)
POSAMEBNA ŠTEVILKA 1« DIN
• ' • ' ■ - . ' •• '
eorararA plača*a » mntu)
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 33-34.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA
TRBOVLJE, 23. AVGUSTA 1952
NAPREJ - K NOVIM ZMAGAM!
V Trbovljah je 17. avgusta 1952 pri-*** teden izredno pomembnih priredi-•v ▼ okviru Zleta in ustanovnega kon-Sfesa delavskih društev »Svoboda«. "*jsei o oživljanju in nadaljnjem raz-Jjian,iu dobrih izkušenj delavskih dru-tev »Svoboda« in poznejših »Vzajemnosti« je bila od strani razredno zavednih delavcev vselej dobro sprejeta. To Povsem naravno, saj delavci čutijo, ostanki razrednega sovražnika še ^odno poizkušajo rušiti trdnost ideo-oške izgradnje delovnih ljudi. Mnogi,
pred delavski razred. Rudarji, kovinarji, tekstilci, stavbinci itd. — vsi delavci dobro vedo. da je njihove interese vselej najdosledneje postavljala KPJ ter
drobno, a izredno pomembno delo, ki bo dalo dobre rezultate samo ob zadostni vztrajnosti in borbenosti pri premagovanju vseh vsakodnevnih težav.
Se niso poglobili v stvar, so ob ustavljanju novih »Svobod« vpraševali, J?®« pa imamo SKIID itd. Saj je “Dištev dovolj in so razširjena skoraj &®Vsod, tako v mestih, industrijskih j^ltrih in na vasi. Zakaj ne gredo de-,aVc* v ta društva, saj so sindikalna, *" ^ delavska? Količkaj izčrpnejši od-jfrvor na postavljeno vprašanje bi za-nJeval daljšo razpravo z dokumentira-n,m gradivom iz prakse. Dejstva iz Rodovine bojev delavskega razreda pa ?a® za osnovno orientacijo dovolj i?»o govore, da se je delavski razred j oklenil le takih organizacij, ki mu v boju zoper sovražnika neposredno koristile. Če se delavci marsikje >Uso oklenili SKUD, je to znak, da jfuštvo ni vršilo svoje naloge zadovo-'hvo. Le prečesto so delavci v njem videli oživljanje stare preživele, v bi-rju malomeščanske kulturne politike. J*movna značilnost take kulturne poli-*ke pa je v tem, da jemlje za izhodišče v najboljšem primeru poučevanje klavcev, ne izhaja pa iz njihovega ustvarjalnega dela in interesa po takem *hanju, ki ga kot delavci potrebujejo, j® Po takih umetniških stvaritvah, ki “Migajo i razredno zavest i občutlji-v°st za vso širino družbene odgovor-°°sti delavskega razreda.
»Svobode« so bile borbene organi-‘4tije delavskega razreda. Vsak njihov ®*stop je bil manifestacija delavcev zo-klerikalno in nacionalno šovini-d*'čno potvarjanje resnične kulture. Če aa«es delavci na novo ustanavljajo »Svobode«, potem to seveda ne ^meni cehovsko zapiranje delavskega ^a*feda od ostalih delovnih ljudi, mar-Y®č prav nasprotno. Delavci hočejo na "•»sedanjih spoznanjih prav v »Svobo-
di«
pokazati primere prave ljudske
j^lturne politike, ki se bori proti vsa-®mu maličenju dognanj sodobne zna-jj®*ti in resnične umetnosti. Za uspešno ®®Predovanje v tej smeri pa bodo mo-V® vsi resnično zavedni izobraženci, ?*]**»r nekdaj — tudi zdaj — dajati od “•»brega najboljše delavcem.
o. dosedanji razvoj »Svobod« kaže, j*® se hitro razvile, in upamo, da r?do tudi stalno delale povsod, kjer je J1** delo nekdanjih društev tesno ve-a®*> z nalogami, ki so se postavljale
ORADI KULTURNI DELAVCI, DRAGI GOSTJE IZ LRS, ROJAKI IZ FRANCIJE IN SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA ^	. OZEMLJA!
IZREDNA ČAST IN PRIJETNA DOLŽNOST MI JE POZDRAVITI VAS, DRAGI GOSTJE, OB PRILIKI ZLETA DELAVSKIH KULTURNI# DRUŠTEV »SVOBODA« V IMENU LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE V TRBOVLJAH IN VSEGA PREBIVALSTVA NAŠEGA' RUDARSKEGA KRAJA. VSEM KLIČEM: PRISRČNO DOBRODOŠLI!
ŽELIM VAM, LJUBI GOSTJE, DA BI SE V NAŠEM REVIRJU POČUTILI DOMA TER ODNESLI Z VELIKE MANIFESTACIJE DELAVSKE KULTURE NAJLEPŠE SPOMINE.
Predsednik LO mestne občine Trbovlje: DOMINIK KUŽNIK
sc, oborožujoč delavce z znanjem, borila za njihovo oživotvorjenje. Dokazov nam ni treba iskati, ker so na dlani. Razumljivo je bilo, da so v takih društvih dobili odločujoč vpliv na vsebino dela prav komunisti. Imeli smo vrsto »Svobod«, kjer sicer komunisti niso zasedali komandnih položajev, a delo v društvu je kljub temu teklo v duhu borbenih nalog delavskega razreda. Treba pa je vedeti, da samo ime »Svoboda« še ni garancija za dobro delo. Komunisti bodo morali kot nekdaj hi še več sil vložiti za nspeh društva, ker se je področje vpliva teh društev izredno razširilo. Pravzaprav gre ta za
»Svobode«
žarišča delavske kulture, vznikajo po vsej Sloveniji
* Takoj po končani prvi svetovni vojni ? znatno zaživelo po vsej Sloveniji, pedvsem pa še po delavskih krajih, ži-^Ahtu, kulturno življenje. Delavci so .^anavljali in vstopali v svoja napred-a kulturna društva Svobode, ki so bila nekaterih krajih prava središča rc-‘hcionarjev. To niso bila samo društ-ki so prirejala igre in pevske na-"?Pe. — ne, to so bile organiza-
*** *	IU dl! U11C V/ i ^ Cl III/, d
lU so se skupaj z delavci postavile
^ robu kapitalistom ter moralno in j.?i^rialno podprle delavce v njihovi liw’ borbi za kruh in pravico ob vc-, stavkah.
l ,Y dnevih, ko so po naših revirjih revolucionarni mladinci s pesmijo »Vihre sovražne podč se po zraku, zakriva nam teme oblak ...« in
v podivjani orjunašijdočinsko umorili
[rbovfjah Franca Fakina, so na Je-
v Celju in Ljubljani imele ,°bode in druga revolucionarna de-
C^ka društva že svetle tradicije. Kljub k ,nm in preganjanju so se aktivno J?ro8 in zahtevam v stari buržoazni J^o^aviji tudi kulturne pravice za pnvee.
^Lavec JE DANES gospodar. Hoče PA TUDI KULTURO
wj,.NaŠ delavski razred si je v zmago-ljudski revoluciji priboril oblast, l, .'Oagal je razrednega nasprotnika. fj9'o Pa je sprejel v svoje roke tinrav-jn*?P“ tovarn, rudnikov in podjetij. » sedaj so se pred njega postavile naloge. Če hoče dobro upravljati raor" biti vsestransko razgle-heTs Tako smo prišli do tistega najvaž-I* ,e*a — Ho izobrazbe in kulture, ki
P i« -_»i i i	■	•	ii.i

.1° naši delavci pred vojno kljub !r®njn in težkim časom globoko
Res jc, da so po osvoboditvi delavci ustanavljali sindikalna knlturnoumetni-ška društva, toda ta so bila več ali manj zaprta v tovarnah. V teh kulturnih društvih so se izživljali navadno le izbrani »talentirani« igralci, pevci in godbeniki. Imeli smo celo primere, ko delavci in kulture željna mladina sploh niso imeli pristopa v ta društva. Tndi zaradi tega so med delavci zaživeli svetli spomini na napredna delavska kulturna društva, ki so aktivno delovala pred vojno. In iako se je letos spomladi porodila misel za ustanovitev »Svobode«, ki so jo pozdravili z velikim veseljem vsi delavci po Sloveniji.
To pobudo delavcev je podprla komunistična Partija in danes imamo v Sloveniji žc okrog 40 »Svobod«, t. j. več kot jih je bilo ob celjskem zletu Svobode leta 1935. V mnogih krajih pa so Svobode še v nastanku.
SVOBODE V LJUBLJANI NADALJUJEJO SVETLE TRADICIJE
Prvo delavsko knlturno društvo Svoboda so ustanovili Bežigrajčani in sicer sredi meseca julija. Letos marca so v tem predelu Ljubljane že ustanovili iniciativni odbor, ki je aktivno delal za ustanovitev delavskega kulturnega društva. Novo društvo Svoboda ima obširen program in si je široko začrtalo svoje cilje. Postati hoče resnično središče kulturnega izživljanja delovnega človeka za Bežigradom. Svoje delo bo gradilo na svetlih tradicijah delavskih društev v preteklosti. Društvo hoče združiti do sedaj razbito tlelo ter odpraviti »kampanjsko kulturo« v sindikalnih podružnicah delovnih kolektivov. Večina sindikalnih kaltnrnoumetniških
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ni slučaj, da so »Svobode« tako hitro zaživele prav v .Trbovljah in povsod tam, kjer je že pred narodnoosvo-
bodilnim bojem bila Partija, čeprav ilegalna, vendar vodeča sila vsega javnega življenja. Prav to daje elan novim »Svobodam«. Prav gotovo je, da bodo šele taka društva, ki so si ideološko na čistem glede religioznih in šovinističnih preostankov (ekonomskih in drugih) v našem javnem življenju, mogla poslati dobrč predstavnike delavskega razreda tudi v organe ljudske oblasti — v Svete za prosveto in kulturo ter tako vplivati na celotno našo kulturnoprosvetno politiko, najprej v delavskih centrih, preko njih pa tudi na vasi; kajti naša vas že daleč ni več patriarhalna idila, kot jo žele imeti razne vrste eksploatatorji verskih čustev. V njej prebivajo tisoči delavcev, ki jih naj novo se snujoče »Svobode« čimbolj iztrgajo iz spon zaostalosti in premajhne občutljivosti za vsa vprašanja naše socialistične družbe.
Kongres sam in Zlet naj čim več doprineseta k temu, da se od vsega početka delo »Svobod« idejno jasno orientira na borbene tradicije in socialistično, demokratično perspektivo delavskega razreda brez dolgoveznega razpravljanja o »teorijah«, ki bi hotele
spodmakniti moralno-politične osnove delavskega razreda v naši kulturno-prosvetni politiki.
Delavski razred naše socialistične domovine doslej še ni popustil nikjer, kjer je bilo najtežje in najkritičnejše v vsem dosedanjem razvoja naše ljudske revolucije. Naloge, ki jih prevzema članstvo delavskih društev »Svoboda«, niso niti lahke niti kratkotrajne. Razveseljivo je, da se tega dejstva člani zavedajo od vsega začetka. Stari svobodaši, ki ponosno dvigajo z bojno slavo ovenčane zastave, hočejo vse, kar je še danes uporabnega, prenesti na nove generacije delavcev, na generacije, ki poznajo izkoriščanje kot ekonomski pojav, proti katerem m se mora delavec boriti vselej in povsod. Izkoriščanju na področju duhovne kulture napovedujejo delavci v »Svobodah« odločen boj.
Naj živi prvi kongres delavskih društev »Svoboda«!
Naj živi Zlet delavskih društev »Svoboda« v Trbovljah!
Vesna - NEKDANJE revolucionarno
DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO V ZAGORJU
Burna je zgodovna naprednih delavskih kulturnih društev v Zagorju po prvi svetovni vojni: Kulhirnopro-
svetno in kulturnounieiniško delo, ki se je razvijalo pod okriljem kulturne Zveze društev »Svobode«, je bilo v mnogih primerih težko in naporno. Na eni strani so vznikla društva pod pokroviteljstvom liberalne in klerikalne stranke, ki so bila tudi nasprotniki delavskemu kulturnemu gibanju, ua drugi strani pa se je v samem društvu Svoboda bil boj med naprednimi in desničarsko usmerjenimi delavci. Upravni odbor Svobode je bil v rokah desničarjev, vendar so napredni člani odbora uspevali, da pro-dro s smernicami, ki jih je narekovala Partija. Toda delo v društvih je bilo otežkočeno. Vsp večja politična nasprot-stva v samem odboru, ali bolje rečeno med levo in desno usmerjenimi člani odbora, so dovedla do takšnega stanja, da ni bilo mogoče delati. Desničarski elementi so se poslužili vseh mogočih sredstev, samo da obdrže oblast v društvu. Ovajali so napredne člane policiji, češ da so prevratni in protidržavni elementi. In tako so dostikrat najboljši tovariši romali s seje društva naravnost v zapor. Sčasoma je to postalo neznosno In najnaprednejši člani so si ustanovili nova društva, v katerih naj bi bili le
napredni delavci. Od leta 1918 dalje so bila ustanovljena društva: Omladi-na, Ledina,-Iskra, Danica in končno — Vesna.
Vesna jc bila ustanovljena leta 1921. Kulturno in politično delovanje naprednega delavstva v okviru Vesne je bilo pomembno. V njej je bilo včlanjeno nad bOO naprednih delavcev, ki so izstopili iz Svobode. Idejni vodja je bil Vlado Volč, ki je hodil iz Ljubljane in dajal smernice za delo v društvu (Vlado Volč je leta 1924 umrl v zloglasni Glavnjači, kjer so ga strašno mučili).
Svoj glavni stali je imelo društvo pri Kovačevih v Toplicah. V upravnem odboru so bili med drugim znani - borci za delavske pravice kot: Jože Bauer, Jože Marn, Franc Farčnik, Franc Zaman, Mirko \Vcinberger, Jugovar in drugi. Društvo je imelo dramski, pevski, godbeni, šporini in mladinski odsek ter politično šolo. Najboljši je bil dramatični odsek, ki ga je vodil Franc Šober. Šober je bil sploh duša vsega življenja v tem odseku, ki je s svojim delom zelo pomagal izboljšati finančno plat društveni dejavnosti. Tudi drugi odseki so bili dobri, zato ni čuijno, če je društvo imelo vedno dovolj denarja, saj so odseki javno nastopali in njihove prireditve so bile vedno dobro obiskane.

Raroitje prapora o Zagorju
Društvo jc v kratkem času svojega obstoja nakupilo enotne kroje za članstvo, opravo za razne odseke ter adaptiralo bivšo kino dvorano, ki jo je vzelo v zakup, tako da je bila kmalu usposobljena za razne prireditve in dramske predstave. Članstvo je pri tem žrtvovalo mnogo prostega časa ter pridno pomagalo pri ureditvi dvorane.
V Vesni je bilo zelo razgibano politično življenje. V politični šoli so imeli tedenško po tri predavanja. Predavali so dr. Milan Lcmež, Vlado Volč, profesor Klinc in drugi. Za člane Partije so bili posebni politični krožki. Partijci so se shajali tajno, menjavali so čas in kraj,. svojih sestankov. Zanimiv je bil
sestanek v »Gavgah« pod Cilenco pri Zagorju. Nanj je prišel tudi Moša Pi-jade, ki je članom posredoval neka na-
vodila (Gavge so kraj, kjer so nekoč obešali hudodelce ali pa tiste, ki jih je grofovsko sodišče obsodilo na smrt).
Vesna pa ni omejila svoje delavnosti samo na Zagorje, marveč je dalo pobudo za ustanovitev podružnic tudi po drugih krajih Slovenije, zlasti v zasavskih revirjih Trbovlje in Hrastnik. V
Zagorju je bilo v tistih časih središče vsega kulturnega in političnega življe-
nja v Zasavju.
Dne 21. junija 1923. leta je Vesna razvila svojo društveno zastavo. Odkritja se je udeležila velika množica delavstva iz Zagorja in sosednih revirjev. Med ustanovitelji, ki so zabili žeblje v drog zastave, so bili: Franc Kosmus. Ciril Groznik, Ludovik Fajn ter še mnogo drugih borcev za pravice delavskega razreda, med njimi tudi Jaka
Zorga iz Ljubljane ter Miha Marinko,
Ve
takratni član Vesne in sedanji predsednik vlade LRS.
Zgodovina zastave je zanimiva. Ze takrat je bila simbol borbe delavskega razreda v revirjn. Ko je bila Vesna razpuščena in njeno premoženje prodano na javni dražbi, je zastavo knpil Rihard Jugovar ter jo izročil Matiji Hudomaljn, rudarju iz Toplic, da jo čuva in hrani. Tov. Hudomalj je zastavo zvesto varoval, ko je bila Partija v ilegali. Pri posebnih prilikah pa so jo delavci vendarle videli. V času okupacije so Nemci stikali za njo, vendar je niso našli, ker je bila zakopana v premogu. Šele po osvoboditvi je zastava spet prišla na dan. Starejši se je spo-
(Nadaljevanje na 3. strani)
»SVOBODA« U TRBOULJRH JpG-tttuti na tista toJba
če brskamo po spominih starih kulturnih delavcev — rudarjev, ki so od vsega početka, zvesti samemu sebi in tovarišem, sodelovali v kulturnem gibanju naprednih množic, najdemo marsikaj, kar bi bilo treba oteti pozabi. Staj nanizam tukaj nekaj spominov tovariša Leopolda Majdiča in Ivana Pavška, ki sta od vsega početka sodelovala v predvojni »Svobodi« in sta tudi danes, kljub visokim letom v obnovljeni »Svobodi« še oba aktivna člana — tovariš Majdič celo podpredsednik gospodarskega odbora današnje, novoustanovljene »Svobode-Center« Trbovlje, oba pa tudi delegata za ustanovni občni zbor »Zveze kulturnih prosvetnih društev Slovenije Svoboda«, ki bo v soboto, 23. avgusta, v Trbovljah.
Na zletu delavskih godb iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika v Ljubljani, poleti 1912. leta.je pel tudi moški'zbor »Vzajemnost« iz Ljubljane. Navdušenje, katero je vsejal nastop v srca rudarjev iz Trbovelj, je bilo pravzaprav tista pogonska vzmet, ki je sprožila akcijo za ustanovitev pevskega društva z istim imenom »Vzajemnost«. Prvi pevovodja je bil tovariš Pavle Baloh iz Ljubljane. Zbor je lepo napredoval. Bil je odlična opora porajajočemu se kulturnemu delu naprednih delavcev, vendar' je moral ob pričetku vojne 1914. leta s svojim delovanjem prenehati.
Štiri dolga in krvava leta so šla nato preko Evrope. Delavcem so prizanesla najmanj. Toda trpljenje je delavske množice tudi marsikaj naučila V letu 1918 šo stari člani »Vzajemnosti« društvo in zbor obnovili. Vendar oblika samostojnih delavskih društev, brez trdne povezave, kar so bila društva »Vzajemnost«, v novih prilikah in v novi državi ni več ustrezala. Zato je bila ustanovljena konec leta 1918 Zveza kulturnih društev »Svoboda«. V januarju je bilo društvo ustanovljeno tudi v Trbovljah. Pristopil je moški pevski
»Hlapce«. Od tedaj je njegovo ime in njegovo delo tesno povezano z delom »Svobode« v Trbovljah. Dramski odsek pa je s Cankarjevo dramo dokazal, da je kos tudi težjim stvarem, kot so
vodja Avgust Šuligoj je bil med njimi. Ze je prišel k pevski vaji, pa mu je strogi ukor in »obljuba*, da bo »letel« iz Trbovelj, pomagala spet iz pevske sobe, in »Svobodi« odvzela odličnega
Igralska družina tSoobodcc iz Trbovelj leta 1923. Spredaj na desni sloji režiser
Tončka Čečeva
Tone Seliškar, in to za Cankarjeve ljudske igre in lahke veseloigre, ki se jih je loteval v začetku. Pavškov Jerman in Majdičev Hvastja v Cankarjevih »Hlapcih« pa sta še danes marsikomu v dobrem spominu.
Ostalo pa ni samo pri tem. Leto za letom je dramski odsek presenečal svojo publiko z novimi kvalitetnimi, včasih seveda tudi zabavnimi programi. Tudi gostovanja so cesto vpisana v društveni kroniki.,
Tovariš Pavšek mi je pripovedoval, kako so ob gostovanju v Brežicah z Meškovo igro »Mati« sedeli v prvi vrsti
Razvitje prapora »Svobode*, Trbovlje 1925
zbor »Vzajemnost«, pod vodstvom tovariša Mihe Ličarja kot celota, ustanovili pa so takoj tudi mešani zbor, dramski odsek in tamburaški orkester.
Vsi odseki so bili takoj v začetku zelo agilni. Prve težave pa so bile takoj tou. Manjkalo je primernih prostorov, tako da so se bralne vaje za Finžgar-
trijc brežiški duhovniki z originalnim tekstom v rokah. »Mislili so najbrž, da smo Meškovo besedilo kaj popravljali,« je dejal, »toda že po par straneh preigranega teksta so knjige obležale zaprte na njihovih kolenih.«
Gostovali so tudi v Šoštanju, da o revirjih, to je o Zagorju in Hrastniku,
jevega »Divjega lovca« vršile kar na ! s katerimi so imeli vedno najtesnejše
nekem hodniku. Vendar pa je trdo delo rodilo tudi uspehe. V letu 1919 in 1920 so se vrstile dramske predstave »Zvestoba«, »Divji lovec«, »Ulica št. 15«, »Mlinar in njegova hči«, »Trije ptički«, »Nebesa na zemlji« in »Dva Pavla«. Navedene igre je igral dramski odsek štirinajstkrat. Ogledalo pa si jih je 3642 ljudi. Vse so odigrali v Fortejevi dvorani, ki je bila takrat edina v Trbovljah.
V leto 1021 padajo tudi prvi spomini na tovariša Toneta Seliškarja. Ko j« »Svoboda« pripravljala »Legionarje« v režiji tov. Pavška, je tov. Tone Seliškar pripravljal z učiteljskim zborom »Veleturista«. Toda že naslednje leto je v društveni kroniki kot režiser vpisan
stike,-sploh ne govorim. Do razpusta »Svobode«, v letu 1935 je dramski odsek uprizoril 178 dramskih predstav, ki si jih je ogledalo več ko stotisoč ljudi. Med igranimi gledališkimi deli so bile tudi prav težke stvari, kot na primer Kristanova »Zvestoba«, Cankarjevi »Hlapci« (1922), »Hlapec Jernej in njegova pravica« (1932), Tolstojevo »Vstajenje«, Ganglov »Sin« in druge.
Tudi več dramskih tečajev, ki jih je' vodil prof. Osip Šest. iz Ljubljane, Je pripomoglo h kvalitetnejšemu igranju.
Pevski zbor nima tako svetle zgodovine. Za to imajo največ zaslug takratni oblastniki, ki so vsakega pevovodjo onemogočili. Tudi znani pevo-
pevovodjo. Vseeno pa, čeprav je zbor bil največkrat brez kvalitetnega vodstva, se ni razšel. Životaril je vse do razpusta »Svobode« v letu 1935.
Tamburaški orkester je vodila tovarišica Tončka Ceč, znana borka za delavske pravice, ki je padla med vojno kot talka.
Tudi telovadni odsek, ki je bil ustanovljen po letu 1920, je zbiral v svojih vrstah vso napredno delavsko mladino. Da ni bilo njegovo delo brezpomembno, nam povedo že suhe številke o nastopih in uspehih. Ze leta 1924 je bil na dvorišču Delavskega doma prvi telovadni okrožni zlet. V celoti pa je imel do znanega zakona o »Jugoslovanskem Sokolu« leta 1929, ko je bila vsem drugim društvom prepovedana telovadna vzgoja, tri javne nastope, štiri telovadne akademije, poleg tega pa so telovadci gostovali tudi v ostalih rudarskih in industrijskih centrih Slovenije. Na vseh teh nastopih je »Svoboda« pokazala, da je množična organizacija našega proletariata in da je sijajna vez delavskih množic Slovenije. Da pa je gledal telovadni odsek razen kvantitete tudi na kvaliteto, so nam priče tudi trije člani trboveljske »Svobode«, ki so bili v telovadni reprezentanci na 'mednarodnem telovadnem tekmovanju v Frankfurtu.
Tudi kulturnemu dvigu svojih članov in somišljenikov je »Svoboda« posvečala mnogo skrbi. O tem nam govore celi ciklusi predavanj in kvalitetni predavatelji, med katerimi jg prednjačil dr. Tuma s štirinajstimi predavanji.
Športniki, ki so do leta 1924 vedrili v društvu »Svoboda«, so takrat ustanovili samostojni nogometni klub »Amater«, ki pa je bil idejno še vedno to, kar je bil preje v »Svobodi« in je (Nadaljevanje na 8. strani)
4 ti
Oživljajo spet >Svobode<, nove Svobode, ki so vznikle iz tistih delavskih kulturnih organizacij, ki so o težkih dneh kapitalističnega terorja v stalni borbi za svoj obstoj dvigale omiko slovenskega delavstva.
Naša mladina te nekdanje borbe ne [tožna. Tudi jaz sama jo poznam samo iz knjig in pri ponedovanja tistih, ki so sodelovali d tej dolgoletni bitki.
V	teh dneh, ko ustanaoljamo n Sloveniji nove Svobode in se pripravljamo na oelikn manifestacijo delavske kulture v Trbovljah, sem obiskala več ljudi. da bi mi kaj povedali o starih »Svobodah«.
V	neizbrisnem spominu mi bo vstalo srečanje z nekdanjim režiserjem dramskega odseka zagorske Vesne. Bilo je to doživetje, ki ga ni mogoče popisati. Pripovedoval mi je o »Vesni*, tisti nepozabni Vesni, ki je danes po 30 letih sicer stara, a vendar večno mlada Vesna. To je tista »Vesna*, v kateri so se vzgajali naši veliki borci, ki so vzdržali v najhujših dneh, ki so bili vedno pripravljeni na najtežavnejše akcije in Itodvige, ki so ob prepovedanih prvomajskih proslavah zažigali kresove po iitaših hribih, razobešali delavske zastave na najbolj tveganih in nedostopnih mestih in prav tako hrabro vzdržali o naši največji borbi za naš na-
like uspehe. Kakor je bit vztrajen, odločen in dosleden borec za pravice delavskega i izreda, prav tak je bil tudi n svojem delu o Vesni. Vsi Zagorjani


so ga ljubili, Zagorje pa je s tem možem postalo nosilec delavske kulture n

osem Zasavju.
Tov. Šober nam je režiral 28 iger, nekaj pa sta jih vodila in pripravite tov. Ludovik Fajn, ki je bil med vojno na zverinski način obešen o Frankolovem, in tov. Avgust Slamnik. Najraje so igrali Cankarjeva dela in Nušiča, nadalje Čapekov RUR in še druge igre. Nastopih so z igro »Za pravdo in srce*,
Finžgar jevim	>K ri voprisežn ikorrih
Kristanovo »Zlobo in zvestobo* itd. Tovariš Šober se še danes spominja svojih najboljših igralcev; to so bili: Ludovik Fajn. Avgust Slamnik, Mirko IVeinberger, Davorin Kovač, Dorico Jugovar, por. Prašnikar, Štefka tene-ger, por. Jugovar. Štefka Ptlpah. pO>’• Sušnik, Štefka Groznik. Roza Ocepek in še drugi, katerih imen se več ot spomirijam — Farčnikova pa je bila najboljša suflerka. Bila je še vrsta zaslužnih članov, kot na primer Alojz Hočevar, France Volaj, Engelbert Wein-
berger, France Tomažič in še drugi, ki ko
so kot gospodarji skrbeli za oder, kulise in dvorano.
V ilustracijo požrtvovalnosti igral'
»Kralj na Betajnovi< v Zagorju 1919 ali 1923
rodni obstoj, kjer se rtisn bali dati življenje in umreti herojske smrti za sveto in pravično stvar. Zagorska »Ves-na< je začrtala pot našim, vrstam o političnem, vzgojnem in kulturnem življenju. Ta Vesna ni bila samo nosilec kulturnega življenja, marveč je bila nosilec prave marksistične ideologije.
.Zagorska Vedna je imela dramski
odsek, orkester, pevski, mladinski in-telovadni odsek.
Steber • društva je bil njegov dramski odsek, ki je s svojimi prireditvami finančno vzdrževal društvo. Štel je 72 članov. Duša tega odseka, pravzaprav celotnega društva, pa je bil režiser Franc Šober. V svojem delu je žel ve-
cev bi morda navedla, da so ti šele T° 18. predstavi dobili prvo skromno večerjo. ki je bila sestavljena iz koca kruha, pol klobase, in kozarca vina, Ta primer naj bi bil marsikateremu j1 pouk. ki želi za vsako najmanjše dete plačilo.
Prednje je bil samo majhen drobec, samo nekaj bežnih podatkov iz žlvlp' nj'a 'zagorske »Vesne*nosilke pomladi — svobode. Lahko bi govorili mnogo, mnogo. Tn morali bi. kajti zagorska »Vesna* ima najbolj bogato Žftr 1 jen je. Ona je s svojim delom ustvarila neizčrpno zakladnico izkušenj v svv jem delu, iz katere naj bi črpala nauk1 in smernice nova društva »Svobode*-Zagorska »Vesna* je pravzaprav še danes vsa živa in mlada, kot je bila pred 30 leti; njeni člani bodo n novi >SvO' bodi« ustvarjali in nadaljevali to, kar so započeli nekoč v »Vesni*.
Pevski odsek »Svobode*, Zagorje leta 1935
Ob velikem dnevu društev »SnO-hndt, ob snidenju v Trbovljah, bi N1 tem mestu napisala čestitke, ki jih F naročil tovariš Šober:
»Ob spominu na -nekdanje dni Pre^ davnimi 30 leti, na trd boj, razrednfi zavest in jekleno vztrajnost se v duhš pridružujem vsem bivšim članom zagorske >V esnet in pošiljam dmi >Snobodat v Trbovljah in vsem in povsod, kjer žive in delajo resnične >Sr>e' bode<, iskrene in prisrčne čestitke & pozdrave z željo, da gradijo na današ-
nji resnični svobodi to, kar so započeli njihovi predniki p društvih »Svoboda*
že pred mnogimi leti, katerih pot F, prva in najbolj krepko začrtala pc^ 30 leti zagorska »Vesna*. B. S. ’
Kolikor »o spominjam, som vi-dol prvo gledališko igro, ko »m imel Sest let. Stala me je tri gumbe. Igrali pa so jo v Kastelčevi baraki. Samo otroška domišljija je lahko videla v zloženih polenih gozd, v pre gradi ta premog »kale, v malem vmesnem prostoru pa travnato jaso. Nas šest otrok več občinstva naša dvorana ni mogla sprejeti — je »»sedlo stružno mizo. Zaprli smo vrata, zatemnili »okna« in igra se je začela.
iz pregrado za premog st« prilpz.la po štirih dva razbojnika, oblečena v obrnjene suknjiče; zaupno ata so pogovarjala o dveh trgovcih, ki toata šla skozi gdzd. Kmalu smo zaslišali mrmranje. Razbojnika sla se naglo skrila in izza zloženih drv sta prišla trgovca. Pogovarjala sta s« o dobri kupčiji, o lepem mestu in dolgi poti. ki sta jo prehodila. Med živahnim razgovorom ata ju nenadoma napadla razbojnika Vnel so je pretep, ki mu v vseh poznejših igrah nisem videl enakega. Na koncu igre sta bila oba razbojnika mrtva, trgovca pa sta s težkimi ranami ostala živa. Zadovoljni smo zapustili gledališče. Igralci so čez pet minut pri »nabito polni dvorani« igro ponavljali.
Podobnih iger sem videl še več. Kmalu som tudi sam zlezel med igralce in se povzpel osle za režiserja. Z leti nas podobne predstave niso več zadovoljile. Želeli smo igsati na pravem odru. Možnosti sta bili dve: pri Vzajemnosti — ali pa pri Orlih. Velika večina se na« je ogrevala za mladin-aki oder Vzajemnosti, vendar nas je bilo preveč, da bi bili lahko vsi sprejeti. Med tistimi, ki |tm sreča ni bila mila. sem bil tudi jaz. ker za»adi avoje klavrne poetave nisem zbujal simpatij prj režiserjih.
Za koneo sezone so Orli pripravljali »veliko« mladinsko igro. Zvedeli smo, da jim manjka *» nekaj Igralcev. Popoldne se nas ie pet. ali šest frkolinov odločilo, da smo šli gledat njihovo vajo Oprezali smo okrog sobe. kjer »o vadili, držali drug drugemu »ravharske lojt.re«. da smo izmenoma za silo kai videli. Naša radovednost ni hila zaman Kmalu je prišel iz sobe režiser in nss po vabil k sodelovanju. Čeprav sem trdno akle rtil, da pri Orlih ne hom igral, me je kar zaneslo v sobo. Isto »s je zgodilo s prija-
Tudi za glavno vlogo ne!
teJji. Kakor v sanjah sem sledil vaji, ki se je vse prehitro končala.
Na poti pron domu «e m| je začela oglašati vest: kaj bo rekol oče! Njega sem se posebno bat čeravno me ni preveč po gosto naklesMl. Samozavesten nastop očeta je zbujal v meni spoštovanje in tudi strah, kadar sem ga razžalil ali ujezil. Vsiljevala < se mi misel, da bi mu vaje pri Orlih zamolčal — potem pa, ko bom igral, naj me »nažge«, kolikor hoče. Vendar sem to misel končno zavrgel. Nisorn so toliko bal palice kot sramote. k.i bi jo prizadejal očetu, odločnemu nasprotniku vsega, kar Je smrdelo po cerkvi In gospodi. Zvečer som se mu izpovedal; ni me nabiinkal. kot sem pričakoval, pač pa mi je držal pridigo, ki je bila zame še hujša, kajti očetove besede so pekle dalj čaaa in huje kot pa pa* in palica.
»Ali bi mi res rad pripravil aramoto. da M še v Delavski dom več ne mogel!« je začel.
Glas se mu je tresel od razburjenja; čutil sem, da sem ga hudo užalil.
»Moj sin — da hi Igral prt klerikalcih!« ie nadaljeval »Svoji k svojim, to at zapomni enkrat za vselejl Rudarji Imamo Delaveki dom tn Vzajemnost. Podrepniki ee seveda sRnijo h klerikalcem In liberalcem, toda ti ne boš med njimi Vsaj do takrat ne. dokler te hom ja* preživljal. Pri njih ne bo* Igrali Le kako e; se »pomnil. ..«
»Pri Vza lomnosti me nočejo. Poskusil sem že,« sem se opravičeval.
»Imajo te boljših zadosti. Res ni lahko, če Imaš veselje, a glej. tudi jaz živim, pa ritsem nikoli igral.«
»Jaz hi na le rad . .*
»Seveda hi rad: vem da bi rad. tod« kaj hočeš, te že ne potrebujejo. Pa pojdi k pevskemu zboru,« ee j* »pomnil po trenutkih težke tišine.
Z m’*lijo, da hom pel v zboru, sem »e za silo sprijaznil. Šel sem k vaji. Ko sem pri-
VINKO MOŽINA
šel v dvorano, je zborovodja Viktor ravno knčal nad pevci, da imajo kravji posluh. Preplašen sem se stisnil v kot. in čakal, da hi se zborovodja ohladil, še razdražen me je opazil. Ko -srn mu odgovoril, da bi se rad vpisal v zbor, me je osorno vprašal:
»Ali poznaš note!«
»Ne, ne poznam jih,« sem plašno odgovoril.
Zaigral Jo na klavirju melodijo in jaz sem začel. Zadnjega tona nisem zadet. Vsi pevci »o so namuznili; to me je pogrelo, da sem postal še bolj zmeden. Pevovodja je »nova zaigral tn meni je spet spodletelo.
»Hvalal Nimaš posluha.« se me je od križal.
Zadelo m« .je hujše, ko da bi mo udaril. V grlu me je atisniio, oči »o »e mi napele. Čutil sem. da se mi bodo vsak čaa ulile solze. Da bi ušel sramoti, sem zbežal.
Potrt aem »e vračal čez Korbarjev hrib v kolonijo. Na travniku, kjer smo se tolikokrat šli ravharje In žandarje, sem se ustavil; oči so se m.| zasolzile, vrgel sem se v trevo in se bridko razjokal.
Ko ml je malo odleglo, sem odšel domov.
»Niso me sprejeli! Pravijo, da nimam po-altiha.« sem bruhnil v očeta In spet zajokal. Cez ča« aem dvignil povešeno glavo in za zdelo se ml je da so se tudi njemu oči rahlo orosile. To me je potolažilo: vsaj oče me razumel
Po tem dogodku sem se pevcev Izogibal. Sprejel sem pa Jernačevo ponudbo, naj sto pim v-njegovo razbojniško četo. Upal asm, da hom v njej pozabil na avojs neuspehe. Spričo neprestanih dvobojev, napadov In obramb milje to delno tudi uspelo. Sabljali smo se v»» polstjo tja do pozne jesenu Našo aawdu*#no»t za »leseno« vojskovanje je za ustav.l šele mraz. In takrat te mi je epet odprla »tara rana...
Ne spominjam se več. kje. vem pa. d« smo otroci nekje peli In da je bil med nami tudi Zdravko, ki je veljal za preirkušenegs pevca in muzikanta, saj je igral prt godbi na pihala.
»Zakaj pa ne hodiš k zboru!« me je vpra šal, ko smo občuteno odpeli peeem: »Mi smo a od tam doma, kjer se »onoe ne smeh ia ,..«
»Ce pa Viktor pravi, da nimam posluhal*
»Jaz ti pa rečem, da ga imaAl Kar pridi v torek, so bom že pomenil z Viktorjem.«
Z negotovostjo sem šel spet pred pevo vodjo. Na veliko začudenje pa je bil tokrat prav prijazen in me je sprejel v zbor.
Vendar pa petje v zboru ni preraslo moje spije po Igranju. Sprva sem malo pozabil, ko sem Uhko prisostvoval vajam — saj smo oboji pripRdali enemu društvu — toda veno-, mer sem določneje čutil in spoznaval, da ne bom srečen dokler ne bom igral na pravem odru. Kadar so vadili, sem skrit za kult sami napeto sledil prizorom, k* so «e vrstili pred mano Ponavljal sem besede psičkov, vil in kraljsv ter sanjani, kako hi lahko boljše zaigral kot marsikdo izbranih.
No — igro so z uspehom uprizorili, raz 'dolili vloge za drugo, tretjo, a name se ni nihče spomnil. Zakopal sem v sebi vsa ta razočaranja in še kar naprej prihajal k va .iatn. Tolažil aem se s tem. da me ho režiser končno le opazil In me »prejel v družino.
Bližala se je uprizoritev pravljične Igre »V kraljestvu palčkov«. Pred generalko je Berti povedal, da je palček Jože včeraj zbolel.
Režiser Viktor je ob ieh besedah Igro zagnal po tleh. ardito zaklel m se sesedel na atol. Cez ča«. ko «1 je opomogel od razbur jen ja. ae je obrnil k tgraloem:
»Kaj pa sedaj. a!... AH saj predstavo odpovemo!«
Kar mn nihče m odgovoril, je nadaljeval:
»C* b« zbolel vsaj pred trami dnevi, po *«m M lahko že koga naučil, tako pa...«
»Jaz bi se naučil.« sem se vStuMl, a mi postalo izgovorjene besede takoi tal, k« vsi pogledi so se zapičili vame.	.
»Seveda hi se naučil.« ie povzel ViW®. »ampak ti bi moral Jožetovo vlogo že ri1*j, me razumeš, znati na pamet. Danes im*™ generalko.«
»Kaj jo znam!«
»Nikar se ne lažji«	.j,
»Znam, vso vlogo znam,« som ga prešo*. »Pa za grajmo da ae prepričate!«
»Pa poskusi, saj nič ne stane.« ee Je *. kor brez moči udal.	,i\
Hkril sem »e za kulise. Viktor je tl**»L z rokami In ja* — da. Jaz aem nastopiDj, Po odigranem prizoru je skočil k me lopnil po rsmi in zadovoljen vzklil^J »Kar dobro za prvič, odlično! Le kako se mogel naučiti!«
»Veselje Imami Igral bi rad!«
»Kaj hošl Ne bom tl pozabil, da si m« vlekel tz kaše. Nisi brez talenta, voljo "?Li — skratka: vse pogoje, da postaneš upor«” Igralec.«	hTo
Generalka je po mišljenju igralcev dOJL. uspela, režiser pa seveda n.i bil zadovoljuj, Tožil je. da nam manjka vsaj še pet »ji potem bi že kako šlo ZaVadl bojazni. J*wi se pri predstavi ne zmedel in »vrgel* 'fjj sva imela z Viktorjem v nedeljo še po**Tavajo Ko av« končala, aem ko na trnih v hitel h koali u	j|l
»Danea bom pa igral,« sem se pohv*-; očetu in se glasno zarezal.	tč
»Kaj! Igral ho* Ti boš igral! No- r si pa rea moram ogledati, to bo pa *• ■■ kaj posebnegaI*	«
Nisem ae še dobro najedel že setn.jt ucvrl v Pelvski dnm V garderobi «o prerivali nič manj kot jaz palčki 1n vile 11 čakali na šminkanje »Prehiteli ste m*-sem prvi pa nič zato,« sem si miali!« predstavi va« bom pa lazi«
Pozvonilo jel Spreletela me je ču«% dotlej neznan... drhtavio«; razburjen 'M mečkal rokav bluze, se davil s »lino. ki ■; Ja neprestano silil* v grlo
• Halo. palčegI. j* nekdo šepnil. Preril *«■ *« »kozi nagnetena, trapataioča tel««* m dih umetnikov in čakal: -»Nastopi«

