v Tibero, pa so jo rešili. Sedaj se je zopet sprijaznila s svojim soprogom. Kot uzrok poskušanemu samomoru je bila ljubosumnost. Knez se je namreč učil pri neki virtuozinji goslati ter je umetnico izvanredno odlikoval. Knez je moral sedaj razdražljivi svoji soprogi priseči, da ne bo več muzicirah
' Kra9j Alfonz XIII. Danes sede na španski jirestol 161etni bledi, brezkrvni slabotni Alfonzek, mati Kristina pa odloži re-gentstvo. Mesto na igrišče bo zahajal anemični deček predsedovat ministerskim sejam in 751etni Sagasta mu bo tovariš. Sredi starih škofov in diplomatov bo moral preživeti svoja mladeniška leta, mladosti ne bo poznal nikdar. Velike bodo slavnosti v Madridu in j)o vseh španskih mestih, obrazek mladega kralja pa ostane bled, preplašen in truden, bleda senca. A takega otroka brez moči in življenja hočejo pač imeti kraljem španski kardinali in generali!
' Črni kabineti na Ruskem. Novi notranji minister pl. Plehve je izdal tajno naredbo, da morajo poštni in brzojavni uradi odpirati in citati vsa iz inozemstva dohajajoča jiisma.
* Kubeiik v Ameriki. Veliki češki umetnik na goslih, Jan Kubeiik, pripoveduje zanimive doživljaje iz svojega življenja v Ameriki. Na vprašanje, kako mu je ugajalo v Ameriki, odgovarja: Prav briljantno; Amerika je napravila name velikanski vtis. Tudi sem imel tam onkraj velike vode res mnogo sreče. V Ameriki je namreč človek izpostavljen najrazličnejšim nesrečam. Človeško življenje ima tam le v toliko vrednost, kolikor je zmožno delati in služiti dolarje. Ako niso pri kaki nesreči vsaj tri osebe mrtve, se nihče ne zmeni za to. V Ameriki „vieče" le v resnici veliko. - Stanoval sem po različnih gorostasnih hotelih, kjer je vsak
trenotek gorelo in eksplodiralo okrog mene. V New-Yorku sem stanoval v hotelu Manhattan, ko je nekega dne zgorel hotel Ave-nue, ki je bil tik zraven. Kmalu za tem se je dogodila nam nasproti velikanska eksplozija. Ko sem se vozil z vlakom, sta trčila 2 minuti za nami 2 vlaka in se je ponesrečilo veliko število potovalcev. Ko sem prišel v Cleveland, je bil hotel, v katerem sem hotel stanovati, v jilamenu. Mej tem časom, ko sem bil v Ameriki, je zgorelo 20 hotelov, zato sem nosil seboj vedno velikansko mokro vrv, da bi se lehko rešil skozi okno. Ti amerikanski hoteli vsak čas zgore, a skoraj prav tako hitro jih zopet sezidajo.
* Široke morje — zdravilšče. Angleži imajo več društev, katera povs])ešnje zdravljenje bolnikov na širokem morju. Barke so zato jako udobno napravljene ter ostajajo dalje časa na vodi. Zdrava, čista sapa, brez prahu in bakterij potem pa mir na morju baje jako ugodno vplivata na nervozne in malokrvne ljudi. Pač pa se morajo takoj vrniti v luko, kadar morje začne gnati valove. — „Morje zdravnik- bi potem moglo postati ..rabelj" za bolnike.
Nevšečen obisk. Časnik „Zoo-logist" pripoveduje sledeče: Neko hišo v vasi Slaiiellv na Angleškem je obiskala cela jata kač, ki so lazile po vseh prostorih. Domači ljudje so jih pobijali kolikor so mogli, tako da so jih že prvi dan ubili 22. Kače niso bile sicer nevarne, saj so bile belouške — a človek z gnusom gleda tudi nedolžno kačo. Ko so potem natančneje preiskali vso hišo, so našli, da je bilo v enem zidu nič manj kakor 40 kačjih gnezd in v vsakem blizoma 30 kačjih jajc, ki bi se bila že v malo dneh izvalila — in že ta mlada kačja zaloga bi štela 1200 kačic.
* Največja in najmanša vseučilišča. »Minerva, Jahrbuch der gelehrten \Velt- je prinesla sledeči statistični pregled v številu slušateljev svetovnih vseučilišč: Pariz 12.171, Berolin 12.06;',, Kairo 9060, Dunaj 600'.*, Budapešta 5661, Napolj 516.), Madrid 5118, Moskva 4483, Monakovo 4414, Ne\v-York 4333, Bukarešta 4314, Cambridge (Amerika; 428*, Lipsko3793, Aun Arbor 3717, Peterburg 3613, Ozford 249'.), Minneapolis 3413, Praga (češko vseučilišče; 3224, Chi-cago 3183, Berkeley (Kalifornija) 3024, Atene 3000, Cambridge (Anglija; 2985, Tokio 2908, Helsingtbrs 2495, Rim 2348, Bona 210.S, L\vo\v 2060, Halle 1995; — najmanjša vseučilišča: Kostock 520, Črnovice 483, Sofija (Sredec) 4.^3, Freiburg (Švica) 380, Belgrad 377, Drbain 164, Sassari 160, Ferrara 109.
* Strašilo. „Western Daily Mercurv" je poročala pred kratkim, da je v nekem angleškem mestu prišel nekdo obiskat svoje znance, in ker je bilo obiskovalcev več, so mu morali za prenočišče dati sobo, v kateri je baje ..strašilo" ; — gost je pa trdil, da se ne boji. Drugi dan pri zajutreku je pripovedoval gost, da strašila sicer ni zapazil, toda o pol dveh so mu naenkrat i/, ginile vse odeje. Seveda so vsi strmeli. Ko pa je prišel malo pozneje zet domače gospe, ter ga je tašča prašala, kako da je spal, je dejal: ..Prav dobro, samo malo mrzlo mi je bilo po noči in ker sem vedel, da v sobi -duhov" nihče ne spi, sem šel tja ter vzel odejo i/, postelje. Vendar pa se mi je zdelo, kakor bi nekdo dihal v sobi, zato sem jo hitro pobrisal."
* Rotschild in nemška „veličanstva". Poročalo seje že v „Narodu", kako je bil predkratkim umrli knez Henrik XXII. v kneževini Reuss ponosen na svoj tronček in svojo ..samostalnost''. Nemški listi so se spomnili ob tej priliki na njegovega svaka kneza Adolfa Schaumburg-Lippe. Avstrija je namreč sklicala 1. 1863. v Franko-brod nad Meno zaseben shod kronanih glav in glavic i/. Nemčije in ta shod je posetil tudi Rotschild. Ko je vstopil ta „kralj ka-pitala", vstali so knezi in knežiči ter Rot-scbilda molče pozdravljali, samo Adolf jo sedel. Ko mu je to očital neki sosed, se je nevoljno odrezal: „Jaz temu lopovu nisem ničesar dolžan."
w * Smrtna kazen za krivover-neže. Profesor na papeževi univerzi (Grc-goriana) v Rimu, jezuit de Luca, je izdal lansko leto učno knjigo o cerkvenem pravu, kjer je n. pr. tudi čitati: „ Cerkev je postavila razne kazni zoper krivovernike. O cerkveni smrtui kazni je sledeče jiovedati: 1. Posvetna oblast mora na povelje in ukaz cerkve izvršiti smrtno kazen na kri v ove r-niku; ako je cerkev krivovernika izročila jiosvetni oblasti, ga zadnja oblast ne more oprostiti. Tej kazni ne zapadejo le oni, ki so kot odrasli odjiadli od vere, temuč tudi oni, ki so z materinim mlekom vsesali vse krivoverstvo ter se ga krčevito drže; nadalje tudi ponovno zapadli krivoverniki, ne glede na to, hočejo li se zopet spreobrniti." — Pred par leti je papež tega katoliškega „učenjaka" odlikoval, češ, da posebno dobro razume jasno in prav razlagati cerkveno pravice.
Društva.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi binkoštni ponedeljek, dne 19. maja t. 1. veselico v gostilni g. Poljšaka Martinova cesta štev. 32. Pri veselici sodeluje tamburaški klub »Triglav«. Spored: Petje, ples, šaljiva pošta ter igra »Pravica se je izkazala«.   Ustopnina za
JUT Dalje v prilogi.
3. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 112, dn6 17» maja 1902.
osebo 20 kr., otroci prosti. Začetek točno
ob 4. uri popoludne.
_ Moška podružnica sv. Cirila in Metoda za Kamnik in okolico je za 1. 1901 poslala glavni družbi v Ljubljani lepo svoto 220 K udnine in drugih prispevkov. Opomniti moram, da bi se v nabiralnik g. F. gotovo kaj več dobilo, ako bi ne bila že oba nabiralnika tako obrabljena, da lahko vsak ven vzame prispevke brez blagajnika. Prispevki bi bili gotov > sijajnejši, če bi izvestni gospodje, katerih pa ne maram imenovati, vsaj nekoliko posegli v žep na korist naše velevažne šolske družbe, ne pa nabiralce z neprimirnimi besedami odganjati. In to zlasti oni, kojim bi morala vzgoja mladine najbolj pri srcu biti. Pač žalostno, da se med nami nahajajo taki ljudje. Upam, da se v tekočem letu razmere zboljšajo, in da se tudi oni, ki lansko leto demonstrativno niso hoteli priložiti niti vinarja na oltar domovine, omehče in zamujeno popravijo.
— Pevsko in tamburaiko društvo „Kum" v Radečah priredi na binkoštno nedeljo ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne A. Juvančič na Zidanem mostu »Zabavni večer« pod vodstvom g. g. učitelja Leva Potrebina. Kdor ni dobil vabila, naj blagovoli oprostiti in vsejedno priti.
— Odbor slov. akad. tehničnega društva „Triglav" se je za
tekoči letni tečaj 1902 sestavil takole: Predsednik: cand. iur. Janko Polec; podpredsednik: cand. iur. Bogomil Se-nekovic, tajnik: stud. phil. Iv. Jemc; blagajnik: stud. iur. Gvidon Srebre; knjižničar: stud. iur. P a ▼ e 1 Lokovšek; gospodar: stud. phil. Davorin Volav-šek; odb. nam.: stud. ing. Ciril Ž n i-d a r š i č.
— Hrvatska pevska slavnost v Zagrebu. Letos je štirideset let, kar je bilo ustanovljeno hrvatsko pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu. „Kolo" hoče svojo 401et-nico praznovati z veliko pevsko slavuostjo, ki se bo vršila dne 15., 16. in 17. avgusta. Udeležbo je treba vsekako zglasiti najkasneje do 25. maja t. 1. Ker _Kolo" ni moglo izvedeti za vsa slovenska pevska društva, prosi tem potom, naj društva svoje i m e in kraj kjer imajo sedež čim prej naznanijo gosp. dr. A. .lavandu v Zagrebu, Gunduličeva ulica T.
Književnost
— Poezije. Zložil S. Gregorčič. HI. —V Ljubljani. Založil Josip Gorup.— Natisnila ..Narodna tiskarna". 190-?. — „Naš goriški slavec", kakor tako lepo nazivlja slovenski narod mojstra-pevca Gregorčiča, nas je razveselil z najkrasnejšim binkoštnim darom
— s 111. zvezkom svojih poezij. Na 175 str. je razvrstil svoje nove, večinoma neobjavljene pesmi v tale zaglavja: 1. Predsmrtnice.
— U. Pogrebnice. — III. Posmrtnice.
— Krasna dikcija, lahka zvočnost stihov, toplota čustva in narodni duh odlikujejo tudi najnovejše pesmi Gregorčiča, zato seže vsak prijatelj izvirne poezije z veseljem po tej prelepi knjigi. Obširneje izpregovorimo čim preje.
