132. številka. Ljubljana, v četrtek 12. junija. XXIII. leto, 1890. SL D VE BI S Kl MOll Izhaja VBak dan iveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošli prejeman za avstro-oge rake dežele za VBe leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h- po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.t Ce so dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Eskspoze grofa Kalnoky-ja. Zborovanje v delegaciji navadno ne vzbuja posebne pozornosti, to pa zaradi tega ne, ker se v teh zastopih dosti ne razgovarja o političnih vprašanjih. V delegaeiinh ni podobne budgetne debate, kakor je v državnem zboru, temveč tem se budget dovoli navadno brez velicega besedičenja. Plenarne seje so podobne rednim občnim zborom kake delniške družbe, v katerih se navadno le odobri računski sklep, in proračun o splošnej politiki se v teh sejah dosti ne govori. Malo živahnejše so razprave v odsekih, pa tudi tukaj je razgovarjanje kratko, stvarno in suhoparno. Kacih posebnih idej gotovo v delegaciji noben zastopnik ne bode razvijal. Jedina zanimivejša zadeva je vsakoletni eks-poze* ministra vnanjih zadev o vnanji politiki. Ko bi še tega ne bilo, bi svet jedva vedel, kdaj so zborovale delegacije. Posebno mi Avstrijci nekako z nepotrpežljivostjo pričakujemo tega ekspozćja, kar je čisto naravno, ker se je pri nas ukoreninila napačna navada, da se v državnem zboru o vnanji politiki nič govoriti ne sme. | Tako celo leto nadi zastopniki od vlade ničesar neposredno ne zvedo o vnanji politiki. Ogri so v tem oziru srečnejši, v njih se v državnem zboru tudi še vedno razpravljajo vnanja politična vprašanja. Posebno smo pa letos teško pričakovali tega ekspozeja, ker se je v evropskej diplomaciji zvršila nenavadna osebna premena. Odstopil je knez Bis-marck, ki je vodil politiko ne le Nemčije, temveč politiko vse srednje Evrope. Naravno je, da smo teško pričakovali, da izvemo iz ust našega vodje vnanje politike, kako je uplival ta odstop na mej-narodne razmere. Predvčeraj je v odseku avstrijske delegacije Kalnokv razlagal vnanjo politiko. Ker je bil njegov govor važen, hočemo glavne poteze njegove tukaj priobčiti svojim čitateljem. Minister je rekel, da se splošna smer in temelji naše vnanje politike neso nič premenili in se tudi premenili ne bodo. Naša vnanja politika bi tudi dosti vredna ne bila, ko bi se v dvanajstih mesecih dvanajstkrat pre-menila. Zveza srednjeevropskih vlasti j se ni nič omajala, pravi minister, temveč le bolj utrdila, uglobila in ukoreninila. Odnošaji mej Avstrijo in Nemčijo še nikdar neso bili tako dobri, jasni in prijazni, kakor sedaj. Premembadržavnega kance larja ni imela nobenega upliva na trdnoosnova ne odnosa je, v generala Caprivija ima grof Kal noky ravno tako zaupanje, kakor je je imel v Bismarcka, s katerim je znal ohraniti vedno zaupne in prijateljske razmere. Da se zveza z Nemčijo ni omajala, se je tudi zahvaliti energičnemu in jako nadarjenemu nemškemu vladarju, katerega ostro izražena individualnost ne dopušča nobenega dvoma in nejasnosti. Kako trdna je zveza z Nemčijo, najbolje dokazuje dejstvo, da prememba treh cesarjev in vodečih državnikov v sosednej državi ni imela nobenih posledic. Pojasnila, ki so se oddala v Rimu in v Berolinu z merodajnib mest, nam kažejo, da so tudi ondu preverjeni o neomajljivosti srednjeevropske zveze. Da so si nasprotniki prizadevali omajati to zvezo, in da si bodo še prizadevali, je naravno. Minister je pa trdno prepričan, da njihova prizadevanja ne bodo imela uspeha. Odnošaji z vsemi državami so povoljni in zatorej upa Kalnokv, da se bode obranil mir. Razmere k malim balkanskim državam so v toliko ostale nespremenjene od zadnjega zasedanja delegacij, da so se le dogodki, ki so že tedaj bili nastopili, dalje razvijali. Že v zadnjem zasedanji je minister konstatoval, da se razmere v Bolgariji boljšajo in utrjujejo, in to potrjuje tudi letos. Bolgarija razvija bo mirno in neprestano po potu, kateri je nastopila. Kredit dežele se je povekšal, zboljšanje trgovinskih razmer in otvorjenje novih občil pospešuje blagostanje prebivalstva. Ministra veseli, da Bolgarija v političnem oziru previdno postopa, da z nevarnimi vprašanji in pustolovstvi neče delati ovir daljšemu razvoju ter si prizadeva z vsemi vlastmi, zlasti pa s suverenno vlastjo Turčijo, ohrauiti dobre odnošaje. Minister misli, da je bodočnost Bolgarije v njenih rokah in je že tudi zagotovljena, če bode še nadalje mirno delala na to, da se utrdi in se ne bode spuščala v nobeno pustolovstvo. Ko so lani zborovale delegacije, so se v Srbiji bile zvršile znane premembe v