ZLET »SVOBODE«
nadaljevanje borbene delavske kulture
Težko je govoriti, še bolj pa pisati 0 kulturi, kadar jo gledamo skozi prizmo meščanstva, ker je odraz zlaganega stanja družbe in izraz teženj manjšine. Ta manjšina podpira le tako kulturo, ki jo uradno razglašajo tisti kulturni delavci, ki so se podredili kapitalistu zaradi kruha. Zato bomo mnogo laže razumeli smisel in pomen kulture, ako jo gledamo z edino zanesljivega stalila : »Vsak vladajoči razred zagotovi *bi kulturni prestiž«.
Če govorimo o kulturnem prestižu vladajočega. ni to edini činitelj. kajti množice gredo dalje in napredujejo mimo in proti volji vladajočega, ki je zato prisiljen, da izbira sredstva za zatiranje. Razmeroma lahko delo z zatiranjem so imeli posestniki v suženjstvu, ko so bile množice brezbarvne, neopredeljene in niso imele skupnega izraza. Zanje je obstajala le »solzna dolina« s sencami prekletstva. Težji posel je imel kapitalizem zaradi razvoja delavskega
Člani i lesne iz Zagorja o litijskih zaporih lela 1927 (med rudarsko stavko) — 1. prsta — sedijo od leve na desno: Fr. Klopčič, Lojze Hočevar, Matevž Čebin, Ferdinand Rotar (umrl o nemškem taborišču), Ivan Goričan — 2, vrsta — stojijo °d leve na desno: Mile Klopčič. Jože Mom. (sežgan o krematoriju o Gradcu), Viktor Flisek, Mirko Weinberger, Debelak (padel o partizanih)
Najbolj verno potrdilo kulturnosti so odnosi človeka do človeka, do družbe. Vsaka družbena ureditev je to dokazala, zgodovina pa nas o tem pouči.
Mile Klopčič:
Drejčnik Andrej govori
Zamahnil je s krampom Drejčnik Andrej,
1 roko je prgišče premoga zajel,
Pokleknil na tla, se sklonil nad dlan ir» zaklel:
Madona, kje vse sem te kopal!
Začel sem t> 'Trbovljah., smrkav otrok sredi otrok. Potem sem v Zagorju izkopal nov šaht [o kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok) prvič sem slišal v nabiti dvorani besede, k* jih nikoli kasneje nisem pozabil —
8 temi besedami moral sem zbežati kmalu na Nemško, tam sem si v Forbachu nogo pohabil,
8 Sankt Avoldu sem enega sina pokopal, drugega rudnik je v Spittlu zmečkal,
Po essenskih cestah sem se s stavkokazi pretepal,
B Lensu mi plin. je ves gobec ožgal,
Pa Holandskem so me lastni rojaki izdali —
Prek leto, prekleto!
Vstal je Drejčnik Andrej in je znova zamahnil,
8 krampom je skalo na dvoje preklal,
?e sklonil globoko nad njo tn dejal:
fdaj kopljem spet tebe, ti premog domače zemlje,
” tirni kamen, povsod na vsem svetu enak!
*	Vsakim opornikom, ki ga postavim,
Se za spoznanje hrbet ukrivi,
*	Vsakim odkopom, ki ga izpraznim, stara se mržnja mi v prsih krepi,
? vsakim dnem, ki ga v trni pregaram,
“liie je čas, ki bo dober in nov, r* ne bom z mržnjo te kopal in klel, bom z nasmehom šel skozi rov, bom vesel svoje žuljave, težke roki, boš res premog naše, naše zemlji, bo življenje res vredno življenja j* zgrabimo staro življenje za vrat —
'aJ Vendar mora, mora priti — ni hudič!
gibanja, ki je prineslo začetke delavske kulture in izraz ogorčenja proti vladajočemu razredu. Toda to ogorčenje je bilo samo protest proti tedanjemu stanju in ni bilo ustvarjeno za ljudstvo kot misel razredne borbe. Proletariat je bil tedaj odvisen od meščanske inteligence, ki je bMa tudi njen predstavnik. Zato njena borba ni bila in m mogla biti proletarska. ampak samo protimeščanska, v kolikor je niso budili deklasirani intetigenti ali izraziti ofenzivni de-lavci-voditelji. Prvo zmago delavske ku 1 -ture je prinesla Pariška komuna, ki pomeni ofenzivni prebod v samostojno delav. ustvarjalnost
Marksizem, ki je na podlagi teh izkušenj in na podlagi znanstvenih dognanj izdelal znanstveni pogled na svet, je dal proletariatu zanesljivo orožje, da se je mogel boriti za kulturni tip modernega proletariata, ki je sproti podiral protidelavsko stališče socialnih reformistov, socialnega sožitja in socialne večvrednosti predstavnikov industrijskega in bančnega kapitala. Marksistično pojmovanje življenja je doka-
zalo. da je kulturni dvig zvezan z gospodarsko funkcijo delavskega razreda. In za to funkcijo se je začel delavski razred boriti organizirano v posameznih državah proti lastnim tlačiteljem, v mednarodnem gibanju pa za odpravo izkoriščanja pod geslom »Proletarci vseli dežel, zdmžite se!«
Vladajoči imperializem jc zbiral take voditelje države, ki so bifi najbolj poklicani, da pokažejo njegov značaj. Mussolini, Hitler in za njima še Stalin so postali potomci Atile in Viljema IT., postali so programski dirigenti imperialističnih koncertov in predstavniki tiste kulture in civilizacije, lri so jo prinašali trgovci, papeževe eminence, pustolovci, vohuni in izdajalci.
Tako »kulturo« imenujemo koncesije, tatvino pokrajin, zgodovinskih arhivov, zlata in umetnin, taborišča, smrti, mešane družbe, lateransko pogodbo, nemški konkordat, uvažanje fašizma v miroljubne dežele, kjer sejeta grozo m smTt »Top in pop« v najtesnejši povezavi. Tako •kaplarskrv seme je zrastki na dvoriščih imperialističnih vojašnic, v semeniščih, samostanih in v škofovskih dvorcih. Namesto kulture, ki jo morejo ustvarjati le napredni delovni ljudje, prinaša reakcija lc strah pred novo vojno, namesto zdravila pa vRva solno kislino na nezaceljene rane.
Če je vojna zakonit pojav v kapitalistični družili, je prav tako zakonit pojav tudi odpor tlačenih in izkoriščanih. Če se pomudimo samo ob primerih naših revirjev, nam tak odpor potrjujejo številni štrajki, ki so dali prve ju-rišne bataljone revolucionarnih rudarjev. Eden izmed njihovih generalov in idejnih voditeljev jc Fakin, ki je smrtno ranil fašistično Orjnno. S tem je bil storjen mogočen dvig kulture našega delavstva, ki ga žal ni še nihče obdelal književno kot vzor borca za razredno delavsko knltnro, ki ne priznava take družbe, ki je kot TPD štela lc nekaj »jazov« in torej predstavljala vsoto le nekaterih posameznikov. Tem posameznikom je bil človek, narod, država in družba le pojem. Bili so predstavniki tistega »jaza«, ki poleg sebe ne trpi nikogar, razen tistih, ki so jih najeli in plačali, da bo razbijal delavsko enotnost kot »himpenproletarei« ali tistih, ki so z njimi mislili in pisali brez lastnih idealov kot neopredeljeni »mezdni« delavci. Končno so imeli zaveznike tudi v tistih klerikalnih krogih, ki so sprevideli. da jim spričo rasti delavskega gibanja in odpora- ne zadošča več tolažba z nebeškim kraljestvom in grožnja s peklom. Da bi ublažili ali vsaj zadržali revolucionarni napredek, so ustanavljali katoliška društva, da bi ga odvračali od samostojnosti in zaradi interesov cerkve, ki jih je najbolj odkrito priznal »jnnak« krščanske sociologije pater dr. Zimmermann rekoč: »Ali daje kateri koli drugi stan proeentualno v razmerju s svojimi dohodki za papeža toliko kot delavci?«
Zato se je kapitalu in cerkvi vedno izplačalo razbijati delavsko gibanje s
Pevski zbor >V zajemnod< Trbovlje 1912
krščansko kulturo, ki se je dokončno razcvetela v Beli gardi.
Končno se moramo torej le vprašati, kdo more posredovati svetu pisano kulturo delavskega vzpona. Tega ne morejo storiti niti individualisti, tega ne morejo storiti niti tisti, ki jim pod vtisom sile delavskih množic ostane pogum le na površju kože. Taki ljudje kulture niti tolmačiti ne morejo s pridom. Ker nimajo dovolj duhovnega in socialnega kontakta z delavstvom, ne morejo dati zaželene politične osti in razredne vsebine. Vir take vsebine je samo kolektiv, in kdor črpa motive za upodabljanje delavske kulture le posredno ali ob so-potništvu. ne more prikazati resnice. V najboljšem primeru je tako delo le površno tolmačenje nedoživetib stvari. Brez doživetja in aktivnega sodelovanja s kolektivom pa uspeva le fraza ali celo kocbekovscina.
Kar poglejmo, kdo nas je uvretii med kulturne narode sveta. Ali nista
bila največja naša predstavnika Prešeren in Cankar? Kdo je končno najbolj razumel njihove težnje in zrakaj?
»Hoja za Kristusom« prav gotovo ni bila vir tistega dviga kulture, ki smo jo dosegli v narodnoosvobodilni vojni Tudi pozivi reakcije na lojalno sodelovanje z okupatorjem ni dala tako junaške zmage najbolj naprednih borcev, ki ne vidijo kulture izven svobode, ker brez te o kulturi ni govora. Šele svoboda nove Jugoslavije je mogla dati izraz delavski kulturi, ki črpa svoje energije iz kolektiva, ki gradi novo življenje. Na osnovi te energije smo postali kulturno bogati, da nas občuduje napredni svet.
Zlet »Svobode« v Trbovljah, naj bi dal novih pobud in prilik za vedno večjo in vedno bolj doživeto upodabljanje naše kuhure. da bomo svobodno progresivno delali, mislili in ustvarjali
.	M. S.
VESNA - DELAVSKO DRUŠTVO V ZAGORJU
(Nadafjeoanje i 1. strani.)
minjajo iz slavnih dni težke borbe za pravice delavskega razreda, medtem ko mlajši poslušajo, kako se je napredni delavec takrat boril za boljše življenje. V zastavi je še 32 žebljev.
Vesna je kot društvo tudi materialno podpirala mezdno gibanje rudarjev in steklarjev v Zagorju. V devettedenski stavki rudarjev ob koncu julija 1923. leta je društvo Vesna finančno in moralno podprlo stavko, za kar ji jc oblast začasno zapečatila društvene prostore. Seveda njenega dela s tem ni mogla prepovedati. Odseki so delali kot poprej. Moč Vesne je tako narasla, da so takratni buržoazni voditelji bili v resnih skrbeh za svoj obstoj. Kot protiutež so ustanovili Orjuno. Dne 1. junija 1. 1924 je prišlo v Trbovljah do krvavega spo-nana in obračuna med Orjuno in člani Vesne. Kakor vemo, so orjunaši tedaj ujeli Franca Fakina, ga zverinsko mučili in naposled ustrelili. Ze 3. junija 1924. leta je oblast razpustila Vesno in zaplenila društveno premoženje, ki je bilo nekaj mesecev mr/noje razprodano na javni dražbi, inventar je kupila
Stari svobodaši o Zagorju — danes
»Splošna delavska zadruga Delavski (kom«.
Po razpustu Vesne je bilo mnogo naprednih rudarjev in odličnih članov in funkcionarjev Vesne odpuščenih. Razšli so se na razne strani. Tov. Farčnik, Weinberger. Franc Klopčič, Johan Ruš. Hudomalj, Franc Zaman, Rudi Ranein ger so šli v Rusijo. Tov. Miha Marinko je moral že prej oditi v Francijo, od koder jc pozneje odšel v Rusijo.
Mnogo članov Vesne se je udeležilo španske državljanske vojne. Nekateri od njih so pacHi, drugi so se vrnili domov ali pa odšli v Rusijo. Med španskimi borci bodi omenjen Johan Rus, ki je bil dvakrat, in Mirko Wemberger, ki je bil celo večkrat v Španiji.
Z razpustom Vesne pa~ni prenehala politična in kulturna dejavnost naprednih rudarjev in steklarjev v Zagorju. Zc po enem mesecu so ustanovili pevsko društvo »Naprej«. Pozneje se je Naprej združil z Vzajemnostjo, kjer so člani Vesne pridno delali. Uprizorili so več iger. med njimi Čufarjčv »Polom«. Priredili so tudi obdaritev otrok po Nikolaju Proletarcu, kar pa takratnemu župniku Benediktu ni bilo všeč. Tako je bila tudi Vzajemnost razpuščena.
Napredni delavci iz Zagorja so sedaj svoje delovanje prenesli v Svobodo » Loke, kjer je bila včlanjena večina članov nekdanje Vesne. Predolgo bi bilo opisovati delo, ki so ga člani Vesne opravili takrat v Svobodi. Jasno je, da je revolucionarni duh, ki je vladal tedaj v društvih Vesne, Svobode in drugih, zapustil pri rudarjih in steklarjih pozitivne sledove. Revolucionarnost revirjev jc prišla do izraza zlasti v narodnoosvobodilni vojni, kjer so člani nekdanjih delavskih kulturnih društev sodelovali skoraj brez izjeme bodisi v horbi ali pa kot aktivisti na terenu. Vpliv političnega dela v kulturnih društvih preji drugo svetovno vojno je zapustil med velikim delom delavstva pozitivne posledice: vztrajnost pri delu, borbenost proti razrednemu sovražniku in tovariško zavest za skupne cilje. Menim da bi bilo koristno napisati zgodovino kulturnega in političnega življenja v rudarskih revirjih Zasavja od leta 1918 do osvoboditve.	B.
•ton?' 86 m'- »em še precej samozavestno jj n« oder. Ko sem poškilil v dvorano **čutii. da me množioa opazuje, da me , etloba nekako loči od temne dvorane, sem it, *Med«J. Nisem znal naprej. Od vseh ««*n! *®m ®l'**l nerazumljivo — in zdelo fslt0?1 t® — Posmehljivo Šepetanje. »Kaj bo krilo p*®!' nie je spreletelo. Obupan sem bo*11 ® rokami in nekaj momljal, kar ni v nobeni zvezi z igro. Mučen trenutek Viktor, ki mi je precej Klasno po kr«? nadaljevanje. Ujel sem na ln nato b8p* večjih nezgod povedal besedilo. Brez-Zn ?ni režiserjev obrHZ in nenavadna tišina kosil- !®ami *ts mi iele razodeli, iz kako ojivega položaja me je izvlekel, bo^vesa je padla, jaz pa sem od veselja pl 8oči 1, objel nekaj Škratov in z njimi za 5ekr 1,0 odru. Se vila Jelka, lepa kodrolasa Je h c*' ki se prej Se zmenila ni zame, nu kriv a. no stisnila roko. To mi je pognalo vil« S^nvo — postal sem Se bolj razposajen: <®em cukal za dolge lase. mlajše Škrate ib •* med rebra, starejše pa tolkel po rami tu- . kroholal za vsako malenkost. Naenkrat “'k? n"kdo od zadaj sunil. Obrnil sera se Je » Jo Jernač; podolgovat obraz se mu VfJJČžtegnil, ko mi je izročil precej veliko bonbonov z vzpodbujajočim na-
jOd koga J« sem vprašal.
«ud očeta, ker ai se dobro odrezali« ^Preden je pozvonilo, smo vrečico iz-
6ej*r j?rUBem nastopu »etn bil ’ že pogumen,/ "le*rn zmedel ln strah pred ob-plv°m jp bil premagan. to«-0 končani predstavi je mrzlična nape-"o s018'1, igralci popustila. Nastalo je sploš-Čru<,®®elle. Drago, neizvoljeni vodja igralske bij jn®- je po turško sedel na mizo. potegne*,* ®*h| lepenkasto škatlo lit po njej raz '"»vn n° *®bobnal. To je bilo znamenje: po OsUv! dogovorjenih instrumentih smo opo-bfftv, ,®°9do na pihala. Igranje nas je tako fbvošji' <1b "a« je masker le a težavo pre-d® amo izstopali iz »godbe« tn se dolgih košatih brad. Se težji posel **tn?*" * vilami, ki jih nikakor ni mogel w®vutii do tega. 4a bi ai Umile rdeoUo
z lic. Medtem ko smo odigrali vse koračnice. kar smo jib znali, in se ravno pripravljali, da bi zapeli, je stopil v garderobo Borštnarjev Stane; njega, ki se je šele pred nekaj dnevi vrnil iz zaporov, kamor so ga vtaknili »zaradi komunizma«, smo imeli vsi radi.
»Dobro ste se odrezali, napredovali ste od takrat, ko ijpm »as zadnj.č videl,« nas je pohvalil. »Mieliin. da .je treba ta uspeh proslaviti. Predlagam, da gremo vsi skupaj ob petih v kino gledat film »Volga, Volga«. Med oddihom pa bi zapeli pesem o Volgi.«
»Bomo šiit nas je vprašat Tine.
»Gremo!« smo se zadrti v zboru.
ZbraL: smo denar za veo družino, pospravili lasulje in kostume, zložiti kulise in nato skupno odšli proti kinu
Kmalu sem opazil, da vlada med čakajočimi posebno razpoloženje. Poleg rednih obiskovalcev, ki niso zamudili nobenega filma, sem opHzil tudi take, ki sem bil zanje prepričan. da bodo prvič videli film. Ti no-vinci. so se pomenljivo spogledovali, drug drugemu mežikali, se glasno šalili in s tem vzbujali splošno pozornost. Vznemirjala sta me tudi dva mrka žandarja. ki sta se to pot ločila od svojih zen in se očitno razburjena prerivala med množico.
Pozvonilo je. Dvorana •« je naglo napolnila z gledalci. Pri predvajanju tednika in prvih prizorov filma je bilo vse mirno, nenavadno tiho. Mučno tišino je pretrgal Stane, ki je s spremenjenim glaeom zavpil: »Živela Sovjetska zvezal«
Dvorana se je tresla od vzklikov, ploskanja in cepetanj.. Rudar Martink, majhen izpit možak, ki sem zanj prej mislil, da je copatar in bojazljivec, ee je za »aao zadrl: »Živio svoboda!«
Splošen odziv in ploskanje sta ga očitno opogumila, kajti kar naprej je vzklikal. Nazadnje se je spravil še nad žandarje.
»Dol z žanoarjil« je zavpil. »Del z njimi!« So pritegnili ostali. Orožnik®, ki sla med tem vzklikanjem zapustil« svoje sedeže h» hodila po dvorani, sta »e pognala v vrsto, kjer sta sumil« izzavača. Medtem pa je ep®1 nekdo, bolj »zidaj zakričal: »Dol z iandaujJ« — »Krsam« gal« je predlagal dragi in zau-
darja. ki nista mogla najti izzivača, sta , se med glasnim kričanjem pomaknila k steni.
Od tam sta med oddihom grozila: »Mir, molčite, drugače bova ustavila predvajanje filma!« Nato pa je v dvorani še bolj za šumelo. Sprevidela sta. da z grožnjami ne bosta dosegla ničesar, da se ju ta trenutek nihče ne boji. Zmuznila sta se v kabino in naročila operaterju, naj predvajanje filma takoj ustavi.
Operater France, ki je bil sporazumen s partijci, da bo predvajal ves film, ju je kaj lahko odpravil:
»Lahko ustavim, toda kdo bo vrnil ljudem denar za vstopnino, kajti film je dovoljen .. .«
»Ali ste izstngli nevarna mesta!« je vprašal drugi žaudar in skušal 6 tem zabrisati nepremišljene besede svojega kolege.
»Seveda sem jih.« jima, je zatrdil France-
Poparjena sta se vrnila v dvorano in molče — tudi takrat, ko se je na platnu pojavil Leninov spomenik — nadzirala razvneto občinstvo Menda nista niti opazila, da so Francetu škarje odpovedale .. .
Med oddihom p« sta se spet razživela in nas, ki smo v kotu dvorane peli pesem o Volgi,'podile na sedeže. Mi pa smo peli naprej.
Po tei predstavi se je stoglava množica strnjeno pomikala proti koloniji in pela revolucionarne pesmi. Orožnika sta nas le od daleč spremijala, z ničemer nista poskušala zaustaviti prešernega navdušenja.
Ko pa »ta prišla za nami do Birtifa, je z visokega separacijskega mostu priletel velik kos premoga in se pred njima razletel na koščke Zaman sta iskala predrzneža, ki jn je tako preplašil, da sta zasledovanje opustila.	, ,
Prispeli smo v kolonijo. Nismo se takoj razšli, marveč peli naprej in s tem privabili marsikaterega basista Tudi Martink. ki ni imel posluha, je basiral. Prepeli smo ve« pesmi, ki smo jih znali, nato pa spet najlepše ponavljali. Naenkrat se je izza Jelenič* prismejala luna in spremenila pusto kolonijo v pnjetrno naselje. Takrat smo šele epaztli da so skoraj vsa okna odprta in da um njih slon* ljudje in nas poslušajo. Ti-
netov oče je mielil. da je v tem razpoloženju najprimernejša pesem: »Rdeči so oblaki . • ■* Začel je z rahlim, prijetnim tenorjem, ki nas je vse prevzel, da smo prav, tako narahlo poprijeli. Po koloniji se je razlila pesem
». . zakaj ljudi bi klali, kc vojske treba ni...
Pomladni veter, ki se je poigraval s krošnjami kostanjev, jo je odnašal proti Jjogu. kjer so ji najbrž tudi prisluhnili. Veseli, prevzeti od današnjih dogodkov, smo se šele pozno razšli.
Drugo jutro nisem šel nič kaj vesel v šolo; zadnjo uro smo imeli verouk in pričakoval sem. da nas bo katehet zasliševal. Nisem se zmotil. Katehet je zadnjo uro ves razburjen stopi! v razred. Odložil je svetlo-rjavo aktovko na mizo, si pomel negovane roke. nato pa previdno vzel iz omare dolgo grčavko. Z mačjimi koraki je obšel razred. Na katedru je obstal, se zagledal v strop in nekaj razmišljal:	gladkopolti, precej lepi
obraz se mu je naenkrat spačil. Oči so mn pod roženimi očali čudno zasijale in ves zaripel v obraz je kričal razredu:
»Včeraj smo pa vpili, junaki, at.. •« Globoko je zajel sapo tn med ironičnim nasmehom, ki je hotel z njim prikriti jezo. je nadaljeval:
»Lepo junaštvo, zelo hrabro dejanje. • . Kdo izmed vas pa je bij med razgrajačil«
Devet nas je vstalo.
»Aha! • .. Sem »i mislil! Kdo pa vas je nagovoril, da ste se drlil«
»Nihče!« se je odločno postavil Tine.
»At Nihče!« ... Sami ste se spomnili!. .. Lep, zelo lep domisleki Prepričan sem, da ostali učenci ne bodo počenjali podobnih neumnosti. Vi. junaki, pa boste dobili slabo iz verouka: zaradi nespodobnega vedenja vas maram kaznovati. Drugače boste začeli napadati poštene ljudi. Kar pri belem dnevu in sredi ceste jih boste napadati ... postali boste barabe . ■ • «
»Mi nismo in n« bomo postali barabe!« ga j« ustavit Tisa
Katehetov obraz je zatrepetal; pognal s® je k Tinetu in ga z grčavko močno udaril po hrbtu. To je zabolelo tudi nas. Stopili smo iz klopi" pred .duhovnika in ga razjar jeni gledali.
Naš pogum ga je zmedel; umaknil se j® na oder. V svoji »sveti« jezi je onemoglo kričal z visokim glasom:
»Upirate se, razbojniki! Upirate ae učitelju katehetu . ..«
»Palici se upiramo!« je vzkliknil Tipe. »Vsi dobite slabo oceno, vsi do zadnjega! »Tepli nas ne boste!« se je oglasit Drago in nas pogledal; iz obrazov je razbral, da smo vsi istih misli.
»Kaj ne boste»ubogali!« je 6opel katehet. »Vse vas bom kaznoval!«
Drl se je nad nami še naprej, nam grozil svaril ostale pred nami, garjevimj ovcami a končno, ko je uvidel, da nič ne opravi, je razjarjen zapustil razred. Veseli smo se po mešali med ostale sošolce in med razgovo rom kmalu pozabili na besnega duhovnika
Zvečer smo se spet zbrali v garderobi in n« odru ter »i pripovedovali svoje dožn ljaje: Lojze, ki je imel plašne starše, je bii doma tepen. Dragova mati se je sprla s ver cialsko Mico, ki ni zamudila nobenih večer nie, Mirka in Franceta, ki st* bila šoli že odrasla, pa so ob skali žandarji. Tudi mem se je jezik razvezal; govoril sem več kot po navadi. Zdelo se mi je. d* sem sedaj, ko sem pel. igral in kričal in se skupno s tovariši uprl nasilnemu katehetu, polnovreden Slan družine.
Ob osmih zvečer smo se začeli razhajati: spotoma sem ee oglasil v gostilni Delavskega doma, kjer je oče sedel ob četrtinki in s® pogovarjal z rudarji — tokrat seveda o vče ra.Tšnjih dogodkih. Drugikrat seim ga moral dolgo opominjati, naj gre domov; ta večer pa je vstal, brž ko sem prišel k mizi.
Na poti domov me je proti svoji navad, prijel za ramo in me krepko stresel:
»Dobro ste se odrezali včeraj! H klerikalcem o« ne pojdeš več, kaj!«
»Nikoli več,« seon obljubil, »pa čeprav m ponudijo glavne vlogo!«
PROSVETNO ŽIVLJENJE V HRASTNIKU
Skoraj ni mogoče določiti dneva in leta začetku tega delovanja, ker sega v prejšnje stoletje. V kroniki, ki jo je napisal nadučitelj Karel Valentinčič, je omenjeno, da je bilo okrog leta 1880 ustanovljeno Strelsko društvo in Zensko društvo v Hrastniku, prvo za zabavo hrastniški gospodi, drugo pa si je zadalo nalogo podpirati revne šolarje. Na pobudo 2enskega društva so se uprizarjale gledališke predstave, prirejale tombole in veselice. Vse to se je odvijalo v stari rudniški restavraciji, in to v nemškem duhu. Takratna go-
Alei Kapla — hrastntfki kulturni delaoec
spoda je imela tudi že maloštevilni pevski zbor, ki je nastopal na raznih veselicah, predvsem v tako imenovanem »Schtitzenheimu«. Šele leta 1902 se je začelo slovensko društveno življenje, čigar pionir je bil Učitelj Miloš Roš. Najprej so Ustanovili čitalnico s knjižnico, nato tamburaški in pevski zbor, moško in žensko podružnico Ciril-Metodove družbe, telovadno društvo »Sokol«, strelski in kegljaški klub, lovsko društvo in delavsko podporno društvo. To so bila tako imenovana napredna društva liberalcev. Pred prvo svetovno vojno so tudi socialni demokrati začeli ustanavljati svoja prosvetna društva, medtem ko klerikalnih društev v Hrastniku ni bilo. Omenil sem že, da je učitelj Miloš Roš v okviru čitalnice ustanovil pevski zbor, toda ta zbor se ni dolgo držal, kakor se ni držal pevski zbor, ki ga je ustanovil učitelj Honjec.
Leta 1912 se je na pobudo tov. Karla Malovrha 6t. zbralo okrog 20 fantov z namenom, da sl ustanove moški pevski zbor. Ta zbor je vodil Pavle Baloh iz Ljubljane pod okriljem »Vzajemnosti« v Delavskem domu v Trbovljah.
Članarina v zboru je znašala tedaj 1 krono na mesec, kar je bilo za tiste čase veliko. Za Hrastnik je bil pevski zbor novost, gojil pa je zraven še dramatiko ter si v dvorani Konsumnega društva rudarjev uredil gledališki oder; to je bil prvi oder v Hrastniku. Razlika med prej navedenim in tem pevskim zborom je bila v tem, da je zadnje omenjeni zbor pel delavske in revolucionarne pesmi. Ob izbruhu prve svetovne vojne je zbor prenehal z delovanjem kakor vsa ostala društva. V začetku leta 1918 je zbor ponovno oživel, in to na srečo, ker so bili vsi rudarji oproščeni vojaške službe, ven-
dar pod novim vodstvom tov. Davorina Čandra, tedanjega učitelja na Dolu. Zbor je vodil do leta 1919, nato pa je prevzel vodstvo glasbenega društva, ki se je takrat ustanovilo.
Rudarski pevski zbor je kar čez noč ostal brez vodstva. Na oglas v časnikih, da se išče pevovodja, se je ponudil tov. Zamik iz Ljubljane, ki pa je kaj kmalu prenehal z delom zaradi nezmožnosti. Nato jo vodstvo zbora prevzel tov. Karel Laznik vse do svojega odhoda v Francijo, na kar se je pevski zbor razšel.
Po nekakšnem čudežnem naključju se je še ohranil zapisnik sej, sestankov in občnih zborov delavske izobraževalne zveze »Svoboda«, kjer, je zapisano, da je bil ustanovni občni zbor društva dne 4. junija 1922. Pred ustanovitvijo »Svobode« je že obstajalo delavsko izobraževalno društvo »Sloga«. »Svoboda« je štela Ob nastanku 30 članov. Ustanovni občni zbor »Svobode« je vadil tov. Karel Malovrh st. — o pomenu kulturnih organizacij med slovenskim proletariatom pa je na tem zboru govoril tov. Tone Seliškar, ki je služboval v tistih letih kot učitelj v Trbovljah. Prvi odbor »Svobode« je štel 16 članov, od katerih tri že pokriva črna zemlja. V tem odboru so bili sledeči: Amandus Sauberger. predsednik; Baldomir Blanc, podpredsednik; Rudolf Sauberger st., tajnik; Avgust Avsenak, blagajnik; Franc Gačnik, namestnik; Anton Ober-majer, namestnik, Rudolf Sauberger ml., arhivar: Karel Komlanc, odbornik; nadalje: Vika Vezovišek, poroč. Urana, Franc Koribski, Ivan Kralj, Pavla Dolanc, roj. Malovrh, Berta Hribar, roj. Tršek — vsi odborniki, prav tako pregledniki Herman Kolar, Jože Grum in Alojz Privšek.
Ta odbor je bil številen zaradi tega. ker so bili v društvu včlanjeni tudi tovariši iz steklarne in kemične tovarne v Hrastniku, katerih zastopniki so bili člani odbora. Člani bivšega društva »Sloga« so na tem občnem zboru pristopili v društvo »Svoboda«, vendar
g
so bili med ostalimi vidni funkcionarji: Aleš Kapla. France Kozar. Avgust in Alojz Jerebičnik, Anton Pogačnik, Anton Jagodič, Ludvik Jesenšek, Franc | Mlakar itd.
Delavska izobraževalna zveza »Svo- | boda« se je leta 1923 razcepila na dve [ društvi, in sicer: na »Svobodo I« za rudnik in okolico in na »Svobodo II« j ! za steklarno in kemično tovarno v | Hrastniku, to pa zaradi tega, ker je v j ! Spodnjem Hrastniku članstvo zelo na- | raslo in je bilo treba ustanoviti samo- I stojno društvo. Kljub tej cepitvi pa sta j obe društvi delali v najtesnejši pove- | j zavi in organizirali skupne prireditve. |
Ob ustanovitvi je delavsko izobra- j ževalno društvo »Svoboda« imelo svoj ; I dramski odsek in telovadno enoto. Leta j | 1924 pa je bil ustanovljen pevski zbor in tamburaški odsek. Vodstvo pevskega j zbora je prevzel tov. Alojz Podlogar, ki ga še danes vodi. »Svobode« so f j uspešno delovale do leta 1935, ko je ,
I bila Zveza društev »Svobode« po veli-■ kem zletu v Celju razpuščena. Takoj po tej razpustitvi so v Hrastniku ustanovili društvo »Vzajemnost I in II«.
! Poleg petja je »Svoboda« in pozneje ! »Vzajemnost« gojila še dramatiko, šah,
! planinstvo, dokler se ni ustanovilo dru-| štvo »Prijatelj prirode«; pionirji tega I društva so bili: Tone Lipovšek, Gvido Urlep in bratje, Edi Toplak, Ferdo Verda j, Franc Tršek. Janko Tršek, Tinko Zalezina, Franc Bajti, Martin Pfeifer in drugi. Poleg ostalega je društvo skrbelo tudi za vzgojo članstva s predavanji; predavali so: dr. H. Tuma, Bogo Tepli, Mile Klopčič, Filip Uratnik in drugi.
Za vzgojo igralskega kadra je »Svoboda« organizirala tudi režiserski in igralski tečaj, ki ga je vodil prof. Osip Sest iz Ljubljane, kar je bila za tedanje razmere nujno potrebno, saj je domače učiteljstvo delovalo izven šole samo pri tako .imenovanih liberalnih društvih, zaradi česar so bili delavci navezani le na lastne moči. V času med obema vojnama so bile v Hrastniku v glavnem
Peoski zbor tSoobode* iz Hrastnika
je to društvo obstajalo formalno še do leta 1923. Istočasno so na rudniku ustanovili delavsko izobraževalno društvo »Vesno«, ki pa je delovalo le do junija 1924. Vzrok razpustitve tega društva je bil' spopad med proletariatom in fašistično drhaljo »Orjuno« v Trbovljah dne 1. junija istega leta. V »Vesni«
tri ideološke struje, katerih vsaka je skušala čimprej razmahniti svoje delovanje, s čimer je nastalo nekakšno nenapovedano tekmovanje. Delavska izobraževalna društva so bila brez vsake zunanje podpore, odvisna le sama od sebe, zato pa so se tembolj zagrizla v svoje delo in tudi uspela. Tudi v. ste-
klarni je bilo — kot omenjeno — delavsko kulturno delovanje zelo razgibano. Leta 1912 so tamkaj ustanovili »Arbeiter-Gesangverein«, ki ga je do začetka prve svetovne vojne poučeval isti Pavle Baloh, kakor že prej navedeni rudarski pevski zbor, po prvi vojni pa Bruno Dirmajer. Pod njegovim vodstvom so prepevali nemške in SI07 venske pesmi. Po nastopu hitlerizma v Nemčiji — ko je nekaj zavednih steklarjev odklonilo prepevanje nemških
Kolenc, Jager, Zaletel. Pri obeh godbah je prevladovala progresivna1 mi- 1 selnost, ki je prišla do izraza zlasti ob prvomajskih proslavah, velikem rudarskem festivalu, posebno pa še pri velikem zletu »Svobode« V Celju 1. 1935.
Kulturno središče »Svobode I« in pozneje »Vzajemnosti I« v Hrastniku je bilo v Delavskem domu, »Svoboda II« in pozneje »Vzajemnost II« pa nista imeli stalnih prostorov. Klerikalci so imeli svoje središče v tako imenovani

	iJj
	WrrK J
	. 1
»A« dan sodbe*, proa igra >Svobode* o Hrastniku
pesmi — je prevzel vodstvo zbora tovariš Franc Bajti in ga vodil do začetka druge svetovne vojne in ki ga vodi tudi danes. Tudi delovanje dramske in telovadne sekcije v steklarni je bilo zelo uspešno.
Liberalci so leta 1919 ustanovili v Hrastniku Glasbeno društvo, ki je ob ustanovitvi pritegnilo tudi nekaj pevcev od bivšega rudarskega pevskega zbora, ker je ta ostal brez pevovodje, vendar pa je moški pevski zbor Glasbenega društva le malo časa obstajal. Izvrsten pa je bil njegov mešani pevski zbor in orkester, s katerim so napravili več uspelih koncertov. Člani tega zbora so bili poleg učiteljev po večini nameščenci podjetij in le majhno število delavcev. Prostore je imelo to društvo v bivšem Sokolskem domu. Društvo in njegovi člani so bili od svojih vsakokratnih predsednikov deležni raznih ugodnosti, ker so bili predsedniki ravnatelji ali pa obratovodje rudnika. V okrilju tega društva je deloval tudi dramski odsek, ki je za tedanje razmere razpolagal z odličnimi igralci. Tudi klerikalci so zlasti po izgradnji cerkve v Hrastniku skušali uveljaviti svojo kulturnoprosvetno dejavnost v okviru Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Imeli so gledališko družino in pevski zbor. Zbor je imel nekaj malih uspehov le pod vodstvom organista Beltrama, sicer pa je bolj životaril. Poleg navedenih društev sta bili v Hrastniku še dve godbi na pihala.
Rudarska godba na pihala ima dolgoletno tradicijo še iz prejšnjega stoletja. Kolikor je znano, je rudarska godba igrala pri otvoritvi nekdanje Južne železnice Dunaj—Trst, ko je peljal prvi vlak mimo Hrastnika. To godbo so vodili kapelniki: Puncer, Verda j, Draksler, Dolinar, Završnik, Turnšek in Komlanc.
V steklarni so godbo na pihala ustanovili leta 1931. Vodili so jo: Ignjatijev,
•J|
1
Logarjevi dvorani, ki je bila pozneje urejena v cerkev, danes pa je tamkaj kino dvorana. Liberalci pa so se zbirali v Narodnem domu, pozneje imenovanem Sokolskem domu.
Poleg že omenjenih društev so v Hrastniku še delovala: Strelska družina, Protituberkulozna liga, Jadranska straža, Rdeči križ, Kovinar, Društvo sv. Barbare in športna društva »Ru- j dar«, »Edinost« in »Hrastnik«. Nekaj časa so obstajale tudi tri telovadne enote: Sokol, Slovenski fantje in DTE Svoboda.
Kulturnoprosvetno delo po osvoboditvi se je najprej odvijalo v okviru fizkulturnega društva Hrastnik, ki je vključevalo v svoji delavnosti telovadbo, moški in mešani pevski zbor, mladinski pevski zbor, dramsko družino in orkester.
Leta 1948 so ustanovili SKDU »Aleš Kapla«, s čimer je fizkultumo društvo postalo izrecno telesno vzgojno društvo, ki se je lansko leto preimenovalo v telovadno društvo Partizan.
Do leta 1951 so bile vse sekcije * rudnika, kemične tovarne in steklarne vezane na SKUD »Aleš Kapla«, potem pa se je sekcija steklarne ločila od one na rudniku ter ustanovila samostojno društvo SKUD »Jože Just«. —
V letošnjem letu pa so bili občni zbori »Svobode I« in »Svobode II«; prejšnji SKUD »Aleš Kapla« se je preimenoval v »Svobodo I«, SKUD »Jože Just« pa v »Svobodo II«.
Po osvoboditvi je bilo delovanje do leta 1948 zelo živahno. Tudi vse skupine so bile številčno močnejše, kot pa so sedaj. Od leta 1948 do danes so se pojavljale krize, zlasti še pri pevskem zboru. Vprašanje se je nekoliko popravilo in danes vse kulturne skupine F Hrastniku pridno vadijo in se pripravljajo na veliki zlet društev »Svoboda«
1 v Trbovljah.	'j- V. F.