- Vseučiliski zbornik. Sestavila Janko Polec in Bogumil Senekovič. Založil Lavoslav Schwentner v Ljubljani. Tiskal Slatnar v Kamniku. Vsebina te krasno opremljene knjige je sledeča: Vseučilišče v Ljubljani, sestavil Josip Stritar. Predgovor.
A. Zgodovinske črtice o ljubljanskem vseuči-lišnem vprašanju. I. Pričetki visokega šolstva v Ljubljani. II. Francoska univerza v Ljubljani. III. Slovensko vseučilišče ter leti 1848. in 1849. IV. Slovenska predavanja na graškem vseučilišču. V. Vseučilišče in slovenski tabori. VI. Epizoda leta 1890. VIL Vseučiliško gibanje leta 1898. B. Najnovejša kronika.   I.   Shodi in druge manifestacije.
B. Peticije za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. BI. Casniški glasovi. IV. Vseučiliška razprava v držav, zboru dne 6. dec. 1901. Epilog. Poleg tega ima knjiga tudi slike dr. J. Kranjca, profesorja civil, prava v slovenskem jeziku na graškem vseučiliščn (1850—1853), dr. J. Kopača, profesorja rimskega in cerkvenega prava ter docenta kazenskega pravnega reda v slovenskem jeziku na graškem vseučilišču (1851—1852) in dr. J. Skedla, prof. finančne vede in statistike ter docenta kazenskega prava na graškem vseučilišču (1851—1854). „Vseučiliški zbornik" obsega 436 strani ter stane 4 K, po pošti 4 K 30 h. O tej znameniti, kulturnozgodovinski knjigi bomo poročali obširnejše vkratkem.
— „Slovenka". Glasilo slovenskega ženstva Urejuje Ivanka Anžič-Kle-rnenčič. Številka 4. ima tole vsebino: O celibatu učiteljic. J. Ferfolja. Praga. — Večerne ure. Utva. Trst. — Judežev pozdrav. Ivan Cankar. Dunaj. — Iz onemelih dob. V. S. Fedorov. Dunaj. — Zakleti otok. Oceanska bajka. Zapisal dr. I. M. — Sa-vinski venec. Zložil zdga Lajakov Mozirski. — Album čeških žen: Zdenka Hlavkova. Ant. Zavadil. Ljubljana. — Naša dekleta. Fran Žgur. Poddraga. — Boris Godunov. A. S. Puškin. Prevel Edvič. — Ne vem kako . . . Fran Žgur. Poddraga. — Šolska ikona. Srbski spisal dr. Laza K. Lazarevič. Prevela I. in F. Klemenčič. — Nelly. Fran Valenčič. Dunaj. — Maksim Gorkij. Evge-nija Mart. Petrograd. — Magdalena. J. S. Machar. Z dovoljenjem pesnikovim prevel
Ant Dermota. Praga. — Nove knjige. — Beležke.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kranj 17. maja. V Vogljah zmagala županova stranka; Kos-župnikova stranka pogorela. Živeli zavedni volilci.
Naprednjaki.
Gorica 17. maja. Čuje se kot popolnoma zagotovljeno, da je kot namestnik kardinala Missie imenovan goriškim nadškofom prost Jordan v Gorici. Jordan je Lah.
Dunaj 17. maja. Včeraj je imel ministrski svet sejo, ki je trajala štiri ure. Tako dolge seje za časa Korberja ministrski svet še ni imel Storjeni so bili važni sklepi tako glede nagodbe kakor tudi glede nad al -njega delovanja parlamenta. Tudi se je razpravljalo o novem tiskovnem zakonu. Dotični načrt se predloži poslanski zbornici še v tekočem zasedanju.
Dunaj 17. maja. Zasedanje poslanske zbornice bo trajalo do 18. junija. Za budgetno razpravo se j« doslej porabilo 47 sej, a trajala bo še 5 ali 6 sej. Preliminar za poslansko zbornico je znatno prekoračen.
Dunaj 17. maja. Za razpravo o proračunu justičnega ministrstva je določenih 35 govornikov. Izmed jugoslovanskih poslancev bodo govorili: Ploj, Ivčević in Vencajz.
Dunaj 17. maja. Vsenemci imajo danes velik shod. Schalkova brošura oDsega le 16 strani in se dopošlje vsem poslancem.
Madrid 17. maja. Kraljica-regen-tinja je prezidentu francoske republike, Loubetu, podelila red zlatega runa.
Stockholm 17. maja. Druga zbornica je s 117 proti 107 glasom sklenila naj vlada predloži nov volilni red na podlagi splošne volilne pravice.
London 17. maja Vsi burski voditelji so zbrani pri Kitchenerju. Zagotovila se jim je popolna svoboda glasovanja.
Berolin 17. maja. Cesar Viljem je Združenim državam ameriškim ponudil v dar kip pruskega kralja Friderika V. v spomin na potovanje princa Henrika po Združenih državah. Tukajšnji politični krogi so jako radovedni, če sprejme ameriški kongres ta dar, in dovoli, da se v republiki postavi kip tujega kralja.
Narodno gospodarstvo.
O   delovanju v kmetijsko kemičnega preskuNališča za Kranjsko v Ljubljani leta 1901.
Iz ravnokar izišlega, od ravnatelja dr. E. K rame rja sestavljenega obširnega poročila, posnamemo sledeče:
V strokovnem oziru so počastili s svojim obiskom preskušališče gospodje: dvorni svetnik v c. kr. poljedelskem ministrstvu prof. dr. Emerik Meissl dne 17. aprila, dvorni svetni dr. Teodor vitez p 1. W e i n z i e r 1, ravnatelj c. kr, postaje za preiskavanje semen (c. kr. kine tijsko botaniško preskušališče) na Dunaju dne 30. junija, in vseučiliški profesor dr. Viljem Prausnitz, ravnatelj c. kr. občnega zavoda za preiskovanje živil v Gradcu, dne 2. novembra in dne 30. decembra.
Kakor lansko leto, vodila je tudi letos začasno upravno zavoda c. kr. deželna vlada za Kranjsko (referent c. kr. okrajni glavar Markwart baron Schonberger); delovanje preskušališča pa nadzoruje c. kr. poljedelsko ministrstvo po pravilu, potrjenim z odlokom z dne 20, oktobra 1. 1898. št. 22.713. 1
Delovanje zavoda je obsegalo znanstvena (tehnična) preiskavanja doposlanih predmetov, izvrševanje praktičnih poskusov in znanstvenih del, istotako se je tudi odgovarjalo na doposlana vprašanja ter odobravala in objavljala strokovna poročila.
Tudi v tem poslovnom letu se je število doposlanih poskusov pomnožilo; v prešnjem letu je bilo poslanih v preiskavo 419 predmetov, v letu 1901 pa 453, kjer bilo čez 2200 posamičnih določil potrebnih, kar je ugoden dokaz, da se občinstvo v obilni meri zavoda poslužuje.
Navedene poskušnje so se pečale z kmetijstvom, z živili in užitninami; preiskave so se vršile tudi v obrtne in industrijske namene.
Za poskušnjo v kmetijske namene je bilo poslanih 149 predmetov in
sicer poljedelskih semen (128 poskusov), nadalje poljske prsti, iveplenega prahu, modre galice, klaje, umetnih gnojil in raznih kmetijskih Škodljivcev. Število teh preiskavanj se je toraj v primeri prejšnjim letom (104 poskusi) pomnožilo in to velja zlasti o poljedelskih semenih.
Živil in užitnin poslanih je bilo t poskušnjo 149 predmetov in sicer vino, pivo, sadni mošt, žganje in esence, pitne vode, mleko in surovo maslo, ma-linovec, kava in kavini surogati, čaj, dišave, brinjevo olje, brinjeve jagode in ribe.
Izmed 116 vinskih poskušenj je bilo 34 torej okoli 29% spoznanih za ponarejene ali za slabe. Ponarejeno vina so bila večinoma polvina, nekaj poskušenj je bilo pokvarjenih, v drugih so bile tuje primesi.
Od 34 doposlanih poskušenj voda se je pri osem poskušnjah dokazalo, da niso sposobna za človeško uživanje. Dalje se je spoznalo kot pokvarjenih ali ponarejenih več vrst mleka, čaja, žafrana in malinovca.
V industrijske in obrtniške namene poslanih je bilo 50 predmetov v preiskavo in sicer raznih vrst rude in premoga (23 poskusov), nadalje čreslovine, barvil, voska, sredstev za konserviranje lesa, amonijaka, svinčenih cevij, kostne masti, usnja, glave sifonskih steklenic, solitra, ribjega olja itd.
Po inicijativi preskušališča je bilo poslanega in preiskovanega mleka 50 poskusov, poljske prsti 6 poskusov in pro-senega pšena 6 poskusov.
Izvrševanje praktičnih poskusov in poskušenj obsega, a) Preiskavanje prsti na gorenjski ravnini, b) Preiskave v Ljubljani rabljenega mleka, c) Preiskovanja glede umetno barvanega prosenega pšena (kaše), in č) poskuse, tikajoče se obdelovanja ljubljanskega močvirja.
Nadalje je poskusevališče odgovarjalo na vprašanja in strokovna odobravanja. Kar se tiče odgovorov na doposlana vprašanja bodi omenjeno, da so se večinoma nanašali na kletarstvo, zlasti na ravnanje z bolnim in pokvarjenim vinom; dalje na vporabo umetnih gnojil, na uničavanje poljskih škodljivcev, nadalje o mešanici travnih in deteljnih semen za različne zemlje in jednake stvari.
Mnenje svoje je oddalo preskušališče v različnih zadevah sodnijskim in političnim oblastim  kakor tudi industrijcem.
Končno bodi omenjeno, da je ravnatelj zavoda dr. E Kramer, kot zaprisežen deželno sodni kemik v več slučajih vršil sodn'jsko kemične preiskave in pri-sostoval večkrat kot veščak sodnijskim razpravam. Iz vsesra se razvidi, da ta zavod prav dobro napreduje.
Poziv.
Podpisani odbor prosi vse P. T. dame in gospode, (stanujoče bodisi v Ljubljani ali kronovini kranjski sploh), ki se zanim-ljejo za
(varstvo ptičev v najširših mejah seveda tudi privzeto), da pridejo v četrtek, dne 2 2. majnika, točno ob 8. uri zvečer v stekleni salon »Hotela pri Ma-liču« (Schellenburgove ulice] na pomenek v zadevi vstanovitve društva za varstvo živalij na Kranjskem.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1901.
Pripravljalni odbor.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslal i: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Častite Šmartinske Slovenke pokroviteljnino 200 K. — Iz nabiralnikov v gostilnah gosp. pl. \Vurzbacha 6 K, pri Krznarju v Črnempotoku 3 K. — Gosp. Levonh Del-Linz, Razdrto 4 K, kot izgubljeno stavo, ker ae je čveteroperesna „Podnanoška deteljica" pred časom razkrojila — Posojilnica v Zagorji ob Savi 20 K. — Skupaj 233 K. — Živeli zavedni darovalci!