»Svobode«
žarišča delavske kulture, vznikajo po vsej Sloveniji
(Nadaljeoanje s t. strani)
društev iz Bežigrada bo vstopila v Svobodo.
Društvo je v svoj program vneslo tudi ustanovitev mnogih sekcij. Ena izmed teh bo pevski zbor, in sicer moški, ženski, mešani ter pionirski. Društvo bo imelo nadalje orkester, tamburaški zbor, dramsko sekcijo, lutkovno gledališče, folklorno skupino, šah. ljudsko univerzo in knjižnico. Tako bo sleherni član Svobode za Bežigradom našel tu. kar ga bo veselilo.
Društvu so priskočili na pomoč tudi že posamezni delovni kolektivi. Tako je delovni kolektiv podjetja »Toplovod« prispeval za razvoj društva 30.000 din, sind. podružnica Tovarne umetnega in naravnega kamna je podarila društvu instrumente za tamburaški orkester in kupila knjižnico. Obljube prihajajo prav tako od ostalih delovnih kolektivov za Bfžipadom in od mestne Ljudske prosvete. Tako ima tudi to prvo ustanovljeno društvo Svoboda v Ljubljani vse pogoje, da se razvije v dolgo pričakovano in zaželeno kulturnopro-svetno središče.
Pred nekaj dnevi je bil v Zgornji Sirški velik sestanek, na katerem so se delavci in drugi prebivalci Šiške temeljito pomenili o namenu in pomenu delavskih kulturnih društev Svobode V tem predelu Ljubljane imajo za ustanovitev Svobode že vse pripravljeno. Ustanovili jo bodo takoj po trboveljskem kongresu. V novo društvo bodo vstopila dosedanja sindikalna kulturna društva »Litostroj« skupno z mladinsko godbo, knlturnoumetniško društvo »Valentin Vodnik«, pevski zbor Električne restne železnice ter številni prebivalci Zgornje Šiške. Društvo ima že finančno podlago, saj mn je samo oprava Litostroja poklonila kot prvo pomoč 200.000
dinarjev. S tem bo lahko novo nastajajoče društvo preuredilo kino dvorano, svoje prostore pa bo dobilo na razpolago pri sind. podružnici Električne cestne železnice. Porajajoče se društvo ima zdravo podlago in vse pogoje, da se razvije v delavsko kulturno matico, ki bo usmerjala in vodila delavsko kulturo v tem delu Ljubljane.
Tudi v ostalih predelih Ljubljane imajo že stare tradicije napredne delavske kulture. Tudi tukaj so že pred vojno aktivno delovala delavsko kulturna društva Svobode in Vzajemnosti. Pred celjskim zletom leta 1935 je bila v Črnučah pri Ljubljani aktivna organizacija Svobode, toda tudi po njenem razpustu delavci niso prenehali misliti na novo, revolucionarno kulturno društvo. Na pobudo partijske organizacije je bilo v Stožicah pri Ljubljani ustanovljeno društvo Vzajemnost. V njej so aktivno delovali delavci iz Stožic. Ježice in Črnuč. Pozneje je dobilo društvo na razpolago prostore na Ježici in se tako utanorilo v središču Posavja. Takrat je društvo tudi aktivno zaživelo, si z velikim trudom prihranilo denar, da so si člani lahko kupili instrumente. Ustanovili so mandolinistični zbor, ki je nastopal na številnih delavskih prireditvah doma in postal znan po vsej ljubljanski okolici. Toda glavno delo društva so bila predavanja in diskusije. Delavci so se v društvu vzgajali. Člani tega društva so bili tudi Vlado Krivic, Vili Šlander, brat narodnega heroja Slavka Šlandra, in drugi aktivni revolucionarji, ki so danes vodilni ljudje v naši ljudski oblasti in Partiji. V tem društvu so se člani vzgajali tako, kot jim je velevala Partija. To je najlepše pokazalo leto 1941, ko-so se klicu KP na oborožen odpor odzvali skoraj vsi člani Vzajemnosti na Ježici. Jedro
prvih partizanskih pdredov v okolici Ljubljane so sestavljali prav člani Vzajemnosti iz Ježice in drugih ljubljanskih naprednih kulturnih društev. Okrog 20 članov Vzajemnosti na Ježici, borcev iz leta 1941, med njimi tudi trije narodni heroji, so dali v narodnoosvobodilni vojni svoja življenja. To so ponosni uspehi revolucionarne vzgoje delavcev v njihovem naprednem društvu.
Delavci so se pred vojno vzgajali v svojem društvu na najrazličnejše dostopne načine. Posebna in zelo važna oblika društvenega dela so bili izleti, ki so jih prirejali skoraj sleherno nedeljo na najrazličnejše delavske prireditve. Tako so se skoraj vsi Člani društva udeležili taborov delavsko-kmečkega gibanja na Ihanu. limbarski gori, Kranju, Črnučah itd. Tudi na vseh demonstracijah v Ljubljani so sodelovali člani Vzajemnosti z Ježice. Posebno priljubljeni so bili izleti na kolesih. Delavci so organizirali kar cele kolesarske sprevode. Včasih se jih je zbralo tudi po 50, 100 in še več z okrašenimi kolesi in zastavo na čelu ter z revolucionarno pesmijo na ustih. Ob obletnici delavskega pevskega društva »Solidarnost* v Kamniku je štel sprevod kolesarjev, ki so ga organizirala društva »Vzajemnosti« iz Ljubljane, nad 1000 kolesarjev. In vse to so delala Vzajemnost na Ježici in ostale Vzajemnosti v Ljubljani kljub povečani budnosti policije, kljub stalnemu zasledovanju orožnikov in detektivov ter preganjanju posameznih članov. Vse to je Vzajemnost pri njenem revolucionarnem delu še bolj krepilo. Število članstva je stalno naraščalo. Vse to pa je bilo takratnemu režimu trn v peti in zaradi tega je oblast leta 1940 Vzajemnost razpustila.
PO SVETLIH STOPINJAH REVOLUCIONARJEV
Tudi kovinarji na Jesenicah in Javorniku so že ustanovili svoje kulturno društvo Svoboda. Oni že vedo, kaj pomeni in kaj je pomenilo to društvo zanje pred vojno. Takrat so vodili Svobodo na Jesenicah revolucionarji, kot so bili Jože Gregorčič, Matija Verdnik,
France Mencinger in Tone Čufar, ki je vse svoje življenje posvetil borbi in delu za vzgojo jeseniškega delavca. V začetku avgusta so jeseniški kovinarji po dolgih letih spet ustanovili društvo s slavno tradicijo — Svobodo. Zbrali so se pri »Jelenu« na Jesenicah na svoj prvi občni zbor, ki se je začel s koncertom vseh jeseniških godb. Javorni-čani pa so ustanovili svojo Svobodo drugi dan v svojem Fizkulturnem domu. Tudi ti so ustanovitev društva proslavili s pisanim kulturnoumetniškim sporedom.
OJ, CUJTE DELAVSKIH MNOŽIC KORAK...
Tudi v Celju so ostali še svetli spomini na veliki zlet Svobode junija leta 1935. Iz tisočerih grl je takrat donel pozdrav in revolucionarne pesmi, ki so užigale kot ogenj. Vsi so navdušeno pritrjevali govoru revolucionarja tovariša Franca Leskoška. Glas delovnega ljudstva je bil tako silovit, da se ga je prestrašila vladajoča buržoazija. Zato je tudi prepovedala Svobode. Pred kratkim pa so v Celju, v Gaberju ponovno ustanovili delavsko kulturno društvo Svobodo. Za svojega predsednika so izbrali enega izmed najstarejših članov Svobode in zadnjega predsednika naprednega društva Vzajemnosti v Celju, tov. Andreja Svetka.
Celjska Svoboda je že začela z delom. Aktivne so že štiri sekcije: pevska, dramska, šahovska in knjižnica s čital nico. To in šahovsko sobo so uredili v prostorih doma Partizana v Gaberju. Toda celjska Svoboda ima še večje načrte: izvolila je gospodarski odbor, ki bo vodil vse priprave za izgradnjo delavskega Kulturnega doma, ki naj bi stal pred Industrijsko kovinarsko šolo v Gaperju. Tudi celjski Svobodi so priskočili na pomoč delaviki kolektivi. Tako je Cinkarna darovala 50.000 din, S to pomočjo je Svoboda v Celju uredila svojo dvorano v bivši gostilni »Pri Jugoslovanu*.
Sedaj pa celjska Svoboda aktivno tekmuje za veliki zlet v Trbovljah. Za to prireditev se je že priglasilo okrog
4000 delavcev iz Celja. Članstvo celjske 1 Svobode pa bodo na ustanovnem kongresu Zveze »Svobod« zastopali stari člani nekdanje revolucionarne Svobode: Ivan Lah, Jože Skrjanc, Florijan Zafoi- 1 nik, Albin Medved. Vili Spot in Ločil- j nik. Člani celjske Svobode so že govo- ! rili o tem. da bodo predlagali na kon- | gresu v Trbovljah, naj bi bil prihodnji 1 zlet v Celju.
IDRIJSKI RUDARJI SPET MED PRVIMI
V Idriji so rudarji začeli orati ledino na kulturnoprosvetnem polju že j leta 1910 Takrat so ustanovili napred- * no »Mladinsko zvezo rudarjev«. Naslednje leto so ustanovili svoje delavske pevskb društvo »Svoboda«. Prva in dru* ga sta v veliki meri širili kulturo in prosveto med rudarji, prirejali nastope in vzgajali delavce s knjižnico in diskusijskimi večeri vse do leta 1925, ko j® fašist stegnil svoje nenasitne kremplje tudi po tem lepem slovenskem mestecu. Toda prireditve, ki sta jih pripravljali ti društvi, so ostale prebivalcem Idrije globoko vsajene v srcu vse do danes, saj se še sedaj o njih mnogo govori-Zato so se skoraj vsi člani, ki so takrat sodelovali v teh društvih, priglasili * novoustanovljeno društvo Svobodo, kj so ga v Idriji ustanovili letos sredi maja. Stari člani Svobode so dali lpP zgled predvsem mladi generaciji teT j° poučiti, kako je Svoboda delala oe-kdaj. kako aktivni so bjli idrijski rudarji na kulturnem področju v tistih težkih časih, ko so bili zaradi tega pr®" ganjani in so tudi zgubili službo zato, ker so se hoteli vzgajati.
Tako orjejo ledino v novo poglobljeno delavsko kulturo tudi po ostalih krajih Slovenije. Toda zavedati se moramo, da je ustvarjanje sleherne kultur® dolgotrajen, naporen proces; naši delavci imajo v tem že tradicije, samo poglobiti jih je še treba in jim deliti oli1’ novega časa. Prepričani smo lahko, da bodo delavci Slovenije že na našem zletn pokazali, da se geslo: »Kulturo delavcu I« po vseh naših krajih vedno bolj širi in poglablja.	B. K.
»SVOBODA« V ZIDANEM MOSTU
. Napredna društva, ki so že pred * med prvo svetovno vojno združevala oelavce in vse napredno ljudstvo, so se 918, ko je razpadla največja tlači te-Jlca slovanskih narodov in delavskega azreda, črno-žolta monarhija, razmah-?. a in dobila pravi polet. Vsepovsod, lr°m po naši domovini so kar čez noč asla društva, val navdušenja je zajel es delavski razred, saj je upal, da bo enaj prišel do svojih pravic. V tem “Panju in navdušenju so vsepovsod znikla napredna delavska društva in 1 ze v svojem nazivu »Svoboda« zapi-saia svoj program.
“Svoboda«, društvo naprednih želez-■čarjev in delavcev v Zidanem mostu, “■ je dotlej le skrivoma, tajno živelo in elovalo, je stopilo na plan in povedlo v°je člarte v novo borbo, lepši, svetlejši D°dočnosti nasproti.
in u okupacija uničila celoten arhiv a knjižnico nekdanje »Svobode« in je ai°goče napisati le to, kar je ohranje-..®§a v spominu starih Svobodašev, ki F1 io še danes mnogo živih in* krepkih, eveč pa jih počiva v zdaj res svobodni a°tnači zemlji.
Ustanovitelji in voditelji »Svobode« k° Mii sami železničarji-delavci, odločni ,°rci za pravice proletariata, ki so po-. Pl tudi vodili veliki štrajk železničar-1. 1920 Imena tovarjšev Poharja, ®čnika, Jagriča, Pečinina, Likovnika, ^ovačiča, Firma, Žnideršiča in drugih ^°uo vedno zapisana na častnem mestu veliki borbi delavskega razreda za Sv°je pravice.
Svoje prostore si je »Svoboda« našla fi 3. v hotelu Juvančič, kjer je imela .pi svojo knjižnico in čitalnico. Dru-Vo je skrbelo za kulturni in politični APfedek svojih članov in jih vzgajalo 2 utrjevalo v razredni zavesti, v borbi »a ^Jbago delavskega razreda, za lepše, >°ijše življenje tlačenega proletariata, ■talnica in knjižnica sta bili dobro obiskovani, društvo je prirejalo shode, preganja in izlete. Pri društvu je delo-Pevski odsek, ki je s svojimi uspeš-’mi nastopi žel mnogo priznanja, troci železničarjev in mladi godbeniki o se pri društvu učili igranja na klavir,
’ ga je imela »Svoboda«, pa je po nje-razpustu izginil neznano kam. Celo 9 esne vaje je večkrat organizirala svoboda« v Zidanem mostu, ki jih je °uil požrtvovalni tovariš Malovrh, j S »Svobodo« je tesno sodelovala že-.kničarska godba, ki je bila ustanov-Jena ge j 1902. in je letos praznovala vojo petdesetletnico. Člani godbe so j 1 tudi vsi zavedni Svobodaši. Godba e spremljala »Svobodo« na vseh njenih y°tih, prireditvah in izletih.
Svoj višek je dosegla »Svoboda« z Micastno manifestacijo, s praznova-Jem delavskega praznika vsega sveta, j'htuja 1919, ko je organizirala veiik iz-> t iz Zidanega mosta skozi Radeče in sb em°ž v Vrhovo, kjer je bil velik , °d, nato pa največja ljudska veselica, ar jih pomnijo ljudje v teh krajih. Ve« .Prevod z godbo in zastavami na čelu je k*1 ovenčan z zelenjem in rdečimi tra-b°el' krenil je v ranem jutru ob naj-u tl šem razpoloženju in navdušenju iz 'danega mosta, kjer so se mu pridru-J enako zavedni ^avci in ^elju in
V/«n. Ctatrt lil IIIIUI au UUJUCVclIi «H1
dal an^a 'n vzhlikanja: »Živela svobo-Ljudstvo je praznovalo svoj prvi ]	00 leta 1945 tudi zadnji svobodni
' Maj. Sprevod pa so na poti sprem-
in napredni radeški okolice ter ob nepopisnem j. --mu m navdušenju odšli proti Vr-yem. Cesta in hribi so odmevali od
1.
lali
‘istih
Pikov
tj.;; seveda mrki pogledi žandarjev in - maloštevilnih političnih nasprot-
JY> ki so si v nemoči grizli usta m ja?ah tihe kletve iz svojih črnih, izdatkih duš. To pa praznovanja ni mo-f,.°’ kajti vse napredno ljudstvo je bilo VQ.strani »Svobode«, vse je bilo v spre-°u> vriskalo, se veselilo in vzklikalo, v Ko je bil 1. 1920 nasilno in s.krvjo Sen 6n veUki štrajk železničarjev, so tudi za »Svobodo« v Zidanem modi? Začeli črni dnevi. Nekaj njenih vo-sto ev ie bil° Pregnanih, — svoje pro-knjižnico in čitalnico je morala $1 akniti iz hotela Juvančič ter je na-s6r P°tem svoje zatočišče v gostilni Molji' Njene shode in zborovanja, v kozi °r so bila sploh še dovoljena, je nad-Zax , oblast, ki je tedaj tudi odločno uCela preganjati
in zatirati misel in
tf5 *®v°bode«. Z ustanavljanjem razjej 2ttruženj in političnih strank se je Pritiskom oblasti in vedno močnej-ra?tUržoazl'ie 'n mal°meščanstva začel ,r°j med delavskim razredom. Poli-nasprotnikom ‘»Svobode« je
Us
i.Polo ustvariti in pospeševati nasprot-trenja med delavstvom, ki so čim-je "■£_ dušila »Svobodo«, k čemer
^a >h
je?13,0 bolj dušila
Ohia ePk° Pom&gala tudi vsemogočna je ri8*" v rokah gnile zločinske buržoazi-S),’, kicr ni leta 1923 morala »Svoboda« Pet v ilegalo.
ideja »Svobode« pa je v srcih na-
Trdna je moja vera, da na-zarja tistega dne, ko naša pltura ne bo več krizantema ,lromakova, temveč bogastvo j*°9atega. Že slutim zarjo ti-*e9a dne, sluti jo vse moje globlje hrepenenje. Ne hre-^ebenje suma! Moje delo je ulnja zarje, vsaka moja be-sf-vP 'n vse moje življenje. Že 'Sim dleto, ki kleše granitni em©lj novi zgradbi...
Cankar, Bela krizantema
prednega delavstva živela dalje in preživela vse tiste črne sile, ki so jo tedaj prisilile k molku ter končno zmagovito izšla iz narodnoosvobodilne vojne. Tudi v času na j več j ega zatiranja in preganjanja ta ideja nj ugasnila, ampak je tembolj živo in svetlo gorela v srcih tlačenega in zatiranega ljudstva. Tu in tam je celo v teh časih butnila na dan z vso silo, dasi je bila takoj zadušena in potlačena.
O »Svobodi«, njeni ideji in načelih, o njenih dneh velikih uspehov in moči so nam, otrokom pripovedovali očetje v tistih žalostnih letih in se v obupu spominjali lepih dni ter preklinjali tiste, ki so stopili naprednemu delavstvu za vrat. Saj nismo takrat niti dobro vedeli za kaj gre, toda čutili smo, da nekaj ni prav, da se kruh ne reže vsem enako, da so roke naših očetov in mater žulja-
ve in trde od težkega dela, da je v njih licih in očeh skrb in bojazen. Vedeli smo, da je »prvi maj« nekaj velikega, da je praznik vseh poštenih, delovnih ljudi, ki pa se ne sme praznovati. Pa prav zato smo vsakega 1. maja, ko smo šli v šolo, oblekli suknjič in pod njim prinesli pisane trakove in zelenje ter ga vtihotapili na vlak. Ko pa je potegnil vlak iz postaje, so »ozelenela« vsa okna in zamigljala so v trakovih, zadonela je pesem iz grl otrok, ker je bila zatrta in ker je zamrla v grlih in dušah njih očetov, železničarjev — ki so morali stati ob strani, mirno in dostojno, pod »varstvom« oblasti in žandarjev, z bolečino v duši in s solzami v očeh, a vendar v svetlem upanju, da bodo morda njihovi otroci dosegli to, česar sami niso mogli, vkljub odločni borbi in žrtvam — svobodo!	V. M.
Delo revolucionarne mladine v Zagorju po prvi svetovni voini
Napredna delavska mladina se je takoj po prvi svetovni vojni začela zbirati v raznih kulturnih društvih, ker je delala ne samo na kulturnem področju, marveč še mnogo več na politični in ideološki izgradnji svojih članov. O tem nam pripoveduje tovarišica Štefka Pilpah, sedaj poročena Sušnik, takole:
Kmalu po končani prvi svetovni vojni je mala skupina napredne mladine v Zagorju ustanovila kulturno društvo »Omladina«. Ustanovitelji tega društva so bili: Franc Farčnik, Ciril Groznik, Nace Ravnikar, brata Franc in Karel Odlazek, Pavla Fakin, Dora Jugovar, poročena Prašnikar, Štefka Pilpah, Lojzka Groznik, poročena Ule, Zofka Poznič, pozneje poročena Farčnik. V društvu je bilo zelo aktivno politično življenje. Imeli smo vsak te-
SLOVENSKA. KULTURA, VOJNA IN DELAVSTVO
PREDAVANJE IVANA CANKARJA 1. JUNIJA 1918 V »SVOBODI« V LJUBLJANI
Prijatelju
V prvem času te strašne, brezkončne vojne jih je bilo pač le malo med nami, ki niso bili v strahu za usodo, za bodočnost našega šibkega slovenskega naroda. Bali smo se, da ga ta silna nevihta zlomi enkrat za vselej, da ga nezaceljivo udari gospodarsko, telesno in duševno. Vzrokov dovolj in preveč smo imeli za to bojazen! Saj smo si lahko mislili, da le kulturno najvišji, gospodarsko najmočnejši, politično svobodni narodi morejo sčasoma docela preboleti nezaslišane grozote, ki jih prenaša zdaj ves vesoljni svet. Naš slovenski narod je gospodarsko slab, od tujega kapitala brezobzirno izkoriščan; svojo kulturo si je šele v zadnjih desetletjih ustvaril iz svoje lastne moči, z lastnim, brezprimernim trudom, preko tisoč zaprek, ki so mu jih stavili tujci, njegovi krivični gospodarji; ker naš slovenski narod zaradi svoje maloštevilnosti in gospodarske odvisnosti nikoli ni bil politično svoboden. Njegovi gospodarji so veseli, da je izvrsten delavec, da je dragocen suženj, zato so ga na vsak način, zdaj z beraško miloščino, zdaj z grobim nasiljem, hoteli ohraniti v suženjstvu. In suženj ne sme imeti kulture! Kajti ob tisti uri, ko se bo ozrl okrog sebe, ko se bo zavedel sramote hlapčevstva, se bo z vso silo skušal otresti te sramote. Kadar bi si osvobodil dušo, bi napel vse moči, da se odreši tudi telesnih okov. In gospodar tega ni dovolil, ne dovoli tega tudi ne dandanašnji, ko je duša naroda-sužnja že osvobojena in ponosna.
Vse to smo ob začetku vojne prav dobro vedeli in čutili, od tod naš strah za bodočnost. A vzrokov za strah je bilo še mnogo več!
Najlepši, najboljši sinovi naroda so šli v smrt in v jetništvo, njih matere, njih očete in brate so metali v ječe, zato ker so jokali za temi sinovi, zato ker so se upirali suženjstvu in krivici, zato ker so umirali od všega hudega! Se večje zlo je porodilo našo bolest in našo bojazen: boli smo se, da nam usahne nežni cvet na drevesu naroda, da nam propade naša mladina! Ze pred vojno je bilo šolstvo na Slovenskem slabše kot slabo; skopuško in oderuško nam ga je bil odmeril gospodar. Zdaj med vojno pa se o kakem pametno urejenem šolstvu sploh ne da govoriti. In tako je bila naša bojazen čisto upravičena, da bodo otroci posuro-veli na cesti in na gmajni, da se bodo ponevedoma navzeli duhu krvi in nasilja, da otrok, ki v zatohli šolski sobi zaspi od slabosti in gladu, ne bo nikoli več sposoben za svetlo življenje; in da nam tako pojde v nič in v razsulo temelj naše narodne bodočnosti, mladina.
Kljub tehtnim vzrokom se je pokazalo, da je bil ničev in prazen naš globoki strah! Nikoli prej kot tekom te vojne se ni tako široko razmahnila, tako visoko vzdignila kulturna sila našega naroda! Primerjajmo, kakšno je bilo slovensko časopisje pred vojno in kakšno je zdaj! Prej surovost ob surovosti, psovka ob psovki, gnusno osebno blatenje, laž in natolcevanje — vse to je minilo v tistem hipu, ko je narod spoznal nevarnost za svoje življenje, za svoj dom, za svojo prihodnost. Celo ovce se strnejo v nevarnosti, otroci se stisnejo drug k drugemu, pa bi si odrasli moški ne segli v roko!
Nič ne precenjujem pomena časopisja. Iz njega zajemajo široke mase ljudstva svojo kulturno in politično naobrazbo, časopisje je dobro merilo za duševno in miselno višino, na katero se je narod povzpel. Ce je časopisje umstveno visoko, politično dostojno, je to dokaz, da je narod, iz katerega je to časopisje vzraslo in kateremu je namenjeno, umstveno in politično zrel. Kajti znano je, da iz kamna ne raste pšenica. In v teh zadnjih par letih se je slovensko časopisje tako simjno povzdignilo, da se brez strahu meri s časopisjem starih kulturnih narodov ter da je pošten in vreden zaupnik svojega naroda. Ena sama žalostna izjema je, o tej pa rajši molčim.
Tudi na mnogih drugih poljih je slovenski narod dokazal, da je vreden svobodnega življenja in srečne prihodnosti. Prav zdaj, v teh težkih, grenkih časih je slovenska umetnost segla v ljudstvo bolj na široko, bolj
globoko nego kdaj poprej. Lani so naši umetniki priredili razstavo svojih del, eno najlepših, kar jih je kdaj videla Ljubljana. In kaj se je pokazalo ob tej priliki? Obiskovalcev je bilo toliko, kakor najbrž v nobeni prejšnjih razstav; in pokupili so umetnin toliko, kolikor čisto gotovo ne v nobeni prejšnji. Kaj pomeni to? Marsikdo je rekel: »Denar je med ljudmi, pa si privoščijo take baharije!« Morda je senca, le senca resnice na tej trditvi. Po mojih mislih pa je vzrok mnogo globlji, za narod mnogo častnejši! — V teh časih nasilja, ponižanja in krivice, v teh časih krvi, solza in gladu se je narod in v njem vsak posameznik bridko zavedel svojega suženjstva; zavedel se je narod sramote svojega
ponižanja, zavedel se je posameznik svojega golega beraštva, svoje odvisnosti od tujca. In vsakemu med vsemi je srce zakoprnelo po rešitvi iz te mlake in gnilobe, roke so hrepeneče segale po nečem višjem, po ,svetlobi, dobroti, lepoti:
*
Zdi se mi, da ni čisto pogrešena ta moja misel, saj jo izpričujejo še mnogotera druga dejstva. Naši fantje kličejo s fronte po knjigah, po dobrih knjigah! Kako je bilo prej, še prav malo prej? V kmetiških in delavskih rokah je bila knjiga precej redka stvar. Naši ljudje so brali časopise, vsakdo po navadi le glasilo svoje stranke; in poleg tega so brali kvečjemu še poljudno pisane politične brošure. Za lepo književnost in za resno znanstvenost so se zanimali le študentje in študentke ter z njimi prav tenka plast inteligence. Slovenski praznik in slovenski pisatelj sta bila veliki večini svojega naroda na pol ali docela tuja. Zdaj je drugače! Slovensko ljudstvo kupuje knjige, tudi če za drag denar. Prej so pisatelji ponižno iskali založnikov, zdaj založniki vljudno iščejo pisateljev. Slovenska knjiga je prišla med slovensko ljudstvo, ni se bahavo ponižala k njemu, temveč ljudstvo se je povzdignilo k nji. Nič več ni potreba, da bi pisatelju dobrohotno svetovali, naj se ponikne, naj piše za tako imenovani »preprosti narod«. Tega bajeslovnega »preprostega naroda« namreč ni več! Preveč je prenesel, preveč je pretrpel, preveč izkusil naš ubogi narod, da bi mu bilo treba zviška doli deliti še prav posebnih naukov! Najboljši učitelj je trpljenje, najboljša učiteljica je bolest. Narod je v svoji nesreči zavedel se najvišjega, kar ima, svojega največjega bogastva, svoje kulture. Ta zavest ga bo rešila iz vseh težav in bridkosti, iz vseh zmot in zablod. Kdor je sebi samemu zvest, temu je zvest tudi Bog — in življenje mu je dano!
Dano je življenje našemu narodu-proletarcu, nihče več mn ga ne more vzeti! Saj si je s svojim delom, s svojim umom in srcem zaslužil sončno življenje, ta narod kmetov in delavcev, ta narod sužnjev, ki ne mara več biti narod sužnjev!
Če je kje bil delavec suženj, je bil v naših slovenskih krajih dvakrat suženj! Drugod so mu izrabljali roke in glavo, pri nas so mu povrhu tega še vzeli ponos, odrekli mu dušo in odrezali jezik. Za tujega kapita-
lista in uradnika je bil slovenski de-delavec žival, ki mora molčati, zato ker ne zna govoriti »po človeško«. S čeznaturnim naporom, s požrtvovalnostjo brez primere so posamezniki — malo jih je bilo! — vzdramili to naše delavstvo k višjemu, kulturnemu življenju, so mu s pomočjo organizacije po dolgih bojih pripomogli do kosa boljšega kruha, so se hkrati trudili, da bi mu dali potrebne duševne hrane. V tej zadnji stvari pa je zmanjkalo moči, je zmanjkalo delavcev. Malo številce onih, ki so se trudili za kulturno izobrazbo delavcev, so bili povečini samouki, delavci, ki so sami v svojem bridkem in težkem dnevnem življenju ob čutili potrebo po višji izobrazbi, po vpogledu v širša obzorja. Delali so, kolikor so pač mogli delati, toda postavili so temelj za delo onih, ki bodo delali in gradili za njimi. Za delo onih, katerih velika in sveta dolžnost je, da maso našega slovenskega ljudstva privedejo k najvišji duševni zavesti, privedejo v svetovno kulturo. To pa je dolžnost slovenske inteligence. Tej dolžnosti se ne more in ne sme izogniti, ker drugače svojega lastnega naroda ne bi bila vredna in bi se izločila iz njega. Obenem, ko prevzame to dolžnost, prevzame pa tudi silno odgovornost. Brez vsakega pomisleka lahko govorim človeku, ki je izobražen dvomljivec, ki je že zdavnaj spoznal zmote in zablode razuma človeškega. Težje pa je govoriti in pisati delavcu, ki ne pozna laži in dvoumnosti, ki natanko veruje, kar sliši in bere. Težko in trdo nalogo si bo dala slovenska inteligenca, da maso našega ljudstva, predvsem naše delavstvo, pripravi za tiste boje, ki čakajo naš narod. Treba bo, da s predavanji, s časopisjem, z brošurami in knjigami stopi med ljudstvo, spoji se z njim, vrne k njemu, kakor je bila iz njega vzrasla. Treba je, da pove delavcu, kar mu je bilo od nemile usode prikrajšano. Treba je najbolj, da ga vzdrami in mn pove: »Enakopraven brat si v družini/« In še bo potreba, da mu da ponosa in samozavesti, tako da bo čutil v sebi: »Na meni, na mojih plečih, na plečih de-lavca-proletarca, sloni bodočnost slovenskega naroda, naroda-prole-tarca!« — Ce naša inteligenca te svoje svete in nujne dolžnosti ne izpolni kmalu in korenito, potem ne zasluži, da se imenuje inteligenca in posebej še slovenska!
Nekaj pa je, kar mi je prav posebno pri srcu in kar sem bil že omenil. To je usoda naše mladine — hkrati usoda naše narodne prihodnosti. Šol je malo. kar jih je, so prenapolnjene; učiteljev skoraj ni, učiteljice so z delom preobložene. Ali vse to je šele manjši del nesreče. Da šolske izobrazbe nimajo zadostne, je hudo. Toda še hujše je, da naši otroci stradajo, da polagoma pešajo od gladu. Zadnjič sem šel mimo šole na Ledinah, in tam sem videl obrazke, splahnele, zvodenele obrazke, da sem se obrnil stran, od sramu in bolesti. Mislil sem si v svojem srcu: »Moj Bog, to bodi naša bodočnost!•...
In vendar ni vse upanje izgubljeno! Mater e-delavke so naša bodočnost! Poznam tako mater: svojo srčno kri bi dala, da reši otroku življenje! Dokler imamo take slovenske matere, se nam ničesar ni treba bati!
Ali velika in važna narodna dolžnost pripade tudi tem trpečim materam-delavkam. Ze otroku, ki ga pestuje, naj dopove, zakaj ni dobil mleka; otroku, ki je bil že shodil, naj dopove, zakaj nima belega kruha; otroku, ki je na pol odrasel, naj dopove, odkod vsa ta nezaslišana krivica, ki jo moramo trpeti; in ko bo otrok dorasel, naj mu pove natanko in po vrsti, kaj je bilo in kaj mora biti! — Ce bo vsaka mati storila to svojo sveto dolžnost, nam ostane temelj naroda nedotaknjen, naša mladina, tisti temelj, na katerem bomo gradili naprej.
Jaz zaupam v to delo, zaupam v delo vseh. In obenem trdno in zvesto zaupam v uspešnost tega dela, zaupam v bodočnost svojega slovenskega naroda. Za slovo, prijatelji, vam rečem besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!
aen politična predavanja in razgovore. Na sestanke nismo mogli vedno hoditi javno; imeli smo jih včasih v dvorani Svobode, večkrat pa tudi za Savo, če je bila potreba obravnavati kakšno konspirativno stvar. Takrat smo se pogovorili, gredoč za Savo oziroma domov, ter tudi napravili zapisnik o zadolžitvah in sklepih. V Omladini smo imeli dramatični odsek, ki je dal pod vodstvom Franca Farčnika dve igri: »Sin« in »Mati«. Po treh mesecih svojega obstoja je bilo društvo razpuščeno; takoj na to smo ustanovili »Ledino«, ki je imela telovadni, dramski, pevski, godbeni odsek in knjižnico. V dramskem odseku sta režirala Farčnik in Šobar. Ko se je ustanovila »Vesna«, so se naši odseki vključili v to matično napredno društvo. Dobili smo že kroje in kupili zastavo. Mladinci smo napravili izlet v Maribor in Kamnik kakor tudi v Ljubljano, kjer smo nastopali. Ko smo šli na izlet v Kamnik, so nam naši nasprotniki podžagali most, vendar pa niso uspeli, ker se nismo vračali po isti poti nazaj. Tudi v Mariboru so nas hoteli napasti Orjunaši, vendar so se pa takrat neki prebivalci Maribora aktivno potegnili za nas, tako da ni prišlo do spopada.
Ko je bila Vesna razpuščena, smo mislili, da bi še ustanovili kakšno društvo, kjer bi se mladina lahko v polni meri politično in kulturno izživljala. Vendar to ni bilo mogoče. Zato smo se-vključili v delavsko kulturno društvo Svoboda v Lokah pri Zagorju, kjer je že bila včlanjena večina naprednega delavstva. — V Svobodi smo napredni mladinci delali do njene razpustitve. Mnogi nekdanji Svobodaši so se aktivno udeležili narodnoosvobodilne borbe, mnogi so dali tudi življenje za svobodo jugoslovanskih narodov, še živeči člani pa še z malimi izjemami vsi pridno delajo na izgradnji socializma ter s svojimi bogatimi izkušnjami nudijo naši mladini koristno pomoč.
Nekdanji prosvetni večeri »Svobode« in »Vzajemnosti« V Trbovljah
Prosvetne večere »Svobode« in »Vza-jemnosti« v Trbovljah smo organizirali v predaprilski Jugoslaviji v težkih pogojih. Takrat je vladal diktatorski režim in skoraj vsakdo, ki je deloval v delavskem kulturnem gibanju, je bil na en ali drug način preganjan. Vladajoči razred je pač nastopal proti delavskemu razredu, ki se je hrabro boril proti takratnim izkoriščevalcem, boril se je za svobodo, za socializem — za zmago.
Med številnimi organizatorji in nastopajočimi je vladal velik idealizem. Obstajalo je vihamo navdušenje, vladala je velika ljubezen in požrtvovalnost do velikanskega dela v delavskem kulturnem gibanju. Porajala se je borba za množično sodelovanje, v katerem je delala takratna mladina delavskih kulturnih društev z velikanskim navdušenjem, čeprav so bile mnogokrat nekatere najvažnejše točke posameznih sporedov ali pa tudi ves odličen spored kulturne prireditve od politične oblasti (takratnega okrajnega načelstva v Laškem) prepovedane. Trdnost, odločnost in delavnost revolucionarnih članov delavskih kulturnih društev v Trbovljah je kljub raznim oviram politične oblasti dobro orala kulturno ledino med našim delavstvom.
Bili so množični nastopi sodelujočih (godbeniki, pevci, dramski igralci, recitatorji, deklamatorji, predavatelji itd.) in bili so tudi resnično množični prosvetni večeri, umetniški večeri, predavanja, gledališke predstave in druge kulturnoprosvetne prireditve. Uspešno nastopajočih — iz Trbovelj in drugih krajev — na teh delavskih kulturnih prireditvah je bilo zelo veliko in toliko, da jih tu ni mogoče poimensko navajati.
Množične delavske prosvetne večere smo prirejali v trboveljskem Delavskem domu dolgo dobo, redno tedensko po enkrat z več ali manj bogatim, obširnim in pisanim kultumo-prosvetnim sporedom. Mnogokrat tudi z dodatkom vzgojnih, poučnih, pa tudi zabavnih filmov. Marsikak spored je trajal tudi štiri ure. Velika dvorana Delavskega doma (in galerija) je bila vsakokrat nabito polna.
Danes živimo v drugih pogojih, danes smo v svobodi, danes smo prišli skozi veliko revolucijo do zmage, do graditve resničnega socializma. Zato je naloga nas vseh, starih in mladih, da še bolj zavihamo rokave, da započeto pot nadaljujemo do še večjih zmag delavskega razreda.
Se nekaj pripomb. —- Leta 1926 je trboveljska »Svoboda« ob velikanski udeležbi Trboveljčanov vin zunanjih delavskih, naprednih in borbenih ljudi razvila svojo zastavo. Na tej nepozabni, veliki delavski kulturni prireditvi, delavski manifestaciji, je zastopnik Zagrebčanov med drugim ognjevito dejal: »Mi hočemo, da odsekamo kapitalizmu ne samo noge, mi hočemo, da kapita-lizmu odsekamo tudi glavo!« Govornik je žel viharno pritrjevanje.
Delavska kulturna društva v Trbovljah so opravila zelo veliko delo za kulturni razvoj in napredek ter vzgojo delovnih množic. Krepila so razredno zavest proletariata.
Rudarski festivali v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku leta 1934 pod vodstvom »Svobode« so bile velike množične kulturne prireditve delavskega razreda, velika prireditev pa je bila tudi proslava rudarjev leta 1940, pri kateri so sodelovali tudi člani »Svobode«.
X. E»
Razvoj delavskega društva »Svobode« v Celju
Društvo »Svoboda« je bilo ustanovljeno leta 1920 na pobudo takratnih marksistov. V začetku je deloval le nogometni odsek. Igrali so na današnjem letališču v Levcu, ker v Celju ni bilo igrišča. Temu odseku se je
bilo je pozicije tudi v okolici Celja in je leta 1932 že štelo okrog 600 članov. Leta 1928 je bilo z nastopom šesto-jariuarske diktature delo »Svobode« stalno nadzirano in podrejeno cenzuri, vendar so svobodaši kljub temu izva-
Množica med govorom tov. Leskoška na zletu d Celju
kmalu pridružil dramski, za njim pa telovadni in tamburaški odsek. Dram-:ka družina je igrala predvsem Cankarjeva dela. Društvo se je udeleževalo takrat vseh važnejših delavskih prireditev s svojimi nastopi.
Leta 1922- je bil v Celju prvi vse-delavski zlet, ki so se ga udeležili delavci iz vse Slovenije. V dopoldanskih urah je bila v Celju manifestacija, popoldne pa delavska zabava na Teharjih. Nastopile so vse sekcije, zlasti pa so se izkazali lahkoatleti in telovadci.
Društvo je socialističnemu delavskemu gibanju mnogo pripomoglo. V letih od ustanovitve pa do leta 1928 so se pod okriljem »Svobode« in delavskega pevskega društva »Naprej« združevale vse napredne delavske sile. Člani vseh društev so s političnimi delavci pred-itavljali avantgardo delavstva v teh Istih. Leta 1922 je bilo v mestni občini Celje 10 socialističnih odbornikov, v okolici pa 18; še celo župan Valentin Hrastnik je bil socialist, delavec Tovarne emajlirane posode (Westen). Največji uspeh tedanjih socialistov je bila zgraditev okoliške osnovne šole. Ako-ravno je bila šola velikega pomena za prosveto otrok, so se proti zidanju šole borili vsi ostali strankarji. Glavna borba delavstva je bila naperjena proti Orjuni (ki je bila ustanovljena 1. 1924) in proti klerikalnemu režimu.
Leta 1928 so v cilju okrepitve socialističnih sil združili pevski zbor Naprej« z društvom »Svoboda«. Takrat se je to društvo začelo širiti. Do-
Spomin na „Gofgofo“
Med številnimi dramskimi deli, uprizorjenimi pred vojno, je zlasti omembe vredna izvedba »Golgote«, ki jo je tako po uprizoritvi kot po nenavadno napredni tematiki šteti v vrsto najboljših del. Snov je namreč vzeta iz samostanskega življenja, pisec tega dela pa je znal razgaliti vso gnilobo, licemerstvo in svetohlinstvo takega življenja v tolikšni meri in na tako prepričevalen način, da nehote zbuja odpor in dvom v moralne vrednote klerikalizma, ki si lasti izključno pravico razlage etičnih načel.
V igralski skupini, ki je tako prepričevalno predvajala »Golgoto«, so nastopili v glavnih vlogah: Ftanc Tršek, Anton Lipovšek in Marica Marinko, v ostalih nič manj zahtevnih pa Viktor Ivanc, Alojz Jarc. Karel Sterban, Anton Jagodič, Ernest Bizjak, Ivan Šinkovec, Gvido Grešak ter Ivan Keše. Pri celotni izvedbi pa so sodelovali še: Ludovik Fajdiga, Jože Kosmos in Franc Šergan, medtem ko je bila režija v rokah Viktorja Malovrha, ki je istočasno nastopal kot igralec.
Tok tega plodnega revolucionarnega ustvarjanja na prosvetnem področju pa je leta 1941 pretrgal vdor nacističnih hord s severa. Namesto borbe, ki se je vodila na kulturnem torišču, je bilo treba sprejeti borbo z orožjem v roki. Kot prva sta se iz dramskega odseka odzvala, zvesta svojim načelom, Franc TrŠek, ki je zaradi izdajstva padel v spopadu z okupatorjem v začetku januarja 1942, ter Ernest Bizjak, ki je dal življenje v boju istega leta. Večina ostalih pa je občutila strahote koncentracijskih taborišč, kjer je leta 1943 v Auschwitzn umrl Anton Jagodič. Prav tako sta bila v koncentracijskem taborišču Dachau Jože Kosmos in Viktor Malovrh — Alojz Jarc pa je bil izseljen na Hrvatsko, medtem ko so se drugi borili v vrstah NOV proti okupatorju vse do njegovega uničenja.
š. F.
jali tudi prepovedane točke. Teror je imel za posledico edino še večji porast društev. Društvo je širilo svoje vrste v Liboje, Ljubečno, Štore, Hrastnik in Zabukovco kakor tudi v Trbovlje. Celjska Svoboda je bila v najtesnejših odnošajih z ostalimi društvi »Svoboda« širom po Sloveniji, ki so bila povezana V Zvezo društev »Svoboda« v Ljubljani, kjer so izdajali celo lastno revijo. Iz-
letniški odsek društva je organiziralno. Po razpustu Svobode pa njeni člani
celo vrsto izletov v vse industrijske kraje Slovenije, kjer so s svojimi nastopi pomagali krepiti delavsko gibanje. Celjsko društvo je bilo močno povezano s tamkajšnjim Olepševalnim društvom, kjer so prevladovali napredni elementi (predsednik tega društva je bil Šubic).
Društvo je imelo svoje uniformirane reditelje, ki so nosili ime srbskega pesnika in socialista Svetozarja Markoviča, ki so predstavljali udarno pest delavskega gibanja.
Društvo je nastopilo pri odkritju spom. plošče Karla Marxa na Jesenicah, na skupnem koncertu »Svobode« v Ptuju, Hrastniku in v Celju ter si pridobilo prvo mesto vseh delavskih zborov Slovenije. V tem svojstvu so ti pevci nastopali tudi v Radiu Ljubljana.
Dramske predstave so bile redno na sporedu. Vodil jih je v pretežni večini narodni heroj Slavko Šlander. Močan je bil tudi šahovski odsek.
Leta 1935 je bil na pobudo Zveze v Ljubljani organiziran v Celju vse-delavski zlet v cilju, da se pokaže kulturno delo delavstva Celja. Na zlet je prišlo delavstvo z 9 posebnimi vlaki. Sodelovalo je približno 14.000 ljudi. Zbor je bil na Glaziji, kjer je kljub prepovedi na zahtevo zborovalcev govoril tov. Franc Leskošek-Luka.
Oblast je bila zaradi tega zborovanja v tako velikih skrbeh, da je zbrala v Celju vse žandarje 'iz okolice, vso policijo in vojaštvo.
Revolucionarnost so Svobodaši kazali tudi na zunaj. Ob izletu na Jesenice so okrasili železniški stroj s peterokrako zvezdo, srpom in kladivom. Policija je to okrasitev prepovedala, toda tik po odhodu vlaka je bil ta delavski simbol spet na stroju in na ogled vsem Slovencem na progi skozi Ljubljano na Jesenice.
Svobodaše so zaradi njihovega delovanja preganjali. Zanje ni bilo službe in dela. Z dela so bili odpuščeni v prvi vrsti Svobodaši. Prosvetno delo društva je vseskozi spremljala vrsta ogorčenih borb in stavk ter političnih manifestacij.
Po delavskem zletu leta 1935 je bilo društvo na intervencijo tedanjega notranjega ministra dr. Antona Korošča pri kraljevskih namestnikih razpušče-
in delavci niso vrgli puške v koruzo. Teden dni po razpustu so osnovali novo društvo z istimi cilji pod imenom »Zarja«, ki je delovalo pol leta. Med tem časom se je ustanovila Zveza delavskih društev »Vzajemnost«. Takrat so člani Svobode rešili nekaj društvenega inventarja, to pa na ta način, da so vdrli v omare in pobrali iz njih vse, kajti oblast je te omare zapečatila. Društvo »Zarja« kot začasno društvo se je preimenovalo in vstopilo v Zvezo društev »Vzajemnost«, v kateri so člani sodelovali vse do okupacije.
Najvidnejši člani in borci za delavske pravice ter hkrati člani Partije so bili v društvu sledeči: brata Šlander, Skvarča, Peter Stante, Ivo Klju-
čar, Koželj, Božič, Arzenšek, Ubojšifc Sarajkovič, Goručan in še drugi.
Pretežna večina svobodašev se ie udeležila NOV. Življenje je žrtvovalo 18 članov: Slavko Šlander, Letnar, Iv^41 Koželj, Dominik Štibl, Alojz Božiči Leopold Dolar, Ivo Kožuh, Ključi Franc Stanič, Ladko Mlakar, Bevt Franjo Goručan, Viktor Arzenšek, J3®" ko Skvarča, Turk, Vili Šlander, Franc Pobec, Kuglar, Mirko Dečman, Stefan Vrunč. Seveda ta lista ni popolna.
Takoj po osvoboditvi je bila »Sv®" boda« leta 1945 obnovljena in je imel8 nekaj nastopov in sodelovala pri spre" jemu maršala Tita. Leta 1947 se J8 društvo preimenovalo v SKUD »Iv° Ključar« ter imelo do sedaj 92 n3" stopov.
Celjski zlet je bil naj lepši!
Posebna značilnost predvojnih delavskih kulturnih društev »Svoboda« je bila v tem, da so imele pogoste skupne prireditve. Ti nastopi pa niso bili zgolj skupne prireditve, marveč so pripomogli k zbližanju in spoznavanju delavcev med seboj. Največji skupni nastop z določenim političnim poudarkom pa je bil zlet »Svobode« v Celje leta 1935. Na ta zlet smo se dolgo pripravljali. Od trboveljske Svobode je na tem zletu nastopil moški in mešani zbor ter godba na pihala. Poleg teh se je zleta udeležilo še več sto drugih delavcev, za kar ima veliko zaslugo partijska organizacija, ki je ta zlet organizirala ilegalno. Sedmega julija 1935 smo z godbo odšli na trboveljsko železniško postajo. Razpoloženje zletnikov je bilo odlično. Na vlaku smo se podrobno pogovorili, kaj bomo na zletu vzklikali in kako bomo pokazali svoje nezadovoljstvo nad diktatorskim režimom, ki ga je uvedel general Peter Zivkovič po nalogu kralja Aleksandra.
V Celju nas je na postaji pričakovala množica ljudi: igrale so godbe, vrstili so se pozdravni govori, znanci in prijatelji so drug drugemu stiskali roke. Mesto je bilo lepo okrašeno, tako
ir
Tone Čufar - delavski pesnik in pisatelj
12. avgusta je minilo deset let, odkar je obležal d krvi na travniku pri Št. Vidu nad Ljubljano Tone Čufar, delavec, pesnik in pisatelj — samouk, komunist in dosleden borec za zmago delavskega razreda. Pokosila ga je gestapovska brzostrelka, ko je z zavezanimi rokami na hrbtu pobegnil s kamiona, s katerim so ga peljali v smrt. Z njim smo izgubili velikega človeka, velikega po svoji veri in ljubezni v človeka, po svoji zvestobi narodu, kateremu je pripadal, in poštenosti, kakor je ni lahko najti. Že samo to pomeni za nas mnogo in vse, kar je lahko človek dal svojemu ljudstvu v hudih časih stare Jugoslavije in o naši revoluciji. Riti do kraja zvest, pošten tovariš in borec, v tem nam je Čufar lahko vedno svetilnik in vzor. S svojo junaško smrtjo je potrdil, da je vse to resnica, da je tako pisal, deloval in živel, kakor je mislim in razumeval svet okoli sebe.
Ko prebiram in spoznavam njegovo življenje, zapisano v njegovih povestih, igrah, pesmih, zapiskih in pismih, se mi osveži d duši težka preteklost, odpirajo se ose sramotne strani v življenju našega naroda, vsa strahotna beda in zaostalost, brezposelnost, hlapčevstvo in izdajtsvo, izkoriščanje delovnega človeka, nad vsem tem pa bič in zapori za vsakogar, ki je hotel misliti po svoje in se je boril za to, da bi ljudje zaživeli življenje človeka vredno. Kadar premišljujemo o tem ne moremo mimo Toneta Čufarja, in kadar se bomo njega spominjali, bomo mislili in govorili o tistih časih, ki so sicer za nami, vendar jih ne bomo mogli nikdar pozabiti. Pozabiti jih tudi ne smemo, saj nas učijo ceniti to, kar že imamo danes in za kar so dali premnogi svoja življenja, med njimi tudi Tone Čufar.
V takih okoliščinah je, rastel in dojemal svet okoli sebe Tone Čufar. Zra-stel je v delavski družini.1Z devetimi leti je šel služit za pastirja. Nato je bil mizarski delavec o jeseniški tovarni. Neprestano je razglabljal o življenju, iskal rešitve in snoval načrte. Zelo kmalu je spoznal, da živi 'v svetu velikih nasprotij, krivic in izkoriščanja. In od takrat gloda n njem neprestana misel, kako se boriti proti vsemu temu, kje najti rešitev, kako ose to dopovedati drugim, ki tega niso tako ostro dojeli. Iz vseh njegovih del in pisem diha ta ideja. Jasno se pa tudi zaveda svojega neznanja, zaveda se, da se mora hitro izobraževati, če hoče, da bo pri tem uspel. Pri tem pa nenehno snuje in piše pesmi, novele, povesti in igre. Mesečnik »Svoboda« objavlja njegove pesmi, ki so sicer oblikovno pomanjkljive, vendar so aktualne, vsebina je močna in prežeta s težkimi problemi delavskega življenja iz kapitalističnega sveta sploh. Revolucionarna delavska društva in odri igrajo njegove igre ter tako vnašajo idejo svobode in vere n drugačno življenje med ljudi. Koliko načrtov je o njegovih zapiskih, ki so ostali še neuresničeni. Poslušajmo samo nekaj takih snovanj iz njegovih pisem. Tako piše leta 1915:
»Zelo mi je pri srcu snov za kolekti-
vistično dramo »Fužinarji*. V njej hočem pokazati o zgoščeni pesniški formi boj dela s kapitalistično vlogo domačega kapitala v podpiranju tujih izkoriščevalcev, fašizem, trpljenje delavstva, zdravstveno propadanje in vse drugo, kar nas danes teži. Sami pereči, sodobni problemi in silni, mogočni konflikti. Nastopali bi govorni zbori, a he enolično. Skušal bom čim živeje in monumentalno obdelati to lepo snovi A zato bo treba znanja in moči!«
»Prav tako za dramo iz srednjega veka, ki mi hodi po mislih že tudi mnogo let. Trpljenje tlačanov, izkori-
ščanje, boji, mučenje, smrti, upori! V sredo bi postavil mladega pesnika, ki je izšel iz Ijuijstva in ga hočejo napraviti za knežjega pevca. A on zapoje na dvoru o krivici in zahteva pravice. Obsojen je na smrt. V kratkem ne morem oseh zamisli formulirati. Pokazal bi na udinjanje umetnosti, ki je lahko hlapčevska ali borbena .. .<
»Druga stvar, ki jo imam napisano za nekaj poglavij, a ne pridem, do tega, da bi jo nadaljeval, je na pol avtobiografski roman, zapiski delavca, ki se klati, dobi službo v tovarni itd. Obširna, že dolgo zamišljena reči Leta mladostnih bojeol Erotika, tovariši, vse! Roman bi izzvenel iz pesimizma v življenjski optimizemI V mojo sončno vero! To stvar gotovo napišem, če mi bo dano živeti.t
»Spričo razloženih načrtov se moramo vprašati, kako naj jih izvedem. Brez dvoma se moram zagrizti o delo, zgoreti v intenzivnem snovanju in temeljito izrabiti čas za ustvarjanje in izpopolnjevanje. To delo terja svoje pogoje. V novi družbi bi se gotovo ose drugače izživel. Dandanes pa je drugače ...«
Tako sc vrstijo načrt za načrtom. Široko in bogato zamišljene teme, ki se niso uresničile. Da bi nam lahko ose
povedal, kar je zasnoval, bi moral še dolgo živeti. Toda tudi to, kar je napisal, je mnogo. Mnogo za človeka, ne-izšolanega delavca, ki se je moral, čez dan trdo boriti za vsakdanji kruh, da je lahko o prostih urah pisal in se izobraževal. Poleg tega pa je še deloval n društvu »Svoboda*, kamor je prinašal literaturo in pomagal usmerjati vzgojo jeseniških delavcev.
Vse to, kar je napisal, ni sicer umetniško dovršeno, saj se je tega šele učil, in ni mu bilo dano, da bi razvil svoj talent. Vendar je kulturno pomembno ose, kar je napisal, zato, ker je s svojimi deli konkretno razgaljal krivico in učil ljudi boriti se za življenje. Znal je iz konkretnih problemov tistega časa ustvarjati in učiti druge. Vedno je hotel povedati to, kar ga je resnično bolelo. V tem ie velika družbena in kulturna vloga Toneta Čufarja. Naš delavski razred ve, kaj je z njim izgubil in ga ne bo pozabil. Če bomo te stvari tako razumeli, se ne bomo papirnato prepirali o tem, koliko je oblikovno in umetniško dovršen, ampak ga bomo razumeli, razumeli tudi tam, kjer se je pomanjkljivo izrazil, ali nam ni še utegnil vsega povedati. Vedeli bomo, da je zrastel iz delavskih vrst, da se ni ustrašil življenja, ampak se je spoprijel z njim, da se ni bal groženj, ne zaporov in ne smrti.
Če listaš po raznih predvojnih revijah in časnikih, lahko zaslediš, kako so se meščanski kritiki in pisuni divje zaganjali vanj ob vsakem novem delu ali njegovi uprizoritvi na Jesenicah ter drugod in koliko so ob vsaki taki priliki zlili gnojnice nanj. Brez vzrokov gotovo ne. Bali so se ga. V njem so čutili trdega in neizprosnega sovražnika. Zato so ga tudi preganjali. Leta 1915 so ga odpeljali o zapore, od tod ga odvlekli kot največjega zločinca v Glan-njačo, od koder so ga vrnili vsega oslabelega. Toda ni klonil. Prišla je okupacija, ali zopet je stal o prvih vrstah. Delal je aktivno noč in dan, pri tem pa je še našel čas, da je pisal svoje največ je delo, roman »Pod kladivom*. Potem so ga ujeli in ga odpeljali v taborišče, kjer se je skrival pod drugim imenom. Vendar ga je nekdo izdal. Italijani so ga predali Nemcem, toda ob predaji je junaško končal.
Mi pa bomo Se in še brali njegove povesti in novele, kot so: »Februarska noč*, »Gospa iz barake*, >Marija bi rada živela*, »Ljubezenska pisma delavca in delavke* i. dr., naši delavski odri pa bodo postavljali na odre igre: »Polom*, >Ameriška tatvina*, »ščurki*, »Ljubezen v kleti*, recitirali bodo njegove pesmi. Ob tem se bomo spominjali hudih časov, o katerih je živel, se boril in ustvarjat. Učili se bomo ceniti svobodo, predvsem pa se bomo pri njem naučili velike vere in ljubezni do človeka, katero je ohranil svetlo in čisto, kljub osem umazanim in težkim razmeram. Za to veliko vero in ljubezen de človeka, ki je bila osnovni motiv njegovega življenja in ustvarjanja, smo mu tudi najbolj hvaležni. V. A.
da se nas je že ob prihodu v Celje p®' lastil občutek, da se pripravlja ta da*1 nekaj velikega, nepozabnega. Pozdrav-Ijanj med znanci kar ni hotelo biti k°' nec. Obujali smo spomine na raz*18 skupne nastope, ki pa niso bili n1*1 senca tega, kar se je pripravljalo 48 dan.
Cas je neznansko hitel. Morali st*1® na zbirno mesto za pohod po mest** Ko so nam dodelili mesto, sem odhiti na vrt neke restavracije — njene?8 imena se trenutno ne spomnim se sprehajal z nekaterimi člani Partij8; Pogovorili smo se, kaj bomo vzklik3*1 v sprevodu. Urejanje v ta pohod je P®" časi napredovalo, vendar nas to ® motilo, ker smo medtem že vzklik3*1 in dajali duška svojemu nezadovoljstvu nad tedanjim vladnim režimo*®-Orožniki in tajni policisti, ki so šli sprevodu, so bili brez moči. Trbovelj®*51 orožniški komandir, ki je imel takr3 precejšnjo oblast, ni z ničimer poskušal dušiti navdušenja. Prepričan se**1’ da se nikoli prej ni zbralo v Celju 4®' liko ljudi. Pohod po mestu se je zač8*-Lep je bil pogled na Glazijo. Godbe s® neprestano igrale, množica je vzklikal3’ pevci pa smo se pripravljali na skup8® nastop. Zbrano nas je bilo preko 20
pevcev iz vseh krajev Slovenije.
Slavnostni- govor bi moral im8*; Živko Topalovič, mi pa z njim nisi** bili zadovoljni in smo zahtevali, **3' govori Franc Leskošek. Tovariš Leskošek je bil med svojim govorom večk*3 prekinjen. Govoril je živo. Povedal J tisto, kar smo mi želeli, zato smo s P10 skanjem in vzklikanjem dajali duš& in poudarka njegovemu govoru, na4® pa smo zapeli.
Po končanih prireditvah smo še dalje manifestirali po Celju. Tega odlo® nega, veličastnega nastopa delavcev se tedanji oblastniki tako prestraši*’ da so vse »Svobode« razpustili. Venda pa s tem niso mogli zatreti hotenja 1 želje delavcev po prosveti in izobražuj kajti kmalu smo ustanovili »Vzajemnost«, ki se po obliki in vsebini ni Pr* nič razlikovala od prejšnjih »Svobod •
Prav od srca sem vesel pobude, d spet ustanavljamo »Svobodo«. PrepP čan sem, da se bo v »Svobodah« sp8 porodilo Isto ozračje, iste želje po na predni delavski kulturi, ki bo pom3 gala uničiti zadnje ostanke misticizm in mračnjaštva.	P-
mladina steklarn« v Zagorju
Mladina nekdanje steklarne v Z3 gorju je pridno delovala v delavsk kulturnih društvih Svobodi in Ves J Ob spominu, kaj je pred vojno del3V ski razred storil na kulturnoprosve nem področju, da bi utrdil revoluc* namo zavest delavske množice za 1 boljšanje njenih življenjskih pogo.1® ' je potrebno, da oživimo nekatere n® , mente, ki nam pričajo, kaj je takr delala naša mladina.
Steklarna v Zagorju je bila žarišj'® revolucionarnega gibanja. Med zapos* , nimi delavci je bilo mnogo mladine, A je delala v steklarni pod najtežj*1® pogoji. Mladi delavci so se v boju 1 boljše življenje tudi uprli in napo^.j dali lastnikom steklarne štrajk. Zbr3 so se takrat na Ocepkovi gmajni poslali v pisarno steklarne delega®1* z zahtevo, da se izboljšajo plača ostali delovni pogoji. Za Časa te stav^ je mladina ob večerih na prostem P*v, steklarno prepevala revolucionarne Pri smi, za kar jih je zagorska žand3 . merija obtožila. Vsi vidnejši mlad**1 so bili takrat obsojeni na 24 ur zap0® ’ ki so ga prebili v litijskih zapor>3 Toda stavkajoča mladina ni popust® ter ni odšla na delo vse dotlej, dok* ni dobila zagotovila, da bodo nj8® zahteve uresničene. Glavna pobudn4* za revolucionarno življenje mladine 8 bila Franc Farčnik in Mile Klopčj^ Slednji je napisal v spomin na stav* odnašalcev v steklarni pesem, ki j° L priobčil v zbirki »Plamteči okov1 leta 1924.
Leta 1925 je zagorska žandarrne®", ob prvomajski proslavi prepovedala proslave ter strogo prepovedala >Z°L* šanje rdečih zastav. Mladina stekla*® se pa za tako prepoved ni menila 1 Je na dimniku steklarne izobesila liko rdečo zastavo, ki je plapolala F oznanjala zagorski dolini, da je 45 dan prvi maj in da tu še živi revo*u cionarni proletariat Beno Jugova*
>2j&AjZSKI VESTNIK«
Strai i
Štev. §3-34.
Začetki »Svobode« v Litiji