Za dijaški dom v Celju : Gospod Andrej Mauer, posestnik v Zagorju ob Savi 10 K. — Gospića Ivanka Mikuž v Ljubljani 1 K. — Skupaj 11 K. — Hvala! _
III. Izkaz za ..Dijaški dom v Celju".
Za „Dijaški dom v Celju" poslali so nadalje prispevke: Cg. Korešič Štefan, urednik „Kat. lista" t Zagrebu 6 K; Dr. Pazman, kr. vseuč. prof. v Zagrebu 5 K; Fr. Stjepan Bičanič, bilježnik nadb. duh. stola. 2 K; Barle Janko, arhivar nadbisk. pi' sarne 3 K; Dr. Lončarič Josip, nadb. ceremoniar 2 K; Dr. Franjo barun Salis-Seewis, prefekt 2 K; Dr. Horvvat Karlo, profesor 2 K; Zadravec Alojz aktuar nadbiskp. pis. 6 K; Dr. Hočevar Janko, odvet. kandidat na Dunaju 40 K; Kazimir Brat-kovič, c. kr. notar v Gornjemgradu 10 K; Dekleva Sonnig v Gorici 10 K; Kržič Anton, kr. gimn. profesor v p. na Lumovcu 10 K; Slavno omizje „Narodni dom" v Brežicah dne 4/6 1902 nabral Dr. Strašek 7 K 64 h; Draksler Jakob, c. kr- okr. tajnik v Kamniku B K; Bizjak Vinko, umirovljeni župnik v Laporji 10 K, Rajdiš Tomaž, stolni kanonik v Ljubljani 5 K; Emeram Šlander, oskrbnik v Radgoni 10 K; Dekorti Josip, župnik na Ljubnem 10 K; Šelih Ivan, župnik pri sv. Kunigundi na Pohorju 10 K; Agrež Josip, zasebni uradnik v Brežicah 10 K; Kune Janez, župnik pri sv. Juriju ob Sčavnici 10 K; Mraz Tomaž. |nadžupnik v Selnici ob Dravi 200 K; Dr. Kovačič Fr. profesor bogoslovja v Mariboru 20 K; Umek Anton v Brežicah 10 K; Kaučič Jakob, c. kr. zemljeknjižni
vodja v Ljubljani 10 K; Fran Tomšič, [nadinžener v Sedči na CeSkem 50 K; Rajh mlaj. Pušenjak Mursa na Cvenu 4 K; Dr. Grosmann in soproga Matilda v Ljutomeru 60 K; Bratkovič Kazimir, c. kr. notar v Gornjemgradu 6 K; Gregorc Pankracij, župnik na Kenčeslu pri Slov. Bistrici 10 K; Dr. Jos. Lebar, zdravnik v Križevcih 10 K; Kocbek Martin, c. kr. notar t Konjicah 20 K; Sepic Ivan velep. v Konjicah 200 K; Turnšek Anton, posest, v Nazarji 20 K, Žifikar Josip, dekan in drž. poslanec v Vidmu 20 K; Kosar Jakob, kaplan v Slivnici pri Mariboru 10 K; Pečar Albin, kaplan v Imenem 10 K; Bulovec Mihael, uršulinski špiri-tual v Ljubljani 10 K; Vreze Janez, r, kr. profesor v Mariboru 10 K; JoSt Franc, revizor .Zveze slov. posojilnic" 10 K; Gologranc Fenlinand, stavbni mojster v Celji 200 K, Knavs Josip, kurat v Topolovem v Istri 10 K; prof. Marn v Zagrebu 6 K; prof. Pezič v Zagrebu 1 K; prof. Splhar v Zagrebu 1 K; prof. Benigar v Zagrebu 2 K; prof. Dr. Bučar v Zagrebu 2 K; prof. Bosanac v Zagrebu 1 K; prof Šenoa 1 K; prof. Bazala v Zagrebu 1 K; prof. Janibrekovič v Zagrebu 2 K; prof. Pacher v Zagrebu 1 K; prof. Novotni v Zagrebu 1 K; prof. Korlevič t Zagrebu 1 K; prof Bohniček v Zagrebu 1 K; Matjašič Franc v Gradci 2 K; Dr. Fran Rausch, odvetnik v Kozjem 10 K; Slavna posojilnica v Makolah 200 K; Slavna občina Vurberg pri Ptuju 3 K; g. Aleks. pl. Wachten s soprogo Alice pl. \Vachten 200 K ;Koštomaj Anton, gostilničar v Gaberju 2 K 20 v; V. Bežek, o. kr. profesor v Gorici 5 K; Šijanec Alojz, žurmik v Negovi 3 K! Dr. Janko Srnec, zdravnik v Šoštanju 10 K; Slavna posojilnica v Vojniku 20 K; g. Lasbacher Anton v Seliščih 5 K; Mihael Korošec, vpokoj. župnik v Ljubljani 10 K; Dr. Schreiner, c. kr. rav. na učitelj, v Mariboru 20 K; Dr. Alojz Brenčič odvetnik v Celju 20 K; Dr. Fran Simonič na Dunaju 20 K; Ivan Kozinc, župnik v Slivnici 50 K; Slavno tamburaško društvo „Zvonček v Št. Jurju ob Taboru po gdč ni Juliki Južna o priliki prvega izleta na "Vransko nabrano svota 32 K; g. I. Tlaker, kovač na Teharjih 1 K ; Štefan Koželj, tovarna na Lubečni 1 K; Peklar Fanc, župan na Dolu 10 K; Janko Munda, provizor v Št. Joštu na Kozjaku 2 K; Ivan Jodl, župnik pri sv. Kungoti 4 K; Slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru 120 K; Slavna občina Cven pri Ljutomeru 50 K; g. Moli, trgovec v Trbovljah 5 K; Andrej Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj v Ljubljani 10 K; Slavni občinski odbor v Karčevini pri Ptuju 20 K; Ivan Gajšek, vikar v Celju 10 K; Jožef Kardinar, c. kr. prof. v Celju 40 K; Dr. Hohnjec, duhovnik v Celju 10 K; Slavno slovenjebistriško učiteljsko društvo pri svojem zborovanju dne 1,5 1902 nabrano svoto 22 K: g. Rudolf Schweitzer, cand. med. na Dunaju pri slavljenju desetletnice kluba slov. tehnikov nabrano svoto 7 K 20 v; Dr. Sil-vin Hrašovec, c. kr. sodni pristav v Mariboru 10 Ki Slavno učiteljsko društvo v Ljutomeru pri zborovanju dne 1 5 1902 13 K; 40 v; g. Dr, Franc Rosina, odvetnik in dež. poslanec v Mariboru 50 K; Podboj Ivan, župnik na Planini pri Rakeku 4 Ki Dr. Jos. Spešić, zdravnik v Središču 20 K; Slavna posojilnica v Slov. Bistrici 100 K: g. Cinglak Jakob kaplan v Vojniku 20 K; Burcar Božidar, župnik v Rušah 20 K; Slavna posojilnica v Gornji Radgoni 100 K: Skupaj 2440 K 44 v.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „5l<!ll-ov Seid'iitz-j>rašek", ker vpliva na prebav-ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. 3IOLL. c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJi, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—7)
Hadur kdo zavžije kake Iržko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, aa so iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan .dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
»O.OOO kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrši nepreklicno dne 19. junija 1902 in da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v s«»»o-vlni z !••/. odbitkom.
Za negovanje polti!
Eer se bsatz ponarejajo varstvene znamke, zato se svetuje, da se natanko pazi na pristnost znamk. Tista varstvena znamka, ki je vtisnjena v anoncah o B:.r»erjevih medicinskih ln higijen^-nih milih, mora se videti tudi na vseh entvelopih, etiketah, navodilih o uporabi in na samih milih. Ponarejene izdelke zavrnite, kajti le pristna Eer-gerjeva mila od G. Hella & Comp., ki a ▲ so že 30 let v prometu, imajo svoje izpričano izvrstne uspehe. Vsako pristno Bergerjevo milo nosi sledečo . vtisnjeno varstveno znamko:
Dobiva se v vseh lekarnah.       3 (1069—1)
■Mm-
25
NAJBOLJŠA HRANA ZA  ZDRAVE IN.
v epevih bolng ohroke i
moka za obroke
1263
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cbimn tink:tnra za lase
katera okrepeuje laalsee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 gteklenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj .kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (520—12)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Jata« tiliralM aoataja: PoMut
Krasno prablvallftfia a« po kad. PreUkuieno   idraviliič«  aa Volezal v želodcu,  aa Jetrih in ledvicah, m aladkorna bolezen (diabetis), toICa«
♦ K6pel
RO££3.tCC „ , lofeaa
kamena, katarha v goltaneu ■ aa
V. Slatina, krhuu itd.
Prospekti te dob« pri ravnatelja.
Zahvala.
Najtoplejša zahvala se izreka al. „Okrajni hranilnici in posojilnici v Idriji" za veleduSen dar 50 K. ki ga je poslala za ljudsko Solo v Godoviču.
Krajni šolski svet v Godoviču dne 15 maja 1902.
Fran Kank elj, predsednik
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Kustrin, Breg št. 6.
A. Svatek, Mestni trg št. 25.
J. Sušnik, Rimska cesta št. 18.
F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1.
K. Ur bas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša).
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 11. do 17. maja 1902.
K h
Goveje meso   I. kg
■ n. . . m. .
Telefije „ .... Prašičje m. sveže „
KoStrunovo meso *
Maslo.......„11
Surovo maslo  . „ | Mast prašičja. . „ Slanina sveža . „ prek.
Salo.......„
Jajce.......„
Mleko, liter . . . „ Smetana sladka lit.
„     kisla    „ —80
Med.......kg ' 1 20
Piščanec....... 1 40
Golob.........— 40
Raca......,
Zajec......
1 30 1'J0 1 1
170
2 —
: 1 — 250
240
150
1
160 130
— 6
— 18
pšenična 100 kg o koruzna   „ „ S ajdova      „ „
40JFižol, liter.....
Grah, „ .....
Leča, „ .....
Kaša, „ .....
Ričet, „ .....
Pšenica . . 100 kg
Rž...... . ,
40|Ječmen. . .   „ „
Oves ..... „
Ajda . . . .   „ „
Proso, belo   „ „
nav.   „ „
80|Koruza. . .   „ „
Krompir. .   „ „
Drva, trda... m3
mehka . Seno .... 100 kg
Slama . . .   „ „
Stelja. . . .   „ „
31 — 16 —
29 BO
— 30
— 50
— 25 ■—20
20 80 16 — 14 80 16 60 14 40 1560 14 — ,12 40 440 7 50 550 650 ' 7 —
Mdteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
Stanje
Čas opa- baro-1 g, > zevanja , metraj Q g
Vetrovi
Nebo
ras
16. 17.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol
733 0
731 9
730-1
10*0 er. jzahod   jasno g"
113 ,sl. szahod skoro obi. » 15 8 ,m. jzahod oblačno 0
Sredoja včerajšnja temperatura 92°, male: 14-2°,
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospica
Albina Pader
danes ob 5. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni, v 20. letu njene starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojne ae bode v soboto, dne 17. maja 1902 ob 6. uri po-poludne iz hiSe žalosti k večnemu pokoju preneslo.
Nepozabno umrlo priporočamo v blag spomin in molitev.
MaSe zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba v Škofjiloki.
V Škofjiloki, dno 16. maja 1902.
Franc Pader, c. kr. gozdar, oče. — Ivana Pader, mati. — Evgenija Pader, ufiite-ljica, sastra. (1165)
Zahvala.
Porodom bolezni in smrti naSa ljube matere, oziroma stare matere in tete, goape
Helene Baje
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vae izkazano srčno sočutje mej boleznijo, kakor tudi za spremstvo drage pokojne k Tečnemu počitku našo arčno zahvalo. (1160)
V Ljubljani, 17. maja 1902.
Rodbina Florjančič ml.
Zahvala.
V britkih, toge polnih urah nenadomestljive izgube moje iakreno ljubljene, pokojne soproge, goape
Marije Petrič
blagodejno mi je tolalilo prisrčni izraz aožalja od blizu in daleč, ter me veže globoko občustvena dolžnost, vso vele-apoštovano gospodo in čaatite avoje so-družnike za tako častno, mnogobrojno spremstvo predrage pokojnice na zadnjem potu in aa vae dne prijateljstva in požrtvovalnosti, osobito gasilno društvo, prečastito duhovščino, goape, ki so svetile ob krati predrage pokojnice, prečaat. g. Ivana Potboja, župnika v Planini, za prijateljski, mili dokaz nesebične ljubezni, splošno vse gosp. uradnike, slavno občintvo trga. splodno vse, vae prisrčno zahvaliti. Bog z nami! (1168;
Poatojna, dne 9. maja 1902.
M. Petrič, aoprog.
kateri je kot zdraviln vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (30—4)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kaatnerju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Postranski zaslužek
trajen lat rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa doniaee zavarovalne družbe prve vrste.  Ponudbe pod Gradec, poste re-
stante. (1095—2)
Solicitatorja""""
vsprojmom najpozneje s 1. junijem t. 1.
Notar HiJdovernik v Kostanjevici,
Bordeaux-vino
zdravniško priporočeno, izborne kvalitete, ▼ buteljkah po 7/io litra 8e dobiva pri
Iv. Fabiana nasl. ANTON KORBAR.
(1167—1)
Kolarski pomočnik
za tapetovanje in prevlečevanje vozov z novim usnjem se išče na deželo; ravno tako se išče za dalje časa
kleparski pomočnik
za samostojno delo. Pismene plačilne zahteve za delavno uro — hrana in stanovanje je seveda umevne — je pošiljati: Manufakturi hišnega orodja v Višnjigori na Dolenjskem. (1170-1)
jelejnični uradni^
jY(etka Orel rojena
poročena. * (1H7)
J^aieče-^ela peč Ljubno pri Podnartu
Ljubljana, dni 18. maja 1902.
dravilišče z mrzlo vodo đne0,đpm£jnika. DI"ri»Mz?Sk toplice Kamnik, Kranjsko.
Prospekti se na zahtevo dopošljejo.
(867—5)
\
Pivovarniška restavracija
v nekem deželnem stolnem mestu z velikim restavracijskim parkom, zimsko pivovarno s postranskimi udobnostmi
»SC'šž*    odda. £s*c3 v n«Je:m_    »gg3gf
kavcije zmožnemu najemniku, kateri je nemščine in slovenščine vešč in strokovnjak. — Potrebni mali inventar, kakor namizno perilo, porcelan in stekleni service, srebrnino itd. imeti mora najemnik sam. Ponudbe pod „A. E. 104" na upravništvo „Slov. Naroda". (ii69-i)
■ ^.a^ta^t^^i^^^^«^tB^^B^^B^^«^^^^^^i^^«^BB^ta^l«^%a^^«^t«^^a^^a*^B^t«^^B^^«^^a^t^%B^BB^^a^t^^
W Naznanjam, da sem prevzel od  »Narodne Tiskarne"  v Ljubljani v izključno s5
razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike In posamez ne te- A vilke ..ljubljanskega Zvona  in vse one knjige, katere so  Izle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Otoi ln sinovi. Roman, broširan
Josipa Jurčiča sbranl spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
„Ljubljanski Zvon", letniki n., m., V.. VI., bročiran a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne Številke „Ljubljanskoga Zvona'
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani spisL I. zvezek, broširan k 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. 4 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. k 20 kr. Po znižani ceni priporočam
Tnrgenjev: a 50 kr.
— Štiri novele, broš. k 20 kr. Beneš-Tf ebizsky: Blodne  dnJe. Roman,
broširan k 70 kr. L ef e b v r e: Pariz v Ameriki, broširan k 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in
naši časniki, broširano k 40 kr. Tolstoj: Đva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske doma, Povest, broširana
k 15 kr.
Hal6vy: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Bazne pripovedke,   broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. k 25 kr. Thfiuriet:   Undina. Povest, broš. k 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod k 1 gld.
Jurčič: Listki, broS. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: )rPartelweaen der
Slaven", broširano a 5« j kr.
Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj sumo 30 lcr.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "Tg£Q
u Sch."WGntner
knjigotržec V Ljubljani. Dvorni trg štev. 1.
Trgovski pomoćnik
mlad, za takojšen vstop, se sprejme pri tvrdki (1123-3) Ivan Jebačin v Ljubljani.
Izgubil se je pes.
Leto stara ptica (lovska), bele barve z rujavimi progami in nabočnikom je utekla, čuje na ime »Hetta«. Kdor psa vidi ali ulovi, naprosi se o tem obvestiti živinozdravnika Pavlin-a v Ljubljani, šelenburgove ulice št. 6. (1171)
S^ovo,l
Jfer mi ni bih mogoče se osebno posloviti od prijateljev, jim kličem tem potom gromoviti:
Živijo//
Postojna, 16. maja 1902.
sin tialkoholist.
(1153)
Stanovanje
obstoječe iz 4—5 sob s kuhinjo in priti klinami, tia solnčni strani ležeče je pogoj, se išče za mesec avgust, oziroma november. Želi se tudi kopalna soba.
Naslfjv pove upravništvo mSlov. Ifaroda** (1094—3)
V kavarni „EUROPA"
se dobi vsak dan sveži
Ravno tam se tudi oddajo sledeče novine: »Deutsche Zeitunga, »Wiener Zeitung«, »Wiener AUgemeine Zeitung«,
»Reichspost«, »Sudsteirische Prease«, »Agramer Tagblatt«, »Figaro«, »Bombe«, »Pschutt«,   »Wiener   Caricatur«, »Uber Land und Meer«, »Chronique AmUsante«, »Simplicissimus«. (1163—1)
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop m sadnega traja. Poajaestrjev trs;.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Velezanimiva serija:
Oberammergau
pasijonske igre, trpljenje Kristovo
ostane do nedelje, dne 18. maja, razstavljena.
Od ponedeljka do stevsi soboto, dne 24. maja a
Potovanje po lepem Trstu
in zanimivi grad Miramare.
Otvorjeno VMak dan, tudi ob nrdrIJah lat  praznikih,  od  9. ure  zjutraj do 9. ure k večer. (1162)
U „}(arcdni ti^arni"
je osel
v pro^lauc Preirerncue stoletnice
± album. A
Cena izvodu     ?40, po pošti t2 vinarjev več. /iaročila sprejema
'Lau. 5cb^«ntncr'
I]knjigotržec v /Ljubljani.
m
S*^^
4 Afl do 300 goldinarjev na mesec
11 11 I lahko zaslužijo osobe vsacega stana v I vssh kr*J|h gotovo in poBteno bres ka-1UU pitala in rizike s prodajo zakonito do-voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Oaterreloher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest (993—4)
Specijalitete
fine lm, novo dobavljene
priporoCa (415—75)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, Ljubljana.
PoStne poSiljatve 5 kil franko.
HENRIK limrn^
Svoj ilustrovani cenik
1002
klobukov
za dame in otroke
pošljem čast. odjemalcem brezplačno. B93-6)
Pred ponarejanjem s. hrani z vzorcem in znamko.
LLnser^offizatnriste.
Priznano najboljše aredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meidling.
obUž za turiste poKI-20. Dobiva ae v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Plccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—11)
Zahtevajte
Lnser-jev
Sladoled
ledovo kavo in ledovo čokolado     (846 _8)
priporoča kar najbolje
LKirbisch-eva slaščičarna.
Naročila na zunaj izvršujejo se točno.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Femolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala samo
FernoieDut creme za naravno usnje.
Dobiva s« povsodl.
C. kr. £?£priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarnliika zaloaa: (1161—1) Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi  mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
5^~St. Fernolendt.
le* I
t Tovarna pečij
I in raznih prstenih izdelkov
! Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših predanih ter barvanih prstenih
lnnajtrpeinejilh
Milnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih ceaah. Ceniki brezplačno In poat-(33)      nlns prosto. (20)
Sol
želodec
Julija Sohaumanna
Saielnaca l«kamar)a v fttoekeravl.     (2756-3) b
Mnogo let že izpričano dietetlčno sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Cena I škatljlce K l"75-
Dobiva aa t TMh renoaa. lekarnah »ratr.-ograke držare
£e a. naročita najmanj 2 akatljici.
Glavna zaloga: deželna lekarni JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
Generalno zastopstvo
za Ljubljano in okolico, oziroma tudi za vezji okraj, neke imenitne tovarna v Jasni Franciji za olivovo Jedilno olje ee odda. — Ponudbe z navedbo referenc naj se pošiljajo pod Šifro 11 na
Haasenstein & Vogler
■*«aaa|  M. (1144)
Ces. kr. avstrijske
državne žeeznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čes Trbit.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Suk.ograđ, cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, fiez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, ftez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraucove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osebui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jeze u, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dauaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (direktni vozovi I. in II. razreda1. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolibvo, Straže-TopUce, Kočevje. Ob 1. uri 5 m popoludne osebni vlak v Rudolfovo, Straže-To-plice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomo-t, (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb, Mari ine vare, Plzenj, Budejovice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Poniabel. — Ob 4. uri -4 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frauzensfesta, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osi.bni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Steyra, Linca. Budejovic. Plznja, Marijinih varov, Heba, Fran-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Eočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Radolfovega in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Ru-dolfoveg*, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Saasik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10. uri 25 m zvečer, po slednji \ lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednii vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Trgovski pomočnik
ki je izveden v trgovini z mešanim blagom, se takoj sprejme proti višji plači pri Antonu Renko v Triiču
na Kranjskem in dobi ondi, če izpriča avojo spretnost, stalno sluibo. (1150—1)
Prodaja trgovine.
Dobro idoča trgovina z mešanim blagom, ki je daleč po okolici znana kot največja in najboljša, se zaradi razmer, ki se pozneje trotovemu kupcu naznanijo, takoj proda in imajo le taki kupci kupno pravico, ki razpolagajo z večjo gotovino denarja.
Vprašanjem, ki se naj pošiljajo na upravništvo »Slov. Naroda«, naj se priloži retour poštna znamka. Pri trgovini je tudi dobro vpeljano izdelovanje domačega obuvala. (lisi—i)
Red Star Line, Antvverpen
PAO   i    ;K i PAO
1
aa
oo
C/3
Ovratniki manšete, srajce
Dr. Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi .kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažno8ti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-SO. (828—4)
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejše in najdobrodejnejBe milo, za kozo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
V vseh omikanih državah registrovana
Levova znamka
!¥e pratalaja se na drobno.
Dobiva sb v vseh najboljših trgovinah z gosposkim, modnim in platnenim blagom.
M. Joss & L6wenstein
o. kr. dvorni dobavitelj (864-i)
* Pragi VII.
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji
ali (1115—39)
Ant. Robe k, konc. agent
v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Ustna voda v podobi praška.
Telef. 7502.   AlOJZ JLennar    Telef. 7502.
Dunaj, VI/l. ITIarlahlirerstrasMe 9.
Dobiti v lekarnah, droguerijah, parfumerijah in trgovinah enake stroke. (769—9)
firm. 57/2.
Opravilna številka  firm. p. t. I.-1577T
Vpis firme posameznega trgovca.
Vpisala se je — v register za firme posameznih trgovcev: Sedež firme: JKndol« f V» w«»„ Besede firme: Frane IVokae. Obratni predmet: trgovina z manufakturnim bla-gom na drobno in na debelo. Imetnik (I.): Franc WokaC. Datum vpisa: 10. maja 1902. (1149) C. lir. »krožna kot trgovinska iod-ii IJ aa t Hudolfuvfm.
oddelek I., dne 10 maja 1902.
Dobre cenene ure Q
s 3 letni m pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiia ur in zlatnina TloMt (BrUx) štev. «4 Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 7& Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „ 1*90
Nikelnasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem (2758—44)
pry  /hMfr««m4 katalog maatot*r im poittUns proato.
TJ"ra>đja.o <3.o-v-oI*»xi.aL (1157)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča in numeie« le bolj ae
službe iskajoče vsake vrste
za gosposke, privatne In trgovske hiše
za  Ljubljuno  In  drujrod.  — Potnina tukaj.   Xatanene|e v plaarnl. Vestna ln kolikor jnožno hitra postrežba zagotovljena.