V Zasavju je zadnje dni zelo ži-v®“n° zaradi priprav na veliki delav-SW izlet in kongres »Svobode«, ki bo dne 17. do 24. avgusta v Trbovljah. ie dni se zbirajo v Trbovljah, kot snem na j več j ih delovišč naše republi-p’ številni delavski prosvetni aktivi. Prireditveni odbor je pričel delo z osebnim kontaktom; v največja delavca središča so odšli delegati trbovelj
Tedaj je imela Svoboda že svoje pro- i store v tako imenovani stari kuhinji, stavbi za tovarno. Zdaj je v teh lokalih nameščen proti tuberkulozni dispanzer. Ko je imela Svoboda prostore v stari kuhinji, so začeli tudi s telovadbo. Pre-dilničarji in drugi delavci so imeli številne družine in njihova mladina je rada prihajala k telovadbi, ki so jo vodili prizadevni člani Svobode. Med vo-
s^ega pripravljalnega odbora, da so se j ditelji telovadbe so bili Tone Logar,
°sebno pomenili z društvenimi predstavniki o sodelovanju na avgustovskem rboru v Trbovljah. Iz Litije bosta sode-v?3 pr* Programu v Trbovljah dva aktiva, in sicer delavska godba na pikala ter moški pevski zbor Lipa.
Za obseg predvidenega trboveljske-Sa zleta pa naj govore že dosedanje Pijave: med drugim bo nastopilo v Trbovljah 25 godb na pihala s 706 god-“?niki, moških pevskih zborov bo 28 z »92 pevci, razen tega pa še 15 mešanih Pevskih zborov, ter bo sodelovalo pri nlih 8'64 pevk in pevcev.
Naravno je, da so te priprave za ve-'ko trboveljsko kulturno-prosvetno ma-Puestacijo vzvalovile tudi prosvetno delo v Litiji, kjer je v času po prvi svetovni vojni pa vse do razpusta »Svobode« leta 1935 živahno delovala tudi •hujska podružnica delovsko-kulturnega društva Svoboda. Prav priprave na trboveljsko manifestacijo so dale povod, fla bi se tudi v Litiji obnovila Svoboda
Stane Strniša, Terezija Brecelj in Ja-
Dr. Reisman je postal takrat tudi pravni zastopnik litijskih delavcev. Saj v stari Jugoslaviji še ni bilo urejenih pravnih predpisov, ki bi ščitili njihove interese, kakor je to urejeno danes. Zato je bilo precej odvisno od pravnika, kako je zastopal delavske interese. Spretnost dr. Reismana je uveljavila mnogim litijskim delavcem njihove pravice.. Kak ugled si je znal priboriti ta mariborski pravnik pri sodišču in delodajalcih, naj dokazuje tale dogodek.
med prvimi je bil ravno aktiv godbe
na Pihala tisti, ki je sklenil, da bo pre-v^el za letošnji trboveljski kulturni fe-sbval spet staroslavno ime Svobode.
V zvezi s temi pripravami pa smo se Sešli že nekajkrat z namenom, da zbe-mrno gradivo o nekdanjem delovanju
Svobode.
AHSJv«:.,., ..	,	. ..
Peoshi zbor >Sooboda ■ Litija
, Po zmagoviti ruski proletarski revo-Pbiji se je vzbudilo k novemu življe-nm tudi delavstvo v predaprilski Jugoslaviji. Kakor drugod, tako seveda Vdi v Litiji. Med prvimi pionirji delav-^ega gibanja so bili predilničarji, ker bila ta tovarna že takrat eno naj-,e*jih delovišč v Litiji in okolici. Prav 2elja po kulturno-prosvetnem delova-bJU delavskega razreda je dvigala tudi borbeno razpoloženje litijskih predilni-ariev in drugih delavcev. Saj so delo-Vale po letu 1918 v našem kraju ra-2en predilnice še topilnice, rudnik Si-arjevec, nekaj lesnih podjetij, v sosed-biem Šmartnem pa tovarna usnja. Verna teh podjetij obstoji še sedaj; gospodarska dejavnost Litije in okolice je anes vse bolj Razvita kakor takrat.
. renehala je samo topilnica, ki je da-Ja‘a takrat svojevrsten pečat našemu fraju. Zaradi krize 'v topilniški indu-. Nji so opustili tudi litijsko predilnico !n ker ni bilo izgledov, da bo ta veja ‘Pdustrije lahko živela, so jo lastniki °Pustili zaradi nekih sporov s takrat-Pirni čebelarji, ki so trdili, da jim dim 3 topilniških kotlov kvari zrak in uni- 1 Cuje čebele; čebelarji so gnali vso zade-v° celo pred sodišče, ki se je izreklo 0 topilnici neugodno. Topilnica je bila obsojena na izplačilo škode, kar je bilo letnikom menda dobrodošlo, da so ‘melj izgovor za ustavitev del, na kar lastniki ves topilniški kompleks po-®rli- Zdaj je ta prostor prazen, in čaka Pekoga, ki bi ta prostor ob reki Savi,
nez Zupan, ki so jim pomagali še drugi i telovadci. Člani telovadnega odseka litijske Svobode so priredili doma več [ nastopov, pomagali pa so pri nastopih tudi v drugih krajih, tako v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Pohiteli so celo v Maribor in na Jesenice. Takratna državna oblast pa seveda ni bila naklo-
Poleg železniške postaje, izrabil, da
1 Začel gradnjo nove tovarno na kar naibolj ugodnem mestu.
Takratni litijski delavci so se začeli saiprej gospodarsko utrjevati, zato so 1 ustanovili konsumno društvo, ki so pa imenovali »Rdeči konsum«. Iz tega Podjetja so začeli rasti prvi organiza-°r.ii kulturnega delovanja. Ravno kon-dm je bil tista ustanova, ki je dajal ■-vobodi« prvo denarno oporo. s Prvi delavski prosvetni aktivisti so i® začeli zbirati v društvenem lokalu, J Sa je dal Svobodi na razpolago re-tbvrator Pošte. Ta lokal je bil na dvo-***. kjer so imeli tajniške prostore; ...km dvoriščnem lokalu so se začeli 0'rati tudi posamezni prosvetni aktivi.
Kres
Edvard — napredni delavec Litiji
njena delavskemu gibanju in ko je bil zlet Svobode na Jesenicah, je isto nedeljo nastopilo tam tudi katoliško telovadno društvo Orel. Oblast je menila, da bi nastop Svobode lahko škodoval Orlovemu, zato je zabranila svoboda-šem javni nastop v večjem merilu, čeprav so, prišli na Jesenice telovadci Svobod iz vseh večjih krajev Slovenije. Zato pa je priredila Svoboda na čast svojim gostom le družabno prireditev v manjšem obsegu.
Leta 1925 so bile stanovanjske hiše na Stavbah dogotovljene in v Litijo so prihajali novi delavski kadri' Vse to je poživilo tudi kulturno-prosvdtno delo. Delavski organizatorji so seveda ugo-
Eden izmed litijskih delavcev je tožil vodstvo podjetja zaradi kršitve obveznosti. Ker se lastnik ni hotel vdati, je bila razpisana' razprava. Tisto jutro, ko je prišel v Litijo dr. Reisman, ga je zagledal industrijec že na postaji in dejal: »Zdaj sem pravdo izgubil!« Brž je sporočil delavcu: »Ni treba razprave, izplačal ti bom vse, kar zahtevaš!« In tako se je zadeva uredila zadovoljivo, še preden so stopili pred sodnika.
Ker so imeli litijski delavci stalna predavanja o vprašanjih delavske zaščite in o drugih pravnih vprašanjih, je rasla njihova samozavest in borbenost.
V Svobodo so vstopali novi ljudje, krog članstva se je širil in zato so napredovali vsi oddelki. Zelo se je poživil
1 tamburaški odsek, ko ga je vodil uslužbenec litijskega Rdečega konsuma Ivan Presetnik. Čeprav je bil ta v konsnmu le preprost uslužbenec-skladiščnik, je bil glasbeno zelo izobražen in je igral
I domala vse instrumente. V tambura-škem zboru Svobode so igrali med drugim tudi Lojze Semenič, Janez Zupan.
I France Kolman, Strniša, Muljavec. Ranzmger, Edo Logar, Franci Zajec, Franci Dečman in Viktor Kokalj.
I Takrat je imela Svoboda najboljši tamburaški zbor, ki je sodeloval pri vseh društvenih prireditvah in proslavah, zlasti pri prvomajskih in silvestrovanjih, pa tudi na društvenih izletih. Svoboda je prirejala izlete v vabljive zasavske predele, med drugim v Jazbine, na Javorje, na Slivno, k Sv. Miklavžu, ha Sv. Goro, na Vače in drugam. Ob prvomajskih proslavah so imeli vedno za petami orožnike, ki so jim ovirali prireditve. Delavski praznik 1. maj so uvedli tamburaši navadno z jutranjico na tako imenovanih Skalah na Svibnu, kamor so prihajali skrivoma. Budnica je bila znak za začetek borbenega praznika. Nato so se tamburaši razšli vsak po svoji poti na določeni kraj v Zasavju, tudi ostali člani so odhiteli ločeno na Slivno ali kamor je bilo že dogovorjeno. Ob določeni uri je bilo na prostoru že mnogo delavcev in so brž izvedli manifestacijsko proslavo. Kasneje pa so prihiteli upehani orožniki in skušali razbiti prvomajska zborovanja. Pri kasnejših zaslišanjih so se delavci izgovarjali, da so bili ti sestanki le slučajni in brez priprav. Vsak je trdil, da je odšel z družino na svojo pobudo na Slivno ali drugam, vsak po svoji poti in so še na zbornem mestu znašli le po naključju. Organi takratne oblasti so seveda vedeli, da jih prebrisani delavci le vlečejo za nos, in so se hudovali nad člani Svobode. Ti pa so bili veseli, da jim je uspela proslava prvomajskega praznika še pred prihodom orožnikov.
Kljub trenju z oblastmi stare Jugoslavije je Svoboda naraščala in napredovala številčno in vsebinsko.
Jože Zupančič
Ciril Pregelj - čestita k zletu »Svobode«
Med Številnimi delovnimi kolektiv! in po samezniki širom no Sloveniji, ki čestitajo k zletu Svobode v Trbovljah, je tudi nekdanji pevovodja pevskega zbora celjske »Svobo de«, tov. Oir.l 1’renelj. ki pravi v svoji ee
Godbeni odsek litijske
1r?rej so ustanovili tamburaški od-' Delavci so bili precej muzikalni in bij ^0samezne sestanke in prireditve je st ® dokaj privlačno, ko so udarili v ne domači fantje. Ker niso bili spr-st„, Kf,hu dovolj sposobni za pouk in
uhlentov. jim je prihajal na pomoč
Vrj ljubljanski tovariš, imena tega 0ibx^a hioža pa se danes ne spominja
M Več'
hovn ^ Prvimi, ki se je zavzel za ustali 'lev Svobode, je bil tov. Avgust
>°hčar
h0 ''•ar, poznan med delavci ,pod ime-»Didelfek«, ki je bil mizar pri dm	delavnici v Litiji. Število so-
dvr,Vc<?v je nato raslo in kmalu je bil *štnr'*''n' prostor na Pošti premajhen, s° £>i našli večji lokal.
tovili potrebo po Izobraževanju delavstva. Začeli so prirejati predavanja, ki so imela dvojen namen: splošno izob-razhb in dviganje razredne zavesti. Delavstvo se je začelo buditi in predavatelji so imeli vedno dovolj poslušalcev. V Litijo so prihajali razni vidni delavski voditelji tudi iz drugih krajev. Med drugim je prišel v Litijo kot predavatelj tudi sedanji minister tov. France Leskošek-Luka. Poslednjič je bil kot predavatelj v Litiji ob času španske vojne. Predavanja so bila takrat v lokalu pri Franku, gostilni ob litijskem mostu. Med predavatelji, ki so bodrili litijske delavce, sta bila poleg drugih tudi dr. Reisrhan iz Maribora in dr. Henrik Tuma.
ne?«. iuv.	r
naslednje:
»V letih 199#--1!W5 sem bil i»«rr>vodja pevskega »bora celjske »Svobode . ki je Atel do^ fiO pevcev. Kakor v Celju, tako j© ta zbor dosegel tudi v bližnji in daljnji okolici zelo lepe uspehe. Pevski zbor ie nastopil na *a inosto.juib koncertih, sodeloval r>a tudi na raznih delavskih sestankih, prireditvah, pohodih in izletih. Sprifeo okolnosti, da nismo imeli slovenskih delavskih borbenih pesmi, sem sam komponiral take skladbe, od katerih »o bile (in so še)* zlasti »Mlada garda in »Oj, Čujto delavskih množic korak«, zelo učinkovine. Akoravno sem bil zaradi svo jesra kulturnega delovanja med delavstvom od celjskih meščanov in od nadrejene dolske oblasti večkrat opominjan, sem vendar po-irum no vztrajal naprej, dokler ni tedanji režim ustavil kulturno delovanje vseh »Švo iKid* v Sloveniji.
Kot star Svobodah čestitam k zletu »Svobode« v Trbovljah, ki se ga bom tudi osebno ugeležil, da skupno z vami oživim spomine in obnovim poznanjk z nekdanjimi borei za dviff delavske kulture «
PrijKouiha uredništva:	Pismo tov. Cirila
Preglja je bilo naslovljeno na Pripravljalni odbor zlota »Svobode« v Trbovljah: iz pisma ► mo povzeli prednje vrstice. Ciril Pregelj Živi sedaj v Vižmariih pri Šentvidu nad Ljubljano: njegovo skladbo »Mlada garda bodo pevski zbori zapeli na glavnj zletni dan na trboveljskem stadionu.
Janez Mohor:
Prevzem rudnika
Rudar:
Jaz sem rudar.
Kopljem premog globoko pod zemljo, kjer sveti le moja svetilka kakor megleni spomini.
Kopljem s težko roko črni zaklad domovini.
Zbor radarjev: Kopljepio s težko roko črni zaklad domovini.
In na vsak korak
kup premoga in blaginja se nam veča, redkejši je pod zemljo mrak, bliže naša sreča.
Kovač:
Jaz sem kovač.
Kujem krampe in lopate, kletke v jaških — saj gotovo jih poznate kujem sebe v novi čas.
Zbor kovačev: Mi kujemo jeklo, železo,
kujemo sebe v srečnejši čas.
Električar: Jaz sem električar.
Jaz vlečem bakrene tipalke od droga do droga, iz rova v rov.
Po njih se pretaka moč in luč, napev bodočnosti, naš blagoslov.
Zbor električarjev: Vežemo motorje
t
preganjamo temo noči, silo vodimo, ki je kot morje, ki domovini je, kar nam je kri.
Delavec: Jaz sem delavec.
Sto drobnih del opravljam
in sto imam skrbi:
da premog bo opran,
da bo rudar debil, kar rabi,
kar tukaj je, kar tam, kar je, kar ni.
Rudar: Jaz sem udarnik,
Kovač: jaz novator, Delavec: jaz tudi udarnik,
Električar: in jaz racionalizator.
Glas: Toda, ko smo še plaho hodili po svoji zemlji, ko so bile naše sile razbite, ko je vladalo hinavstvo in laž, ko smo bili kakor sikajoče drevo brez korenin, ko je bila pravica zakopana, prekrita s težkg skalo, nisi bil udarnik, rudar! Zakaj si takrat hodil molče iz jame domov?
Rudar: Ah, da — takrat!
Kako daleč je to!
Danes pobbžam ta črni zaklad s svojo težko roko
in začnem. Ne delam za tujca, ne z Ase, za nas!
Takrat pa, takrat, sem ga klel, tujca je hranil, mene je Sil
Kovač: In ko je jata divjih psov planila preko Drave,
^	ko naši zagoreli so domov i,
ko bič zasekal se je v naše hrbte, sem slišal v srcu glas.
Ostali: Glas:
In jaz, in jaz!
Tovariši — ne klonimo! Stisnimo v pest roko in bijmo! Bijmo tujca, bijmo vraga!
Rudar: Delavec: Električar: Kovač:
Nehote sem stisnil pest, udaril sem sproščeno, in vrag je obstal, onemel.
Potem smo zmagovali in zmagali!
Zadnji tujec klonil je pred nami.
Vsi:
Rudar.
Električar:
Delavec:
Vsi:
Takrat smo onemeli mi!
Rovi so bili opustošeni, zaliti,
naprave pokončane,
hiše zapuščene, izropane, požgane!
Onemeli smo, obstali.
Pa je zavrelo med nami kot grom za gorami!
Rudar:
Delavec:
Vsi:
Kaj čakamo? Zdaj je naš čas! Krampe v roke in lopate!
Zdaj se zganilo je tisoč pesti, srca zapela, naj delo živi!
Delo je sila, ki reke kroti,
moč je, ki kamen v zlato spremeni.
Rudar:
Delavec:
Električar:
Kovač:
Rudar:
Kovač:
Delavec:
Električar:
Glas:
Danes novi jaški premog dajejo, prekopi novi polja nam napajajo, tovarne nove rastejo iz tal, v srcih novi čas nam je kali pognal, da nove rodove sadimo, da nove ljudi kalimo, svobodo kujemo, nova sonca žarimo.
V kamen smo korenine pognali, razrasli smo se v nebo.
Po svetu smo čut do svobode, pravice vsejali, zarili se v svojo zemljo.
O, trd je kruh, ki kopljemo si ga z rokami, čez vsak hlebec velik je žulj razpet, zamešen je z znojem, ki ga pri strojih, v jami točimo, ko kopljemo jutrišnji svet.
O, trd je kruh in grenka pijača, ki zemlja nataka
jo v čaše,
a ko ju pregnetemo s kakor usnje trdimi dlanmi, dobita sladek okus in vsa zemlja v soncu vzplamti.
Vsi: Vse je naše, tovariši, vse naše!
V
J
L
KULTURNO UDEJSTVOVANJE MARIBORSKIH DELAVCEV
Prvo delavsko izobraževalno društvo pred 84 leti
Ko je Družba južne železnice leta 1868 zgradila železniške delavnice v Studencih pri Mariboru, je prišlo v Maribor mnogo izučenih in pomožnih delavcev. Med njimi je bil tudi dunajski socialist Franc Wiesthaler, ki je kmalu •brganiziral mariborske delavce iz Delavnic južne železnice, pivovarne Gotz, usnjarne Staudinger in razne obrtniške pomočnike v delavskem izobraževalnem društvu. Ustanovni občni zbor društva jo bil 23. avgusta 1868, z delovanjem pa so začeli 11. oktobra istega leta. Sprva se je priglasilo 52 članov, kasneje pa jih je bilo čez 100.
Namen društva je bil, izobraziti delavce od osnovne do politične izobrazbe Za splošno izobrazbo So prirejali tečaje za lepopisje, risanje, računstvo in petje. Da bi se delavci iz železniških delavnic nabavljali čim ceneje živila in druge potrebščine, je izšla iz društva pobuda za ustanovitev nabavljalne zadruge. Prav tako so v društvu dali pobudo za prvo bolniško blagajno železniških delavcev. Na društvenih sestankih in javnih zborovanjih so razpravljali o splošni volivni pravici, o ukinitvi stalne vojske in ustanovitvi ljudske obrambe, o narodnostnem vprašanju, o odpravi samostanov in redovništva. Ustanovili so tudi svojo godbo in pevski odsek. V stari Unionski dvorani je društvo 14. septembra 1869 slovesno praznovalo svojo prvo obletnico. Na poslopju je vihrala velika rdeča zastava, ob vhodu pa sta viseli slovenska in avstrijska.
V drugem letu svojega obstoja je društvo prirejalo družabne večere v Gambrinovi dvorani, sestanke in tečaje
družabne večere so prihajali delavci z družinami ter se ob prepevanju razvedrili. Na desetih javnih predavanjih so govorili o vatikanskem koncilu. Na 1 javnem zborovanju pri Gambrinu so odrekli papežu nezmotljivost in pro-klamirali obenem s svobodomiselnim
priščih javnega življenja, zato ga je mestno županstvo 11. avgusta 1870 razpustilo. Zadnja manifestacija društva je bilo razvitje rdeče društvene zastave, ki so se ga udeležila društva iz Slovenske Bistrice, Guštanja, Prevalj in drugih delavskih središč.
ustanovljeni delavski knjižnici. Za splošno izobraževalne namene je »Svoboda« leta 1922 ustanovila Ljudsko univerzo, za katero pa spočetka ni bilo med delavstvom dovolj zanimanja in je tudi primanjkovalo primernih predavateljev, tako da so jo izročili drugim krogom. Medtem ko so bila predavanja prvih deset let le od časa do časa, so jih od leta 1929 prirejali redno vsako sredo v mesecih od novembra do aprila. Teme predavanj so bile z vseh področij od socialne politike do likovne umetnosti. Tedanja oblast je ovirala delo^ s tem, da so morali predavatelji dajati svoja napisana predavanja v cenzuro. Po navadi so pona-
da« je imela dobro telovadno enoto, priredila je le okrožni zlet delavski® telovadnih enot in si na oglu Mariov* in Obrežne ceste zgradila leta 1927 lep® telovadnico, kjer so tudi mnogo igral1. Po ustanovitvi »Vzajemnosti« je prtšl° v društvo dokaj igralcev,'ki so uprizorili nekaj ljudskih iger.
Razen te dejavnosti so razvijat® »Svobode« in kasneje »Vzajemnosti? živahno izobraževalno delo z aktualnimi polj udno-znanstvenimi predavanji in proletarskimi prosvetnimi večeri’ Da se ne bi pripravljale vse »Vzajemnosti« na iste prireditve, so si del® razdelile. Tako je studenška »Vzajemnost« od leta 1937 do 1939 prirejal*
Pevsko društvo »Sava<< naših rojakov iz Francije, ki bo nastopilo na trboveljskem, zletu »Svobode«
protikongresom v ^Neaplju načelo svobodnega človeka v svobodni državi.
V tem času so začeli v Mariboru s prvimi mezdnimi gibanji. Izboljšanje svojega položaja so terjali pekovski in krojaški pomočniki, zidarji in tesarji. Oblasti ni bilo po godu delavsko dru-
lorinuvi UVUIeilll, 5>CSLcllllS.e lil ICt-dJC . WUlo.-Hl m ■-Ml'-'	^ uciavonu la
Čeligiju ter javna zborovanja. Na I štvo, ki je delovalo skoraj na vseh po-
.SVOBODA" V TRBOVLJAH
(Nadaljevanje s 2. strani) v svojem delovanju do druge svetovne vojne dosegel na športnem polju pomembne uspehe. (O tem bomo onim, ki se za to delovanje zanimajo, posebej postregli v prihodnji številki ob 30-letnici športa v Trbovljah s »Športnim razvojem Trbovelj«.)
Leta 1926 je društvo »Svoboda« v Trbovljah razvilo svoj prapor. Velike kulturne prireditve in zunanja manifestacija delavskega razreda, slavnosti so se namreč udeležili delavci iz mnogih delavskih središč, so spremljale to Slavnost. Sodelovali so poleg vseh odsekov »Svobode« iz Trbovelj tudi pevski zbori »Svobode« iz Zagorja, Hrastnika, Zabukovce, Maribora, društvi »Grafika« in »Cankar« iz Ljubljane, pevski zbor »Naprej« iz Celja in »Bodočnost« iz Štor in Pobrežja pri Mariboru. Enaindvajsetega maja je bil koncert. Vsak zbor je zapel dve pesmi. Kljub tolikim zborom z množico pevcev se je koncert razvijal brez kakršnih koli zamud, kar je gotovo dobro spričevalo za organizacijo prireditve. Drugi dan, to je dvaindvajsetega maja, pa je bil manifestativni pohod telovadcev z zastavami na čelu od postaje do Delavskega doma. Štirinajst praporov je vihralo po cesti med hišami delavskega naselja Trbovelj, ki je pozdravljalo svoje prvoborce s cvetjem in vzkliki. Na zborovanju, ki je bilo nato na dvorišču Delavskega doma, je govoril doktor Tuma.
»Takšno je bilo delo naše stare Svobode1,« je nadaljeval tovariš Pavšek, »vendar to, kar sem ti povedal, so samo suhi spomini brez tistega notranjega gibanja v naših srcih in naših glavah in brez vseh tistih malih in velikih skrbi, ki so nas spremljale na vsakem koraku. Oblast je zavirala naše delo, kjer je mogla in kolikor je mogla. Lezli smo iz ene finančne stiske v drugo. Ko smo poslali na mednarodno tekmovanje v Frankfurt naše telovadce, smo izpraznili svoje blagajne popolnoma. Ko smo imeli svoja gostovanja v revirjih, smo največkrat zaradi pomanjkanja denarnih sredstev hodili peš. Vendar tudi to je bil način vzgoje, prave, trde vzgoje delavskega razreda, ki se je
Ko sem šel 6. junija leta 1944 v službo, me je poklical k sebi godbenik Ernest Ačkun in mi stisnil v roke pismo. Ko sem začutil v roki pismo, sem postal nemiren. Slutil sem, da je v pismu nekaj nenavadnega, kajti Ernest se je neprestano oziral okrog sebe in
pripravljal na svoje največje delo, na razredno osvoboditev. Trdo življenje je vzgojilo trde ljudi, zato nam tudi v težkih časih narodnoosvobodilne vojne ni bilo nobeno delo pretežko. Tako so se krepili stari delavski borci, tako so se kalili mladi kadri. Z veseljem inpo-nosom se spominjam imen Čečeve Tončke, Ivana Kešeta in drugih, ki so 1 svoje ime zapisali z lastno krvjo v zgodovino slovenskega proletariata in celega slovenskega naroda, imena Mihe Marinka, ki se ga tudi spominjam iz mnogih vročih debat v društvenih pro- 1 štorih in še mnogih drugih, ki so s krvjo ali delom udarjali pečat delavskemu gibanju.
Po uspelih nastopih »Svobod« v vseh rudarskih revirjih leta 1934 smo imeli še zlet »Svobod« v juliju 1935. leta v Celju. Okrog 10.000 delavcev je takrat korakalo v sprevodu »Svobod« s šestnajstimi godbami, štirinajstimi prapori, pevski zbori pa so imeli nad tisoč pevcev. Sprevod je poživljalo okrog štiri sto kolesarjev in dvajset konjenikov, ki jim je jezdil na čelu tov. Bratko Kreft.
Ta manifestacija strnjenih delavskih vrst je pa bila tudi vzrok, da je fašistična vlada v strahu pred rastočo močjo delavskega razreda razpustila »Svobodo«.
Trboveljski svobodaši so nato nekaj časa vedrili v društvu »Zarja« in nato v novi »Vzajemnosti«, ki se je na zunaj pokorila tedanjim oblastnikom in njihovim zakonom, ilegalno politično delo pa je šlo prav tako, kakor v razpuščeni »Svobodi«, po poti, ki jo je začrtala in zasledovala Komunistična partija. Rezultat njenega dela se je pa pokazal v letih velike preizkušnje od 1941. do 1945. leta, ko so člani stare »Svobode« stali neomajno na strani svojega naroda in njegovega vodstva s Komunistično partijo na čelu.
Ob obnovi kulturnih društev »Svoboda« je želja starih članov, .kakor tudi vseh drugih, da bi novoustanovljena društva nadaljevala delo tam, kjer ga je fašizem začasno — vsaj na zunaj pretrgal in da bi člani delali tudi danes s tako požrtvovalnostjo kakor nekdaj.
I.	M.
Delavsko izobraževalno društvo je s svojim dveletnim delovanjem utemeljilo razredno zavest mariborskih delavcev, ki so šele čez dvajset let nadaljevali z začetnim društvenim življenjem.
1. maja 1890 so mariborski delavci prvič slavnostno praznovali praznik dela in javno nastopili. Igrala je godba Delavnic južnih železnic in nato sleherno leto do leta 1920.
»Svoboda« in »Vzajemnost« med obema vojnama
Po prvi svetovni vojni je prišlo v Maribor precej slovenskih naprednih ljudi, ki jih je veselilo delo v delavskih prosvetnih društvih. Prvo popolnoma slovensko delavsko prosvetno društvo »Svoboda« so ustanovili 29. julija 1919.
zarjali predavanja s skioptičnimi slika- I mladinski dan vselej v mesecu avgust11
Ker v sprevodu niso smeli nositi rdeč« zastave, je na čelu korakal fant, ki s® mu čez prsi pripeli širok rdeč trak Tudi Cankarjev večer je organizira® studenška »Vzajemnost«. Ko je b>18 leta 1938 Češkoslovaška v diplomatskem boju za svojo neodvisnost, je P®' breška »Vzajemnost« priredila češki večer. Sploh pa je »Vzajemnost« oprav« ljala važno narodnoobrambno delo V času hitlerjanske agresije. NajpripraV' nejša oblika za to delo so bili pole® izleti, jeseni vinske trgatve in pozi®1 I družabni večeri. S skeči in šalami ob teh prilikah opozarjali ljudi 1,8 nacifašistično nevarnost. Vsaka »Vzajemnost« je imela tudi knjižnico s knji' gami proletarskih pisateljev, Cankarjeve družbe, založbe Enka, posebno priljubljene pa so bile knjižice Male knjižnice in Popularne biblioteke.
Delavska društva, ki sicer niso bfla včlanjena v »Svobodi« in za njo T »Vzajemnosti«, so bila:
»Godbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev«, ki je nastopu® prvič decembra 1925 pri likofu zidarskih delavcev na hiši Pokojninske*9 zavoda. Sicer je večina godbenikom bila pri nekdanji godbi Delavnic južni® n ih železnic, vendar so jim v mar®} leta 1920 pobrali instrumente, ki so delavska last, in jih dali godbi narodnih železničarjev »Drava«. S potrto®' jo železničarskega pogrebnega društv* so si socialistični železničarji nakup® nove instrumente in osnovali »Godbe-
ni i, pa tudi s filmi. Redki tudi niso bili I skupinski obiski gledališča, muzeja in razstav. Zelo čislane so bile spominske | proslave ob važnih obletnicah velikih | ljudi, med njibrti je bil vsako leto tra-I dicionalen Cankarjev večer. Delavski oder mariborske »Svobode« se je uveljavil. Leta 1920 so igrali burko »V Ljubljano jo dajmo«, nato pa so šli po osmih letih z neko veseloigro v Studence. Pod Štandekerjevim in Babičevim vodstvom so se zbrali dijaki in leta 1933 naštudirali Cankarjeve »Hlapce«. Sicer pa so na internih društvenih prireditvah pogosto nastopali z odlomki dramskih del in govorilnimi zbori.
Mariborski »Svobodi« se je leta 1922 pridružilo delavsko telovadno društvo »Sloga« kot njena telovadna enota. Ker sta se vaditelja sprla, se je enota razdvojila, del je odšel k studenški »Svobodi«. Ločitev telovadne enote »Svobodi« ni škodovala, kajti društvo je uspešno nastopalo na vseh delavskih telovadnih prireditvah. Delavsko telovadno enoto so razpustili v šestoja-nuarski diktaturi; njen zadnji nastop je bil na jubilejni akademiji 7. decembra 1929 ob deseti obletnici mariborske »Svobode«.
Zelo delavne so bile »Svobode« in kasneje »Vzajemnost« v neposredni mariborski okolici na Pobrežju, Teznu, Studencih in Radvanju. Na Pobrežju so ustanovili »Svobodo« leta 1921, njeno delovanje je veljalo predvsem diletantskim odrskim poskusom. Posebno po
IV. kongres voeze >S'ix>bo<la< o Ljubljani 15. XI. 1925
Sprva je bilo težišče društvenega delovanja v pevskem odseku. Pevski zbor je nastopil več kot stokrat na raznih delavskih prireditvah in priredH več samostojnih koncertov. Leta 1921 je bila koncertna matineja »Svobode« s spremljavo Kubičkovega orkestra. Leta 1922 je bil koncert izključno Adamičevih skladb. Na koncertih leta 1923 in 1924 so sodelovali operni pevci. Najveličastnejši je bil koncert »Svobode« leta 1925; sodelovalo je več opernih pevcev, med njimi Mario Šimenc in violinistka Brandlova. Razen tega je imel zbor več koncertov izven Maribora (tako n. pr. leta 1924 v Zagrebu, leta 1928 v Gradcu in drugod). Nekaj časa je zbor vodil prof. Leo Novak.
Knjižnica »Svobode« je imela 300 knjig. Leta 1927 se je priključila tedaj
ustanovitvi »Vzajemnosti« leta 1936 so začeli na Pobrežju z uspehom igrati. Med glavnimi člani pobreške »Vzajemnosti« je bilo tudi mnogo partijcev (Branko Babič, Tone Čufar, bratje in sestre Bole, Ivo Polančič, Strnad). V režiji Jožeta Babiča so igrali Golouho-vo Krizo in Vzrok, uprizorili so še v režiji delavca Strnada Skedenj, Užit-karje, Tuje dete, Navadnega človeka, Vodo s planine ter za društvene večere pripravili vrsto enodejank. Igrali so na odru v kinodvorani in telovadnem domu. Skoraj z vsako igro so gostovali tudi na drugih odrih. Tezenska »Vzajemnost« (njen tajnik je bil Angel Be-^dnjak) je imela pevski in dramski odsek. Igrali so Detektiva Meglo, 8ca-pinove zvijače, Vozel, Tri vaške svetnike in Katakombe. Studenška »Svobo-
mi v kratkih besedah dopovedoval, naj pismo takoj preberem. Sinilo mi je v glavo, da bo pismo najbrž od partizanov, ki žele imeti tudi godbo na pihala. Ves dan nisem imel pravega miru. Po glavi se mi je podilo tisoče različnih misli. Cim sem stopil doma v kuhinjo, je žena takoj spoznala, da z menoj nekaj ni v redu. Silila je vame in slednjič sem ji povedal, da moram popoldne na sestanek.
2ena se je tega sporočila prestrašila in rekla: »Ali ni dovolj, da so spravili v taborišče vse moje sorodnike, sedaj hočejo pa še tebe?« Povedal sem ji, da se moram prej ko slej vendar odločiti: »Vsi gredo, bom šel pa še jaz!«
Čeprav se ponašam z dobrim tekom, mi ta dan kosilo ni dišalo. Nemiren sem se odpravil od doma proti Ravnam, kjer sem dobil tudi Ernesta. Skupaj nisva šla zaradi tega, ker sva se bala, da bi naju kdo izdal. V Ravnah sva se srečala s Povšetovim Tončkom, ki naju je vprašal, če greva tudi midva v partizane. Dejal je: »Meni lahko zaupata, saj grem tudi jaz in imam že vse pripravljeno v čebelnjaku«. Vseeno mu nisem zaupal; odgovoril sem mu, da gre Ernest k Lorberju popravljat konjsko opravo, jaz pa da grem z njim.
Nisva še prišla na določeno mesto,
J} partizanskega dnevnika
nalog, da pripelje v partizane našo godbo, ki bo poslej godba VII. korpusa. Po krajšem razgovoru smo se sporazumeli, da bova z Ačkunom pripravila vse po-potrebno za odhod v partizane.
Naslednje jutro sem obiskal nekaj najbolj zanesljivih godbenikov in jim povedal, kakšna dolžnost nas čaka. Za popoldne smo sklicali godbeno vajo, na kateri smo se z vsemi godbeniki raz-govarjali, kako bomo šli v partizane, j Največ preglavic so nam delali instru- j menti, ki jih je bilo skoraj nemogoče neopazno spraviti iz doline. Določili smo Volkerja in Ivana Pokleko, da sta šla na sestanek s partizani. Povedati sta jim morala, da nam ni mogoče spravi- j ti velikih instrumentov v partizane. Za , ta dan je bila sklicana tudi vaja, na kateri smo zelo nestrpno pričakovali odposlancev. Ko sta se slednjič le vrnila, sta povedala, da pridejo drugi dan terenci, ki bodo mobilizirali velike instrumente, mi pa bomo odrinili z njimi. ■
II. Julija 1944.
Zjutraj sem šel v službo. Ni se mi ljubilo delati in sem se vlačil po lesnem skladišču kakor mokra vrana. Razmiš- | že sva bila obkoljena od petih partiza- ljal sem, od koga se bom težje poslovil: i nov. Nenadnega srečanja s partizani od žene ali od otrok. Prišel sem do sem se za hip prestrašil, čeprav so bili sklepa, da bo ločitev težka od vseh. to sami znanci. Brun Jože, kapelnik na- Vendar v partizane bom vseeno šel. še godbe, mi je povedal, da je dobil i Večkrat sem si zaželel vina, ki ga pa
ne bi dobil, če ne bi Praprotnikov! Mi-ciki povedal, da grem v partizane. Poleg tega, da mi je dala vina, mi je stisnila pod roko še pol litra ruma, ki smo ga pozneje z velikim zadovoljstvom »uničili«.
Prišlo je slovo. V prsih me je stiskalo, ko sem se poslavljal od objokane žene in otrok, ki jim nisem upal povedati, da odhajam morda za vedno. Cez Logarjevo gmajno, nad Ano, mimo Guzejeve hiše, sem prispel v Mamule. Zagledal sem tri brate Guzeje, ki so čakali na tem mestu še ostale novince, ki pa jih na domenjeni sestanek ni bilo. Med tem ko smo praznili steklenico ruma, sem zagledal dva človeka, ki sta se zaskrbljeno ozirala okrog sebe. Takoj se nam je zazdelo, da hočeta k partizanom. Zelo sem se začudil, ko sem ju spoznal. Nisem mislil, da bosta prišla k nam Herman Brun in Alojz Roglič. Ona dva sta se pa še bolj prestrašila, ker sta mislila, da sta padla v švabsko zasedo. Kmalu smo krenili in začela se je zame prava trnova pot. Sli smo preko Studenc, na Zreblov hrib, nato pa smo se spustili do ceste in spet zavili v hrib do vasi Ravne. Tu smo zagledali prve pošteno oborožene partizane. Bila je Malijeva VDV četa, v kateri je bil tudi Kirnov Stane, moj bivši učenec. Pri Skletovem kozolcu smo našli zbrane že
no društvo«. To godbo so v Maribor11 zelo cenili in je imela' po 90 nastop°v letno.	it-
Leta 1932 so si delavci današnj* MTT ustanovili svojo godbo, leto n«*® pa delavci današnje Vigonjke.
Strokovna organizacija pekovski® pomočnikov je imela svoj pevski zbor. tamburaše in sekcijo rokoborcev. .
Studenški delavci so si leta T9&‘ ustanovili pevsko društvo »Enakost«, k1 deluje še danes.
Da bi poživili delavske priredit*6' so železničarji na glavni postaji ust*' novili leta 1921 pevski zbor »Krilat® kolo«.	’ *
Grafični delavci pa so leta 19*® ustanovili pevski zbor »Grafika«, ki ie gojil predvsem slovensko umetno Pe'
fi»m
vse godbenike z dvaintridesetimi mstr®' menti. Zanimivo je bilo njihovo priP®' vedovanje, kako so spravili instrument* iz doline. Ivan Pokleka je tedaj ▼ ^ kalu dežural, nato pa je prišlo nek*1 terencev, ki so pomagali nesti instr®' mente. Niso si mislili, da bodo br^ težav lahko odšli iz doline. Tu na* r obiskal sekretar Lojze Ribič in imel nami prvo politično uro. Nato smo kre' nili v Rečiški gozd. Tam so nam sk®' hali prav okusno juho. V tem 8®*", sem bil kakor na žerjavici. Nisem ** še navadil na partizansko življenje j® neprestano smo se ozirali okrog sebe ®* čakali, kdaj nas bodo Nemci obkolili 1 postrelili. Vendar je bil ta strah neute' meljen. Zvečer so prišli vodiči, nas P®' strojili v kolono, na kar smo odkorakaj proti Mrzlici. Vendar me ie stisnilo, k*' dar so vodiči zavpili: »Tišina!« Takr«‘ se mi je vselej zazdelo, da smo padli švabsko zasedo.
14. julija 1944.
Prišli smo v Kamniško-zasavski red. Tu smo ostali več dni. Čakali srn®j kdaj bomo šli s transportom preko S*' ve na Dolenjsko. 16. julija so prišli t®“ zagorski godbeniki. Komandant odre®, je želel, da bi zaigrali koračnico. Sre® igranja nas je ustavilo streljanje. Na*1, smo se umaknili čez hrib v gozd, odr6® pa se je spoprijel z Nemci in jih krn*£ prepodil nazaj v Litijo. Nato srn« 00_ rinili proti Vačam, kjer smo imeli PaIj tizanski miting. Srce mi je .zaigral® " veselja, ko sem zagledal slovensko *a stavo s peterokrako zvezdo v sredi®*’
Napredna misel v Radečah
. Napredna misel, ki je bila in je še danes najmočnejša v naših večjih indukcijskih in rudarskih centrih, v Radeji ni bila tako življenjska in močna *?t n. pr. v Trbovljah, Hrastniku ali Zidanem mostu. Pa saj so Radeče tipič— d? mesto malomeščanstva in v njih je globoko zakoreninjen klerikalizem, f'gar pojave opažamo še danes.
Industrija ni bila v Radečah nikoli P^ebno razvita, z edino izjemo papir-niške industrije, toda tudi njeni delavci ki so bili in so še danes na pol •ptietje, so živeli svoje življenje, oddaljeno od sveta. Velika usnjarna 151 je nekoč obratovala v tem kraju, je po »zaslugi« nekdanjega župan-k”3 preselila v Karlovac in poleg strojev in tovarniških naprav vzela s seboj tudi večino delavstva. Tudi zidanje novih tovarn je preprečilo teda-županstvo z izgovorom, »da potem fržani ne bodo nikjer imeli svojih gre-dic«. Tako so Radeče ostale brez industrije, majhno podeželsko obrtniško in trgovsko mestece, kjer sta se klerikali-2?ni in liberalizem lasala za vpliv in
oblast.
B Ne mislimo pa, da napredna misel v Radečah ni našla svojega mesta. Nasprotno: bila je dokaj živa, toda dušil 1° je vedno ali klerikalni ali liberalni rsžim. Toda v Radečah je že od nekdaj mnogo železničarjev in delavcev, ki
pripadajo izključno delavskemu razredu in prav ti so zanesli napredne ideje v politično mrtvo mesto in jih z vnemo in delavskemu razredu svojstveno borbenostjo širili dalje kljub zatiranju in preganjanju. Velika večina teh železničarjev in delavcev je bila včlanjena in je zelo aktivno sodelovala v »Svobodi« v Zidanem mostu, saj je bilo nekaj njenih voditeljev in propagatorjev iz Radeč. Veličastni izlet Svobode 1. maja 1919. leta je pokazal takratnim rade-škim političnim veljakom, kako globoko je že prodrla ideja Svobode, saj je tedaj vse zapustilo delo ter v sprevodu, vriskajoč in prepevajoč odšlo na veliko manifestacijo v Vrhovo. To pa seveda ni ostalo brez posledic: režimi, ki jih je postavljala in vodila proslula beograjska čaršija, so z vsemi silami in sredstvi skušali zatreti idejo Svobode ter vsako napredno, socialistično miselnost sploh. Tem režimom so radeški politični veljaki seveda zvesto in vneto hlapčevali ter z vsemi sredstvi zatirali in dušili napredno miselnost.
Ideja socializma, ideja Svobode pa je živela dalje v srcih poštenega ljudstva, ki je težko čakalo, kdaj bo strlo okove, ki sta mu jih nadela nazadnjaška duhovna in posvetna gosposka. Dobro se še spominjam, da je nekaj mož v Radečah, če je nanesel pogovor na socialistične, napredno misleče ljudi, zanič-
Po 24 letih
bo soet nastopit o „ KRIZI'
RAZGOVOR S TOV. KARLOM MALOVRHOM
Ko je okrog leta 190? nekaterim za-driim rudarjem o Hrastniku. uspelo u*tanoviti Konsumno dr ustno rudarjev >n iztrgati bivši TPD stavbo, v kateri
le še danes Delavski dom, so hrastniški 2*darji dobili svoje kulturno in gospo-aarsko središče. V tej zgradbi so imeli s°ojo trgovino ter sedež strokovnih in Mitičnih organizacij. Sedanjo dvorano preuredili leta 1910 in nekako v tisti J4* moramo postaviti tudi pričetek invazivnega dela na torišču dviga delav-ike kulture v Hrastniku. Rudarji so si u*tanovili svoj rudarski pevski zbor, ki Jv že po nekaj mesecih nastopil na svo-l*m odru, ki so si ga člani sami uredili, ji zboru so si ustanovili tudi dramski ek ter se naučili kot prvo igro eno-'šejanko >Nemško ne znajo*. pri kateri \ moral nastopiti tudi moj oče. Okraj-glavar v Celju pa je uprizoritev pre-P°nedal, češ da ima protidržavno vse-.ho. ker se v igri ironično prikazuje Jezikovna brezpravnost Slovencev Ta prvi poskus dramskega nastopa farjev ni uspel, pač pa so istega leta
Karel Malovrh in njegov sin
'tMzorili žaloigro »Mlinar ir njegova pri kateri je sodeloval med dru-?lrni tudi pokojni Ule iz Zagorja in pri *a*e/i sem kot osemletni otrok tudi sam zf°’č nastopil. S tem sem tako rekoč član dramske skupine in sem so-plovni v njej vse do konca prve sve-°°ne vojne. Tudi pozneje v počitnicah M nastopal n okviru Svohode o
Hrastniku. Kot srednješolec sem se včlanil v ljubljansko Svobodo in pozneje o Delavski oder, pri katerem sem igral v raznih igrah. Moj prvi režiser o Ljubljani je bil Stanko Bitežnik. Člani tega odra so bili večinoma delavci ljubljanskih tovarn in nekaj levo usmerjenih dijakov. Nekako v začetku leta 1928 je tov. Kreft, ki je bij član odra, prišel z načrtom, da bi uprizorili Golouhov*) »Krizo*, in sicer v proslavo 1. maja. Prevzel je režijo in igro smo se začeli vestno učiti. Strokovne organizacije so priskočile na pomoč in zakti-vizirale delavstvo o obratih, tako da smo kmalu imeli zadostno število igralcev na razpolago. Vaje so bile deloma v Delavski zbornici in na podstrešju Železničarskega doma, nazadnje pa tudi o gledališču. Pripomniti pa moram pri tem, da so nam šli gledališče in posamezni igralci glede garderobe, rekvizitov in drugega zelo na roko. Bilo je mnogo dela, toda tov. Kreft je veliko množico ljudi, ki so po večini prvič nastopili, spilil tako, da je z njimi upal nastopiti v ljubljanski. Drami. Delo pa mu je bilo olajšano zaradi lega, ker so se sodelujoči vseh napovedanih vaj udeleževali točno in polnoštevilno. Vladala je zavestna disciplina, ker so bili vsi igralci z veseljem in srcem pri stvari.
Delo je bilo naštudirano, vendar pa tri dni pred nastopom nismo vedeli, če ga bomo smeli uprizoriti. Policijski direktor je odobritev zavlačeval, šele na intervencijo in s poroštvom raznih funkcionarjev je igro odobril pod pogojem, da črtamo zadnji prizor 3. slike, ko Orjunaši streljajo Fakina.
Na dan uprizoritve je bilo gledališče nabito polno, prav tako pri reprizi. Igre pa. niso prišli gledat samo delavci iz Ljubljane, marveč tudi iz Jesenic, Kranja, Trbovelj in Hrastnika.
Med gledalci smo opazili tudi precejšnje število meščanov, marsikakšen
ljivo in prezirljivo imenovalo »komuniste«, saj so tako krstili takrat vsakogar, ki je pokazal količkaj drugačno miselnost, kot sta mu jo vsiljevala takratni režim in nazadnjaška fašistična politika vladajočega klerikalizma ali pa prenapeta miselnost nacionalistično-mo-narhističnega liberalizma.
Mladi rod, ki je takrat doraščal, je večino svojih mladih let preživel drugje v svetu, kajti v šolo se je moral voziti v precej oddaljeno Celje. Tu pa je na poti prišel v stik z drugimi dijaki, predvsem s sinovi delavcev in rudarjev iz revirjev in se od njih tudi navzel napredne miselnosti, katere sadovi so se pokazali v veliki narodnoosvobodilni vojni. Iz tega rodu je izšlo mnogo bor-j cev in aktivistov, ta mladi rod je tudi doprinesel svoje krvave žrtve na oltar svobode.
Narodnoosvobodilna vojna je napravila konec hlapčevanju nazadnjaškim političnim silam stare Jugoslavije, zbudila in dvignila ljudstvo v boj za svobodo, zdramila napredne ideje, ki so skrite v srcih delovnih ljudi čakale na svoj veliki dan. V teku te bitke so tudi tisti mlačneži in omahljivci, ki so se iz strahu za košček kruha potuhnjeno in hlapčevsko udinjali razrednim sovražnikom delovskega gibanja, spoznali, da jim more prinesti rešitev in svobodo samo napredno, socialistično gibanje pod vodstvom KP — in vse ljudstvo je na njeni strani odločno stopilo v krvavo bitko za politično in duhovno svobodo.
Kulturno življenje, ki so ga nekoč' usmerjale takratne politične sile, kljub vsem naporom napredne mladine ni moglo najti pravilno pot. Našlo pa jo je po naši osvoboditvi in je danes že na lepi višini. S svojim delom služi ljudstvu v naporih za izgradnjo socializma.
Na zlet društev »Svobode« v Trbovljah, to veliko manifestacijo zmage napredne misli, manifestacijo zmage in moči delavskega razreda, so se napredne Radeče vsestransko dolgo in temeljito pripravljale in bodo na zletu aktivno sodelovale z vsemi svojimi silami ter tako dokazale, da so kljub silam, ki so v preteklosti zavirale in dušile svoboden razvoj in uresničenje naprednih idej, našle razredno socialistično misel in pot v srca svojih prebivalcev, da je v njih sveta in živa. Takrat bomo povedali vsemu svetu, da bomo še vnaprej, kot smo doslej, zastavljali vse svoje moči, da pod vodstvom naše velike Partije ohranimo politično in duhovno svobodo in čimprej uresničimo cilj velike osvobodilne borbe — socializem.	V. M.
znan obraz Or junašev, ki so bili tudi v Trbovljah. Dobro se spominjam, da je v tretji vrsti parterja sedel visok dalmatinski študent, ki je bil zastavonoša akademske Orjune, ker sem ga na dan spopada 1. junija 1924 videl na postaji o Trbovljah.
V gledališču je vladalo oba večera slavnostno razpoloženje. Po vsaki sliki so igralci doživeli buren aplavz. Najbolj je ožgala 3. slika, spopad z Orjuno v Trbovljah, ki je ‘bila res mojstrsko podana, Z režijo -»Krize* je tov. Kreft stopil prvič pred široko javnost in tudi uspel.
Uprizoritev »Krize* v tistih časih je bila veliko revolucionarno delo ljubljanskega proletariata. Razumljivo je, da vladajočim to ni bilo pogodu, zaradi česar je policija vsako nadaljnjo uprizoritev te igre prepovedala. Pri njej so sodelovali med drugim: Edvard Kardelj. Franc Kimooec-Žiga, Isop, Bitežnik. Pretnar, Klinčeva Zinka in Zora Kvedrova ter še mnogo drugih, katerih imen se ne spominjam več. Precej jih je padlo n NOV, ali pa so umrli v internaciji. Izdajalcev med njimi ni bilo. Z mnogimi sem se srečal v partizanih na raznih pohodih, kjer smo v kratkih urah počitka obujali spomine na »Krizo*.
Po 24 letih nastopam z veseljem spet o lej igri. ker so besede njenega pisca, tov. Rudolfa Golouha, ki jih je spregovoril po revolucionarnem uredniku Ivanu: »Ko bodo stroji naša last, last delavstva, ne bo na svetu več tiranije in tudi bede ne bo več,* postale o naši socialistični domovini stvarnost.
Obisk pri Rudolfu Golouhu avtorju »Krize«
Glavna gledališka prireditev na zletu »Svobode* v Trbovljah bo Golouho-va »Kriza* na prostem. Ta socialna drama v šestih slikah nam riše boj slovenskega delavca proti kapitalističnemu izkoriščevalcu. Zaradi gospodarske krize in nesramnega izkoriščanja proletariata se delavsko gibanje zaostruje. Prišlo je do velikih staok v Sloveniji in do krvavega spopada z Orjuno v Trbovljah. Mnogi slovenski delavci so odšli v tujino za kruhom ...
Golouhova »Kriza* je nekak prerez delavskega gibanja o Sloveniji o letih po prvi svetovni vojni V tem gledališkem prikazu bo našel delavec verno podobo samega sebe in vztrajnega borca za boljšo, srečnejšo prihodnost, — videl bo v njej špekulante na njegov račun, kapitaliste, zanešene nacionaliste in trpečo množico.
Pisatelj »Krize* je želel s svojo dramo vliti delavcem moči za vztrajen in
položaj slovenskega delavca, zlasti pa trboveljskih revirjev. Prav tako dobro so mu bili poznani dogodki z Orjuno, kajti doživljal jih je z rudarji. poznal je stališče TPD do rudarjev. Ravno to mu je dalo idejo in material za »Krizo*, ki je prav zaradi svoje resničnosti doživela tolikšen uspeh.
Rudolf Gojouh se je rodil leta 1889 o Kopru. Mati je bila doma iz Kobarida, oče pa iz Savinjske doline. V svoji mladosti je živel o Trstu in je pripadal najbolj ekstremnim delavskim vrstam. Že v rani mladosti je začel s časnikarstvom. S 17. leti je osnoval v Trstu skrajno levičarski, revolucionarni list »Germinal*. Ime je vzel po romanu francoskega pisatelja Emila Zolaja. List je izhajal o italijanskem jeziku. Po 6 mesecih mu je policija list prepovedala, nato pa je osnoval list »Germe*, kar o francoskem jeziku pomeni klico,
Prizor iz uprizoritve »Krize* v ljubljanski Drami leta 1928, v kateri je rtasto-1	pil tudi tov. Edvard Kardelj (ki ga kaže puščica)
trd boj z močnim sovražnikom in jim dati vero v končno zmago.
Drama »Kriza* je bila prvič uprizorjena v ljubljanskem Narodnem gledališču leta 1928. Režiral jo je Bratko Kreft. Pri uprizoritvi so sodelovali: tov. Edvard Kardelj, takrat še študent, nadalje tov. Franc Kimooec-Žiga in še nekaj drugih revolucionarnih študentov. Policija je že pred uprizoritvijo cenzurirala nekaj prizorov — pohod Orjune o Trbovlje in uboj Fakina. Toda takoj po predstavi je tedanje komunistično glasilo objavilo te prizore.
Gledališče je bilo ob vsaki predstavi nabito polno. Po več sto ljudi je ostalo brez vstopnic. Igralci so po vsaki sliki doživeli buren aplavz. Toda policija je po tretji predstavi prepovedala nadaljnje uprizarjanje igre. »Kriza* pa je vendar kljub temu močno učinkovala na ljubljanske delavce, saj so v njej videli samega sebe.
»Krizo* so uprizorili tudi v Mariboru, režiral pa jo je sedanji član slovenskega gledališča v Trstu, tov. Babič.
Ta drama je izšla v knjigi nekoliko pozneje, ohranila pa se je le v dveh, treh izvodih, kajti o kolikor ni bila takoj razprodana, jo je policija plenila iz izložbenih oken in jo uničevala.
Zaradi »Krize* je bila o Ljubljani sodnijska obravnava proti tedanjemu odgovornemu uredniku komunističnega glasila, ker je jasno prikazal, kdo je mišljen pod »Štempiharjem*, ki tako oblastno nastopa v drami. Obravnava se je dolgo vlekla, odišče pa je urednika obsodilo.
Kdo je pisec te drame? — Stari Trboveljčani ga dobro poznajo. Spmmi-njajo se ga, kako je po prvi svetovni vojni prihajal v Trbovlje na delavske shode, kjer je imel predavanja, prav posebno pa je ostalo delavcem n spominu njegovo predavanje o pariški komuni. ki je med revolucionarnimi delavci rodilo svoj sad. Po zaloških dogodkih so trboveljski rudarji izvedli veliko, revolucionarno akcijo n trboveljski dolini, poznano pod imenom »Tridnevna republika*. Revolucionarni rudarji so zasedli pošto, občino in železniška postajo ter nagnali žandarje. Držali so se tri dni, ker je kmalu nato vojaštvo iz Ljubljane razgnalo in pozaprlo mnogo ljudi. Dobro je poznal
brstenje. V dveh letih je pod raznimi imeni izdal šest listov, ker jim. policija zaradi njihove revolucionarne vsebine ni dopustila dolgega življenja. V tem času je bil večkrat zaprt.
Nato je začel pisati v slovenske delavske in strokovne liste, kot na primer Rdeči prapor, Zarja, Kovinar in še druge liste. Kasneje je bil ustanovitelj in urednik cele vrste slovenskih delavskih glasil in revij, kar jih je bilo do druge svetovne vojne. Bil je med ustanovitelji »Demokracije*, s katero je mladina v prvi svetovni vojni nastopila revolucionarno pot v takratni socialistični stranki. Po prvi svetovni vojni je ustanovil in bil glavni urednik »Napreja*.
Ustanovil je »Svobodo*, glasilo društev »Svoboda*, ki je v manjšem, obsegu postala mesečna revija in so vanjo dopisovali najbolj napredni slovenski pisatelji in iriteUgenti. Revija »Svoboda* je bila veren odraz živlejnja, ki se je odvijalo v društvih »Svoboda*. Bil je tudi ustanovitelj društva »Svoboda* v Ljubljani in njegov predsednik več let.
Dramo »Kriza* je napisal leta 1927. Prav tako je napisal še druga gledališka dela, tako na primer »Komedija sedanjosti* (1929), Id je zasmehovala tedanjo Zvezo narodov, živalsko komedijo »Od zore do mraka* (1930), ki ironizira fašizem,	»Krisalido*	(1938),
pesniški igrokaz in še vrsto esejev in publicističnih člankov. Bil je vedno delavski pisatelj, organizator in novinar.
Ko sem ga pred dnevi obiskala v Ljubljani, kjer sedaj žim, me je prosil, da pozdravim vse stare in mlade borce o Trbovljah, ki jim želi vse dobro.
B. S.l
»Njih misel je bila prava: ne bele krizanteme na oguljen frak - rdeč nagelj na kamižolo! Ne boj se, narod se ne dd oslepariti, ne dd si zavezati oči!
Cankar, Bela krizantema
j^a so se mj napela od ponosa in za-J?ek> se ml je, da bomo Nemce v nekaj £*«secih pregnali lz naše zemlje. Parti-®nske pesmi pa šo me ganile še bolj; ™ dolgih letih sem spet slišal slovensko Po mitingu smo odšli v dvora-t0’.kier smo igrali do druge ure zju-2 *l- Zena Jožeta Zalokarja pa je bila ia hioža prav gotovo v velikih skrbeh, S?iv' nas*e<injl dan ga je obiskala na
m. julija 1944.
j. Končno smo se prepeljali preko t®ve. Ustavili smo se v Jančah, komaj 1 Ure od Ljubljane, odkoder smo opa-Vaii razsvetljeno Ljubljano. Zazdelo u iti je. da je Ljubljana nekakšen sim-slovenstva; rad bi dal, ne vem kaj, , bi Se lahko vsaj en dan svoboden J^ahajal po njenih ulicah, čeprav je . okoli in okoli hermetično zaprta, j^ispeli smo v Žužemberk 19. julija.
me je potrl neslan koruzni moč-u Kraj je bil zelo razrušen. Posebno jUdo mi je bilo. ko sem zvedel, da je t Pred nekaj dnevi padel naš dobri s v®ri* Aleš Kapla. V Stavčji vasi sem bil al ve4 domačinov. Med njimi sta l*®'Dolančev Julče in Brun Franc; naj-b?J Pa me je razveselilo srečanje z Karlom. Prav krepko sem mu St,fiPU roko.
*2. Julija 1944.
j, Ustavili smo se v. vasi Jama. Godba s. -kila svojega komisarja, s partizan-ft)lrn Imenom »očka«, kar je tudi v res-jv'* 1 bil. Spet sem srečal znance: Stanka
klanca, Franca Zibreta ln Adolfa Pod-
pečana; slednja dva sta kot godbenika ostala pri nas. V Sv. Mihaelu, kjer smo se za dalj časa ustavili, smo skupno s podoficirsko šolo priredili miting; zlasti smo se razveselili, ko smo zaigrali komad »Lovci na Triglavu«. Nikoli se mi ta skladba ni zdela tako lepa, čeprav smo jo pogosto igrali.
25.	julija 1944.
Boji se ugodno razvijajo. Rusi 80 km od Varšave. V Nemčiji totalna mobilizacija.
26.	julija 1944.
30.	obletnica prve svetovne vojne. Vreme lepo. Poslali so nas v glavni štab, ustavili smo se v Crnomc^šnjicah, kjer smo kljub utrujenosti priredili koncert. Poslušale so ga ugledne partizanske osebnosti.
28. julija 1944.
Igrali smo ob razvitju partizanske brigadne zastave in nato prvič v partizanih korakoma igrali koračnice. Popoldne smo odrinili v Belo krajino, kjer smo se ustavili blizu Črnomlja. Tam se je že nahajala godba Glavnega štaba. Mojo pozornost je pritegnil visok porušen most s tremi štrlečimi oboki, trije pa so bili porušeni, v dolinici pa je ležal tovorni vlak. Proti večeru smo šli v Črnomelj v gledališče. Gledali smo igro »Težka ura«, ki mi je zelo ugajala.
31.	julija 1944.
Ves dan dežuje. Rusi so pred Rigo. Prve njihove divizije so prekoračile prusko mejo. Zavezniki so ujeli 10.000 Nemcev s popolno opremo. Ves julij je v znamenju invazije.
7.	avgusta 1944.
Pet naših godbenikov je šlo z godbo Glavnega štaba na parado Gubčeve brigade, ki je prišla iz Semiča v Črnomelj. V brigadi je bilo tudi precej Štajercev, med njimi tudi rojaki: Alojz Pirc, Stanko Babič, Janko Urlep in Janko Mejač.
17. avgusta 1944.
Na novo je bila formirana godba VII. korpusa. Nam so odvzeli osem godbenikov in jih dodali godbi glavnega štaba, medtem ko so se nam priključili vsi godbeniki iz Zagorja. Postali smo žalostni, ker smo zvedeli, da je v zasedi padel naš dobri zavedni tovariš godbenik Adolf Podpečan, ko je šel v Hrastnik po nove instrumente. Nismo mogli verjeti, da je to res.
27. avgusta 1944.
Ta dan se mi bo posebno močno vtisnil v spomin. Vrnil se je Slavko Gu-zej, ki je bil v Hrastniku. Od doma nam je prinesel razne majhne zavojčke. Najsrečnejši je bil France Gračner, ki mu je žena poleg drugih stvari poslala tudi pisemce. Tudi jaz sem dobil majhen zavojček. V njem so bile tako zaželene cigare in sukanec. Vendar pa tistega, česar sem najbolj pričakoval, nekaj vrstic od žene in otrok, nisem dobil. Ne vem, kolikokrat sem preobrnil papir, ogledoval zavitek, mislil sem, da je na njem kaj zapisano, vse izaman. Zadovoljiti sem se moral pač z Gračnarjevim pismom. Slavko nam je tudi povedal, kako je padel Dolfi. Naj mu bo lahka zemlja slovenska, padel je kot žrtev fašizma za slovenski narod.