Grammophon
je najboljši svetovni govorilni aparat.
SUSi se na 300 m daleC. Cena 25, 40, 60, 125 gld.
Grammophon-Automat
650-23
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov za gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošče Iz trd raja gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
J)L|nbl|ana, Stari
Suchard MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavae tovarne za čokolado
PH. SDCHARD.«
ristni angleški in amerikanski raketi, žoge inse
jako ceno
obutala za tennisove in nožne žogovne igre pn
(690-9)
Ant Krisperju.
„Tfiumpli" šteflilna ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se pristedi na kurjavi. (780—14) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč »Triumph' S. Goldschmidt & sin
iVels na Gorenje Avetrtjalieni.
Ure na nihalo z godbo
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica i popolnoma po narisu je iz natur-' nega orehovega lesa, fino pobrana, z bogato pozlačenimi fantastičnimi latvami,  z  umetniško izrezljanim nastavkom  in igrajo vsako nro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem samo 8 ald. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo O vid. — Te ure na nihalo ne gredo samo ,  točno na minuto, za kar se jamči, \ temveč so tudi vsled svoje v
^jej istini prekrasne opreme jako lepo
tT in elegantno hišno orodje. Budil-
nik z zvončkom in ponoči se leskatajočim kazalnikom l.OO jrld. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, « arld. — Niklasta remont, ura :t ari d. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, 5.50 a;ld. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilu-strovanl cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1109—2)
Jožef Spiering
Dunaj, L, Postgasse št. 2|C.
Slavnemu občinstvu letoviščar- g q jem in izletnikom na Bled uljudno g
naznanjam, da^sem prevzel
gostilno pri .spanju"
v vasi Gradišče štev. 47 in 48.
o o
Q
O
Priporočam [letoviščarjem in potnikom lepa stanovanja po primernih cenah, s pristavkom, da se dobivajo vedno gorka in mrzla jedila ter točijo izvrstna štajerska in dolenjska vina. Imam tudi zalogo prve gorenjske pivovarne M. M*yr-ja v Kranju. Postrežba točna, cene nizke. — Lep vrt s kegljiščem, kjer je krasen razgled po celi Kranjski, je p. n. gostom na razpolago
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Davorin Urinšek o
q gostilničar.        (11E4—1) q
oooooooooooooooo
o o o o o o o
8
o
G
K sezoni
K sezoni
2
i o
c > • 9
zL o
<s o
< 3
o ;?
priporočam svojo bogato zalogo pu«k n »J ta o v «-J »i I h Mi*t<-m<»% m najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlelje, posebno pa opozarjam na
MT trocevne puške
katere iadelujem v svoji delavnici in katere so zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pv n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (106—20)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Oblastveno potrjena,
proga Hamburg-Amerika.
(Hamburg-Amerika-Linie.)
Agentura: tjubljana, jVSarijin trg št. 1.
za odpravo potnikov in pošiljatev čez morje, zlasti pa v Severno
Eden največjih, najhitrejših ter najvarnejših velikanskih parobrodov na svetu.
flžSJT Hamburg-Slew York = 6 dnij!
Odhod iz Hamburga po trikrat na  teden, vsaka pomorska nevarnost popolnoma izključena, dobra prosta hrana,  solidna postrežba, primerno nizke cene v vseh razredih. — Vsakeršna pojasnila točno in zastonj ter vozne karte za velikanske brzo- in poštne parobrode daje
proga Hamburg - Amerika (Hamburg - Amerika ■ Linie)
agentura Ljubljana (1027-6)
Marijin trg št. 1, nasproti frančiškanski cerkvi.
Nihče
naj ne zamudi zglasiti se radi prevzetja agenture za neko najstarejših menjalnic in sicer za spečavanje postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk proti plačevanju na obroke. Najvišja provizija, predplača, eventuelno stalna plača.
Ponudbe pod šifro „e. o. 8711" naj se pošiljajo na Haasenstein & Vogler, Dunaj. (866- 6)
Jfovo urejena
prva hrvatska [tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žalozij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasu solidne, točne In cenene
domaČe proizvode
odlikovane z največjimi
odlikovanji.        (288- 8)
Moderni stroji! Brezkonkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila  točno in ceneno.
e^. JJU «jE     «|. vju «J|U iju iprvjU «^CTiJTXJu lp acriJGT
Žrebanje nepreklicno
19. junija 1902.
Letenja gloM igralcev
(Schauspieler-Lotterie).
1 glavni dobitek a
50000 k
ii    ii ii
a 5000,,
ii      u ii       a    8000 n
2 glavna dobitka a   2000 „
5 dobitkov     a 1000 »
io „ a 500 n
20 „ a 200 n
60 „ a 100 „
ioo „ a 50 „
300 „ a 20 „
3500 „ a 10 „
Srečke a X EE priporoča
J. C. jYiayer v £jtibljani.
Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v ,10-J2)     gotovini po 10°/0 odbitku. 8
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
•   najnovejši facone
priporočam i»«
J. S. Benedikt
21
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
I Ljnblj L«
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
■urar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše g kvalitete po nizkih H cenah.
v žepnih in sten-skih arah so vedno
v zalogi- T Popravila ae Izvršujejo najtočneje. t
i
Optični zavod
j. P. G0LDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
„Luč v žepu!"
Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Vzorci na zabtevanje poštnine prosto.
Za pomladno in t poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ih
r       xxxv Ljubjani x x x ? Spitalskih ulicah it. 4.
A^D
Tržaške linoleum-preproge, dolge šotne & preproge in predloge k umivalnikom j[
Ant. Krisperju.
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba  na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V maju In septembru še ceneje. ;926-6)
VV
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske s
na Hrvatskem.
Od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Krapinske-Toplice" oddaljene za eno uro vožnje, 30° do 35° R. gorke akrotot erme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členskl revml, in njih posledičnim boleznim, pri isklji, nevralgiji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevl bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeii v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna to-pliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za tennis-igre itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja   kopališko ravnateljstvo.
s 5 cee»sse«9r'!»f«e<«es9909efss«»s§
rCPQ A M PAPAH Je 2e*ez*to, rediluo in krepilno sredstvo, ki množi kri in jaci živce, ter I LllOnlvuAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
taluvna zaloga «am Kraaalakoi (1156—1)
Josip Uayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
40
y
Ljudevit Borovnik
puškar w Borovljah (Ferlaeh) na HoroHkeiu
se priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Iluntio-(£6) vani ooriiki laitonj. (18)
16 ——————————— I
1
18. maja
se salon in vrt restavracije Auerjevih dedičev zopet otvori in bode slavnemu občinstvu vedno na
razpo lago.
Na
binkoštno nedeljo in vsak dan naprej se bode točilo vedno sveže marčno in bavarsko pivo iz domače pivovarne Auerjevih dedičev, pristna dolenjska, štajerska in istpijanska vina, rizling in refoško. Vino v buteljkah.
Za okusna gorka in mrzla jedila je vedno preskrbljeno.
Na mnogobrojni poset vabi rGStaVPfttor«
*> o 4-» «-»
Trgovina
dobro vpeljana v mestu m t3peeerlj*l*.lm in na deželi z mešanim folajpom, se prevzame takoj na račun, oziroma se vzamejo za enako trgovino opremljeni prostori v najem.
Ponudbe a natančnimi podatki prosi se poslati pod naslovom: „Dobro m t. 30 poste restante 1.j ubijana". (1132—3)
IVA.ST JAS!
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Zastopstvo
najbolje (1042-3) renomiranih
Durkopp - koles
in
VVaffenrader.
l/arbolinej
A ve na i*l u n patent
Že 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej R. Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna: Dunaj, II! 1, Hauptstrassa 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana.   (877—4)
obtis
čistilni izvleček
cisti bolje, kakor vsako drugo čistilno sredstvo.
Primerna
birmska darila
li po najnižjih cenah!
Največja in bogata zaloga zlatnine
in srebrnine najnovejše mode
kakor je slav. občinstvu že obče znano. <x@ Solidna postrežba in jamstvo! @>°
Velika izbera finih koles, šivalnih strojev ter namizne oprave iz kina- in pravega srebra.
Vsa popravila se hitro, točno in z jamstvom izvrše.
Novi ceniki 8 koledarjem zastonj in franko.
Priporočam se z relospoatovanjem
SS&f# JranJČutUn
Mestni trg? št.g25,f nasproti rotovža.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Por-tland-cement v vedno jednakomerni, vse od av8trij8kegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlak ovne in odporne trdote dale« nadkriljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih nradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: — Dunaj, I., MazlmilianstrassG 9» —
(924- 5)
Od vseh zdravniških vesčakov priporočan
ftobin-prepečenec
(mlečna beljakova hrana)
najbolj naravno, prijetno in uptivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke.
I Cena zavitku (V* k) 80 h. |
V vsakem zavitku so mnenja in analize najodličnejčih znanstvenih vesčakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni.
Kadar se naroči 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo  proti poštnemu povzetju. — Zahtevajte brošuro gratis
in franko, katero Vam dopošlje:
Tovarna i
M. Čabek sin, Dunaj X., Laxenburgerstr. 28,
Lekarna #„pri orlu"
-w Ijjsililjunl.
Lastnik M. MardetSChlager, lekarnar in kemik
E! 9 S
^.30
S £x:
^ oP
O <J
s g ffl
"•»•a* priporoča:
c — 22    o        ^ r» 2 "iS
, -S \JS
mi 0*0
. Ti
WJz a 5^3.5 g. o 0
o. rt .
to o S —
' 2^--*-'ESs=.S
-ȣ8^ -   a g o 3
■•••a 3*2.0 s sali#l
O.H M o S m r-t o > »a. ta XI
t » O N1-3
v 31 s p 5 * a-s s«
•1 • "3-H oo^S a^ S "
mm     S flV
V     »O o ■g rtx!
N    S § S
-a £
Stari trg št 21,
Glavni trg št 6.
a
in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg čtov. 32.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča !
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
20
ični atelije
na sv. Petra cesti st. 27
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbet na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
i m G.
M. Pakič
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
i   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvanja in > i kemična spiralnica na par * \  Poljanski nasip - Ozki ulici it, 4 \
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča ^ ^ dola* _
J      Postreiba točna. — Oeris niske, r »■■■■■■■■■■■■■•■i
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka ca dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamennjejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
zalogo klobukov
najnovejše facone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Avgust Repič, sodar ?
LJubljano, Kollzejske ulice itov. 16 j
(•v Trnov« na.) 21 »
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
V&T sode ~3S£Q
po najnižjih eenah.
Kupnje in prodaj« staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
fitediluih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žclto med ju ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr8<5
Si* t MW((i fiii«Me«aMianSSMSiiiaB^SSl
-OVI
šivalni stroji
IfeSr so najboljši. "SU
To sliSi sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
stroji ^e'a^° ce*° ^° ■^^e^ru ra,k*
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
.V i liee naj ne zamudi pred
še vedno brezSumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamBtvom za 10 let. nakupom si ogledat! Pfaffbve šivalne stroje.
Pfaffovi šivalni
stroji stroji
stroji
(170-18,
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
a
H5HSEEH5r25H5H5rl5H5E5E5E5ESH5rl5ESE5H5E5E5a5H5H5E5E5E5H5E5E5H5E5 □
Jemljem si čast slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da bodem
čevljarsko obrt
po svojem umrlem soprogu gosp.
Matiji Horvatu
pod tem naslovom še nadalje izvrševala ter se priporočam cenjenim naročilom. S spoštovanjem
Marija Horvat
(1858) Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 30. jjj
Naznanjamo p. n. občinstvu, da g. Ignacij Valentinčič v Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zaradi tega tudi ni opravičen, prevzemati denarja za premije na naš račun.
Namesto g. I. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko
gospodu Franu Rojniku
v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 21
in prosimo, naj se vsakdor v zavarovalnih zadevah obrne z zaupanjem na g. Fr. Rojnika.
»CONCORDIA4
liberško - brnska vzajemna zavarovalnica. (e6910> Generalno zastopstvo na Dunaju.
MT PozorI       -f- Pozor I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim drnštvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Hrlzaralnlee najnovejše sestave, kakor 8 patentom proti zmrz-
lini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In meee vodo: „unlverzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; p ar n ebrl zaral nI ce, v o donose, sesalke vsake vrste, vozove za pr,livarje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-voz o ve in priprave za aeetylen-lne. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279-8J Qen.l3ce pcšiljamo brezplačno Iza. poštnine prosto. ~W
Podružnica HL. 2L. SMEKAL v Zagrebu
Tcpii „rciee "»Vpii^ na l^ranj^em.
Dolenjsko, železniška postaja Ktraza-Toplice.
Sezona  «»«1   1.  maja  «1«» 15. «>l^t«»l»r»a.
Temperatura, od g. dvor. svet prof. dr. L u d \v i ga na Dunaja analizovanega vrelca je 37° C, enako vpliva kakor Gastin ali Pfiiffers v Švici Bazen Odieljene močvirne in blatne (Južne) kopeli. Novozgrajena zdraviliška hiša z jedtino, blljardno in čitalnično sobo. — Udobne sobe za tujce od 1 K višje. — Prostor za tenis-igre in kegljišče. — Prekrasni naravni park. — Prospekte dopošilja Irezplafno
,876-5) zdraviliško ravateljstvo.
Kranjsko društvo v varstvo lova.
X. rednemu glavnemu zborovanju
ki bode
dne 30, maja t. L oTd 8. uri zvečar v restavraciji „pri Malica"
n e v n 1 red:
1. ) Računsko poročilo za leto 1901.
2. ) Poročilo revizijskega odbora.
3. ) Volitev štirih odbornikov.
4. ) Volitev revizijskega odbora za leto 1902.
5. ) Posebni predlogi.
Samostojni predlogi za glavno zborovanje morajo se naznaniti najmanj osem dnij poprej društvenem odboru. (1137-
V Ljubljani, dne 15. maja 1902.
Odbor.
mBmmmmmaammmmmmmBBBBBBBmmaamammmmmmmammmmmmmmmm       no Kranjskem.
OtTrorlteTr
velikega, senčnatega vrta s sedeži in steklenega salona.
Točijo se izborna štajerska in dolenjska vina, dalje tudi Reiningbausovo marčno pivo, izbrana mrzla in topla jedila, vse po nizkih cenah. ^ -i—; Mesečne sobe od 12 gld. naprej, sobe za en dan od 70 kr. naprej
Q3 . co
K mnogobrojnemu obisku vabi najvljudneje
(1082-3
Ivan Jr\ed\9 hotelir.
Ob nedeljah in praznikih vozi večerni vlak.
HTaiiaEvi*stne|Si9 priznano na|bol|sl
za 1, 'i, 3 in strgala
jekleni pugi i
D mm n p za travnike In za man, E>I dIIU členkaste In dlaajonalne
Krožčasti ali gladki jekleni poljski valji
Sejalni stroji „Agricola"
Originalni amerićanski
sečni »tjroji
za travo, deteljo In žito
Grablje za seno in žetev, obračala za seno Patentovani sušilni pristroji
za sadje, zelenjavo Itd.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tudi za vse namene
Mlini za sadje in grozdje
Stroji za mečkanje grozd, a
|paV   Samodelujoee ~W
patentovane  trtne brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši
Prenosljive štedilnokotlene peči Parilniki za klajo
Mlatilnice
spatento-vanim vrtilnim krožnim mazllni-kom za gonitev
z roko, vitlom (geplom)
ali
s paro
Vitli (gepli) ■Jp^mVStf
Najnovejše čistilnice za žito (zbiralniki. Strgala za koruzo Sla,xrxorez3TLi stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom
Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo Stiskalnice za seno in slamo
za ročno gonitev, stoječe ali prevozne, in tudi
vse druge gospodarske stroje
izdelujejo in dobavljajo v najnovejši odlikovani konstrnkeljl (881—3)
PH. MAYFARTH £ Co.
c. in kr. izključno patentovane tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine
Ustanov. 1872.   Dlinaj, I 1/1, TaborstraSSG Št. 71.    750 delav-oev
Nagrajena z več kakor 450 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vssh večjih razstavah.
Natančni katalogi in nebrojna priznalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iSčejo.
^914
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 1©
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 2i jopic in plaščev
za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
JTr.F.Zafee
Ljubljana, Stari trg it. 28
>r, trcover a zlatnino In ■rebrnlno In z v a eni I optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. i-»o. Srebrna cilinder rem. ura od gld . Ceniki zastonj in franko.
lm Stori
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni a troji po najnižjih eenah. BlrlUle in v to stroko spadajoča pop
vila izvršuje dobro In eeno. MaT" Vnanja naročila se točno izvrsd. ~%
MODERGE natančno po životni meri
S h za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
191 (§5   ®   (s£   j§>   (§£   priporoča   .<g)   ®   @   ® ©
HENRIK KENDA
priporoča   @   (gj   @ ^§
v Ljubljani, Glavni trg @ & štev. 17. ® S§
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e   < n a « klobuka ca dama. tkana In kratka roba na dabalo In drobno. * * » a *
Brata Eberl a
Ustanovljeno
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBSta Št. 6. Delavnica: Igriške UliCO Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velik* lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih,
bar? v tubah za aiad. slikarja.
Zaloa-a   ioploev   za  pleskarje, slikarje in zidarje, itedUnega mašila za hrastova pode, karbollneja itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo ta likanje
eohnih tal pod imenom „Rapldol' Priporočava se tudi si. občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reeluo in fino po najnižjih cenah.
Singer-jevi šivalni stroji.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
so vzorni v konstrukciji kakor v izpeljavi.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
so neobhodno potrebni za domačo rabo  in obrt.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
so  najbolj   razširjeni  v  tovarniškem prometu.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
.1147) so neprekošni v izvrševanju kakor vtrpežnosti.
Brezplačni poučni tečaji, tudi v modernam umetnem vezenju.
Si« Co., MiMa Ma za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6t. 6.
Svetovna razstava Pariz 1900
„Grad Prix"
Najvišje odlikovanje.
J£«x2>
5«ngr«d P" Kranju.
I, v samoti, 465 m za rekonvalescente.
Sr Vr
§-
a-
Železniška proga: TTm«l»i.*-aLdfaa.l»a|SU
"« 1 f^tOVI^Of* za tulce Poc* zdravniškim nadzorstvom, med goram >« IvVlovC nacj morjem. Vsakovrstni komfort. Izvrstno bivališče
-«$§ Sezona letos od 1. junija ca\<*»  oktobra. |$»-
Cena <S 14 za zdravo in tečno hrano z vinom, stanovanje, za zračne,  peščene,  solnčne, «» 4g gorke In mrzle kopeli tar električno razsvetjavo. (1159—1) g*.
Lastnik: J»x*. K. Csilobo^nlk. ^
Kamniško zdravilišče in mrzlo kopališče na Kranjskem
se po temeljiti obnovitvi s čisto novim vodstvom odpre (1139—2)
18. maja ob 3« popoldne
s koncertom mestno godbe.
mm
fl
•mm
m
*s
^—
O t, s ©
a
•mm
S
UD
e
a
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin
Odlikovana za svoja vin in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (318-4) Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrin, pristnih In starih
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na -fcer pelinkOVCa. užganl probek
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani.
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
3
CD
Na Najvišje povelje Njega
c. in kr. apost. Veličanstva.
XXII c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
>>e<o*.
S spoštovanjem
Fran Novak
restavrater
Prostor za Lawn-tennis. Kegljišče.
dr. Matasek
vodilni zdravnik.
Ta denarna loterija,
edina, ki je na Avstrijskem dovoljena po postavi,
obsega 1 ¥.£22 dobil ko v r gotovini, v skupnem znesku 442.850 3(.
Glavni dobitek:
200.000 kron ¥ gotovini.
Srečkanje se vrši nepreklicno 12. junija 1902. fi££T Srečka stane 4 krone. "T*L2fJ
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., sprednja Zollamts-strasse 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, postnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah i. t. d. Načrti srečkanja za kupovalce brezplačno. (1029—5;
Srečke se pošiljajo poštnine proste.
C. kr. dohodna loterijska direkcija.
Oddelek za državne loterije.
miče velecenjeno občinstvo, da si preskrbi dobrega zdravega zraka in finega pristnega vina?
otovo samo
oričane
oddaljene 10 minut od kolodvora v Medvodah, kajti le ^| ondi se dobi najpristnejše bizeljsko, hrvaško, dolenjsko i/ in istrsko vino ter vedno sveže Reininghausovo marčno pivo v sodčkih, istotako so vedno na razpolago mrzla in gorka jedila po najnižji ceni.
Tudi sta cenjenim izletnikom ob nedeljah in praznikih za povratek dva večerna vlaka na razpolago.
K obilnemu obisku vabi najuljudneje
(1096-2)
Rezervni zaklad:
okroglo 360.000 kron.
*      t; i   a 11 I
t x t *
Mestnem tretji
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolnilne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti placnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila
vlagateljem.
Za varnost vlog* jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. -£gs2Q (13-18)
m-Sav
Hr ■g-s*-
m-
m-
8S"
m-
i«Sr
995
!!iiiiii!!jiuiiiiiiiiiiuiioiutMnflOttwiHiiiiiiiiii»Hinu
(UiaiiiiiumjiauiiiUiiJiMji ■m'U]imiUttnuutuiumtuuuifi|]Bm:;]|iniruftmuuiidHiianiiii
ilIUIllUUIhUMIMilUtl
wu> hlir A ''lilii iiiiiiiiHiiiii
ftouJtikiur(illuillluimifllHlUllUtltuiiiiit:niiliiiitluillUIIIHtiIllfiiuiliiiiii:::lil
no nazn
Ker sem se hotel, kakor znano 1. maja 1902. 1. iz svojih začasnih založnih prostorov na sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5., in to mi je, žalibog, slučajno izpod-letelo, sem primoran, ker se mi je tudi odpovedal najem ene izmed mojih dosedanjih prodaj alnic, nabavljeno blago po ceni oddati in zato so od današnjega dneva
vse cene znatno znižane
in bode
od SO
eno. TPi
Vse cenjene kupce upam v istini z nizkimi cenami zato odskočio vati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajainice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici.
Z velespoštovanjem
ori Amerikancu
Ljubljana, sv. Petra cesta štev. 4 in 2.