29. avgusta 1944.
j Predno zaključim doživljaje iz Bele | krajine, moram omeniti še, da so bili | Rožanci z nami zelo prijazni. Ker jim I je primanjkovalo moških, so naprosili tudi nas, da smo jim pomagali pri delu. France Guzej je imel svojo skupino koscev, v kateri sem bil tudi jaz, čeprav nisem znal kositi. Rekli so mi, da bodo enega že nekako preživeli. Vsak večer so pele kose, nato pa so nas kmetje pogostili. Večkrat smo tudi zapeli.
*»»t:;.
30. avgusta 1944.
Tudi v Črnomlju smo se ob dobri kapljici razveselili. Tu me je nek kmečki očka skoraj užalil. Čeprav sem star že štirideset let, mi ni bilo vseeno, ko mi je med pogovorom dejal: »Oh, da bi bilo enkrat vojne konec, kajne očka! — »Kaku pak«, sem mu jezen odgovoril. Vsi moji tovariši, ki so razumeli mojo užaljenost, so prasnili v smeh. Morda so me brke napravile tako starega. Od tistega dne vem, da sem že star.
(Nadaljevanje aledi)
Gospodarski razvoj trboveljske mestne občine
Oglejmo si Trbovlje takoj po vojni leta 1945 in danes, pa bomo takoj opazili razliko in to še: kakšno razliko! Ko je leta 1945 nemška soldateska zapuščala Trbovlje in zraven v onemogli jezi divjala, so ostale Trbovlje na pol razdrte in zamazane. Toda glejmo: zavedni trboveljski ljudje so pljunili v roke ter začeli graditi, ustvarjati. Zrasle so nove Trbovlje, takšne, kot so danes, Trbovlje — mesto novega delovnega poleta, novega duha delovnega ljudstva.
Takoj v maju leta 1945 se je tedanji ljudski odbor lotil gospodarske izgradnje mesta ter kljub pomanjkanju gradbenega materiala, denarnih sredstev, delovne sile in podobnih težav začel ustvarjati, graditi. Naprej se je lotil obhove vojnih spomenikov, in to obnove osnovne šole v Zgornjih Trbovljah, ki je bila med vojno ob bombnem napadu na pol podrta. Strešno ogrodje je bilo treba napraviti novo. preskrbeti strešno opeko, popraviti učilne sobe, nadomestiti razbite šipe, vrata, kupiti sodobno šolsko opravo, razen tega je bilo treba šolo tudi zunaj temeljito popraviti. Tudi zadnjo oviro, nakup potrebnega električnega materiala, je ljudski odbor premagal. Šola je bila spet pripravljena sprejeti male šotorčke. Takoj nato se je začela obnova osnovne šole na Vodah, ki jo je okupator spremenil v vojaško kasarno in jo s tem tudi primerno zamazal. Treba jo je bilo prepleskati zunaj in znotraj, vendar je bilo tudi to delo opravljeno v najkrajšem času. V naslednjem se je začelo z obnovo tretje šolske stavbe, t. j, trboveljske gimnazije. Ta sicer ni bila v tako razpadajočem stanju, vendar je biki t ib li ta zapuščena in zamazana, ker jo je okupator delno uporabljal kot kasarno. Treba je bilo prečistiti celo gimnazijsko poslopje, nato ga pa še ograditi. Tudi prepleskali so šolo v celoti, ji popravili tla, okna in vrata.
Stanovanjski problem je bil tudi takoj po vojni zelo pereč, kar pa ni nič čudnega, saj so stari oblastniki vedno gledali, da so iz Trbovelj izmolzli čim več denarja in ga odnesli drugam, niso se pa prav nič brigali, da bi ljudem, ki so garali za te mo-
od leta 1945 do danes
so spremenili v poslovne namene zaradi tega, ker se je takratni OLO Trbovlje razširil ter je bil MLO Trbovlje prisiljen poiskati si svoje uradne prostore drugje. Začeli so tudi z obnovo nekdanje rortejeve hiše na Vodah, ki je bila med vojno poškodovana in razstreljena. Dediči pokojnega Forteja zaradi pomanjkanju denarja niso začeli z obnovo te hiše, zaradi česar jo je prevzela mestna občina, ki je 1. 1946 skončnto obnovo pritličnih prostorov, ki jih je preuredila za brivnico in slaščičarno. Pozneje pa se je s pomočjo rudniške uprave v Trbovljah v tej hiši obnovilo in dogradilo še l. in II. nadstropje. ki sta bili spremenjeni v stanovanjske prostore, ki jih sedaj »uporablja Svet za notranje zadeve pri OLO Trbovlje za svoje uradne prostore. Ravno tako uporablja pritlične prostore te stavbe, namenjene za slaščičarno, uprava Ljudske milice za svoje uradne prostore.
Tudi s preti rojeva n jem gostilniških prostorov v Trbovljah so pričeli. Najprej je MLO Trbovlje prevzel v svojo oskrbo gostil urške prostore pri Za-v+atšku v Itetju št. 8. OBhovil i so gostilniške prostore in prenočišča. Ikre-diti je bilo treba kletne prostore, vse prepleskati, položiti fh» v kuhinji. Nato je prišla na vrsto gostilna Volker, katera je bila na novo prepleskana, na dvorišču pa urejeno novo stranišče z greznico. Preuredili ia prezidali so se gostilniški prostori Delavskega doma na Tereziji. V tej stvabi so bili v pritličju popolnoma na no.vo preurejeni gostilniški prostori, ker stari niso^jveč ustrezali povrptmn znRfevam. V 'gostilni Poeivavšek so še izvršila manjša popravila, hkrati pa se je priskrbelo primerno novo pohištvo.
Takoj po vojni so začeli z jidanjem stavbe za osnovno šolo na Sv. Planini (Partizanskem vrhu). To šolo prištevamo danes med najsodobnejše šole našega podeželja. , Pri gradnji te šole je bilo treba premostiti razne ovire, Kakor na primer pomanjkanje gradbenega materiala, težko dostopen teren in podobno, vendar pa je bila ta šola
meljito popravili tržniške ute zunaj in znotraj, tako da res ustrezajo gospo-darsko-sanitarnim predpisom.
Tudi nredkvi vrtnarstva so posvetili po vojni veliko pazljivost. Tako je leta 1948-49 mestni ljudski odbor prevzel vrtnarijo Kuhar v Trbovljah z vrtom in inventarjem. Stare vrtnarske naprave so obnovili. Vrt se je znatno
bo mogoče tako kmalu pozabiti in nadomestki, saj so bila ponekod polomljena najlepša drevesa.
Vprašanje zase je mestno pokopališče, ki obstoji že od leta 1875 in leži na lepem zemljišču v neposredni bližini OLO Trbovlje. Vendar pa to pokopališče danes ne ustreza več trboveljskim potrebam in prilikam, ker je
razširit V mestni vrtnariji gojijo razno prvič prenapolnjeno, drugič pa ležp v
sredini obljudenega mestnega središča. Mest.ni pogrebni zavod se_ poslužuje
povrtnino, zelenjavo in razne cvetlice. Ta vrtnarija izdeluje lepe šopke ter
okusne cvetlične aranžmaje. Mestni
sedaj tudi pokopališča na Golovcu, ki
Spominska razglednica ob zletu ^Svobode*.
Otooritco zleta na trboveljskem stadionu
gočnike, preskrbeli najosnovnejše — to je človeku primerna stanovanja.
Takoj po osvoboditvi se je takratni ljudski odbor lotil popravila od bombardiranja poškodovanih občinskih hiš v Zgornjih Trbovljah in sicer hiš št. 1, 4, 14 in 16 ter zraven spadajočih gospodarskih poslopij. Najbolj sta bili poškodovani hiši št. 14 in 16. Na obeh stavbah je bilo treba napraviti popolnoma novo podstrešje, nadalje nova okna in vrata, nato pa električno instalacijo. Te hiše so bile leta 1946 usposobljene za vselitev. Skoraj istočasno z obnovo omenjenih stanovanjskih hiš se je ljudski odbor lotil obnove bivšega Društvenega doma, sedanjega Doma Svobode, ki je bil meseca njirila leta t945 zbombardiran in zažgan z rušilnimi in zažigalniini bombami. Z delom so takoj začeli: najprej so odstranili vse ruševine, nato popravili strešno ogrodje in prekrili streho z novo strešno opeko, da se prepreči nadaljnje poškodovanje le velike stavbe. Primanjkovalo je gradbenega materiala in denarja, vendar se je tudi ta dom kljub vsem oviram in težavam spremenil in obnovil v še lepšo kulturno zgradbo, kot je bila pred vojno. Inkoj po dograditvi tega doma leta 1950 se je v stranski trakt te stavbe vselila Komunalna banka, ki je zasedala te prostore vse do leta 1952. dokler se ni združila s trboveljsko podružnico Narodne banke.
V naslednjem so začeli z dograditvijo stanovanjskih hiš ob cesti nad paneem v Zgornjih Trbovljah, ki jih je začel zidati že okupator. Vseh šest lii.š je bilo takoj po vojni dograjen«), sposobno za vselitev, ki predstavljajo danes del mestnega stanovanjskega fonda. Začeli so nadalje zidati tri stanovanjske hiše ob poslopju sedanjega OLO Trbovlje. Te hiše so bile sknn-rnne leta 1947. Tudi pri gradnji teh hiš je imela sedanja mestna občina hude težave s preskrbo gradbenega materiala, ki ga je manjkalo na vseli koncih in krajih.
Leta 1946 so začeli graditi poslopje, kjer ima sedaj ljudski odbor mestne .hčine Trbovlje svoje uradne prostori. Najprej je bila ta stavba določena 'a samska stanovanja in za mladoporočence. vendar je bil kasneje med zidanjem načrt spremenjen; to stavbo
ljudski odbor je prevzel tudi občinsko zemljišče, ki obsega razne njive, travnike in sadovnjake. Del tega zemljišča so izročili najemnikom proti minimalni najemnini. Na nekaterih parcelah so zrasle tudi prav čedne delavske hišice. Takih stavbnih parcel je danes okrog 41. Posamezne merijo 400 do 1000 kv. metrov. Travnike in pašnike izkorišča sama mestna občina, ker potrebuje veliko sena za živino v svojem gospodarstvu.
Tudi gozdovom so posvetili veliko pozornost. Bivši obč. gozdovi so merili v začetku 42 hpktarov. Danes so nekaj manjši, ker jih je nekaj odvzela bivša Glavna uprava za gospodarstvo in jih dodelila gozdnemu gospodarstvu v Ljubljani. Mestna občina je morala bojevati z gozdnim gospodarstvom pravi boj, da-je lahko obdržala še naprej svoje gozdove, ki so ji krvavo potrebni za njeno gospodarstvo. Okupator je mestne gozdove neusmiljeno izkoriščal, ni pa skrbel, da bi jih ponovno zasadil. Tako je bilo po Vojni posajeno preko 30.000 novih mladih dreves, ki danes lepo rastejo. Nekatere gozdne parcele, kj so bile leta 1942 do golega posekane, je bilo treba spremeniti v travnike, ker spričo neusmiljenega izkoriščanja ni bilo več možnosti za novo pogozditev. Precej zahvale zasluži šolska mladina, ki jc sodelovala pri pogozditvi izsekanih gozdov.
| Tudi večina trboveljskih gozdnih posestnikov ne pozna bistva in namena I ureditve gozdnega gospodarstva, za-I radi česar je bilo treba seči po prisil-
kljub vsem težavam leta 1947 dogra- nih 'ukrepih. Čiščenje in trebljenje goz-■	-	•	*	dov sc vrši pod strokovnim vodstvom
vsako leto. Opazila so se tudi legla smrekovega lubadarja, ki se je pojavil tudi v mestnih gozdovih, vendar so večje okužbe preprečili z energičnimi ukrepi mestne občine. V letu 1951/52 je povzročil sneg mestnim gozdovom precejšnjo škodo, ki je ne
jena, tako da tamkajšnjim otrokom ni lilo treba več hoditi uro in pol daleč do najbližje šole. Dve leti kasneje pa so začeli gruditi tako imenovani Sindikalni dom v Trbovljah, ki jc bil namenjen za samska stanovanja, vendar bo to poslopje zaradi pomanjkanja denarnih sredstev skončuno po izglc-dih šele letos.
Leta 1950 so začeli v Trbovljah gradili na pobudo C K KPS Trbovlje stavbo Partijskega doma, ki je bila skončana letos ter je danes tu zgradba ena izmed najlepših in najbolj reprezentančna stavba v Trbovljah. Da je bila ta zgradba skončana ž.e letos, je zahvaliti. samo delovnemu ljudstvu v Trbovljah, ki je v velikanski meri pripomoglo s prostovoljnim delom, pa tudi denarno.
Letu 1945 so zgradili na Dobrni >#>-dolino barako, ki služi danes v gostilniške namene. V njčj se lahko prirejajo tudi ruzne kulturne prireditve. Tudi med zasebniki zasledimo takoj po vojni živahno gradbeno dejavnost. Ti so v prvih dveh letih sezidali toliko stanovanjskih hiš. kakor jih niso v predaprilski Jugoslaviji v 15 letih.
Mestni ljudski odbor se je lotil po vojni tudi ureditve mestne klavnice. Kes je. da je bila ta klavnica pred vojno med najmodernejšimi klavnicami v Sloveniji, vendar je tudi njo začel razjedati zob časa. Urediti je bilo treba najprej dvorišče, kanalizacijo, celo stavbo prepleskati, naprave očistiti. prav tako popraviti hladilne naprave. Leta 1952 se je vsa klavniška stavba ponovno prepleskala skupno z železno konstrukcijo v klavnici. Istočasno z obnovo klavnice so začeli tudi z obnovo tržnega prostora v Trbovljah. (Med vojno je ta prostor skoro popolnoma zamrl ter postal zanemarjen. Zato so se mestni možje takoj lotili ureditve tega vprašanja. Na tržnem prostoru so bile na stojnicah popravljene strehe, prav tako stare stojnice nadomeščene z novimi. Lna stojnica jo bila določena za prodajo mesa, druga za mleko, tretja za sadje, četrta za zelenjavo itd. Leta 1951 sc je tržni prostor ponovno prečistil in olepšal, odstranila se je vsa nepotrebna ropotija, na posebnih mestih pa so posadili cvetoče grmičevje. Hkrati so te-
pa ne ustreza zaradi prevodenih tal. Zato so mestni očetje že leta 1946 začeli razmišljati o zgraditvi novega pokopališča, vendar je izvedbo tega načrta preprečilo pomanjkanje denarja. Leta 1952 pa jc to vprašanje postalo spet aktualno. Kupljeno je primerno zemljišče v tako imenovanem Vauho-vem dolu. Ta prostor, ki je določen zn novo pokopališče, je suh, tudi njegova lega ustreza. Prostor za novo pokopališče je oddaljen od naselja 400 do 800 metrov.
Treba bo urediti tudi mestno kopališče, ki je bilo zgrajeno že v stari Jugoslaviji. Kopališče je takrat zadostovalo trboveljskim potrebam, danes pa je premajhno zaradi pomnožitve prebivalstva. Takoj leta 1945 je mestni ljudski odbor obnovil kopališče, vendar ga ni mogel modernizirati zaradi starih najirav. Sedaj je v načrtu zgraditev novega modernega kopališča, to pa v bližini stadiona oziroma Fizkul-turnega doma. Želja Trboveljčanov pač je, da se ta načrt realizira in da ne ostane samo na papirju.
Tudi trboveljske ceste je treba obravnavati. Poglejmo zapuščeno* staro občinsko cesto ter današnjo cesto, pa bomo takoj opazili razliko. Takoj leta 1943 je mestna občina )od redila, da se morajo vse občinske ceste počistiti. Bili so najeti cestarji, ki morajo skrbeli za čistočo trboveljskih cest. Na raznih krajih so zgradili novo kanalizacijo, ceste so se popravile. Zn vzdrževanje mestnih cest je bilo letno porabljeno 557.600 kub. metrov gramoza. Leta 1947/48 so zgradili 155 metrov nove ceste s kanalizacijo od OLO Trbovlje do mrtvašnice. Veliko škodo je povzročil mestnim cestam pretekla leta dež, ki je ponekod odnašal gramoz s ceste v jarek. Na Vodah so od upravnega poslopja Strojne tovarne >Miha Marinkor do mostu pred osnovno šolo razširili m tlakovali cestni prostor.
Lansko leto pa so začeli v Trbovljah gigantsko delo — pričeli so z gradnj® prve etape trboveljske glavne ceste Vod do Dimnika v Lokah, česar pred' vojna Jugoslavija ni zmogla. Kar ®0 imeli tedanji ljudski poslanci samo ®* .jeziku, to je sedaj ustvarilo trbovefr sko ljudstvo na pobudo mestnega lj®®' skega odbora. Vsem Trhovel jeano® se je že čestokrat zgodilo, da so priš*] domov, ali prašni ali pa poškropijo®! z blatom na glavni cesti. Prav zars® tega se pač vsi Trboveljčani veselij0 izgradnje nove, tlakovane ceste. Z* enkrat je izgotovljena prva faza te ^ ste, namreč sektor od Vod do gostil®* pri Dimniku.
Ta del ceste je bilo treba skoro p0-polnoma rekonstruirati, izravnati ovi®' ke, izenačiti vzpone, asfaltirati in n®' praviti hodnike za pešce, zidati op<®' ne zidove itd. Ta del ceste bi bil laM* že prej zgotovljen, če ne bi gradit®* oviralo pomanjkanje finančnih sred' štev. V drugi fazi tega načrta, toj! graditvi ceste od Vod proti železni!*! postaji bo treba podrpti hišo, v kat*® ima svoje prostore sedaj Mrstno trg®*' sko podjetje, da se odpravi oster ce®j' ni ovinek. Prekriti bo treba Trbovelj' ščico od rudniškega gasilskega dol®1 do postaje Ljudske milice. Koliko dej* in truda je bilo treba vložiti za izgr#®-njo prve etape trboveljske glavne ct sle, lahko vsak vidi, če pogleda sko®' čavanje teh del.
Ce preidemo sedaj k razvoju me®*' nih podjetij v Trbovljah, lahko vidim0, da so bila podjetja, trgovine, gostil®* in podobno do nedavnega večinoma* rokah zasebnikov in da tem podjet®1' kom, trgovcem, gostilničarjem blagi®!* delovnega ljudstva ni bila ravno P® srcu, ker so se pač brigali v prvi vi®® za svoj lastni mošnjiček. Šele leta 19*' se je z nacionalizacijo teh podjetij čel razmah mestnih gospodarskih p0"' jeti j, tako da jih je danes že kar lep0 število. Nekatera teh podjetij, na pfl’ mer mestno mizarstvo, se kar nara*’ nost gigantsko razvijajo, saj se gra® veliki moderni obratni prostori. Edi®* senčna plat so gostinska podjetja, ki 9* pridejo nikamor s slepe ulice. Upal®0 da bo sedaj ob močnem vodstvu usp®" lo rešiti tudi to vprašanje, da na®*0' pijo ti obrati pot rentabilnih podje®!' hkrati pa ustanov, ki bodo res skrb0'* za dobro in solidno postrežbo trboveJJ' skega prebivalstva, kjer bi bilo pač F1' leti, da se to zgodi čimprej. Tukaj f potrebno v prvi vrsti strokovno osebj® hkrati pa osebje, ki bo imelo resni^" socialističen, to je kulturen odnos a* gostov. — Posebna pozornost se pos*f' ča trboveljskim menzam, vendar pa ® ni mogoče z nobeno pohvaliti razen * , okrajno menzo, ki ob podpori OL1* Trbovlje in mestne občine skrbi za ®°' lidno prehrano lepega števila’trbovdi' skih uslužbencev in delavcev.
Pri razvoju Trbovelj je treba orof' niti tudi gradnjo stanovanjskih blok®*’ ki jih gradijo trboveljska podjetja, k®' kor na primer cementarna, elektrarn0 rudnik in Strojna tovarna >Miha M®.' rinko«. Med gigantska dela v Trbovlj®1* smemo šteti gradnjo velikih novih F' varniških objektov Strojnp tovar® Miha Marinko«, ki bo postala dr®?1 slovenski Litostroj. — Omenili f1®0 samo gospodarsko dejavnost trboveu ske mestne občine, in še to samo glavnih, skopili obrisih. — n kulturn0] prosvetnem delu v Trbovljah pa se h® lahko vsak sam prepričal z. obiski®® festivala delavskih kulturnih društ®' »Svobode« v Trbovljah.
In če pogledamo nazaj v leto D*.j rečemo lahko, da smo v teh letih dob® v /Trbovljah kar 167 novih stanova®! skih hiš in 3 nova upravna posTrrptf Mirno lahko trdimo, da Trbow delajo.
Kako so se začete zletne slovesnosti v Trbovlialj
»Trbovlje — Trbovlje...« — Pod kulturno poslanstvo, dotaknil pa se je | Po govoru predsednika so pričele
tudi zgodovine bivših delavskih kul- vajah svoj program godbe iz UraS^ turnih društev »Svoboda«. Tov. Kovač j nika in Zidanega mosta, ki so odlifl* je poudaril, da so	rudarske	Trbovlje	J	odigrale svoj spored, ntodtem ko -J
ponosne, da so si	delavska	kulturna	slabo vreme preprečilo nastop ostali®*
društva izbrala za	svoj zlet	Trbovlje,	godbam, ki so nato odšle v rudniški imajo bogato proletarsko,	kulturno	;	restavracijo na skupno Vajo za glav®,
in revolucionarno tradicijo. Izrazil je zletni dan, kjer bo nastopilo 26 go®® željo, da bi udeleženci zleta ponesli na- i naenkrat, preduu hotenja za kulturni dvig de-
tem naslovom je Ljubljanski radio najavil za preteklo soboto popoldne reportažo, ki je pomenila nekak neofi-cialni začetek zleta »Svobode« v Trbovljah. To reportažo so snemali ves teden ob sodelovanju vseli kulturnih skupin v Trbovljah in je prikazovala življenje rudarja od začetka rudnika do danes. Obsegala je dva dela. V prvem so bili orginalni posnetki v jami, kjer najde naš rudar tudi ob svojem trdem podzemeljskem delu dovolj časa za humor — drugi del reportaže pa nam je prikazal kulturno-prosvetno dejavnost rudarja v njegovem prostem času. Skratka: nudila nam je prerez rudarjevega vsakdanjega življenja.
V nedeljo, t7. avgusta, pa je bila oficialnn otvoritci /letnega tedna »Svobode«, v katerem so se dan za dnem vršile prireditve delavskih kulturnih društev okraja Trbovlje, ki bodo dosegle svoj višek \ soboto, 23. avgusta. ko se bo vršil v Trbovljah ustanovni kongres Zveze delavskih kulturnih društev »Svoboda« Slovenije, zvečer pa bodo izvedli člani gledališča Svobode-center v Trbovljah Golouhovo »Krizo« na prostem, in v nedeljo, 24. avgusta, ko bodo nastopile združene kulturne skupine iz vse Slovenije, poleg njih pa bodo nastopili tudi naši rojaki iz Francije, ki so prišli v domovino, da sc udeleže tega velikega zleta.
Otvoritev se jc začela ob pol 6. uri zvečer z državno himno, ki jo je zaigrala hrastniška godba na pihala. Po himni je tov. Pavle Kovač, predsednik glavnega /letnega odbora v kratkih in jasnih besedah obrazložil pomen zleta »Svobode« za današnje delavsko
lovnih množic v svoje kraje in tam ustvarili kulturna središča — žarišča za prosvetljcvunjc naših delovnih ljudi.
Teden zleta »Svobode« je bil s slovesnostjo otvorjen — o uspehu ®’ diiljnjih prireditev pu bomo se P°” ročali.
v :	■
Spomin na izlet hrastniških svobotlaieo o Seunlco
PRED VI. KONGRESOM PARTIJE
Delovni kolektiv rudnika Zagorje tekmuje
7 počastitev VI. kongresa KPJ tekmujejo tudi zagorski rudarji. Doslej so dosegli lepe uspehe, ki so nanje lahko Ponosni. Izboljšali so sortiment premo-?a v korist dehelih vrst, tako da producirajo sedaj 50% kosovca in kockov-pa’ jnedtem ko so ga prej samo 46%. “omisliti je treba, da vsak odstotek 2noljšanja sortimenta v korist debelih premoga znatno dvigne finance Podjetja.
i .Kako so prišli v Zagorju do večjih količin debelega premoga? To so napravili na ta način, da spravljajo sedaj na etažah odkopan premog name-po sipalnikih, kjer se premog dro-bl> po zavornih jaških, s čimer pride T$ak na odkopu naložen voziček premoga brez presipanja naravnost v reparacijo. Drug ukrep, ki je zboljšal 5°rtiinent premoga, pa je varčevanje 8 strelivom. Ko so na seji' dela vskega fTata obravnavali vprašanje razstreli-'a, so bili nekateri mnenja, naj bi ru-?ajji prejemali eksploziv brezplačno, ihddevnejši člani delavskega sveta so Pa predlagali, naj dobe rudarji eksplo-*1T samo do neke določene količine rastonj, prekomerno porabljeno raz-jjrelivo pa naj gre v breme rudarja, d-sr je delavski svet sprejel zadnji, d®e$tnejši predlog, so rudarji začeli jjarčevati z razstrelivom. Posledica je b|’a. rla je poraba eksploziva sedaj za ‘V do 25 odstotkov manjša, kar pome-Bl na eni strani nižje izdatke za razstrelivo, na drugi strani pa pridobitev Večje množine debelega premoga, ker Se premog ravno pri odstranjevanju Najbolj drobi.
Pa tudi v finančnem pogledu je rudnik dosegel uspehe. Tako že od meseca aprila delijo vsak mesec rudarjem dobiček, ki so ga dosegli z razum-Blrrb racionalnejšim gospodarjenjem.
Znižanje proizvodnih stroškov dosega delavski svet na ta način, da stalno išče notranje, skrite rezerve. Vsi dobri predlogi se sprovajajo v življenje. Tako so med drugim že pred meseci začeli v jami žagati okrajke iz jamskega odpadnega lesa, ki se je prej uporabljal le za kurjavo, ali pa so ga celo v jami kje zametali. Z žaganjem krajnikov v jami, ki jih uporabljajo za zalaganje jamskih sten, pa dosežejo spet lepe prihranke, ker ni treba naročevati krajnikov od zunaj v tolikih količinah kot prej. Za pripravo krajnikov v jami se je zanimal tudi že nek drugi rudnik, ki je kupil kompletno garnituro za žaganje pri strojnem obratu zagorskega rudnika. Na splošno bi pa lahko rekli, da se na rudniku ne upoštevajo v zadostni meri razni racionalizatorski in novatorski predlogi, kar bi bil spet korak k znižanju proizvodnih stroškov. Konkreten primer so predlogi za čiščenje jamskih vozičkov in vodnih prog z uporabo mehanizacije.
Ta tudi storilnost v jami se je izboljšala, zlasti pa odkopni učinek v obratu Podstrana in v Kisovcu. Pač pa bo treba omejiti lahke obratne nezgode, ki jih je v Kisovcu največ. Seveda pa te nezgode niso odvisne od morebitnih tehničnih pomanjkljivosti v obratu, pač pa so od vse premajhne pazljivosti delavcev pri delu. Prav tako je na rudniku nekaj ljudi, ki namerno izkoriščajo socialno zavarovanje. Tukaj je nujno potrebno, da se čimprej dogradi Zdravstveni dom v Zagorju oziroma ambulanta z zadostnim številom postelj. V ambulanto bi prišli potem prvenstveno tisti, ki se zanje sumi, da namerno izkoriščajo socialno zavarqvanje. — Varnost dela na rudniku se je znatno izboljšala, saj komisija, ki je pred kratkim pregledala rud-
nik, ni našla posebnih pomanjkljivosti.
Uspehi tekmovanja bi pa bili prav gotovo večji, če bi se poklicani politični delavci na rudniku bolj zanimali za tekmovanje in ga v večji meri popularizirali. Ne objavljajo namreč
nobenih rezultatov tekmovanja. Sten-čas na upravi rudnika že celo leto ni bil obnovljen. Res predstavlja še danes zanimive slike iz življenja in dela rudarjev, vendar bi ljudje radi brali in videli kaj novega.
Partijska organizacija cementarne napoveduje tekmovanje
OPO Cementarne v Trbovljah je sklenila na svojem rednem sestanku napovedati vsem osnovnim partijskim organizacijam v industrijah mesta Trbovlje na čast VI. kongresu KPJ tekmovanje po sledečih točkah:
1.	Utrditev partijske discipline, ki naj se odraža v 100-odstotni udeležbi na sestankih, v plačevanju članarine in točnem izvrševanju vseh partijskih nalog, v odstranitvi pasivnosti v partijskih vrstah in očiščenju Partije raznih tujih, Partiji sovražnih vplivov, nadalje v odstranitvi članov iz partijskih vrst, ki s svojim delom in življenjem škodujejo ugledu Partije.
2.	V cilju ideološkega dviga članstva Partije, ki mora biti sposobno vzgajati množice, prirejanje seminarjev z vodilnimi funkcionarji Partije, sindikatov in LMS. Nadalje prirejanje študija, ki je obvezen za vse člane Partije, ter propagiranje individualnega študija, prav tako prirejanje skupnih konsultacij.
3.	Pomoč DS in množičnim organizacijam naj se odraža v tem. da bodo člani Partije aktivno sodelovali v teh organizacijah in po njih sprovajali direktive Partije. Posebno pazljivost je posvetiti delu z mladino in delu na terenih OF. Partijci naj se udeležujejo vseh množičnih sestankov teh organizacij, kjer naj aktivno posežejo v debato. V teh organizacijah je izvesti čim več
predavanj, ki naj bodo posvečena razglabljanju o demokratizaciji naše ljudske oblasti, v zvezi s tem pa obrazlaga-nju raznih uredb in zakonov.
4.	Vse članstvo naj se usmeri na delo v Svobodi, Partizanu in SSD Rudarju tako, da bodo člani Partije aktivno sodelovali v teh ustanovah, t. j. da bodo telovadili, gojili petje, igrali ali drugače sodelovali pri gledaliških predstavah ter s svojim vzgledom in delom privabili čim širše množice v ta društva.
5.	Tisk: vsi člani Partije morajo hiti naročeni na »Ljudsko pravico«, a mladinci na »Mladino«. Poleg tega je naloga in dolžnost članov Partije, <da propagirajo med množico naročitev dnevnikov ali vsaj »Delavske enotnosti« tako, da bo sleherni delavec v Trbovljah naročen na en ali drugi časopis. OPO naj bodo naročene na »Delo«, »Komunista« in »Partijsko izgradnjo«.
6.	Vsi partijci morajo na svojih delovnih mestih z intenzivnim delom, pravočasnim prihajanjem in odhajanjem na delo, z varčevanjem materiala, odkrivanjem skritih rezerv itd. dajati vzgled in voditi nepartijsko množico.
Pozivamo vse industrijske OPO, da to tekmovanje sprejmejo in po navedenih točkah tekmujejo, da bodo v čast kongresa izpolnili svoje naloge, ki nam jih nalaga Partija in naše delovno ljudstvo.
OPO Cementarne v Trbovljah
Tričctrt stoletja slovenskega cementa
Letos bo preteklo 75 let. odkar je Pričela v Trbovljah obratovati cemen-*arr>a. To je bila prva slovenska tovar-ba cementa. Ta cementarna je doživela v času svojega obstoja velike spremembe v pogledu izdelovanja tega Produkta, mehanizacije obratovanja itd. •®r je način izdelovanja cementa danes v hjej moderen — vendar lahko rečemo, da tovarna ni držala povsem kora-^a s tehničnim napredkom v zadnjih 75 letih, ki je po vsem svetu velikanski.
Trboveljska cementarna je bila ustanovljena pod imenom »K. u. k. Privat-^ementfabrik Trifail« ter je prišla v Peka j letih v roke bivše TPD: po naši ‘Jkdski revoluciji je bila tovarna izrojena v roke njenim delavcem, ki jo Ppnes uspešno upravljajo. ,
. Cement je razmeroma mlad gradenj material. Naši predniki v sivi dav-Pini — kakor vsi vemo — niso stanovi tako kot mi danes. Za svoje biva-nJe, za zaščito pred vremenskimi spremembami so uporabljali najprej skalne c^Pline, krošnje dreves in podobno prvotni človek je izkoriščal taka pridna zaklonišča ter jih polagoma Izpopolnjeval in izboljševal. Uporabiti je začel zanje kamenje, zemljo, :ravo, veje — vse tisto pač, kar mu je jj heposredni bližini nudila narava. Z Pazovanjem in raziskovanjem prirod-Pm sil in pojavov pa si je človek v ■Padaljnji fazi napredka z enostavnim jy°djem iz kamenja obdeloval in prijavljal gradbeni material.
Seveda ni bil ta razvoj nagel; minila stoletja in tisočletja. Pri teh gradnjah je človek uporabljal kamenje po Pravilno klesanih blokih brez vsakrš-bega veziva. Vezilni material so prvi j^celi uporabljati Asirci in Babilonci, so tudi prvi pekli opeko — to pa P®f zaradi tega, ker niso imeli za svoje gradbene zamisleke na razpolago do-_°lj kamenja. Pri zidanju z opeko so ^Porabljali kot vezilni material bitu-!\!en, ki so ga pridobivali v neposredni oiižini.
v Egipčani so gradili svoje palače, ?ame in piramide iz klesanega kamna. Ža vezivo jim je služil pečeni mavec.
ganega apna niso uporabljali zaradi ,eSs, ker je za njegovo pripravo po-irn ■0 pa® mn0S° goriva, ki pa ga niso melj na razpolago v zadostnih množi-hah- Stari Perzijci, Grki in Rimljani so ba Uporabljali pri svojih gradnjah ga-®Uo in žgano apno. Stari Grki so nam-opazili, da je apno podvrženo raz-’m atmosferskim vplivom in da je za jmadnje v vodi neprikladno. Zato so -Porabljali droben vulkanski pepel, iaseno apno in vodo. kar je dalo zmes l* je strdila in se v "vodi ni razdajala. Od Grkov so prevzeli to iz-rmtvo Rimljani Ker so imeli takega ateriala v izobilici v okolici Vezuva, j ga začeli uporabljati z uspehom. Se ahes se proizvaja podobno vezilno adstvo pod imenom »pucolan« ali -Ahtorin cement«. Ravno to gradivo ie .mogočno Rimljanom gradnjo njihovih JT'Paličč. kanalov, mostov itd. S tem aterialom pa niso vezali samo kameli in opeke, marveč so ga že uporabni za mešanico betona t» , e takratno znanje mehanike, ma-^rhatike in astronomije so monopolno djruvali svečeniki oz. višji cerkveni dstojanstveniki Tud: način izdelave Urinih sredstev oz. cementov so lju-®umno skrivali pred ljudstvom. Tako j S* danes imenuje najvišji duhovnik J? Škpf Rima. papež »Pontifex max1-- kar bi no naše rekli »Vrhovni Taditelj mostov«. Prav tej okoliščini Pripisovati, da v srednjem veku ni ji0 napredka v tem pravcu. Sele v y Stoletju se opaža spet napredovanje -..izdelovanju vezilnih sredstev ter se JltlJova kakovost približuje kvaliteti, ” jo uporabljali že Rimljani. Ne-
kako v istem času se pojavlja zidanje I z apnom. Pod vplivom klera so apnu vraževerno dodajali posvečeno vodo, kri in mleko — boljših rezultatov iz vseh teh dodatkov pa ni bilo.
S proučevanjem starih rimskih zapiskov se je v tem času razširila spet uporaba že preizkušenih vezil. Takrat je beseda »cement« pomenila današnjo malto. Odkod izvira ime cement, ni še dognano, vendar trdijo nekateri strokovnjaki, da je v zvezi z besedo kamen. To trdi v svojih zapiskih tudi naš strokovnjak za cement, dr. ing. Luftschitz, in sicer v zvezi z latinsko črko »c«, ki jo izgovarjamo kot »k«.
Pozneje so ljudje še vedno iskali način, kako graditi stavbe, bolje, trdneje in hitreje. Tako so y 19. stol. dognali, da je mogoče iz gline in apnenca, mešano v določenem razmerju, speči in potem zmleti boljše vezilno sredstvo, kakor pa je žgano apno, n.ešano z glino. To dognanje je bila osnova za pričetek izdelovanja modernega cementa. Bilo je več strokovnjakov, ki so delali na tem cementu, med katerimi
Takrat seveda še niso poznali rotacijskih peči, marveč so pekli »klinker* (proizvod cementa) » jaškovih oečeh, ki so podobne pečem za žganje apna ter jih ponekod še uporabljajo. Strokovnjaki so v tem času že znali sestaviti razmeroma dobro cementno zmes, vendar pa so še vedno manjkali primerni stroji, ki bi surovino zmleli in dobro premešali. Morala je torej nujno slediti izpopolnitev takih strojev. Potreba po tem gradbenem materialu je naraščala in vzporedno z njo povpraševanje po kvalitetnem cementu. Danes imamo v tovarnah že stroje, ki popolnoma ustrezajo sedanjemu načinu izdelovanja cementa, seveda pa se v smeri iz-opolnjevanja tega materiala še vedno delajo poizkusi.
Lela 1896 sta bili v Sloveniji z —a-jeni kar dve cementarni, in sicer Mojstrani in Zidanem mostu. Cement-ho tovarno v Mojstrani je kupila bivša TPD okrog leta 1930, ki pa je prenehala obratovati z njo, ker so bili proizvajalni stroški previsoki glede na dobiček, ki so ga hoteli imeti delničarji te druž-
Prvi delavski svet trbovel jske cementarne leta 1950
so najvažnejši Dikat. Johnson in Smea-ton. Angleški podjetnik Aspdin pa je krstil na ta način izdelan cement za »Portland cement«, in sicer po apnencu iz Portlanda v Angliji. Kamen iz tega kraja je še danes zelo iskana gradbena surovina.
Z napredovanjem kemije in kemijskih analiz so pozneje našli najboljšo sestavo surove mešanice za pečenje cementa. Ugotovili so, da je za dober cement potrebna visoka temperatura pri pečenju, tako imenovano »sintero-vanje«, t. j. temperatura blizu tališča, pri kateri se material začne mehčati, vendar še ne teče.
Pravi Portland cement je samo tisti čeme ki ima pravilno kemično sestavo in je pečen do »sinte ovanja«. Vsi prej navedeni cementi, ki niso izdelani na pravkar laveden način, so »Roman cementi«, ker niso pečeni pri tako visoki toploti.
Šele nekake pred 50 leti so začeli v mejah sedanje Jugoslavije izdelovati Portla. d cement, ki je kvalitetno neprimerno boljši kot Roman cement, pr Uvodni stroški pa so skoraj enaki. Res dober cement se proh ja lahko samo takrat, če njegovi izdelovale dobro poznajo tehnološke pogoje. Stalno napredovanje v tem poglclu pa je nesto tudi izboljšanje tega produkta.
Prvo cementno tovarno so zgradili v Angliji, nato pa v Ameriki in Franciji. Pri nas smo prvo tako tovarno sezidali v Splitu leta 1805, leta 1869 v Beočinu pri Novem Sadu, tretjo pa leta 1877 v Trbovljah.
be. Cementarna v Mojstrani je namreč do njenega nakupa po TPD kvarila ceno cementa v bivši Jugoslaviji, ker so bile vse ostale cementarne v kartelu, ki je ceno cementa diktiral. Tudi cementarna v Zidanem mostu je vseskozi več ali manj životarila. Ta obratuje še danes in izdeluje sivo apno ali Roman cement.
Leta 1922 pa so italijanski kapitalisti na naših tleh zgradili v Anhovu ob Soči tovarno cementa, ki so ji nekaj let pozneje dozidali še tovarno za izdelovanje salonita.
Ce si sedaj pobliže ogledamo našo najstarejšo tovarno cementa v Sloveniji, vidimo, da je v teku svojega obstoja stalno menjavala svoje zunanje lice in način obratovanja. Navzlic neprestanemu prezidavanju in dozidavanju, vgrajevanju novih modernejših strojev pa vendar ni držala koraka z razvojem cementne tehnike. Kapitalisti so investirali vanjo le toliko, da so lahko konkurirali ostalim tovarnam oziroma da je začrtan dobiček ostal na približno isti višini, zlasti še, ker je bila delovna sila v prejšnjem stoletju zelo poceni. Ko pa so se začele pojavljati in ustanavljati razredne strokovne organizacije delavstva, ki se je začelo boriti za dvig svoje skrajno nizke življenjske ravni, opazimo tudi napredek v izboljšanju proizvodnih strojev in tehnično izpopolnitev tovarne v splošnem. Ce so kapitalisti hoteli obdržati svoj dobiček, so pač nujno morali mehanizirati tovarniški obrat, ker so delavci iz dneva v dan terjali pravičnejše plače.
Tako je TPD v letih 1938 in 1939 bila prisiljena povečati tovarno. Za to povečavo je potrebovala večje število modernih strojev, ki jih je tudi kupila, vendar ne najboljše kvalitete, tako da je njih življenska doba v primeri z drugimi podobnimi stroji razmeroma kratka. To že samo ob sebi kratko, življenjsko dobo strojev pa je še poslabšal okupator s prekomernim izkoriščanjem strojev, čigar posledice čutimo še sedaj.
Tovarna dobiva surovine (lapor in apnenec) v dveh nasproti ležečih hribih oz. bregovih Vasle in Retje, kamor so speljane žičnice za odvoz materiala po precejšnjih strminah. Izkoriščanje kamnoloma Vasle in odvoz materiala je šel do izbruha druge svetovne vojne preko centra Trbovelj, kar je bilo zelo zamudno in negospodarsko. Z dozidavo cementarne leta 1939 je tovarna dobila nov trakt, v katerem je način priprave cementnega materiala bistveno drugačen kot v stari cementni tovarni. Dva načina obdelave tega surovega materiala za izdelovanje cementa — suhi in mokri postopek (o katerem smo pisali že lansko leto) — zahtevata poseben način priprave surovin, transporta, mešapja itd. Stara tovarna je bila do nedavnega še vsa v jermenicah. Sele v novejšem času se postavljajo pogonske skrinje. Po naši osvoboditvi smo v tej tovarni navzlic pomanjkanju raznih strojnih nadomestnih delov tovarniške objekte vendar v precejšnji meri modernizirali, k čemur so pripomogli tudi naši novatorji in racionalizatorji. Tovarna ima vse pogoje za uspešno obratovanje v sedanjem merilu, nima pa možnosti razvoja, ker ni za to potrebnega prostora. Železniško postajo v Trbovlje kakor tudi glavno trboveljsko cesto bi morali za tak primer preložiti drugam (za kar so baje že narejeni načrti), s čimer bi tovarna dobila potrebne prostore za razširjenje svojih objektov.
Takoj po vojni se je pokazala v naši mladi državi iz razumljivih razlogov velika potreba po cementu. Kolektiv naše prve slovenske tovarne za cement je zadano mu nalogo v polni meri izpolnil. Le kje se je kaj zidalo in gradilo brez trboveljskega cementa? Proga Samac—Sarajevo, avtostrada, Litostroj, Novi Beograd, hidrocentrale na Savi, Dravi, Drini, tekstilne tovarne v Makedoniji in še mnogo drugih .novih objektov je uporabljalo za svoje gradnje naš trboveljski cement.
Bile so pa v obratovanju in delu te tovarne ves čas po osvoboditvi objektivne težave, ki pa so imele svoj glavni vzrok največ v pomanjkanju strojnih nadomestnih delov, ki jih moramo dobivati iz tujine. Vendar lahko vseeno rečemo, da so se člani tega delovnega kolektiva vedno zavedali svoje velike naloge in svojih dolžnosti. Tako upravlja in vodi ta kolektiv tudi danes zaupano mu cementno tovarno z vsemi svojimi silami in znanjem v korist naše velike socialistične skupnosti.
Tovarna bo tudi v bodoče uspešno obratovala ter proizvajala dragocen gradbeni material, saj ima v svoji sredi dosti strokovnjakov z direktorjem V. Miklavčičem in glavnim inženirjem Alfredom Petričem na čelu, ki prenašata svoje znanje nesebično na mlajše delavce in uslužbence, ki se že uspešno uveljavljajo v svojem vsakdanjem poklicnem delu.
Glavna naloga tega delovnega kolektiva v bližnji bodočnosti bo, da modernizira stari del tovarne, s čimer bo ustvaril vse pogoje za proizvodnjo res odlične kvalitete cementa — prav tako pa je potrebno, da dvigne potrošnjo tega gradbenega materiala od 46 na 150 kg, kar bi ustrezalo potrebam standarda socialističnega človeka.
K. M.
JESENSKO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Po objavt tajništva Združenih narodov se bo Generalna skupščina Združenih narodov sešla 14. oktobra k sedmemu zasedanju v New Yorku. Na dnevnem redu je 65 točk. Od teh je 18 v zvezi z vprašanjem Koreje, Južne Afrike, Maroka in sprejema novih članov. Od mednarodnih političnih vprašanj, ki se bodo obravnavala na tem zasedanju, je važno zlasti vprašanje Koreje, poročilo komisije ZN za obnovo Koreje, razorožitev in vprašanje odnosov Francije do Tunisa in Maroka. Poleg tega se bo obravnavalo vprašanje diskriminacije v Južnoafriški Uniji, volitve v Nemčiji in sprejem Španije. Na programu političnih vprašanj je tudi avstrijska zahteva za sklenitev mirovne pogodbe, spor med pekinško in kuomintanško vlado glede zastopstva Kitajske v OZN. Dnevni red torej obsega vrsto zelo kočljivih mednarodnih problemov in bo borba glede pravične rešitve brez dvoma vroča in dolgotrajna. V mednarodnih političnih krogih je že danes veliko zanimanje za jesensko zasedanje najvišjega svetovnega foruma držav.
RAZVOJ SVETOVNE TRGOVINE
Po sporočilu OZN je svetovna trgovina dosegla najvišji razvoj v zgodovini kljub znatnemu nazadovanj trgovine z državami sovjetskega bloka. Obseg trgovine v letu 1951 je bil za 200 % večji od leta 1937. Vrednost svetovnega izvoza je dosegla 76 milijard dolarjev proti 50 milijardam v letu 1950. Do dviga v svetovni trgovini je prišlo zaradi velikih obrambnih potreb, ki so nastale po izbruhu vojne na Koreji.
Izvoz v države sovjetskega bloka in v Kitajsko je v prvem polletju letošnjega leta dosegel vrednost 1500 milijonov dolarjev in je torej nazadoval za približno 25 odstotkov.
Najmočnejši udeleženec v svetovni trgovini so bile ZDA z vrednostjo izvoza 15 milijard dolarjev, kar je za 22 % več kot v prejšnjem letu. Izvoz zahodnoevropskih držav je narastel za približno 45 %, delež zahodne Evrope v svetovnem izvozu pa se je dvignil za 28%.
POMOČ ZAHODA JUGOSLAVIJI
Po sporočilu ameriškega zunanjega ministrstva bodo ZDA, Velika Britanija in Francija v prihodnjem proračunskem letu nudile Jugoslaviji pomoč v višini 99 milijonov dolarjev. ZDA bodo k tej pomoči prispevale 78 milijonov dolarjev, Velika Britanija 12 milijonov 600 000. Francija pa 8 milijonov dolarjev 400.000 dolarjev. V sporočilu se naglaša, da bodo to pomoč nudili Jugoslaviji za krepitev varnosti v svetu, poudarjajo pa, da se vlade zahodnih velesil ne bodo vmešavale v politično življenje Jugoslavije.
PRIJATELJSKI. OBISK DELEGACIJE JLA ARMADI VELIKE BRITANIJE
Konec avgusta bo na povabilo britanskega generalnega štaba delegacija JLA prisostvovala jesenskim manevrom na britanskem področju Nemčije, po končanih manevrih pa bo odšla na prijateljski obisk armade Velike Britanije. Jugoslovanski oficirji pod vodstvom generalnega polkovnika Peka Dapčeviča bodo obiskali vojaška središča v Veliki Britaniji in druge vojaške ustanove.
IZJAVE TRYGVE L TA
Trygve Lie, generalni tajnik OZN, ki se mudi na oddihu na Norveškem, je izrazil v Oslu upanje, da bo premirje na Koreji kmalu sklenjeno, ker so po njegovem mnenju že zdavnaj dani pogoji za prenehanje sovražnosti. S sklenitvijo premirja pa še ne bo odpravljeno napeto mednarodno ozračje. Glede položaja na Srednjem vzhodu misli, da bi ob danih pogojih, zlasti v arabskih državah bil lahko ogrožen svetovni mir, zaradi česar je zaželeno, da se vprašanje Tunisa tn Maroka obravnava na jesenskem zasedanju Generalne skupščine OZN.
AMERIŠKI VOJNI MINISTER PACE O NASI VOJSKI
Ameriški vojni minister gospod Pace, ki se je s svojim vojaškim spremstvom mudil pri nas na kratkem informativnem obisku, da bi dognal, kako se uporablja orožje, ki ga pošiljajo ZDA, in ugotovil pomanjkljivosti v dobavah, se je med drugim udeležil tudi vaj enot Jugoslovanske armade na Banjici. Pred svojim odhodom je izjavil, da so na njega napravili zelo globok vtis iz-gled, moč, utrjenost jugoslovanskih vojakov in oficirjev. Izrazil je prepričanje, da so jugoslovanski vojaki sposobni, da na najboljši način uporabljajo svoje orožje.