•pi? oSojdojd *3jo}sbz 'o^dtzoa
33[§OJ}0 'qiS3J3đ BU OOOjpOUl" *QOOJp
-oin gjbuiot^ 'suojes »* »Atsađo *aqos
:|ueo ifziufeu od Boojodpid 01'8 "15 UBJSfjd HSA0UJ1 i      Sd\ p|?B[.ini
I ifOJJS S BUJBA01 :BUJBSld U! B30|BZ
!UBf|qnf-| a
03
SV1ĐVN T T
_BAJS!l|0d BUJBA01
(II—909) ^anđođ toi-of-b-poicIaa:^
•..uri-**««
inan^fai a  ii»h.>iu  matov a ipn-j 08 BAiqO(j
iriiBJM •* >««»■ '\r *s u? !««Bri«i»»r'i *i
-uja *|d »a ui jii«I4I *ai!Pn* ^tat i«oi«z a
-n-?jof a^d ose a
npodsoS iid fHBft -qn|>i a a9^tjfiT§odzBJ ni bSoibz «tia«i£)
# -Giazsp qifBjq qif33A ui qt^a9ca q33A A ©s iqoa # ■^f s ooraai^a^a Buag •Bfueazud BU[iA9}go3oui<i
•BAi«q ouabjbu ofaBp^ga
OfOAB   rj&dOZ   qq9AI80 Uđ G^BJ q8BJZ   OAOU OfBUII UI
lepBjq ipn; aoqBq 'sbj       Baooin izBdo Aoupa} g op f zao e? iqBJ lanABJd ud 93 Bp l9f oa[ioBaz •jfui|ujil |iiuj|«po iii 8«| »foapad
-z| |IIUJ«|«/: |T|   'BU[0O)(9J eA|f|pO)|S8U Ba93aXBfBZ
ni Buagn^zi iqadsA umupB&Bcraa z b}9[ izo^s spaduiE loA;sjBda;s ojpe^iu ia OJ9)B^ <gii| »muj «z o \|«
•pjilH   ejOrBSBSaiđ  BtdBAO^BOUd   B3A   l9gfl0q[BU 9[
(eASJjSiOrJ BfUJODZ 'HIISSIU9H J (i3J!P[8UZ|)
„uoJ§odojpuv"
(9_ £39) ra92}8raBJX Ba qBUiB^
-91 q98A A m trat* »Id 'ii *!!<»•> •>!•■
'.I ^ «14  «f»  '•■^••.ilj.lMrfpjIl^   •JJJ •Tf.»IHII.>'B
:qBUjB^9[ a BAiqop 98 itiufViiipI a
•«fiq«j<>[» je?je;[ otnr 0[ao as ni f[3«};in; qinpejA}|n o8oam ef jbjj
■BABdo ''duioo     ||9H 'O bujbaoj.
: ziazi
•n nt r.?t::r::z i t;.-.v.tirA ofntuofz ca ojizuj •»>//»« »mj/./ i/J./,/j/ cnpeA esfi-ao-.-p/ 'iq«jodn o njipoAwa a onq9J)od oba opfon «b ;;iu   »/i.).</jv/;./,.}/ tijanjp tj o c a epeig OS «u80 'so[ip*^
02 e -jf *eqo« en]«maon «a x -jj 'qo» efna?!;? v z oAjBpaji ©»rjo.i.BB
ijeqn) a ejsed euqoz eAsfjaOjeg
•B«I ::.';:>]• v      JjOJd U|vsSon on?o.l •z «•/;»// «7«!)«»)  !«z«jqo  m:;so;Bio9n at niouo miaio^zz l»ozđ
o|!ui-|0)|nsoJiarj oABfjaOjsg
C'JV Sf-) oqop o/jojjo ovtju. rta ojtu*
oit.*fj^0Mfi   ion<n »oofiijn^z« in «03( pajBA qr^id ud rjiod
•fn9f«i8n ti o,»m o.Yf/«,v.ii,.v Jsjfuđ %z o^«« oaonit>joq ijjod oirg rz o/iui-.^-u.../ : oaivrivzodo onqsBod Bfa *u «p 'ori;npi«« II«* VrMr*fl^«*o^-o-V'|i»}P*M« yi*-f.t*ijj*n qj8rup po
**l SS T^Bjodn o tnorrpoAtn z o^bia s^bba npBino^ tueo
■ou«itimrgj»J ony ef     nj «ii|j9dt[8 -»Bpo 88 »f mejBj«^ A
'OP 0A0UBJ}0)j-0A0ujjg0i|e OA3fj80j8e
iynii oqt>a ofuopifna* t>* sfuvilo^ u} šfui'.niun v* ©7?»« on?n»inBo^ oasfiu^pvnaa fpn;  i' ijfj; 'moojjo ud la»t8  nj mod «n o->;«.-=::•»§ pojd
'i;|od s eSeusou
e'i:v''AVj '.; - a 1.7ji« o.;</«i'j;o.Y «■/>■"','•; Jox
•oira ouelđeAZ oaoh«j;o^ peni OAefjeSjeg
«fiq«Joda moqadBii s «[:iu «8sAoaui}0^ o:eoa ca bb v.1"'';'"/ tffutjo<l i/i.iifi.iii.ipzosu tz<j 'Odtaval OU8A)l
-JSA  ocSii:; b8avjz «a tzrd u}  v/m«   <•/.)'.iii.j;.».y n.i..r.i.,f,j.,1f
x ■. ■ ::\ fBA9}q^l 'i:;oy0 aJ utff;.)»■!.,;$ 8puđ 88 r(j •:atAo8z} a of«f«q«a es pj 'n™ qi8nzp q8BA po onoA-s; 1 Bfnsii;215-1 0B n; u«i>./;o-y vD»vl -»vj ■}•>:/!•■•{!, j*o op : ,-•» a ton om>udu?oj( (•■i-;'.i*/-ij*H -n«n«|jd onooidB ef tjjod ofp^sj -msop nj efueoBij ri '[p»Jq a m iat-;_i «n o:a:n?ni efaBfnejjBpo «z v,- :n rjo^ »rFn1
»fl9Aonrjjo^ *8sA8(J88zsg z; ~'~\        ,■■ lin ur; •••,:vu a «fiqvzodn
noad r.«t-z •xiif>,z.,in4l utjutiođ jjcuđ -pjj tojAg 'q«a«zjp qpt,sn«^i«q 'jfjBtiH '{f;Draex a ipn^ o8an *P(Bjb8o-oj)bay "a »| 'a- 5.;;ua«jj z iju: : qi8onm 110 n; q«^:-::-^ tu csisr^i; ef
OIILU OAOUBJJO>|
ojsuioipoLu OAGfjeBjeg IS-       "S9ST ^©1 PO J^fJ
■nu390noy a OA)s[|e)euA«j o.sjiBdojj 9fBp BnTtsBf -Ođ UI »j3(9d80Jd  8UBA0J^8nH * (9u90 oubjiuz tuq
ra9^d98 m nfrarif 'nfBtn /\) J9qo^o—fBin Buozag •rjoizt lAitnniBz 'BpgirBr^Ra-idzi b-jbuougs 'i^JOdg itHĐiođ linap iSA ui BJO^aoad Bitni9i-a\MBi BAp
'Bqpo3 B^SIABJpZ 'BABCP9A8ZBJ buju^9i9 pOBAOJ •U0IB8    pjSIABjpZ   ' 9q03   9U[Bjq   UI 90IU{BA0p9q0
'oofn^ bz qos OOS 'ojiuiojop bu paiSzBJ u98BJ^9Jd •ino^JBd uiid9i raiuji§qo z 9}bja 9*ad egsmABjpz •fuidojs zŽ °P 81 Bjn-jBjgdra©} BajB^s 'nq«ad B398A Z9jq '^bjz qna 'oagip 'raoi^9A i^oad BU9^ijg -bz 'b39i BUBBJ^gad 'aoj^9ui ggg ui9ra'oui pBU BUig 'TA *B)||psBUUJ|3 eu|jABjpz 'ezeseui 'efidejopoj^eie fopoA o|zjuu z eTusfiABjpz ou|odod '|edo)| eujed
'CUJE|q 'BU|BJ9UILU lB^U9piJX PO OU9flBppO 9JH »/»I
"^SmJm ouOaouoa 9y§!|BdO)|
(^—566) -nBUJE^ai A
UI  OpOA   OUrBJ9UTai   z  qBUIA03j"J  q98A  a BSopez •oje| o|0O es ef|qejodn efue[|AEjpz ouj'd •pi! i[jJB|BUJ 'qiuze|oq q.i^s -uez u; MjupAi? 'mu)|od 'isojo^ (|[|UJ9ue
ud qB^9^uoiAB qrqauioipaui quud od BUBOOJodud
BpoA •eni'Biannn rjoCtizipos 0Z3I9Z ui nasir tzjLWkwea Canjomrrn
f
Jemljemo si čast vljudno naznaniti vsem p. n.
lastnikom ^ mlinov
da smo vsled povečanja naše tovarne in livarne za železo in kovine v prijetnem položaju, da zamo-remo ustreči vsem zahtevam
najhitreje in najbolje.
Prevzemamo pod jamstvom vsa v našo stroko spadajoča nova dela in sicer: kompletne naprave za umetne mline in žage, nadalje vse naprave za turbine, za vodna kolesa, za pumpe in vodovode.
Vedno imamo v zalogi vse posamezne dele za transmisije, za vratila (VVellen), za tečaje (Lager) in za jermenova krožca (Riemenscheiben).
V naši veliki livarni zamoremo vlivati največje in do 3000 kg težke reči, kakor n. pr. vlite stebre i. t. d.
Končno se še priporočamo za vsakovrstna popravila, katera preskrbujemo vsled odlične zno-tranje oprave naše tovarne najhitreje in najceneje«
Za vsestransko nam dosedaj izkazano zaupanje se najvljudneje zahvalimo in prosimo tudi zanaprej za Vaša cenjena naročila.
Z najodličnejšim spoštovanjem za tvrdko:
Jožef Lorber in dr.
tovarna strojev,- livarna železa' in kovin
Žalec pri Celju.
(1112-3)
♦i
(9 -068) '(o^sig 'pođg a «2o[«pEds)
\L\        B}S90   BlipOAOpO/V OAZI OS 0O/\
•ojiuioz
ao(uz9s 008 iptn of Sopj epojd 9>|oj 9}SOJd  zi es {ou|psoS bz BUABjdud o(
JO^ i10j51 t{9Ap  UI  [UBAOUB^S Q zi B0Ofo,)8qO
HSfl| »AON
'0)|uejj |)|!ubo "siibjS jjjjuaa
3pa 'bsC3jb;sCb|>j
ui baiuiiubz
1e
z06i ese|o^-Jtafiua j«|
\qiuABJpz i^gnuBAO? ur ra^oj^o *raqo{f 0[iniB}{ mq •npioq9jj ud i9abj 55 •oupat" ©g 9}9{i§ođ im Bp 'unsojd 'bu-jsijo^ o^b[ riA^sfuipođ8o3 a Bon^rnaieS BgB/\ gf jd^
•iuoquBi^ a UB^gp 'aiiBzoH ?Bniox 'nafiOA -opBZ o^Bf ui98 om^niJBS ouaq9J8 "yai g
•njjiođgađ-igA^iu^B-j^UT-o 'qosp)ji;a «0J0 •b u b f 1 q n f rj "uarioAopBZ o^Bf 9jti^iujb3 9ubbj^ ofiA^Bfiigod b ui98 na
•I!l,*WJf8 If |II|tTAI|0«i Z| 1%-s^,>J %Zf
A^Kf^ •(BOTAO^ BABJpz) O^tubuz 0u9a
-mkf.l   -^BJBA 0U9rU8l^Bn  U9ABJZ Z 91 0a}8U<j
^      a *•"■ 01 «r«« «z n*?«-««* imii>»!^
*kt*£^ ^flSOdA fgjdBU ^3Z9UZ 98 90 q«
'nf-jgzAod i^ojd ofpuiAOjd a ©aBfiigoj
'Z69VI uo|9|9i     *j|s}puejqui3y u\\ ifeuna bu
v,ijV]([  Ri^n.KMjs -iv.il v.^^"iv.)].hmv. y-n\ in)Jodt>^2
(ll—us) a »i ouipa 98 BAiqca
•oAi*jM|MMSwnar ^n<»«. o>f«w* uvipni jo^b^
cpj'Bp on^sonzojijđ m on8q^AS
outitjaffojtl
VJ^ BupBRiad ouq9sod ef i^ 'ojnuujtjS oiiaturrf
o^ qsiuio ia Bp l9^qrad 9apo3n q3naiBZ
9U   JOp^IU   fBU UI  ^8S9UZ B^zapBz zojq
piaiAod '305a o3Biq onq iq 8U nui9J9^
-B^ 'nra9ilBSA 'OUATef UI9; s 98 UI9rnZ3ABZ
ifiassd^is |u*|ft«>i|u
BU !fl9IU9^ 9U 3BJ98UI B^9J Bp *ZBqop igqoqrBU /\ -glniUBaBS 9Š jB3f bz 53 B-iq9-i8 ofoq iZJpqo iq 'butao^ Bpq IZ02J8 ui izo^s 9f ojq9JS tuaivd o^su-eo -U9uiv '0a-9 'Pl^ Ta9° itnjBuramn [9} od i^iqop fBpgs 120UI 9f qif j9^ 0^ 'Pl3 ops^s fgjdod' 9f Ao;9inp9Jd 5^ qg; q9SA
*€>0«0 *PI* 0UIB8 fBdtl5l8 AopT?uio-Ji ftf
•jo^pc[8 «z e.imjBdis 'ui}[bu 'uiOi| 1 i (B.? bz ?j!ii[ii>.».i 'nio^ 1 i a o>[ 1 n ■11* a s ijiuziidpu qui;>i0{9 *ui03{ g
JopBI^pod bz  3ISBJ   bijoj^i^ -3UB 'lUO^ 9
f o^apn.