Kaj nam piše
tovariš France Šobar iz Ljubljane
Na drugem, mestu prinašamo pod naslovom »Spomini na tista leta . .« članek, kjer pripoveduje tov. France Šobar, ki živi danes v Ljubljani, sodelavki našega lista svoje spomine o časih, ki jih je preživel pred 30 leti kot režiser v igralski družini zagorske »Vesne«. Bila so to nepozabna leta,-Da pa si tovariš Sobar pomiri svojo vest, nam je poslal sedaj pismo, v katerem navaja poleg že omenjenih tovarišev in tovarišic, ki so z njim delali v revolucionarni »Vesni«, še ostale, katerih imena si je pozneje poklical v spomin, ki pa jih mora navesti kot svoje najožje sodelavce ter najboljše in požrtvovalne člane nekdanje zagorske »Vesne«. Ti so bili: Miha Marinko, zelo agilen in vzoren član, odbornik in telovadec. Mile Klopčič, zelo agilen in vzoren član, režiser in igralec, Štefka Fric, por. Le-beničnik, zelo dobra igralka, Marija Gričar, por. Žerko, prav tako zelo dobra igralka, prav tako Roza Ocepek in Marica Medved por. Molek — Drugi igralci in agilni člani so bili nadalje Joško Bauer, Joško Prosenc, ki je umri v koncentracijskem taborišču v Dachauu, ter Jernej Kimovec, ki je umrl v Franciji. Engelben Weinberger je bil agilen član in pevec, ustreljen po okupatorju v Celju, Vencel Bauer je bil agilen član in pevec, Mirko Vfeinber-ger zelo delaven in vzoren član, odbornik in igralec, enako je bil Joško Marn zelo agilen, vztrajen in vzoren član, odbornik in igralec,- — res delavni in vzorni člani pa so bili še: Franc Marn, Ciril Groznik, Tone Groznik, Ivan Božjak, Jože Popotnik, Leon Mrva in še drugi.
Nato pa pravi tov. Sobar v svojem pismu naslednje:
»Pošiljam pozdrave in čestitke k pomembnemu in zgodovinskemu dogodku, ki ga prirejajo delavska kulturna društva .Svoboda' v rdečih Trbovljah. Težko je najti besede, s katerimi bi izrazil vse občutke, ki jih budi spomin po 35 letih trdega življenja, vztrajnega dela in borbe in ki so ostali ohranjeni sveži in nepozabni v srcu vsakega resničnega in v življenju pravičnega komunista in socialista.
Naj prejmejo k temu velikemu in slovesnemu dogodku iskrene po.drave in prisrčne čestitke vsa delavska kulturna društva ,Svoboda' v Slovenji, vsi njihovi člani in vsi tisti, ki so dali zamisel in pripomogli z njo k ponovni ustanovitvi kulturnih društev ,Svoboda‘, v katerih je v preteklosti razredno uveden proletariat vzgajal no-
Predkongresno tekmovanje OF v Litiji
Krajevni odbor OF v Litiji Je sklenil na svoji Badnjrt seji. ds bo otvaniziral tekmovanje na čast VI. kongresa KPJ V ta na men se je obvezal, da bo do 15. novembra t. L izvršil naslednje naloge:
L da vse članstvo nredi članarino, prav tako pa se v OF pritegnejo ostali nečlani: 5. da še pred volitvami v občinske odbore izvede množično predavanje o vlogi občin
vega človeka, človeka srčne kulture, vzgajal borce za pravico in svobodo delovnega človeka in za enakost vseh ljudi.
S čestitkami izrekam tudi iskreno voščilo in željo, da bodo na novo ustanovljena kulturna društva .Svoboda' enotna in trajni domovi resnične kulture in napredka. Naj vključijo v Svobodo vse naše najmlajše in naj starejše! Naj bo Svoboda podoba čistega in vedno svežega studenca, ki bo vedno krepil in dvigal duha človeka.
Svobodaši! Nadaljujte delo, ki sta ga započeli pomladna .Vesna' in .Svoboda', ki sta vzgojili v svojih vrstah pravičnike, borce in heroje!
Hodite vedno samo po ravni poti, ki so jo začrtali in pokazali člani Vesne in Svobode s svojim delom, vzgojo in borbo, borci narodnoosvobodilne vojne z borbo za zmago, žrtve osvobodilne borbe pa z ljubeznijo in zvestobo do naroda in domovine s svojo krvjo in smrtjo!
Ostanite svetilniki težke, a vendar bogate preteklosti in srečna zvezda bodočnosti!
Ostanite čuvarji čiste demokracije, enakosti in bratstva, posebno pa svobode, ki je in mora ostati najvišja vrednota vsakega naroda in vsega poštenega človeštva!«
Pred novim šolsii leti
Načelnik okrajnega sveta za prosveto in kulturo Je postal tov. Drago Seližg,
Drama »Divji tooec< o Trbovljah
šola v Šmartnem pri Litiji ima kinoprojektor
sjdh ljudskih odborov;
3. da nudi poi nizaoijam In društvom pn njihovem delu;
nudi pomoč vsem množičnim org*
4.	da bo odhbr Fronte razvil in povečal delavnost po vseh sindakalmb podružnicah na terenu MJLO Litije:
5.	odbor organizira prostovoljno delo, kjer bodo fronlovol opravili najmanj 1000 udar niških or piri raznih akcijah- v kraju.
Odbor OF je nadalje sklenil,' da se frontni radio aparat da na razpolago Mestnemu ljudskemu odboru za javno ozvočenje l»i lije. Frontni odbor bo nakupil 30 gramo tonskih plošč narodnih m partizanskih pesmi im naročil radijski tednik »327J«.
Za ljudsko knjižnico je dal kot prvo pomoč za nakup novih knjig 2000 din.
Odbor bo dvignil Število stalnih naroč nifcov »Zasavskega vestnika«. Poverjeniki b°do v ta namen pri rednem pobiranju čia riarine pridobivali z bloki (naročilnicami nove naročnike za Ust. Vsak član OF v bi tijt naj postane stalen naročnik »Zasavskega vestnika«
Krajevni odbor OF v Litiji vabi in po zlva vse frontovoe. da sodelujejo pri izvr -šitvf vseh nalog predkongresnega tekmova nja, zlasti pa. da se odzovejo vabilu us prostovoljna delovne akcije. — Le složne delo ho rodilo nspehe!
Res je! Poslali so ji ga bivši učenci, ki žive danes v Ameriki. Ali ni to lep dokaz ljubezni do ustanove, v kateri so ddbili osnovne pojme za nadaljnjo izobrazbo? Nabiralna akcija je trajala leto dni. Leto dni smo živeli v veselem pričakovanju, a v četrtek 7. avgusta smo že gledali poskusno predstavo slovenskega filma »Na svoji zemlji*. Čeprav je film le ozek, 16 mm Širok trak. so slike velike dva kvadratna metra Pe tudi ton je dovolj močan za največjo učilnico na šoli.
Glavni Inlclator te zbirke je Josip Britz, farmar v Ameriki, doma iz Gradiških lazov. Lansko leto je bil po 40 letih spet na obisku v domovini in v pogovoru s šolskim upraviteljem se je takoj navdušil za nabiralno akcijo. Ko mu ta ni takoj uspela, je bil nekoliko zagrenjen, a izpeljati jo je hotel do konca. V enem svojih prvih pisem piše še lansko leto: »Stvar je začeta. Darovanih imam 37 dolarjev. Nazaj ne smemo, kajti nazaj sploh nikdar ne hodim. Bom pač sam posegel bolj globoko v žep. Sel bo iz hleva najboljši vol in akcija bo uspela.«i In tovariš Britz je ob koncu zbirke res posegel globoko v žep. ker ne pozna koraka nazaj. Dne 26. maja t 1. je kinoprojektor odpotoval Iz Amerike.
Rojak Josip Britz ne bi nikoli uspel, če ne bi gojil tako velike ljubezni do svoje rodne grude, saj sam spet piše
»Nekaj moram storiti za domovino, iz
MLINI NA VETER
Kakor r.nano. »o milni na »eter ena od glavnih značilnosti holandskih pokrajin Pra vi jo. da Je biio tamkaj Se v JA stoietjn nad "000 mlinov na veter njihovo Število pa se je v tekn let i napredkom industrije razum Ijivo znatno znižalo, tako da je bilo v Ho landiji v zadnji svetovni vojni le Se okrog 1500 takih mlinov Med vojno jo bilo nničeno 1*1 mlinov na veter več sto pa počkodo vanih Holandska vlada le sedal Izdala ared ho da se ti poškodovani in pornSeni mlini popravijo ali ph na novo sezidajo in dajo spet v pogon.
katere sem izšel, in za male, ki so bodočnost slovenskega naroda.«
Pri zbirki je bil rojaku Britzu desna roka njegov brat Lojze ter Franc Strojan z Brega, ki sta nabirala pri rojakih in sosedih, sama pa sta darovala največ. Vseh darovalcev je bilo 44, a rojak Josip Britz nosi zastavo. Daroval je največ, publiciral je zbirko v ameriški »Prosveti« z več daljšimi članki, v katerih ni nikdar pozabil omeniti velike ljubezni do nove socialistične Jugoslavije, poleg tega je pa pisal domov še 12 pisem, kjer govori samo o zbirki in se posvetuje o nakupu projektorja.
Dobrotniku Britzu, ki je tudi naročnik našega lista, pa kličemo: Mladi rod, ki dorašča, njih starši in vaši sošolci se vam za uspelo akcijo najlepše zahvaljujejo!	—n.
Vrata naših učilnic so zaprta in prosvetni delavci so na oddihu, da si na-ber6 sil za novo šolsko leto Oddelek za prosveto in kulturo okraja Ljublja-na-okolica pa ne pozna počitka. Em zaključujejo podatke o minulem šolskem letu, drugi pripravljajo razpored za novo šolsko leto. V pisarne prihajajo učitelji in profesorji, da si urede to ali ono zasebno zadevo ali se dogovore za preureditve na šolah. Skratka: na prosvetnem oddelku ljubljanskega okoliškega okraja ne poznajo oddiha, pa četudi je v veljavi zdaj beseda — počitnice.
Oni dan je obiskal nove uradne prostore okrajnega ljudskega odbora član našega uredništva. V zadnjem času se je namreč okrajni ljudski odbor preselil iz Hrenove ulice v sredino mesta blizu opernega gledališča, nasproti trboveljske palače. Tako je zdaj okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica bližje mestnega središča in laže dostopen številnim občanom s podeželja. V bivše prostore v Hrenovi ulici pa se je naselil Statistični urad Slovenije. Prosvetni odsek ima službene prostore v IV. nadstropju te palače.
Predsednik okrajnega sveta za prosveto in okolico je tov. Marica Blejec iz Kamnika, ki je izvoljeni član okrajnega ljudskega odbora. Načelnik oddelka za PK pa je postal te dni tovariš Drago Seliger, ki je nastopil novi položaj po dokončani dveletni višji partijski šoli v Beogradu. Dosedanji načelnik tov. Vinko Dobnikar odhaja v inšpektorat
Okraj Ljubljana-okolica je med največjimi okraji LR Slovenije; šteje okrog 120.000 prebivalcev in je domala vsak deseti prebivalec naše republike iz našega okraja. Zato je močno razpredena tudi mreža našega šolstva.
Evo nekaj podatkov po stanju z dne 1. avgusta 1952:
V okraju Ljubljana-okolica je 119 osnovnih šol, na njih poučuje 327 učnih moči, poleg tega je v okraju še 12 učnih moči, ki obiskujejo višjo pedagoško šolo v Ljubljani. V zadnjem času je bilo upokojenih 26 učnih moči. Na osnovnih šolah je 6583 učencev. V lanskem šolskem letu je bilo v okraju 19 gimnazij: zaradi primerjave navajam, da pred vojno ni imel ta okraj prav nobene gimnazije. Na vseh 19 gimnazijah je bilo v šolske mletu 1951/52 1549 dijakov. Iz osnovnih šol bo odšlo s šolskim letom 1952/53 v gimnazije 543 učencev, 165 jih bo odšlo v obrtne delavnice in v šole za učence v gospodarstvu, 338 učencev pa bo zapustilo osnovno šolo, ker so izpolnili pogoje o obveznem šolanju.
Zaradi premajhnega števila dijakov bodo s prihodnjim šolskim letom opuščene štiri nižje gimnazije, in sicer: v
KIJ DELA KLUB REZERVNIH 0F&IRJEV V ZAGORJU?
Klub rezervnih oficirjev, ki so g« ustanovili meseca februarja v Zagorju, je kljub raznim težkoftaro dosegel do danes vendar že nekaj uspehov Od 71 rezervnih oficirjev jih je pristopilo v svojo organizacijo 47, ostali pa U neznanih vzrokov stoje še ob strani. Ali se ne zavedajo svojih dolžnosti, ki so zanje odgovorni pred ljudstvom J Mar jih ne peče vest, da kot takšni nosijo častno ime rezervnega oficirja, podeljenega jim od ljndstvat Ali še sedaj ne verjamejo, da se vsako delo boljše ln uspešneje opravi organizirano! Ali še res ne vedo. da ima ta organizacija namen združiti rezervne ofioirje v cilju tesnejši medsebojne povezave in enotnosti, dvigati vojaško znanje rezervnih oficirjev tn jih usposabljati za dobre vojaške voditelje, utrjevati ln dalje razvijati tradicije tn pridobitve NOV ter lik oficirja JLA itd ! Vse to niso vesela ugotavljanja, a resnica govori, saj nekateri izjavljajo, da je ZRO postranska organizacija. Ali bo v primeru potrebe vodenje vojaške enote v borbo tudi postranska stvar! Za tistega, ki je vpisan v svoje združenje, gotovo ne, ker se bo tamkaj dalje vzgajal ln usposabljaj za svojo odgovorno nalogo, ob strani stoječim pa te dolžnosti ne bomo mogli zaupati Kljub neaktivnosti velikega dela rezervnih oficirjev našega kraja Ima ZHO Zagorje vendar zadovoljive nspehe, »aj si upravni odbor mnogo prizadeva zanje. Klnb je imel dostej že A rednih ln * izredne seje. na ka terib polaga najvefijo pažnjo na izpolnjeva nje in nadaljnje Izobraževanje rez. oficirjev v vojaških vedah. Skrbi pa tudi za pred
vojaško vzgojo mladincev, prav tako pošilja svoje zastopnike na razne slovesnosti, kot odkritje spomenika žrtvam NOV Izvedel je že dve vojaški vaJ1 samostojno, eno pa skupno r, ZRO Trbovlje na Kumu. Vaje na Kumu se je sorazmerno z ostalimi večjimi klubi udeležilo največje število rez oficir jev iz Zagorja, partizanskega pohoda aa čast Dneva vstaje pa vsi. ki so bili določeni.
Upravni odbor kluba jr izdelal tudi štirimesečni načrt u strokovna vojaška preda vanja. v katera so zajeta pešadljska pra vila, Uredba o vojni disciplini, taktika, topografija, strelske vaje in vojaško-inžen i r sko znanje. Predmeti se proučavajo najprej teoretično, nato pa preizkušajo praktično Predavanja so obiskana povprečno 60*/«.
V svojem delu in prizadevanju pa Ima klnb tudi težkoče Nima še svojega tekala s potrebne opravo inventarjem in strokovno literaturo, ker »o manjkala denarna sred stva. V ta namen Je bila prirejena vrtna ve selica. Id pa zaradi premajhnega obiska n' uspela.
Težave »o tudi • sestanki Končno je bil storjen sklep, naj bodo ti sestanki na tak dan. ko bodo rez oficirji, ki sodelujejo tudi v drugih organizacijah, prosti. Vendar pa tudi tukaj udeležba n) povsem zadovoljiva
Kljub tem težkočam pa ZRO Zagorje ne t>o klonil. Vztrajali In delali bodo v upanju
(ia bodo sčasoma le na
povsod na ra
zumovanje in spoznanje, da Je osnovna na log* organizacije vzgoja oficirskega kadra
njim pa okrepitev socialistične domovine
obrambne moči naše V. Z
EARL BIGGERS:
Skrivnost
»BUzu etljaf Kaj je hotel s tem povedati? Ali ni morda te odkril Evo Durand? Alf ni moida hotel Javnosti povedati, kdo Je ta Eva? Ati ni morebiti nastopila neks oseba — Eva Durand ali kdo drug — ki bi hotela sa vsake eeno preprečiti njegove na črte in da ee ta oseba ni ustavila niti pred umorom, da bi alra Prederika prisilila k molčanju!«
»Te ste dohro zadeli,« ]e le pohvalil Chan »Da. toda nekaj še ni Jasno; ali Je kakš na »veza med umorom Ililarija Gotha in
Fešh a varja	In
K Je lih bomo našli! Za
Izginotjem mlade žene ia žametne copate kaj Jih le morilec snel c nog sira Frede rlkaf«
»Nastaja eela vrsta vprašanj Vse boste ob svojem času rešili.« je Je bodril Chan
»Nikoli brez vaše pomoči.« le vzdihnil«
Morrovva.
»Vaša pohvala ml je nenavadno mila.* ie odgovoril Chan nate pa dejal;
• Sinoči ie nadzornik Plan nor? pretakal Kirkovo pisarno. Kaj ie našel! Nič. prav nič, kar bi imelo zvezo > dogodkom. Prav tako nič. kar bi bilo v zvezi z Imen! ITIla rija Gotha In Sive Durand.«
Kltajer ie namrgodil obraz;
»Sir Frederik je nedvomno hranil vse dokumente Ali se lih ie hotel morilec po laatlUl Ali Jih je on alt ona našel ali našla! Vse kaže. da .Uk le, izvzemšl .«
»Izvzemšt kaj!« le živo vprašala gospo-dlčna
»Izvzemšl primer, da le alr Frederik t* listine spravil na varno C« rse premislimo, se zdi. ds ia pričakoval vlotnilčev obisk Morda Je Imet v pisarn! le papirje brei vrednosti Ste pregledali njegovo spalnico?«
»Smo. pa nismo ul* našli, razen nekaj Izrezkov iz časnikov, nekaj člankov, ki go vorijo o Iz gl not in drugih žensk Videti Je. da ie Imel sir Frederik slabost sa to vrsto pripovedk.«
•	Dragih lensk?« Je sačadeno vprašal
Clian
»Da Flannerr meni. da tl Izrezki niso zanimivi Tera mnenja sem tudi jas.«
•Alt Je izrezek o izginotja Eve Derand še v mapi alra Frederika?« ie vprašal Chan.
»Gromska strela! Na to ae nisem spomnil • je vzklikni) KI-k in se sagledal v dekle •Izrezka ni več r njegovi mapi.«
Gospodična šlorrov le brez poguma In žalostno gledela predse
•Kak« sem penmnal Izrezek je Izginit, meni se pa to sploh ni zdelo čtidnol Zenske smo res uboga bitja!«
•	Pomirit« se.« ll Je dobrohotne odgovoril Chan. »Izginotje tega Izrezka Je važno Do-kaznje namreč, kako ae morilec trudi, da ne bi našli Eve Durand«
•Ali ulat« vi, gospod povedali, da ate na prošnjo sira Frederlks povabili neke IJndi In sicer katere? Al! mi lahko pevMte?«
»Zakonski par Andberrj Nisem jo ie poznal, toda sir Frederik Je hoteL da bi se z njima sešel«
»Glej, glej! Zakonski par Andberrrl Cel večer se mi le zdelo, da bo gospa dobila živčni napad Bojazen pred temo otegne pomeniti strah tudi pred nečem drugim. Ali n| mogoče, da ze ie Eva Durad pod drugim Imenom spet poročila In da šivi v drugem zakonu?«
•Toda Eva Durand Je bila plavolaaka,« je pristavila Morrovr
»Res, sinoči Je Mia Kllane Andberrjr črna kot noč Toda barva las ae lahko naglo spremeni Pri očeh ie pa nekaj dragega Go spa Andherj Je imela Plave oči Oči, ki ae niso skladale s barvo las. Bile so črne.«
»Vam pa nobena stvar ne uide.« ]e dejal Kirk
•Gospa A ndberrj is odšla na teraso. Tamkaj le opazila nekega človeka na pomožni lestvi... Tako je vaaj pripovedovala...
Ali pa Je to todl resnica? Morda Je tleti človek samo Izrodek njeae domišljije Od kod rjasti madež' na ujeni obleki? Ali ae Je mogoče Is strahu nagnila čez ograjo vlažno od večerne megle! Ali ie bila aama na lestvi? Ali razumete, kam merim? Ali Je tir Frederik prosil Še ra koga drugega, d» ga povabite!« je vprašal Chan
Kirk se je zamislil.
»Prosil me Je. naj povabim tudi Glorio O ar lan d«
»Glorla Garland ... Po navadi se ljudje a takšnimi Imeni ne rod« To te diši po izmišljenem imena Iz Peshawar]a je precej dobra sveža In tej blondinki s plavlml očmi »e ie na stopnicah strgala biserna ovratnica Potem pa »te našli eno srnce pod pisalno mizo sira Frederika.«
»Da,« ie odgovorila Morowe. »vse to ne priče v prid gospodične Garland.«
•Preostane nam te gospa Tapper-Brook,« Je nadaljeval Chan- »Ta Je apet bolj kosta njeva, vendar kaj človek vsega ne ve Ali Je tir Frederik tudi zanjo želel, ds pride?«
»Ne, zd| se, da zanjo ni vedel.«
»Na* poklic zahteva, da ne izpustimo niti najmanjše podrobnosti človek se s po tali n r ob kamenček, nikdar pa ob hrib. Povejte ml, gospod, sli Je »Ir Frederik povabil tudi polkovnika Bestema?«
I »Ne, njega ni. Spominjam se pa tndl, ds Je bilo »Iro Frederlku neprijetno, ko Je la vedel, da prid« na večerjo tudi polkovnik.«
»Položaj ie .edaj lasen, gospodična Mor-ro«v Vso pazljivost morate posvetiti trem ženskam; gospe Andberrj Garlandovt In Tapper-Biookori Vse tri so približno v [Otih Eve Dnrand, sil pa »e asmo meni zdi, ker Je v sodobnem /san in pri napredku lepotilne umetnosti težko nganitl leta ata roeti. Ali «e bile te ženske med gosti?«
»Se ena. ki pa n| bila gost,« je pristavila Morrovva
Chan je presenečeno dejal;
»Ne vem, kaj mislite.«
»Spomnite se. ds nam je gospodična li dvigala pripovedovala o neki uradnici kal kntske orožniške družbo, katere pisarne so spodaj v dvajsetem nadstropju. Gre sa Beko Lili! Baar Sinoči Je tam delala«
»Drži. sedaj ae spominjam,« j« odgovoril Chan. »Reporter Rankeen mi je pred nekaj treti n tki povedal, da je bil predvčerajšnjim
pri airo Frederlkn Ravno v trenntkn ob vstopu v pisarno Je Iz nje odšla nek« jokajoča ženska Videl le. da le potem stopila v pisarno ovozniške družbe Po pripovedovanje Rankeena le bila ta ženska plavolaska«
Cbanov obraz ae je zresnil.
»Paziti morate tudi na to četrto žensko Stvar dobiva nenavaden obseg Koliko za pletov bo treba razvozlati! V-1 pa se sredi vsega nahajate kot biser sredi peska« Chan le tedaj vstali
»Žal ml je. gospodična, toda moja ladja bo v kratkem dvignila sidro ■«
•Samo še eno besedo gospod Chan! VI ste posebej poudarili najdbo letnega poro čila Cosmopolttnn Cloba, ki Je ležalo zraven trupla alra Frederika Ali še vedno mislite da le te važno?«	,
»Ta mate knjiga me j« nenavadno vznemirila Tisti trenutek ml le v glavo šinila misel ds bi s to knjigo podražil FlannerrJa Vem. da le popolnoma nesposoben, da bi rešil kakšno skrivnost, kt le tudi iaz najbrž ne bi znal razvozlati «
Chan Je pogledal na uro »NIČ več vas ne bom zadrževala,« Je * vzdihom pripomnila »Dosti dela lr-am. a kJjnb temu te ne morem odločiti, da bi ee ločila od vas f« vam nisem v napoto, vas botn »premila na ladjo Morda se bom spo torna spomnila le dragih vprašanj ki bi nanje lahko odgovorili«
•8 čim aem zaslužil tolikšno zrečo? Cisto zmeden sem. Gospod .«
•Tu« Jaz vaa bom pospremil Rad gledam ladje, ko odhajajo.s
Chan je vzel »voj kovček, plačal hotelski račun na kar so ne val trije sedli v taksi »Sedaj ko se hllša trenutek mojega odhoda, ml ie žal. da moram zapustiti ta bo gatl kraj lukal s* ml le sreča nasmehnita.« Je »pregovoril Chan
•Zakaj pa potem odhajate?« Je vprašal Kirk.
»Dolgoletne Izkušnje ral narekujejo, da »e naodl ne smem upirati, sicer bi mi sa vselej odrekla svoj smehjaj «
»Se bost« spotoma Me ustavili?« Je vprs-tal Kirk »Ladja bo ndšln tele čez pol ure« »Hvala! Poslov n sem se že od svojih pri Jateljev ln znancev. Včeraj som bil v kitajski Četrti. Aha. sedat aem so spomnit! še
Črnučah, na Igu pri Ljubljani, v Vidu pri Stični in v Gabrovki nad U' tijo (poprej Sv. Križ nad Litijo). Tat* bo v novem šolskem letu v okraju^ zmeraj 15 gimnazij, in sicer v Lit# Sostrem, Preski, Borovnici, na Vrbni# v Logatcu, Polhovem gradcu, G ros«? Ijah, Kamniku. Domžalah, SL Vidu i* Mekinjah, Smartnu pod Šmarno in Stični. V okraju Ljubljana-okol# niso vse šolske stavbe primerne za t* dobni pouk . Za šolo ni povsem ustr? zajočih 15 stavb. Od 144 učilnic J> ustreza predpisom le 120, medtem ^ je 24 učilnic le zasilnih. Tako čaka fefl jevne činitelje še mnoog dela, da bo« učilnice in šolske stavbe v takem red? kakor jih zahtevajo sodobni higien« predpisi.
Domala vsaka šola ima svojo kuj# nico, ki nudi mladini potrebno liter? turo Seveda je po šolah razpredeš1 tudi mreža naročnikov na mladini liste na Cicibana, Pionirja in dr**? liste. Tudi po knjigah Mladinske z? ložbe so šolarji in dijaki prav prid1' posegali, kar priča, da je učitelj storilo svojo dolžnost, ko je prikaza!* mladini vrednost lepe napredne slove5-ske mladinske knjige.
V	okraju Ljubljana-okolica je *
učiteljskih in profesorskih knjižnic* 16.406 knjigami ter 75 dijaških in knji? nic za šolarje s 7786 knjigami. Poda# pa niso popolni.	,
Spričo doseženih in napornih teif nov — precejšen del obširnega oko# škega okraja je v hribih — opravljaj* inšpekcijsko službo štirje okrajni ^ ski inšpektorji, in sicer tovariši Dra/: Vončina, Marijan Binter, Drago M? hora in Vinko Mazi.
Okrajni svet za prosveto in kuUl1* vrši v tem času Izpopolnjevanje $ zasedenih mest, da se bo začelo ne5* šolsko leto s 1. septembrom v redu brez- zadržkov. Ljudska oblast žrtv« za dvig našega šolstva precejšnje vsot6 ker se zaveda, da bo le kulturno # obrazen in socialistično zgrajen čloV* lahko izvrševal naloge, ki jih zah te'1 od nas nova doba.	—ž-'
Hrastniški rudarji tekmujejo v počastitev VI. kongresa’ #
v tekmovanju, ki se je pričelo# obeh obratih Hrastnik in Ojstro ter J trajalo do konca VI. kongresa KPJ, • je povečala storitev na odkopih kot F pripravah v premogu. Doslej je bili tekmovanju najboljši obrat Ojstro, fcf spet prednjači delovna skupina 32-kri nega udarnika in odlikovanca za vi§<$ storilnosb tov. Martina Kmeta. .j
V	mesecu juliju je njegova skup# nakopala 1480 ton premoga in dosež storitev 9,6 tone na moža. Tudi ost# številke na obratu Ojstro uspešno t« mtrjejo;' skupina Antona" Pogačnika , nakopala 1080 ton premoga, skup# Jožeta Zoreta pa 960 ton.
Na obratu Hrastnik so zaradi sl?! ših odkopnib pogojev rezultati tekffl! vanja nekoliko slabši. Vendar so"## ritve zelo lepe tor je številka 31 segla 6,96 tone na moža, ši 34 pa 4' tone.
Sindikalna podružnica mnogo r# pravlja o vključitvi novih člancrH zaznamuje pri dotoku novih članov.) lepe uspehe. Mnogo se je izboljšala ciplina pri rednem plačevanju člaP* rine, vendar ne moremo biti v ceW zadovoljni z delom sindikalne podr?* nlce, ker se premalo zanima za "d® »Svobode I«. Dolžnost sindikata in P*! tije je, da poživita delo upravnega bora »Svobode«.	a. P'
-----:______________________________d
VSAKODNEVNI POLET NA SEVEB^ TEOAJ
V	zadnjih dveh letih leti vsak dan »*** nmerižke meteorološke slnžbe na Aljaski * severni tečaj Letalo preleti vsak dan ** larne pokrajine, kjer so se rasni raziskoV*j "kori stoletja šaman trudili, da jih do««*1' Polet na severni tečaj in nazaj traja P'*11 17 nr.
nekaj vam moram povedati, gospodično* eno aled. za kste.o morate iti.«
»Moj bo«, saj ae ml že »se meča! K« že?« Je vzkliknila gospodična Horrovv.
•To morate sporočiti nadzorniku: stika ta nekim IJ-Gongom, ki Je tnj*®, tem mesto In stanuje pri svojem sorod*** « Jackson S trot n.«
•Kdo Je ta Ll-Gung?« je vpraAala rovv
»Včeraj ml Je »Ir Frederik govoril kosilu o nekem L)-Uungn «
Chan Je ponovil svoj razgovor a
Frederikom-
»Ll-Gong je vedel za neke stvari, ki zanimale sira Frederika To Je va«. kar f' vem povedati.« Je končal Chan. »Nadz««! Uannerv nal skrbi da bo Is tega 1*»'!®’ vae. kar se Izvleč! da.«
»Saj ne bo tnal ničesar napraviti*', pripomnila Morrovv .Pa bi vi. g°” j Chan .«	,
»Jas sem popolnoma očaran zaradi nafinjega krasnega due Vesel sem, d?., prav sedajle poslavljam od kalifom*" nliale.«
Molče so »e peljali dalje Gospodična Je zatopila v svoje mleli: le kako bi mtf» prepričati svojega trmastega vzhodnjak*-. b| ostal In JI pomagal O da b| le ®*<,'| najti kakšen razlog kt bi g» pridobil1 . »o se JI po glavi podile misli, kako b! L bolj zadela skrivnost vzhodnjaške n*" noati	^
Avto se le ustavil v pristanišču v 5 žlni kraja kjer je hlla zasidrana •*, »Maja« Obleke potnic so se bohotil* „ krova Prihajali so novi avtomobili » ,, viml potniki. Eraven vhoda v ladjo so čnvail v belih oblekah Skozi ozračje <*? slikali pozdravi slovesa, sarinjl opomlnJ., priporočila Fden od čuvajev ae je pril*' (/banovemu kovčku:
»Dober dan. soapori Chan. Ali se vr»** domov! Katera je številk« vaše kabl«*'
Chan le izročil prtljago, nato pa *® , obrnil h gospodični In gospodo, ki »i» spremljala:
»Nimam he-ed. s katerimi hi Izrazil < h vnložnoAt 7mto vam bom rokel la:
»Moji naJlepAl pozdravi valjajo n ftemu Uhanu«« J« dejal Kirk. Morebiti ^ Imel nekod prtloftnoat videti ga.«
Po razpustu »Vesne« v Zagorju so J®i člani prenesli kulturno in poli-cn° dei0 v »Svobodo« v Lokah pri ~*8orju. To društvo je dobro delalo do Mk	Takrat pa so izvolili slab
°~7°r in delo v društvu je začelo na-*®o°Vati. Klerikalci so to izkoristili in lotili utrditve svoje postojanke v tem l Poslali so na delo župnika (ali oKPlana) Voduška, ki je takrat pri «steh užival velik vpliv. Saj je še r® rudniška uprava po njegovem pri-rjbcilu sprejemala in odpuščala de-vce. Vodušek je pregovoril kmete, da mu postavili župnišče in ko se je za stalno naselil v Lokah, se je „ Jr1 "iegovo delo razširilo. Kmalu je ta nekaj starih devic, da so pele Koru. Kupil je žoge in vse potrebno Oogomet in ustanovil društvo »Slo-
ustanovljen še drugi nogometni klub, ki ga je podpirala liberalna stranka. Napredne ljudi v »Svobodi« je vse to začelo resno skrbeti in ko so odstranili predsednika, ki je, mimogrede omenjeno, tudi pel na koru, ter izvolili nov odbor, je bil v okviru »Svobode« ustanovljen tudi nogometni odsek. Seveda moštvo tega odseka ni imelo toliko možnosti kot moštvo »Sloge«, kateremu je klerikalna stranka po svojem eksponentu Vodušku dajala razne ugodnosti. Težave so imeli tudi z zemljiščem za nogomet, medtem ko je zemljišče za nogometno igrišče »Sloge« brezplačno odstopila Marija Sršenova. Vendar pa I so kljub raznim ugodnostim v ostalih I društvih začeli mladinci prestopalo v sjSlogo«. Ko so pozneje še izvedeli, kaj vse je Vodušek delal z mladimi dekleti in fanti v farovžu, so začeli proti »Slo-
Nogometni odsek >Soobode« Zagorje 1934
w.' 2 lepimi obljubami je nabral nesi mladincev in kmalu so začeli brcati ,«o. Vodušek je . temu moštvu kupil Bmi Inmje. Mladino si je pridobival s r^KUpljanjem. delil je obleke, zapest-l 'Ve itd. Njegov vpliv je rastel. Med ~ časom je v sosednem Kisovcu bil
gi« oster boj. Posledica tega je bila, da je Vodušek moral izgniti (baje je odšel v Ameriko )in »Sloga« je propadla. Od tistega časa je nogometni odsek »Svobode« prav dobro delal ter še danes obstaja pod imenom ŠD »Svoboda« v Kisovcu.
Trboveljski nogometaši v Vipavi
Rudar : ŠD Vipava 3:1 (2:1) hJj^teklo nedeljo je, gostovalo nogo-j moštvo Rudarja v Vipavi, kjer . odigralo tekmo za Titov pokal s -mKajšnjimi športniki in zasluženo lagalo s 3:1.
(..Akoravno je bil ŠD Rudar o tej obveščen po NZS šele v soboto Poldne brzojavno ter je trboveljsko j °stvo odpotovalo v Vipavo okrnjeno, ,tokrat vendar iznenadilo z lepim JPohom na terenu, kjer do sedaj še 1 zmagalo nobeno gostujoče moštvo.
^ moštvu Rudarja ni bilo šibkih l-k. predvsem pa se je v napadu iz-5 J***I Florjane, obramba pa je to pot 'f javila svojo nalogo nepričakovano • ',obr0.	m
S to igro se je enajstorica Rudarja
i K
J^mtila med 32 klubov Jugoslavije, ki nadaljevali tekmovanje za Titov