bz BSinjBindfBz Baaqajs jsd J9uib tao^ x
foinir bz
BDntpsmdrBz   BQjqdJ8 -^Bd -agure  "tao^ x iaijz tjinAv^ qnuq3j8 -|Bd 'jgiiiB 'ino^ z\ i9\\z qiu[ip9f qmj<ida8 *jBd ■ j9uib 'uio^ g
: bpbuio^
b39u9 zi 9f[iA qrajq9j8 -jBd J9tub 'uio^ g
iofuq^ o^ggjSaB ou^aud 8 aozoh njnzrasa ijigfgnutBU AopBtnoq g :J90I8 ui 09-9 "PI^ suiAOd nu
68  Bp  'ntUB^ " i^OJđ 91 9^9Uip9ad 909P9I8
inuio^bsa fgjo^ raBfngOcj -3op2u b; i}rg -jazi UI98 abogB^coj -iooin qinABi9p npo -Bid nni9uqft:ni poad fioSz o3o[Bz ofoAa
OBA   I'J'BppO   'Bn9f[ISUđ    9UItLiq9JS BUJBA
-01 B^tpA Byiq 9f ig^ iuq90 p^sdoJAg i^ra ^iBgBUBzud b^biu uoprioq ui qj0A-Aiax
O^jSGO   (ipBlSUaiS8J8m) UIZOJGi
aopn^ji maj
19— lf&> UI9518JS0-0J^8AV
bu nf^gzAOd nragu^god i^oad o^i^jj ■ufiigodzBJ
11 qz iiueisJA |U]|sf|oq[eu z   "      "   " Q
" OZ ' IUIBJSJA !UI!S[|0q Z BUBS8UI " " Q )| 81  ' ' ' ' BJSJA BU8U80 'ed3| (>j9JIABZ 0|J)| §
^»3^ #stta(pBS mmznt z a3Adfuejq ut a9A890}£ ez
9ZBU0|JB)j-snxni
aeu|a Buznf bu\s jaouzbj
"BAB>| BUB§Z BLUOQ
•onqoip «,ti
♦ OfOAB BOOJOđuđ
I B«|03IBf AS 9A^J99 IJOjdPT?U
■efUB[|ABJdod bz eoiuAB|ep buisb-]
•jUBf|qnr-i A «OAT? -njp ouo|uoujJBm!j" jq\ ..bo^b^j BuaqsB|o" :qjpoABz  q;uaqsB|S a A8fj;AOSB|9 oajBJjqn
•nfeung bu |Du|)S AojBjq 8)fpjA| aujoip dojsez •9 -ao^5 «^soo i3^od[AS •vmr^npi ini||7nni\i (|7fniU
Aafinonueiini AafJiAOseiBOTiBAofosoflziniBrtpoji J0W£uBJy| liillU|y
ouoo ui ouooi ofefnsjAzi es bjijojbu «fuBuri2 — -oSb^ ousjOzj -bsa bu ofofnzoAA qiSo(8 ui qBfoq qiuqnfjod a os efiJrasTJ u| TtuBjSonom
qBueo qiuaeuiz ojez od osa — «Jteiq vJBenqojp bŠouzbj jo; 'nio8qej!iod m^^vfoj^ 'ninezoA m!u-?!i 01l*\ ^iuisjao^bsa 'AO^iepzi q|ngoj qp[Bne; nineg,iAZ| nj qoeo|Jd ožo[bz o;«doq ofoAs Booaodiad
sa8«ioSa]||yvrNvaJ
£ •)? sojjn sAofiJoijueisj 'Birerpinpi
3UB)( UOPtfepsBoja
•oupqo8 a; ouqoi 93 o_.-.tngxAzi BfioojBU Brtren^ -p i 'i oudB ou||ujj)| 'zolu|o> 'uefoue 'j8}j|os •|OS eufoAp '|os e^ueji : OAil{2oaodud ouqasod 9a |aaionqpAf se »3B
Aodn.ias Bfeppo 'seono^ "a^sbicO
05 -|Gdo5i bz f||os u| poi ino
-|M.s.»5i|i»i qjzeAs B3op32 — *»r,"0"*t ul iikiii.i eSesfeui^feu BSopez B^ipA — 'P\\ BU bz ©jssd u| 5;osoa 'ofio^e^ujsap bz BA^speJS 'ejsjA o^bsa B||zeAqo euoižjnji>; •.mi-f««j-»-*» -oil ui ,>)«i.ii:(1«i .iii.npuSosc; 'eteujpejd eujeiooi esA qoids ui b||uj 'sabsip 'g^ojio bz e^otu eu|Bd|6od u| eu|ipej 'ofio efqu ')|osBJd |uqoz u| epoA eujsn 'ndd|eu>f od |pnj "Pl! eu|U
-0JO3J  'B[i6AO  'B06||92  'ef||B>l|u18j| 'BAŽOjp BZ
MPlStid B§f8U83JBU U! BSf|0qfBN
a33[aJOUIAI^33AO0Jiša[U!PO[lSO0
14
Vsled smrti gospodarja se proda
posestvo
ki stoji tik glavne ceste v Šempasu, v bližini Gorice. Posestvo obstoji iz hiše, v kateri se nahaja gostilna, opekarna in 11 njiv polja. (1165—2) Ponudbe se prosi pod: S. L. št. 169 poste restante Šempas pri Gorici.
Poletno stanovanje na Bledu!
V prijazni vili na Bledu (Veldes) s krasnim razgledom in vrtom, odda se
dvoje stanovanj
s kuhinjo in vso opravo. (1146—2)
Vila se tudi proda.
Več v upravništvu »Slov. Naroda«.
Sprejme se
praktikant
za tehnično pisarno.
Zahteva se sposobnost za manjšo korespondenco in obisk trgovcev in obrtnikov. (1126-3)
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Najboljša studenčna sesalka na svetu!
Genial-sesalka
črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi  v visoko  položeni nabiralnik,   a (1088-3)
Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ani Kunz
c. kr. dvorni zalagatelj
Moravske Granice
(Mibrisch-WtissLirch*n).
KZorcšls:!
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-20)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rejnik, IJ ubijana, Pred škofijo mt. 22.
Tarrt. znamka: Sidro.
LINIMENTCAPS.G0MP,
iz Rlehterjeve lekarne v Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Rlehterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—25) Klehlerjev«. lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete centa 5.
r. Rose balzam
Je « e *> «1«
iz lekarne
B. FRAGi\ER-Ja t Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prenavljanje pospešujočega in milo ođvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrsp-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko!
Glavna zalojrn:
lekarna B. Fragnerja v Pragi,688
,,I»rI erneiu orlu"
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K.
-: Po pošti razpošilja se vsak dan.-
Proti vpošiljatvi K 266 se pošlje velika steklenica in za K 160 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-10;
o
mm
C A
« «
o
h
Pristni Isranjslsl
laneno oljnati firnež
prodaja
(1140—2)
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
lluMtrovanl eenlkl so franko na razpolago.
BkTmimTiTITilil
e S
9
s
9
mm
inJ> oQ0° \<X>C Oo.nO POPoO
o
o
ol o o o o
o o O
ti ° o 0 o o r°o o ° o
o 0-.0 o? o o o°000° o g o °o g 0 0 o o      D   o     oQo o J0OA '0_o^oOc?q?>d o o°0° Q° °r 12 o o ° o ° q o 0°0 o o ° °_ o oo ^Po o o o°o <^°co^t£fi° °o r0o0o0o2^o°o 000o0°o o o o°o °0°o°o Co° o°o ?°°o£
- ° ° ° co0o?S0ooSo°2poo00^S0-' o o%C^°o5obYoo0 ° °
0,oo0 °o
o°Po
o o
Cr<$o o cT o O o o
o
° 0 0°0°°
o^r o o ooQ OQ o oooo o o o
°o0o00° o o ° o
p o o-o o
no o o o u o o
' o
o
o-o o,
■o° °°°° X o o c
o o o . .0 o o o
o*'ooQc o_ ^ ^ o
Kupuj pa „le v steklenicah".
V lijultljnni pri gospodih :
F. Groschl        I A. Kane, drog. I Jožef Kordin     I T. Mencinger C. Holzer I C. Karinger        Anton Krisper |Iv. Perdananasl.
Ivan Jebačin    I Mihael Kastner ' Peter Lassnik   Rudolf Petrič Anton Ječminek Edmund Kavčič Kari Lexander   Karol PlaninSek Anton Korbar  j Kham & Murnik A. Lilleg |J. C. Roger
^led : Oton "VVolfling, P. Homan. I Krško: F. H. Aumanan sin, R. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol \ Engelsberger.
Miiller. B. Schweiger, A. Zure. \ Litija: Lebinger & Bergmann. Draga: P. S. Turk. i Lož: F. Kovač.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.     J Mirna: Jos. Schnller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri
A. Šarabon ! Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
IM E. Supan A. Sušnik, F. Trdina, J. Tonih Uradniško - kon-sumno društvo.
Kamnik: Anton Piniar, Fran Subelj.
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici.
škofu.
Novo mesto: Kussel & Končan,
Adolf Pauser. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-
rin, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik. I. občno
radeško konsumno društvo, J.
Haller. (836—18)
Radovljica: L. Fursager, Friderik j   Homan, Oton Homan. Sodražica: Ivan Levstik. Skofja   Loka:   E. Burdvch M.
Žigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič : Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje: R. E.  Mihelčič, Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
s 6 krogljami in 4 palicami, v dobrem stanu, kakor tudi
-~2 Toloiikzljst
(kolesa), se prodajo po jako nizki ceni.
Kje? poizve se v prodajalni Valentina Goloba, na Mestnem trgu št. 10. (1035—3j
zborna reklama
za trgovce in obrtnike.
Kdor želi, da se njegovo podjetje po celi deželi na jako izdaten način razglasi, tako rekoč po-pularizuje, ta naj se takoj oglasi pri upravništvu »Slov. Naroda« 1127-3 Honorar po dogovoru.
Zelo okusne
namizne pijače
ki izborno prijajo starim in mladim, kakor:
šampanjčevo belino, hladilno rumenkasto ,Avroro* majnikovo pijačo
priporoča (1131—2)
izdelovalec sodovice
Gustav Jischer
Površnike
W po najnovejšem kroju
priporočata   2 (1051—8)
t Gričar & Mejac \
rj _s Ljubljana e__
3_Prešernove ulice št. 9.
aa
cilindre čepice in slamnike
v najnovejših faconah in v veliki izberi
priporoča
(521—7)
3van Soklič
Klobuk za dečke od 70 kr. do gl, 2a50. Klobuk za gospode od gl. 1*50 do 5.-.
Poatnfn. elektr. železnter.
I Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—49)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. ||
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
7A