prva košarkarska tekma
SSD PROLETARCA
^ nedeljo. 10 »veneta eo košarkarji Pro-v Zagorju odigrali svojo prvo pri-tekmo na svojem novem igriftftu ‘ftk °dHčnim mladincem KK Rudarj-a. a« je končala s tesnim rezultatom moštvo Proletarca, kar je vsekakor p11 za mlado moštvo Proletarca.
Rudarju ee je odlično izkazal mla-fcčurk ki je žel veliko odobravanje hi1 ^gorskem občinstvu — pri Proletarcu 8».!? ** uspešno izkazali Flisek Strojan in ^an.	J. K.
Naravno gibanje prebivalstva
V okraju Trbovlje je bilo meseca julija 100 rojetev in 37 smrti. Porodili pa so ee naslednji:
Trbovlje: Edvard Selič, mizar, z Ljudmilo Rojftek. natakarico; Bogomir Pirečnik, rudar, z Ano Brezinovo, gospodinjo;. Maks Hribar ključavničar z Ano Naglič, gospodinjsko pomoftnioo; Alojz Potrpin, šofer, e Pavlo Brlogar, kroj. pomočnico; Viljem Hrušovar. ključavničar, z Jožefo Gregorčič, gosp. pomočnico; Alojz JSiČkar, rudar, z Viktorijo Juvan gosp. pomočnico; Josip Jager tesar z Vido Kolar, delavko; Janez Novak, ključavničar, s Štefanijo Butara, natakarico; Drago Dular, finomeh arnik, z Marijo Doljfiek, nameščen ko; Pavel Kreže, železokrivec, z Jožefo Poboljšaj, nameščen-ko; Jože Dobočnik, Čevljar, s Pavlo Pfeifer, roj. Korimšek, snažilko; Stanislav Repen-Sek uslužbenec, z Ljubo Hekič, delavko; Leopold" Medjijs, nameščenec, z Emo Ger-levc nameč63nko; Milan Zorko, strugar, z Anico Breznikar, šiviljo; Josip Hauptman, rudar, s Karolino Tomc, gosp. pomočnico; Maks Guček uslužbenec, z Jožefo BožjAk, strugarko; Ivan Močnik, rudar, z Ivano Škerjanc gosp. pomočnico.
Zagorje: Emil Ajtič, rud. tehnik, z Darinko Kavzar, kroj. pomočnico: Emil Rahne, nameščenec, z Nežo Godler, šiviljo; Anton Šinkovec nameščenec, z Ano Jelovčan, delavko; Miroslav Dolinšek, kurjač, z Danielo Purkart, gosp. pomočnica
Hrastnik: Franjo Kocen, šofer, z Margareto Koritnik, gospodinjo; Stanislav Gregorčič. rudar, z Ernestino Mestrič, delavko.
Radeče; Jože Kovač posestnik, z Emo Zidar gosp. pomočnico.
Pocfknm: Franc Ferme, steklar, z Emilijo Avflič. polj. delavko.
Mllnše: Maks Brvar, kovač, z Ivano Zvonar, nameščen ko.
Bralci in naročniki Zasavskega vestnika —
pozor!
Današnja slavnostna številka našega lista jo posvečena zleta delavskih Kulturnih društev »Svoboda« ter obsega 32 strani. V kolportaži stane ta Ktevjlka 10 din in je tiskana v nakladi 15.000 izvodov.
Vsem naročnikom in bralcem našega li«ta sporočamo, da je ta številka •Kojna (št. 33/34) in da uide prihodnja številka Zasavskega vestnika šele v fetrtek, 4. septembra. V 35 štpvilki bomo poročali o poteku in uspehu 7,1 eta dohode v Trbovljah, prav tako bo ta številka posvečena 30-letnicj športa T Trbovljah, na kar opozarjamo že danes.
Današnjo slavnostno Številko Zasavskega vestnika lahko dobite po vseh trafikah, trgovinah in kioskih oh glavni cesti, prav tako pa tudi na zletnem Prostoru na trboveljskem stadionu
Ne pozabite torej: prihodnja številka našega lista ho izšla v četrtek. 4- septemora 1952!
Gospodarska podjetja — Zagorje
Strojno pietilstoo
Pozdravljamo zlei »SVOBODE* v Trbovljah!
DRŽAVNI OBRTNI MOJSTER
LJUBLJANA, Gosposka ulica 4
čestita k zletu »Svobode* v Trbovljah in se priporoča za naročila!
Angleški film Beli hodniki
Proslavo desetletnice
10-letnico ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad: Tomšičeve, šercer-jeve, Cankarjeve in Gubčeve — ho 13. in 14. septembra v Dolenjskih Toplicah pod Rogom. Ta proslava bo doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobitev narodnoosvobodilnega boja.
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije poziva vse svoje članstvo, vse slovensko delovno ljudstvo, da se proslave udeleži v čimvečjem številu. V ta namen bodo stavljena na uporabo vsa prevozna sredstva vseh vrst in je dovoljena četrtinska vožnja.
Da bi priprave čim uspešnejše potekale, je Pripravljalni odbor za proslavo na sestanku z zastopniki okrajnih odborov Zveze borcev sklenil sledeče:
1.	Vsi okrajni odbori Zveze borcev naj takoj povabijo k sodelovanju vse druge organizacije in izberejo pripravljalne odbore za obisk proslave; isto naj store tudi občinski odbori Zveze borcev.
2.	V času pred proslavo naj se vršijo vsebinsko primerne prireditve, kjer le možno, s pozivi na čimbolj množičen obisk proslave; partizanske kulturniške skupine naj obnovijo svoje programe in nastopajo z njimi tuni drugod, ne samo 13. in 14. septembra v Dolenjskih Toplicah.
3.	Do 31. avgusta t. 1. naj pošljejo vsi okrajni odbori Zveze borcev Pripravljalnemu odboru za proslavo (Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, Ljnbljana. Erjavčeva 16) število udeležencev, želje glede načina potovanja, predloge in vprašanja.
4.	Vsa potrebna navodila bo Pripravljalni odbor sproti javljal po časopisju in po radiu.
Pripravljalni odbor
Sanitetna služba v dneh zleta »Svobode« v Trbovljah
I. Postaja za prvo pomoč:
L Bolnišnica v Trbovljah bo imela dnevno službo od sobote, 23. avgusta opoldne do ponedeljka, 25. avgusta opoldne;
2.	sektorska ambulanta na Vodah (stara bolnišnica) v nedeljo, 24. avgusta od 8. do 24. ure;
3.	postaja za prvo pomoč na stadionu (v športnem domu Rudarja) v soboto, 23. avgusta od 19.30 do 23. ure, v nedeljo, 24. avgusta od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure;
4.	na železniški postaji v Trbovljah v nedeljo. 24. avgusta, od 5. do 8.30 ure in od 22. do 24. nre;
5.	v obratni ambulanti v cementarni v nedeljo, 24, avgusta, od 5. do 9. ure dopoldne;
6.	»Navori« (pri Sušniku) v nedeljo, 24. avgusta, ob 5. do 9. ure;
7.	Dom Svobode v Trbovljah n v nedeljo, 24. avgusta, od 5. do 22. ure.
n. V zobni ambulanti v Trb ovijah:
Dežurna služba v nedeljo, 24. avgusta, od 8. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
HI. Mestna lekarna v Trbovljah bo odprta v nedeljo, 24. avgusta, od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Kakor kaže, ho končno le iznašli univerzalni pripomoček pred smrtjo v vodi. namreč kopalno obleko, v kateri ni mogoče utoniti. Osnovni zamislek te nove iznajdbe je v tem. | da se med dve tkanini, ki ne propuščata 1 vodo, vloži snov. ki plava na vodi. Kopalno obleko, ki v njej ni mogoče utoniti, so pred kratkim preizkusili plavalci in neplavalci. Otroci 6e v taki obleki lahko drže na površini vode. Strokovnjaki v skakanju v vodo, ki so preizkusili novo kopalno obleko, pravijo. da z njo izginja strah pred »udarjanjem na dno«. Ob skakanju v vodo v tej obleki se skakalci vrnejo na površino vode mnogo hitreje kot kdaj koli poprej. Nova kopalna obleka drži na površini vode neplavalce v teži do 88 kilogramov. Novo kopalno obleko je iznašel neki Anglež iz Lancastra.
NAJPOPOLNEJŠA ROČNA URA NA SVETU
Neka švicarska tovarna je izdelala ročno uro, ki ne kaže samo čas, marveč tndi dan. mesec in leto. Ura pove celo. kakšno bo vreme, to pa s pomočjo majčkenega v uro vdelanega barometra Nova ura ima Še to prednost, da je ni troha navijati. To opravi spet poseben mehanizem v uri, ki črpa energijo za navijanje iz mahanja roke nosilca ure. Po velikosti ta zanimiva ura ni dosti večja od navadne ročne ure.
ŠTIRT MILIJONE FRANKOV ZA »ODPUSTITEV« GREHOV
Ko ie v St» Brieueju v Franciji neki vlo-mileo ukradel 5 milijonov frankov, je takoj odhitel v cerkev, da se tam izpove svojega greha Ob tej priliki je ta mož ponndil du hovnikn. ki ga je izpovedoval — 4 milijone frankov! Ta lopov je hladnokrvno dejal osuplemn spovedniku, da je sklenil obdržati od ukradenih 5 milijonov frankov samo 1 milijon, ker jih pač več ne potrebuje, z ostalimi štirimi milijoni pa je hotel »podkupiti boga«.
NAJVECJI KAMTON
V Parizu so pred kratkim razstavili največji tovorni avto na svetu, ki je zgrajen za nosilnost 40 ton. Ta velikanski kamion je,
»Naša naloga jo, da rešujemo življenja in ne, da sodima če so vredna življenja.«
Ne bomo se čudili, da je bil Jacksonov film izbran, da je na lanskem filmskem festivalu v Benetkah zastopal angleško filmsko proizvodnjo, kajti idejno dovolj bogato in oblikovno, zrelo delo je vedno v čast vsaki proizvodnji. Umetniška dela iz zdravniškega življenja so vedno privlačna, zanimiva in če so prav podana tudi uspešna Semkaj sodijo tudi »Beli hodniki«, ki so namenjeni vsem: zdravim in bolnim, zdravnikom. njihovim pomočnikom in strežnemu osebju. Človečnost, plemenitost, požrtvovalnost. odgovornost niso v nobenem drugem poklicu tako potrebne in odločilne lastnosti, kakor ravno v zdravniškem zato tudi prav zdravniški poklic zasluži med vsemi ostalimi največje priznanje.
O čem govori film »Beli hodniki«!
Zdravniški poklic je težak in nadvse lep. ker se prav v njem najbolj pokaže človek, kakršen je.
Dr. Zofija Dean je prikupna mlada zdrav-nica-kirurg. ki reši na svojo odgovornost kolego patologa Neila Marrinera, ki se je zastrupil pri jemanju krvi.
Neil Marriner je eden tistih zdravnikov, ki se bore kar na dveh bojiščih hkrati s smrtjo, da bi pomagali človeku: s svojo pTakso na bolnikih in z dolgotrajnim znanstvenim delom v laboratorijih. Oboje zahteva celega človeka. Zato ni redko, da veliko zdravnikov pri tem podleže, vendar uspeh njihovega dela in njihovih poskusov ostane trajna lasi človeštva.
So pa tudi med zdravniki ljudje ki pozabijo na 6vojo odgovornost, kakor mladi zdravnik dr. Dick Grom in se igrajo 6 človeškim življenjem. Takim zdravnikom so Beli hodniki svarilo, da njihov poklic zahteva vedno in povsod plemenitega človeka, človeka, ki mu bTez skrbi in popolnoma zaupamo svoje življenje.
Za režiserja Pata Jacksona trdijo, da je dosegel vrhunec režijske tehnike. Pri filmu je začel leta 1934, ko mu je bilo 21 let. Kot zanimivost omenjamo Še srečanje dveh znamenitih igralcev: God£rey Tearle, ki je pred 45 leti snemal svoj prvi film »Romeo in Julija«, slavi v Belih hodnikih svojo 60-letn‘ico kot igralec s Petulo Clark, ki je prvič nastopila v filmu z 12 leti prav tako skupaj s Tearleom.
Ameriški film »Vse o Evi«
To delo mojstra Manklewlcza na svojski način -osvetljuje zakulisno življenje gledališča tako. kakršno je najbrž v resnici na Broadwayu v New Yorku, središču ameriških gledališč. Svoje vloge se je lotil odkritosrčno in globoko. Film »Vse o Evi« je kritika in samokritika nekega določenega umetniškega okolja, vendar kritika, ki hoče negativne pojave le pokazati in razkriti, ne pa napasti in jih ošibati.
Kdo je Eva? Eva Harrington je mlada igralka; njena edina želja je. da bi postala stavna, kot so priznane umetnice. Svoj namen skuša doseči z brezobzirnim bojem proti vsem in vsakomur, ki bi jo oviral na njeni poti. Eva je igralka ne le na odru, ona Igra vedno In povsod: ko se hlini Margl Channin-
konstrnlran tako, da je z enostavnim pritiskom na gumb mogoče v pičlih dveh minutah poljubno podaljšat) ali pa skrajšati to vsekakor res veliko vozilo.
ZDRAVLJENJE REVMATIZMA Z MRAZOM
Kakor poroča pariški časnik »Znaifost in življenje«, je neki profesor londonske medicinske fakultete začel zdraviti revmatične bolečine z lokalnim zmrzovanjem prizadetega dela telesa, s čimer je dosegel zadovoljive uspehe. Mraz baje dobro deluje tudi pri iz-pahnitvah, ki eo jih doslej zdravili s toplimi kopelmi.
NAJTEŽJA KOVINA NA SVETU
V nfeki angleški tovarni so iznašli najtežjo kovino na svetu, ki predstavlja veliko senzacijo med znanstveniki Zahoda. Ta kovina je zlitina tnngstena. niklja bakra in - voska! Novo zlitino izdelujejo pod pritiskom 5 do 10 ton. Pri segrevanju te kovinske mešanice do 1000 stopinj Celzija, ki je najprej prah, izločijo iz nje vosek. Nova kovina je 60% težja kot svinec, je pa dolgo iskana kovina, ki jo bodo uporabliaii v avi-onskih krilih za vzdrževanje ravnotežja letala. Paradoksno se sliši, da bodo letala z vgraditvijo te neohhodno potrebne težke kovine v krilih postala lažja, to pa iz enostavnega razloga: nova težja litina bo za vzela v avionn manjši prostor, zaradi česar bodo nekateri konstrukcijski deli letala manjši in s tem lažji.
KAJ BO NA DOLD?
Trgovsko in gostinsko podjetje na Dolu pri Hrastniku pripravlja svojim potrošnikom prijetno presenečenje. Kaj — to boste zvedeli v eni izmed prihodnjih številk Zasavskega vestnika.
Ne pozabite na to!
govi, svoji dobrotnici, spet igra. kadar je s prijatelji, igra komedijo, ko se ponuja zaročencu svoje dobrotnice, igra. kadar se opravičuje — toda vedno ve. kaj hoče. Tako napreduje in misli, da ji vsi verjamejo, dokler se ne uresniči tudi zanjo pregovor, »da za vsakega raste šiba«. Njena šiba pa je kritik Addison de Witt On ji je kos, on pa jo tudi dvigne potem, ko jo poniža tn prisili k pokorščini.
Mankiewicsev film govori o veličini in moralni revščini igralskega pokaica z ljubeznijo, zato učinkuje njegovo delo življenjsko ln pristno. Ostal nam bo v spominu kot film iz življenja ln o življenju.
Bette Davis (poznana Ig filma »Zena s trojnim življenjem«), ki igra Margo Chan-ningovo, slavno igralke je podala resnično in živo osebnost umetnice, ki prepozno spozna — če sploh spozna — da ne more biti večno mlada in v središču zanimanja. Za svojo vlogo Je dobiva »Oscarja«, najvišje priznanje za filmske kreacije. Anne Baxter, naša znanka lz filma »Vrnitev«, v vlogi Eve v ničemer ne zaostaja za veliko Bette. Celeste Holm, t*arry Merrill, Hugh Marlove, zlasti pa George Sanders kot De Witt so ustvarili dragocene igralske like.
Kino Trbovlje
bo predvajal te dni angleški film
BELI HODNIKI
Prihodnji teden bo na sporedu ameriški barvni film
TISOČ IN ENA NOČ
Naslednjo nedeljo pa bodo predvajali ameriški film
VSE 0 EVI
Dnevi in ure predstav bodo razvidne iz reklamnih omaric in lepakov
LISTNICA UREDNIŠTVA
Loka pri Zidanem mostu. — Dopisniku, ki odgovarja na naš članek »Nekaj zgodbic iz Loke pri Zidanem mostu« v 30. številki našega lista, sporočamo, da njegovega dopisa ne moremo priobčiti, ker ni podpisan.
Sekretar krajevnega odbora OF Litija. — Vaše pismo smo poslali tovarišu Jožetu Zupančiču v izjavo.
Vsem ostalim. — V zadnjem času smo prejeli toliko - gradiva za naš list, da nam ni mogoče vsega objaviti. Vse prizadete prosimo za oproščenje.
OBJAVE
OPOZORILO
Pošta Trbovlje I bo uporabljala na glavni zletni dan »Svobode« poseben žig z napisom »Zlet Svobode Trbovlje — 24. 8. 1952«. V ta namen bo pošta poslovala na zletnem prostoru na stadionu. — Okrajna pošta Trbovlje I.
OBJAVA
Upraviteljstvo 1. osnovne šole v Trbovljah javlja staršem, da bo vpisovanje v Otroški vrtec na Vodah v torek, dne 26., in v sredo, 27. avgusta od 9. do 11. ure dopoldne v pisarni šolskega upraviteljstva.
Starši, vpišite otroke v vrtec!
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, izrečene na partizanskem maršu v Cemšeniku. — Leopold Flor, Zagorje — Toplice 147.
PREKLIC
V razburjenosti izrečeno žaljivko proti občinskemu tajniku Ivanu Ur-bajsu na Dolu obžalujem.
Anton Štraus
PREKLIC
Preklicujem neresnične govorice o Davorinu Sušniku, učitelju v Cemšeniku. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. — Angela Marušič, Zagorje.
Prodamo
več prvovrstnih kompletnih sobnih vrat 85XJ95em po 3976 dinarjev. — Splošno strojno mizarstvo, Trbovlje.
ZANIMIVOSTI
OBLEKA, V KATERI NI MOGOČE UTONITI
Te dni je izšla zanimiva knjiga Staneta Terčaka
»2 I V I Z I D«
ki opisuje legendarni pohod Štajerske divizije preko Hrvatske na Štajersko.
Knjigo je izdalo uredništvo »Savinjskega vestnika« v Celju. Obsega 160 strani ter je opremljena z ilustracijami slikarja Božidarja Jakca.
Knjigo »Živi zid« lahko dobite v teh dneh v podružnici »Slovenskega poročevalca« v Trbovljah, na zletnem prostoru na trboveljskem stadionu, ali pa jo naročite neposredno pri Uredništvu »Savinjskega vestnika« v Celju.
Stabilni Diesel-motor
od 15 do 20 konjskih sil kupi Industrija naravnega in umetnega kamna, Ljubljana, Tyrševa c. 48
izdaja okrajni odbor OF Trbovlje, Urejuje uradnički odbor Odgovorni urednik Stane ^učtar T!»k Tiskarne »Ljudake oravtee« v Ljubljani Naalov o redni*tv« In uprave: Trbovlje, uprav« rudnika Trbovlje-Hrastnik Telefon It S4. — Račun prt podružnici Narodne banke v Trbovljah St 614-909S3-8 List Izhaja vaak četrtek — Rokopisov ne vračamo: prispevki u list morajo biti v iredničtvn lajkaajeje vsako nedeljo zjutraj
-	-Mesečna naročnina *> din. četrtletna W din polletna 120 din. celoletna M# din
-	Posamezna Itevtlka na « straneh stane v kolportaii I din. na 6 atreneb na 6 din

Stran f4.
»ZASAVSKI VESTKIKc	tle*, **■
..............
Revolucionarni pozdrav delavskemu zletu ..SVOBODE'
Okrajni komite KPS Trbovlje, okr. odbor OF Trbovlje, Uredništvo »Zasavskega vestnika« ter številni delovni kolektivi Slovenije.


Okrajni odbor Ljudske prosvete
TRBOVLJE

čestita ob zgodovinskem dnevu slovenskega proletariata k mogočni manifestaciji delavske kulture, izvojevane v dolgi tradicionalni borbi, zletu
»SVOBODE« v Trbovljah
vsem delavskim kolektivom Slovenije.
Kulturo In prosveto najširšim ljudskim množicami
... ........................... .....................................................................................................................................................♦♦.*»».»«♦*♦«».........................................................





Ljudski odbor mestne občine

TRBOVLJE
čestita ob priliki zleta „Svobode" v Trbovljah vsem delovnim kolektivom Slovenije in mesta
Trbovlje h kulturnemu prazniku z željo čim
✓
širšega lazmaha kulturne dejavnosti.
’
		
Delovni kolektiv in upravni odbor rudnika rjavega premoga
HIHMMNtl
čestitata vsem delavsko kulturnim društvom „Svoboda„ ob nadalinjih uspehih in pri uiesničevanju ciljev delavske kulture. Pozdravljamo veliki zlet društev „Svoboda" z geslom:
Vi na kulturnem polju, mi pa poleg tega se:
* »Čim več premoga naši industriji"


TOBAČNA
TOVARNA
V LJUBLJANI
IZDELUJEMO CIGARETE:
CIGARE:
TOBAK:
DRINA
PLANICA
MORAVA
SUTJESKA
ZETA
IBAR
DRAVA
OPERAS
TRABUKO
PORTORIKO
KRATKE DOMAČE
TOBAK ZA ŽVEČENJE
TOBAK ZA PIPO
NOSLJANEC
Vsi izdelki so izdelani iz domačih kvalitetnih in aromatičnih tobakov — Izdelavam zavojmna solidna ~ Lahka, priljubljena ljudska cigareta „Plamca“ si je pridobila sloves v vsej državi. — Pri nakupu pazite na naš zaščitni znak.— Telefon 43-65
Vsem društvom,,Svobode* želimo čimveč nspeba pri njihovem delu, obenem pa priporočamo našo specialno poslovalnico
GLASBILO'
V W O L F O VI ULICI 4,
kjer si lahko nabavite: harmonike, violine, tamburice, kitare, kompletna tolkala (bobni) in razne posamezne dele
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA, Wolfova 1
DELOVNI
KOLEKTIV
ekstil • obutev
LJUBLJANA
\
želi članom »Svobode* mnogo uspeha v bodočem delu, hkrati pa priporoča vsem trgovskim podjetjem pisano izbiro tekstilnega blaga, konfekcije, trikotaže in pletenin
i.iiiiihmiimiiiimmimh«
»—HMHIIIM WIMM
...............M*............—.......
Vsem delovnim kolektivom čestita, k zletu delavski> kulturnih društev »Sro*
bode«, v Trbovljah
LJUDSKI ODBOR
* MESTNE OBČINE
v	HRASTNIK
Vse sile za izgraditev Titove socialistične Jugoslavije!
štev. 33-34
MII IMIHUMUlHIim HIJ.....
L
**
TRGOVSKO
PODJETJE
Pridružujemo se čestitkam ostalih delovnih kolektivov in ustanov ob prazniku delavske kulture, zletu društev »SVOBODA* v Trbovljah. Obiščite naše poslovalnice v Hrastniku kjer boste dobro in vljudno postreženi
reskrba
V HRASTNIKU
iimtttnitttmtmttttt»ttttttt«tttt»t»ttttt»»tmt»tm»ttttt^M**lt^«1«******************t*A****************4***»>«>***»4*>,‘M*****«M>*>444tM**4	m »>!•»»—*
KMETIJSKA
ZADRUGA
Dol pri Hrastniku
čestita vsem zadružnikom in ostalemu prebivalstvu ob zletu „SV OBODE"
Naša poslovalnica vam nudi marsikaj poceni in v dobri kvaliteti! Obiščite jo!
UL PRI HRASTNIKU
se pridružuje ostalim čestitkam ob zletu „Soobode", ki se bo vršil od 17. do 24. avgusta o Trboolfah. Obenem oa se onooroča za obisk e svojih poslovalnicah, kjer boste solidno postreženi.
..........................ih...........................................»«»»♦«»<..............................
imttttriu--------...............................**f **********.“***	........................................—...........—.—a.........................****
T r jge vsha in
gostinska
podjetja
Hrastnik
N
vam postrežejo:
v trgovskih
poslovalnicah:	s svežim špecerijskim blagom,
manufakturo, galanterijskimi predmeti itd.
v gostinskih
obratih:	z raznovrstnimi alkoholnimi
in brezalkoholnimi pijačami, mrzlimi jedili
v parni
pekarni:	z dnevno svežim kruhom in
razne vrste pecivom
J
			
1
• _
>ZASAVSKl VESTNIK«
iiiiMMBiiiMiMWii<GaMawwmimuw»
UPRAVNI ODBOR RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE
I
!

želi novoustanovljenim delavskim ksatturnim društvom ^Svobode" v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku rrmogo uspehov. — Toplo pozdravljamo vse udele-
ležence zleta „Svobode“


Rudnik rjavega nsemoga
SENOVO
i.
zadovoljuje s svojim kvalitetnim proizvodom vsa pričakovanja odjemalcev Vabimo vse interesente, da se s svojimi naročili o tem sami prepričajo. S točnimi dobavami in dobrim blagom Bi hoče podjetje pridobiti polno priananje slehernega naročnika.
\
Kolektiv Rudnika rjavega premoga, Senovo

Rudnik rjavega premoga ZARINCOVCA
poiti Gril* — telefon: Zotoc 11
Kolektiv rudnika Zabukovca najtopleje čestita k zletu „Svotode“ v Trbovljah
Ob tej priliki naš kolektiv z veseljem ugotavlja, da je bila prav Svoboda tista kulturna organizacija, ki je s svojo idejo in svojim delom pritegnila k sebi veliko število proletarcev in jih vzgojila v duhu, ki je pozneje v narodnoosvobodilnem boju vodil borce v grandiozno delo narodne osvoboditve in Bocialne revolucije.
whm
V
Rudnik rjavega premoga \i L^^SKE^dl
Z OBRATOM PEČOVNIK
pridobiva premog najvišje kalorične vrednosti in najboljše kvalitete.
Z njim oskrbujemo: državne železnice, črno metalurgijo,
tekstilno Industrijo, plinarne Itd.
.................................... <
Rudniki suinca* Topilnica IHežica
čestitajo
delavskim kulturnim društvom »Svoboda* ob njihovem zletu v Trbovljah terv |tm želijo mnogo uspehov v nadaljnjem delu.
MMH
Stran .18.
~ ~ D T1TTTT..............—................................................
»iev.
luif-T— jfiintrt..........................................

sem volivcem na področni Mestne občine Trbovlje, prav tako pa tudi vsem udeležencem ob zletu „Svobode“ od 17. do 24. avgusta čestitajo:

OHilNALHA
PODJETJA

DELOVNI KOLEKTIV
OKRAJNEGA
GRADBENEGA
PODJETJA
\
TRBOVLJE
čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob zletu »Svobode'* od 17. do 24. avgusta!
Okra/no gradbeno podre tre Trboolfe. opraotja dela za nizke in oisoke groan/e ter osa tesarska dela. Telefon 45.
111 n,, i T - r - -....... ...
MESTNO PODJETJE
lliifeagpsitrfrflj „
V TRBOVLJAH
čestita k delavskemu *letu društev »SFOBODA«
Kolektiv <n uprava se priporočata za naročila vseh v slikarsko in pleskarsko stroko spadajočih del.
					 			
M E S T M O PODJETJE
Kleparstvo
it Idutitiiah
\
izvrSu|e vsa kleparska dela kakor tud* ključavničarska popravila. Cene solidne	Priporoča se uprava 1
Aia> žioi prot pooorni tret .Sl'OBODE"I
Štev. 33-34.
Stran 19.

mt«	—a—1——
>ZASAVSKI VESTNIK«
l1HTT~TTttT~TTTTTTT-—............^m«MMMllimMM»»«MI>IIHHI>IIMIIHI»ITT
KOLEKTIV IN UPRAVA
HISIHE6A I____
Huma
i Mii
pozdravllata vedki zlet delavskih kulturnih društev „SVOFODE“ ter čestitata vsem delovnim kolektivom Slovenite k uspehom v izgradnji socialistične domovine /
Ne pozabite na obisk naših poslovalnic, kjer boste dobiii vedno kaj primernega!
„„„.T-T.................-................................................................................................ ..................
MESTNO
POD)ET|E
ESO
Slaščičarna
v
v Trbovljah
tam nudi vsak dan prvovrstne izdelke. Obižiile jo in ne bo vam žal.
Obiščite nas mlasti še ob mleta »SVOBODE« od IZ.—24. attgusfa, h kateremu čestitamo vsem našim odjemalcem,
i!
MMff-MttftfTTf	............................................................
n n d i vsak dan sveže meso in najrazličnejše mesne izdelke!
Kolektiv in uprava Čestitata k zletu delavskih društev »SVOBODE"J
KOLEKTIV
MESTNEGA
ČEVLJARSTVA
TRBOVLJE
s« pridružuje žestitkam ostalih kolektivov ter opozarja vse, da nudi svoje izdelke po želji in okusu.
Vsemu
delovnemu l/udstnu čestita ob nriliki žleda SVOBODE-
O
{Radio* center
TRBOVLJE
uMim

•«
Mesini občinski odbor Or
V TRBOVLJAH
Okrajni sindikalni svet \ III BOVL j AH
pozdravlja veliki revo1ucionarni 2let delavske kulture društev ..Svoboda" v Trbovljah
pozdravlja veliko manifestacijo delavske kulture v Trbovljah ob zletu delavskih društev „ SVOBODE"
Naj živi delavska kultura!
Ob tej priliki čestita vsem delovnim kolektivom Slovenije k doseženim uspehom ter jim kliče: V izgradnjo socializma krepko naprej!
............................ .........................................
Mestno avtoprevozništvo in Mehanične delavnice
V TRBOVLliH |
čestitajo k zletu delavskih kulturnih društev
..SVOBODA"
Izvršujemo vse avtoprevoze in vsa avtomehanična popravi'a solidno in po najniž ih cenah. — Za hiter m soliden prevoz vam poskrbimo — kličite: telefon št. 7.
K velikemu prazniku delavskih kulturnih društev tSvoboda“ 91^^ —čestita svojim od/emalcem
TRGOVSKO PODJETJE
RESKRBA
V TRBOVLJAH
........,tutttiim«tmtiiimttinm‘tt“""A»»»A“-“‘»"..................***** ...................................

in sivino
V TRBOVLJAH
&»tita k zletu delavskih društev „ S V O B O D A “ — ter se priporoča za naročila
Delovni kolektiv Mestnega krojažtva in živilstva
čestita k delavskemu
zletu „SVOBODA“

Kolektiv in uprava
Mestnega gostinstva
pozdravljata veliki zlet delavskih kulturnih društev nSVOBODA“
V TRBOVLJAH I
Postrežba točna in solidna.
F naših gostinskih obratih dobite izbrana vina in druge alkoholne pijače ter topla in
mrzla jedila po zmernih cenah.
VABLJENI!

> »444»4404»+4»44444444»44444444444»44++4+»»44444»44444»»444444M4 4114
Mestno ocstlnstoo in kluonitu nadete
čestitata vsem k zletu delavskih društev ..SVOBODA«
M»4H44»»»>4»4*MM>MM«M>4»44»44444>444444444»»4M»«»Mm«
Ne pozabite se v dneh zleta ..Svobode'
oplašiti v zakupnem gostišču „Fri Spancu" v Trbovljah II, kjer boste postreženi z dobro jedačo in pijačo.
Na obisk vas vabi
Tine Pust, Trbovlje II.
Me*»»»MM»4444»»»4444«M>»»4444»444»»M
Se vsem priporoča. Vedno je na zalogi Termalno ledenohiadno pivo.
Viktor Han, Zaloga piva, Radeče
Rudniška
restavracija
Trbovlje
vam nudi izbrane pijače in jedila po najnižjih cenah.
Postrežba točna in solidna. Oglasite se kajl
Vsako soboto in nedeljo ples!
Vabljeni I
I
Trnovsko pottietle s kmetijskimi pridelki In živili
vam nudi v svojih poslovalnicah vsakovrstno zelenjavo, sadje ter ostala živila.
Če pa želite dober prigrizek in kozarček dobrega vina, ge oglasite v bifeju pri Jermanu in bifeju v Zgornjih Trbovljah.
Not iivf zlet delavskih društev , Svobode" I
Oglasite se, ne bo vam žal, za to bosta poskrbela uprava in delovni kolektiv
Teoovskeoci pcdjftjn s kmetijskimi ptidelhl in žlulli Tekom Je
min
hnnnnmi
i
>ZSSAYSKI VESTNIK«:
Stran 21.
Štev. 33-34.
............
»MHMHMMOIDIIHIII M » 9
Delovni holehfiv in uprava
v Trbovljah
CEMENTARNE
«
OB SVOJI 75 LETNICI
pozdravljata velik zlet revolucionarnosti in kulture delavskih kulturnih društev „Svobode“-v Trbovljah. — Društvo „ Svoboda -Zasavje" in delovni kolektiv cementarne bosta tudi v bodoče skrbela, da bo delo „Svobode“ v Spodnjih Trbovljah na čim lepši višini.
Tovarna cementa v Trbovljah pa opozarja vse na priznani trboveljski
Portland cement
TRGOVSKO
PODJETJE
Ob velikem zletu delavskih kulturnih društev „Svoboda" vsem sodelujočim iskrene čestitke 1
metnina
LJUBLJANA, Resljeva cesta 16
Takoj pri železniški postaji Trbovlje dobiš okrepčilo, in lo v
s svojimi poslovalnicami, kjer komisijsko prodaja in sprejema vse vrste blaga, dragocenosti, kristal, porcelan, preproge, galanterijo, obrtniške, pisalne, računske in šiva!ne stroje, vse vrste glasbil ter tehnične in elektrotehnične predmete.
Obiščite nas in oglejte si zaloge 1
Izbrana vina, pijače, jedila in ostala okrepčila vam nudimo vsak dan po najnižjih cenah — Postrežba točna in solidna — K zletu delavskih društev SVOBODE čestita ves delovni kolektiv in
Uprava DUR Cementarne Trbovlje
Upravni odbor in delovni kolektiv
Gkktrme
v ‘Grbovljalj
čestita k z'etu delavskih kulturnih druš!ev „Svobode“ v Trbovljah.
Naj živi prvi povojni zlet ..Svobode”!



................

JKulturno tlelo novii> društev »Svobode« bo oblikovalo
novega socialističnega človeka

jk ( ■?> A

_
Delovni kolektiv Proizvodnje nafte-
V LEN DAV f
CEUITA U ZLETU„SVOBODE “
ddcmicmufaudskm tastm. ba&na
Kulturo ustvarjamo v miru,
$a katerega se bori vse svobodoljubno človeštvo

Mariborske opekarne Maribor
obrati: Košaki, Pragersko, Rače in Ptuj
Telefon: Košaki 20-18, Pragersko 5, Rače 5, Ptuj 28 Tekoči račun pri NB FLRJ, podr. Maribor 6403-401-08-0
nudijo ZIDAKE VOTLAKE POROL1TE TLAKOVCE STREŠNIKE
in druge opečne izdelke po dnevnih cenah.
HMMMNMMN«

»»ASATOKl VESfSIR«
Sfcrafi 23.
štev. 3;«4.
J
.—»«»»»»« WIIIIIW
<HIMMHMMHIMHi»1W«M>l»a«HHHH———6—
ŽELEZARNA RAM
RAVNE NA KOROŠKEM
izdeluje:
1.	SUROVA JEKLA v SM- in elektro-kvaliteti nad 100 vrst.
2.	JEKLENE ODLITKE v vseh vrstah jekla naše proizvodnje.
Odlitke izdelujemo po modelih ali risbah. Letošnja naša proizvodnja je že oddana s pogodbami. Za prihodnje leto sprejemamo prijave potreb za količine nad 50 ton pri posameznem naročniku.
3.	ODKOVKE — fasonske po risbah v vseh vrstah jekla do kosovne dolžine 6 m, premera od 50 do 450 mm, v kosovni teži od 100 kg do 3 ton. Sprejemamo izvenplanska naročila v okviru proste kapacitete.
4.	VALJANE PROIZVODE v vseh vrstah jekla, ki jih imamo na programu, in sicer: srednji, lahki in fini profili po nomenklaturi za 114. panogo; okroglo, kvadratno in ploščato paličasto jeklo v
dimenzijah, Ki so V našem programu po nomenklaturi za 114. panogo;
paličasto jeklo za: kpse, KutiinjsKe noZe, srpe, pile, vzmeti listnate in spiralne, jamske svedre in tehtnice iz ustrezajočega jekla naše proizvodnje. Sprejemamo izvenplanska naročila v okviru možnosti kapacitet.
a. KOVANO PALIČASTO JEKLO v vseh vrstah
jekla lastne proizvodnje, debeline od 50 do 450 mm, v normalnih dolžinah od 3 do 4 m, maksimalne
teže do 3 tone.
Sprejemamo izvenplanska naročila v okviru možnosti kapacitet.
e. INDUSTRIJSKE NOŽE za vsa industrijska področja (nože za skobljanje lesa, lahke in težke, ^za rezanje tobaka, za holenderje, za rezanje pločevine, za industrije papirja, usnja, tekstila itd.). Sprejemamo izvenplanska naročila po natančnih risbah ali vzorcih, kolikor bi bilo še možnosti za izdelavo.
7.	SEGMENTE IN KOMPLETNE KROŽNE 2AGE za
hladno rezanje kovin iz specialnega našega brzo-reznega jekla *BRW2. V zalogi so za takojšnjo dobavo segmenti in kompletne krožne žage 0 463, 610 in 710 mm.
Sprejemamo prijave in naročila za 0 310, 510, 810, 910 in 1010 mm.
8.	KOLESNE DVOJICE za jamske in gradbeniške vagor.ete (tip K a 30 z notranjimi in K b 30 z zunanjimi ležaji) za tire od 460 do 760 mm. Sprejemamo naročila za dobavo v enem mesecu.
9.	VOZNE OSI na končnike in matice vseh tip po JUS-u.
Sprejemamo naročila za dobavo v enem mesecu.
10.	KONJSKE PODKVE vseh tip po znižanih cenah. Imamo zalogo za takojšnjo dobavo.
11.	JEKLENE KROGLE za cementno industrijo in podjetja barvne metalurgije.
Sprejemamo izvenplanska naročila.
12.	CILPEBSE — telesca za mletje cementa. Sprejemamo naročila za dobavo v enem mesecu.
13.	LISTNATE IN SPIRALNE VZMETI za avtomobile 'ter vzmeti, izdelane po risbah ali vzorcih.
Sprejemamo izvenplanska naročila v okviru možnosti izdelave.
14.	PNEVMATIČNO ORODJE (nabijalniki, vrtalna kladiva lastne tipe ter rezervni deli za različne tipe domačih in tujih pnevmatičnih kladiv po risbah ali vzorcih).
Sprejemamo naročila za kratkoročne dobave.
15.	MEHANSKA OBDELAVA naročenih odlitkov ali odkovkov. Obdelujemo po želji grobo ali precizno. Risbe za obdelavo je dostaviti točne. Sprejemamo tudi dostavljene kose v obdelavo.
16.	TEHNIČNA OBDELAVA naročenih ali dostavljenih kosov za kaljenje in žarenje. Termično se obdelajo kosi do maksimalne dolžine 2,5 m in kosovne teže do 500 kg.
KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE RAVNE
dopolnjen s posebnim cenikom — je pravkar izšel. Naročite ga čimprej. Cena kataloga je 500 dinarjev.


Pošta: Petrovče Tel.: Petrovče 1
Keramična
industrija
UBOJE
Gospodinje!
O
PROIZVAJA IH NUDI:
gospodinjsko keramiko, dekorativno keramiko, sanitarno keramiko
Bogat asortiment! Cene solidne! Odlična kvaliteta! Trgovska in gradbena podjetja, zahtevajte naše ponudbe! Potrošniki, zahtevajte od trgov sluh podjetij našo keramiko, ki je kvalitetna in poceni.
...............................................................................................................................»»♦»>■ s
Obveščamo vas. da smo izboljšali kvaliteto pra'nemu prašku ter pralnemu in terpentinovemu milu. Zato ga boste v bodoče še raje kupovale.
TOVARNE ZLATOROG
Maribor
•Sava Kranj
TOVARNA GUMIJASTIH IZDELKOV
Čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku obletnice DKD ,-,Svobode", ki bo dne 24 8. 1952 v Trbovljah. Želimo jim v bodofe čim večjih uepehov na kulturnoprosvetnem polju in pri izgradnji socializma v naši državi.
Ob tej priložnosti opozarjamo na našo novo proizvodnjo vsakovrstnih cevi z vložki, specialnih upogibnih cevi do 300 atm pritiska in raznih športnih artiklov. Nadalje vam nudimo transportne trakove, pnevmatike, plošče za pod, jamske obleke, gumirano platno, klinaste jermene, vso tehnično in galanterijsko gumijasto blago. Zahtevajte neobvezne ponudbe.
DELOVNI
KOLEKTIV
ŽELEZARNE
ŠTORE
se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov.
Železarna Štore vam nudi: valjane proizvode, strojni iiv, valje, kokile, vodovodne cevi in šamotno opeko.

MHIM>IHHIIHSMMSMHI»l>SIISSStSSSSSMt>tllS»HIIIIWWm>»tmWl

IHIIIMIIIIIIlIlm———0»»»»»«	•—————————
MESTNO PODJETJE
(KURIVO
MARIBOR
čestita vsem delovnim kolektivom ob zletu »Svobode« v Zasavskem industrijskem bazenu in želi še nadaljnjih uspehov v izgradnji socializma
Nudimo vse vrste premoga, koksa, oglja in drv ter ves nekovinski material na malo in veliko. Zahtevajte ponudbe!
Telefon Maribor: številke 2S-30 in 29-91 ali 29-11

ŽITO
M POSLOVALNICA CELJE
0
čestita k reprizi izleta delavskih kulturnih društev »Svoboda«
Kot državno trgovsko podjetje želimo vsem, ki so se borili za socializem, mnogo uspehov pri izgradnji socializma in naše socialistične domovine. Razširjamo naše delovno področje še na okraje: Trbovlje, Šoštanj, Poljčane in Krško ter zalagamo z žitom in mlevskimi izdelki vse državne trgovine, kmetijske zadruge, pekarne, kakor tudi večje potrošnike. —
Priporočamo se za naročila in jamčimo za solidno postrežbo.
Izkoristite priliko in poslužujte se našega avtoparka, s katerim dostavljamo na željo blago naročnikom v hišo.
Pismeni naslov: »2ito«, Celje Poštni predal 50
Brzojavni naslov: »2ito«, Celje Telefon int. št. 272
Pisarne imamo: Celje, Mariborska 13 (bivši Mestni mlin)
Trgovsko grosistično podjetje
KOVINA
CE.CJE, Stanetova ulica 4
(skladišče Mariborska c.ši.13)
nudi vsemu trgovskemu omrežju in drugim interesentom bogato zalogo železninskih proizvodov, kot posodo vseh vrst, vse vrste in dimenzije železa, poljedelsko in drugo orodje, pločevino, žico, žičnike, razno okovje, verige, štedilnike in drugo po ugodnih cenah Izvršujemo naročila vagonskih pošiljk nekovinskega gradbenega materiala kot cement, apno, op^ko
Za pojasnila se obračajte na upravo podjetja: telefon 122 in 62
Skladišče in prodajni oddelek: tefelon 275

Kolektiv
rudnika
VELENJE
tapeter? Savinjski dolini
pozdravlja zlet delavskih prosvetnih
i
društev
..SVOBODE"
čestita vsem obiskovalcem zleta ..S v o
bode" in
jih ob tej priliki pozdravlja
VSE ZA PETLETKOl

Destilacija
alkoholnih
•• V
pijač
Nima na Dolenjskem
Delovni kolektiv trgovskega podietla
KOVINA
LJUBLJANA, Stritarjeva 7. Tel.53-74,21-38
s svojimi poslovalnicami:
čestita vsem delovnim kolektivom ob zletu ,.SVOBODE" v Trbovljah
Nudimo prvovrsten domači pelinkovec
Poizkusite naše izdelke v DUR Cementarne Trbovlje l
Železo Kladivar Oprema Pri kosi Veriga Okovje Kolesar
Cement • Opeka Elektrooprema Svetla Elektra
Slovenija - furnir
Csstlta vsam delovnim kolektivom Zasavja k njihovemu pravniku ob priliki zlota de>avskih kulturnih društev
..SVOBODA11

**“...TTTTTTT------------T----T-------------
se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov ob velikem delavskem zletu „SVOBODE“ — Naši izdelki, ki vam jih nudimo, so solidno izdelani. Še vnaprej se bomo borili za čim boljšo kvaliteto v
splošno zadovoljslvo vseh polrošnikov.
Dobra Izdelava -promptna dobava

OLEKTIV IN UPRAVA
EMIČNE
TOVARNE
Delovni kolektivi
Trgovskega podjetja II t v • I
KrsT rotrosnik
V HRASTNIKU
pozdravljamo vse kulturnoprosvetne delavce in ostale udeležence velike kulturne manitestacije ob zletu
,.Svobode"
Vsem cenjenim odjemalcem in gostom sporočamo, da nudimo v svojih na novo preurejenih lokalih lepo izbiro raznovrstnega blaga, kakor:
manufakturo, konfekcijo, galanterijo. Špecerijo, emajlirano posodo, steklenino ter gradbeni material: ooeko. cement, strešno lepenko, razno železnino in olmate barve.
V HRASTNIKU
< ■
0
Ob revolucionarnem prazniku dravske kulture, zletu ,.Svobode *, v Trbov jah uoši iam< vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije revolucionarne pozdrave!
Parna pekarna vas postreže z dnevno svežim kruhom in raznim pecivom.
I
Gostinsko podjetje pa zadovoljuje svoje goste z dobrimi in vedno hladnimi pijačami ter raznimi mrzlimi jedili.
Cene nizke — postrežba hitra in sobdnal Priporočamo se za vaš cenjeni obisk.

S

Ob zletu »SVOBODE« čestita
LJUDSKI ODBOR
* MESTNE OBČINE
l	UMSIE
KOLEKTIV IN UPRAVA
vsem p ebivalcem, ki sodelujejo pri skupnih naporih za 'zgrad tev socializma in pri kulturnem napredku naših delovnih množic 1
čestitata vsem ob zletu >SVOBODE< ter se priporoča za obisk poslovalnici

MI ZA VAS -VI ZA NAS !
I



I
Gostinstvo
V ZAGORJU
čestita v imenu vsega kolektiva delovnemu ljudstvu ki se bo udeležilo zleta »SVOBODE* od 17. —24. avgusta !
Vse poslovalnice pa se priporočajo za obisk! Vljudna postrežba nadvse!
TRGOVSKO PODJETJE
POTROŠNJA
ZAGORJE
vabi vse na obisk svojih poslovalnic, ki vam nudijo vse, kar si poželite, po nizki ceni.
Vsem potrošnikom pa tudi čestitamo ob dnevu zleta.
Pl I S I N A KLAVNICA ZAGORJE
vam nudi vedno v največjl izbiri in prvovrstni kvaliteti v svojih poslovalnicah sveže meso in mesne izdelke.
Vsem potrošnikom pa čestdamo ot> zletu ..SVOBODE"
»»♦♦♦♦	! H«4»MMM44»»44»444+
♦ ♦♦»♦»»♦♦♦♦444»»»4»4»»»44»4»4»»»»»»444»4»»»4»»»4»444M44»»4444»444»44MM44»»»4»4444»+444444»»»444»»4»»4»»4»»4»« 1
Pohitite z obiskom novoitrejenega
Kopališča
V IZLAKAH
Moderno preurejen In dobro otkrbovaa gostinski obrni vam vsekdar nudi hladna in iopla jedila, kopališče pa osvežujočo kopel
9
Naše poslovalnice v Izlakah — trgovina in mlekarna ter prodajalna monopolnih izdelkov — in mlekarne v Lokah, Toplicah, Zagorju ter v Potoški vasi — Kotredeiu, se vam ob zletu >SVUUODE« priporočajo, obenem pa pošiljajo vsem odjemalcem čestitke! Vse naše mlekarne imajo na zalogi sir in surovo maslo!
Odkupujemo les, iivino in kmetijske pridelke po najugodnejših dnevnih cepah!
Kmetijska zadruga Itgouiaa in aitekauta
Izlake

Kje dobiš
MESTNO ČEVLJARSTVO V ZAGORJU
Mestne avtcptevczništvc v Zaptju
čestita vsem interesentom ob zletu ..SVOBODE" v Trbovljah I
Delovni kolektiv čestita vsem svojim sedanjim in bodočim odjemalcem ob zletu ..SVOBODE"!
Izvršujemo vse vrste prevozov! Poslužujte se našega podjetja in naročajte prevoze neposredno alt po telefonu Štev. 25!
m


UsHs!i
Kvalitetne keramične ploščice v različnih izvedbah in barvah
PROIZVAJA
KERAMIKA
IZLAKE
Graditelje stanovanjskih hiš opozariamo, da si lahko nabavijo vsako ko ičino p o čic neposredno pri proizvajalcu po zmernih cenah 1
L
—»cBtooaeaeeoe

Uprava in delovni kolektiv čestitata k zletu „SVOBODE“J
• Uvoz avtomobilov in motornih koles • Zaloga gum in zračnic vseh vrst
• Nadomestni deli za vse vrste avtomobilov • stalno v zalogi
• Konsignacijska skladišča


H
Naše podjetje izdeluje in nudi naslednje izdelke:
A. B tumenski izdelki:
strešna leoenka raznih dimenzti, bitumenski papir, prtmazna m izoiat tiska masa — bitumenska emulzija. Specialne bitumenske mase — po posebne <> poročilu
B. Katranski izdelki:
lak zp zaezo, sreanje katransko otie (kar-bohnei) težko in antracensko otie, mehka in trda katranska smola, armirane (Bergn ann) ceoi raznih profilov
C. Toplotne izolacije:
žnndnna (izuiacusL a) volna, mase za toplotno izolacijo, izoiacnske blazine, izoiacnska ope^a, montažna izolatersha dela
ZOLIRKA
Ljubljana - Moste
Industrija naravnega in umetnega kamna
LJUBLJANA. Titova r. 48
TELEF : 29-30. 22-10, 50-91
dobavlja iz svojih obratov in kamnolomov v vse republike in inozemstvo:
Terazzo-plošče za oblogo sten in tal v vseh barvah. Velikosti: 15X 15, 20X20, 30X30, 40 X 40 cm.
Sanitarne in ostale predmete iz umetnega kamna:
straniščne školjke, umivalnike, kopalne banje, fontčne za industrijo, stopnice itd.
Betonske izdelke: dimniška vratca, kabelske bloke, stebre itd.
Marmor v blokih: Kopriva (sivi marmor), Škrbina (črni marmor), Gorjansko (rdeči marmor), Kazlje (temni marmor), Hotavlje (pisani marmor).
Marmor-plošče iz kraških in ostalih kamnolomov debelosti 3 cm.
Kamnoseške izdelke po predloženih načrtih za stavbe in javne spomenike.
Mozaik-izdelke v raznih barvah in oblikah po naročilu za oblogo sten, tal in stopnic. — Izdelava umetniških slik in mozaikov.
I # v r & u j e tn o vsa velika montatna dela
umetnega in nara enega kamna na vseh
*gradbo h in v industriji. Zahtevajte nase
detajlne ponudbe !
.......... ♦»»+♦»♦♦♦»•M»»♦♦♦*♦*»»•
M
R
S
I
H
I
I
M*
štev. aa-o*.
stran 28.'	> ZASAVSKI VESTNIK«
iiimiTTTTT-trr—...................................................................................•••.............
Splošno sradbeno podjetje
Celje
Ljubljanska cesta 16. telefon 367
]
če s t i t a
Splošno
irgovslco podrelie
Sevnica
s poslovalnicami v SEVNICI
ŠMARJU BOŠTANJU IN KRMELJU

delavskim kulturnim društvom ,,Svo-boda“ k dosedanjemu uspešnemu delu pri dvigu delavske kulture z željo, da svojo tradicionalno pot nadaljujejo.
nudi potrošnikom po ugodnih kon-kurenčnih cenah tekštilno, prehram-
beno in galanterijsko blago, železnino
z gradbenim materialom in priznano
najbo jšim trboveljskim Portland ce-
mentom. Obiščite nas in se prepričajte
Delovni IcrleltUir
poiftieiia
, MtUHttttttt—1“‘ ....

Strelna tovocna
Milta Marinke
leMie
Milno

Hcstiicciio in tinmcda uketlee |
IiubQana
Telefon 29-55. 35-68 Brzojavi: ,,Alko“ Ljubljana


				
			
čestita vsem delovnim kolektivom, društvom in orgamzaciiam k velikemu kulturnemu prazniku — zletu „Svobode“ v Trbovtiah
Nadaljnjemu delu „Svobod“ želimo mnogo
uspeha!
čestita vsem delovnim ju-dem k veliki manifestaciji delavske kulture v Trbovljah od 17. do 24. avgusta z željo, da nas obiščete in se prepričate o resnosti naših prizadevanj, da dvignemo blaginjo delovnega človeka
nlllllMIIIMIMt

Štev. 33-34,
*•«
MIIIIIIHMIMHIIM
»ZASAVSKI VESTNIK*	SlraB 3*‘
r..ii»ttrTT"-iTtTT---r------—.................................................................................................................»neeoejoa
čestita, v imenu svojih volivcev k zletu delavskih društev Slovenije 24. avgusta 1052!
Zlet >8V0B0DE< v Trbovljah naj bo velike kulturna manifestacija ne samo delavcev, temveč tudi kmetov in delovne inteligence!
.................................................t.........................................................................................................................................................................................................■»»«♦................ '
m
Ob zletu „SVOBODE* čestitata vsem potrošnikom v Trbovljah, hkrati pa jih vabita, w	da obiščejo poslovalni-
ce, kjer dobe razne mesne izdelke po dnevnih, konkurenčnih cenah

Klavnica in prehaicvalnico Kanete
**—- ‘‘lllMllllltlTtttTTtttlttttttttttttttl  ................................H..........................................................................................................................»..............................
Nudi razne vrsle premoga po najnižjih dnevnih cenah. Polne drva'rnice vam odpravljajo skrb za zimo! Kurivo nudimo odslej tudi v prosti prodaji na industrijske bone! Uprava podjetij in delovna kolektiva pa se pridružujejo čestitkam ostalih delovnih podjetij ob zletu .SVOBODE*
Kuriuopromet Radeče in Pridobivanje premoga na Savi
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦••♦♦•♦•♦♦•♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦•♦•»♦♦♦♦»♦»♦♦m *
čestita U velikemu pravniku delavskih kulturnih društev „&V O Tl O D A“
RGOVSKO PODJETJE V RADEČAH

,0
fig'©
'4>M
J
Oh tej priliki se spominja vseh svojih potrošnikov in jih vabi na obisk svojih poslovalnic!,
L]UBL1AN\
Skladišče irbovije
Obveščamo ose cenjene odjemalce, da u našem skladišču o Trbool/ah lahko kupite po ooši želu ose orste odprtih oin, ki uh držimo na zalogi, kakor tudi igame m steklenična oina ter Maraska hker/e.
Solidne cene. TTohra postrežba, T^oTruSnja pred nakupom zaželena. Se priporočamo!
«www*
»MHIIMIIIIIIImilll
........................
Obilo uspehov želi vsemu delovnemu ljudstvu ob zletu „ SVOBODE" delovni kolektiv
TOVARNE
P0K<JMENTNEQA IN
KARTNECA PAPIRJA
NDUSTRIJA
GRADBENEGA
MATERIALA
ZIDANI MOST - RADEČE
V RADEČAH
innilimmmnnnnmiiiiiiiiitnniiinmiliHmmiiiiiniiiiniiiniiiHiimiiniiiiitninniniiiiiiiiiiiiiiiiHniiiitiiniminimiiimniiHinniininm
Naše de/o velja boljši bodočnosti!
=
s

Izdelujemo »Tzolit« plošče v velikosti 1 Uvadr. metra (50 x 200 cm) v debelinah 1.5, 2.5, 5, 7 in 10 cm. Vsekakor so vam ti izdelki priporočljivi za: izgradnjo, oblaganje vlažnih prostorov, za okrasitev dvoran m podobno. Plošča je negorljiva in vzdržljiva proti vsaki vlagi. Izdelava je prvovrstna.
Izdelujemo še: sivo apno (cement), žgano apno, meljemo barit, apnenčevo moko za asfaltiranje.
Vsi interesenti za naše proizvode nam sporočite, na kar dobite še podrobnejše informacije o navedenih proizvodih.

iAm««*****
'<7*^
Tovarna lasanih pet
»P E TA«
v Radečah
orinornČa svoie kvalitetne izdeike vsemu delovnemu ljudstvu, obenem do mu čestita ob netu „SVOBODE“.
Zagozdne oete, nete Amenkan in Contesse slove daleč naokrog. Naročila izvršujemo sprotiI
Splošno strojno
mizarstvo
V TRBOVLJAH
vam nudi
družinske spalnice, kuhinjsko opravo, stavbno opravo po zmernih cenah in v solidni izdelavi. Oglejte si naše izdelke in prepričali se boste o naši solidnosti

*-***•'
Kolodvorska restavracija
V ZIDANEM MOSTU
čestita ob 1. »letu delavskih društev „SVOBODA“ in se ob tej priliki priporoča vsem svojim cenjenim gostom in potnikom. Vsem nudimo kvalitetna in izbrana vina, vsak čas pa so na razpolago topla in hladna jedila. Zanesite se na našo vljudno voflreibol

DRŽAVNO
TRGOVSKO
PO D J1111
Ljudska potrošnja
Brežice
iskreno čestita k velikemu zletu kulturnih druHev >SV0B0DE<!
UPRAVNI
ODBOR
Beloušk®
*.i*n usiužhenske restavraslje
V ZAGORJU
zeli novoustanovljenim delavskim kulturnim društvom ,SVOBODA" v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku mnogo uspeha! Toplo pozdravlja vse udeležence na zletu od 17. do 24. avgusta!


GOSPODINJE!

Zahtevajte pri svojih nakupih kvalitetne prvorazredne mesne izdelke in mast I* tovarne INDUSTRIJSKE SOLE V KRIŽEVCIH, ki jih dobite vedno v vseh poslovalnicah Mestnega trgovskega podjetje
v Trbovljah
HMMIMIIIIHHIIMMMMUMMtS
Slovenija avtopromet
poslovalnica v Trbovljah
prevaža potnike z redno avtobusno progo od trga do postaje In obratno k vsem potniškim vlakom po sledečem voznem redu:
Trbovlje trg	odh.	4.50	6.20	9.30	10.50	14.JO	15.40	19.20	20.50
Restavracija		5.00	6.30	9.40	11.00	14.20	15.50	19.30	21.00
Postaja	prih.	5.10	6.40	9.50	11.10	14.30	16.00	L9.40	21.10
		I	m	V	VII	IX	XI	XIII	XV
Postaja	odh.	5.50	7.20	10.20	11.50	15.10	16.40	20.10	21.40
Restavracija		6.00	7.30	10.30	12.00	15.20	16.50	2020	21.50
Trbovlje trg	prih.	6.10	7.40	10.40	12.10	15.30	17.00	20.30	22.00
		11	IV	VI	Vlil	X	XII	XIV	XVI
———aaaae—tMMMee—aeaMe«————aaeeeeee—ee—eaeeteaaaaeaaaaaeaa
J '	'	\
SAP
CELJE
DELOVNI KOLEKTIV
LINSKIH
PODJETIJ
Delovni kolektiv Mlinskih Podjetij Domžale čestita k prazniku zleta »Svoboda" in želi nadaljnjih uspehov pri graditvi socialistične kulture.
DOMŽALE

Štev. 33-34.
"•tetosasMee
-♦ZASAVSKI VESTFTIK«
Stran ST.
«TtTTTrr-~TiTTTtrnr~TTT iMiiiMii««iiM>«iinii>niMin*nMMM8e««»»Ma9w«eaaaaeaaaaaaaeaaae soc.aaoaaaemn«
Trgovinska
ZBORNICA LRS
in njeni Člani
★
pozdravljajo zlet društev „Svobode“ in jim želijo mnogo uspeha pri njihovem obnovljenem kulturno-prosvetnem delu v smislu svetlih revolucionarnih ♦tradicij
Delovni kolektiv želi vsem članom „Svobode“ veliko uspehov v delu in hkrati priporoča svoje izdelke
PIVOVARNA
„UNION“
LJUBLJANA
TOVARNA ŠPIRITA IN KVASA
****♦♦ Mil..» UMNI >44»»44M IMMM-HMMOlIMMj »44 M4» ♦»»»»»»♦> >4»»»»»» A
Industrijsko podjetje
Vinocet
v Ljubljani
želi novim društvom ,.Svoboda" mnogo uspehov pri kulturni in politični vzgoji delovnih množic naše do-
movine

TOVARNA
ESTENIN
Ljubljana, TržaSka cesta
želi vsem članom društev ,,Svoboda" veliko uspehov v novo usmerjenem kulturno prosvetnem delu
Kolektiv ttoovskcon uodjetjn
»Prehranil«
liubiiiutti
želi
vnem članom „Svobode“ k njihovemu prazniku kar največ uspehov
		
44.................... ....................................................................................................a
VELEBLAGOVNICA
Vsem društvom „Svoboda“ želi m nos? o uspehov v mihovem delu!
KDOR KUPUJE PRI NA-MA LJUBLJANA, KUPUJE DOBRO IN POCENI.

9«M
iiiHHHiiinmnniM—mi—miimiiimmiim—
ORHlUIII L3II0SHI ODBOR
TRB0VL3E
t
čestita vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije ob prazniku delavske kulture, zleiu delavskih društev »Svobode"
v Trbovljah.

V revirjih je vznikla ideja „Svobode“
/ « \
Ideja delavskih kulturnih društev Svoboda — mogočna manifestacija
delavske kulture 24. avgusta 1952 v Trbovljah.
Zagorje
Hrastnik
Trbovlje
Revolucionarno Trbovlje je zadalo smrtni udarec fašistični
ORJUNI
Kadeče
1935
1952