vladi in takrat smo že bili dobili formalna zagotovila od regent-stva in od vlade, da hočeta ohraniti dobre odnošaje z našo državo. Minister pravi, da ai je vedno prizadeval, da ohrani dobre odnošaje s Srbijo, seveda le s pogojem, če Srbi hočejo ohraniti dobre odnošaje z našo državo. Minister ne trdi, da bi vladi in regentstvu bilo manjkalo dobre volje, kajti od vlade prihajala so vedno zagotovila o prijazuosti, toda vsled lanske premene vladarja, vlade in strankarskih razmer potegnila je po Srbiji Avstro Oger-skej neprijazna, če že ne sovražna sapa, ki je, kakor se kaže močnejša nego je avtoriteta regent-Btva in vlade, katera ne more ničesar storiti proti neoznačljivemu postopanju časnikov. V Srbiji je po novej ustavi neomejena tiskovna svoboda, kakeršno morejo prenašati le jako civilizovani narodi, ki pa tam lahko napravi mnogo škode, kjer se peres po-laste politično nezreli in malovredni elementi. Če javno mnenje srbsko zajema svojo sodbo iz teh časopisov, kateri vedno zabavljajo in obrekujejo, naj že pišejo o političnem ali zasebnem življenji, tedaj se ni čuditi, Če je zavladala neka razburjenost. Položaj velike države k mali je vedno težaven, če se razmere pooštre. Svet rad začne malo pomilovati, večjo državo pa tožiti, da prvo pritiska, naj zahteva tudi le, kar jej gre po pravici. Gledd na geografični položaj, notranje razmere in finance srbske se minister ne boji, da bi prišlo do resnih razporov s Srbijo. Rušenje prijateljskih odnošajev bi vsekako največ Škodovalo Srbiji. Avstrija je Srbiji vedno dobro želela in ž njo prijazno postopala, od česar je Srbija imela veliko korist in naša država ne bode kriva, če bode morda v bodoče drugače. Od srbske vlade dobil je minister zopet zagotovila, da hoče ohraniti dobre odnošaje; toda regentsvo in vlada bodeta morala tudi z dejanji pokazati, da hočeta prijateljstvo z Avstrijo, samo z besedami se v bodoče ne bomo mogli več zadovoljiti. Kalnokv pravi, da je Srbiji vedno svetoval, da naj ohrani dobre odnošaje z Rusijo, v tem zmislu dajal je že »vete kralju Milanu. Zboljšanje odnošajev z Rusijo pa nikakor ne sme biti povod sovražnim odnošajem z Avstrijo. Veselil se je neizrečeno, da zopet vidi Jitko, kajti ljubezen do nje v njegovem srci nikdar ni ugasnila. Ves ta čas ni dobil o I »obranu nikakih poročil, kajti pošte, tisti čas Še jako slabo urejene, propale so vsled vojske skoro popolnoma. Cesto je premišljeval Krištof, mu je li Jitka ostala zvesta, in kako misli o njem, ne domneva li, da je popolnoma pozabil nanjo. Vse to imel je zvedeti prihodnjo spomlad. Jednolično potekal je zimski čas in jednolično življenje v gradu moteno je bilo le takrat, kadar se je Koniaš na svojem potovanji ustavil pri gospe Polikseni. Duhovnik se je sedaj uljudno vedel nasproti Krištofu, ker ga je bila gospa Poliksena poučila, da je s svojim sinom zadovoljna od onega dno, ko je Dobrau s svojo hčerjo ostavil ta kraj. O trajni gorečnosti, s katero je mladenič ljubi) Jitko, se gospe* Polikseni še sanjalo ni. Koniaš je zadovoljen ostavil grad ter šel po čeških krajih goreče propovedovat in sežigat poslednje ostanke čeških knjig. Naposled je prišla pomlad, katere je Krištof tako željno pričakoval. Začetkom meseca majnika LISTEK. Uničeno življenje. ĆeSki spisal Ladislav Stroupežniokv; preložil Vinko. (Dalje.) IX. Vojska avstrijska osvojila je mej tem malone celo Bavarsko in zajedna nameravali so na Du-naji vojno prenesti v Francijo, kar pa je stari za-vistnik in sovražnik Avstrije, pruski kralj Friderik, preprečil s tem, da je rušil mir ter vnovič udri na Češko. Friderik je ta pot gotovo mislil polastiti se nekaterih čeških krajev ali pa celo vse kraljevine. K tej nameri izpodbadalo ga je posrečeno zavratno ugrabljenje Šlezije. Zopet je dve leti trajala vojna na Češkem. A Frideriku se nakana ni posrečila; kajti I. 1745 prisiljen je bil k pogodbi o miru, kateri je bil v Draždanah podpisan. S to pogodbo si Avstrija ni pridobila ničesar, le prejšnja pogodba jej je bila potrjena in Šlezija je ostala Frideriku. Vojna z Bavarsko bila je mej tem že prej končana in sicer takoj po smrti Karla Alberta. Njegov sin se ni hotel dalje vojskovati ter s cesarico Marijo Terezijo sklenil pomirje v Ftissenu. Slednjič je tedaj v ubogi deželi češki nastal mir in pokoj, po katerem so zemljani tako dolgo hrepeneli; sedaj se je s Francozi in njih zavezniki bojevalo samo še na Nizozemskem in v Italiji. Ta vojska končala se je še leta 1748 z mirom vAhenu in izgubo Parme, katero je morala Marija Terezija odstopiti Španjski, dobivši v povračilo Nizozemsko od Francozov. In s to vojsko bilo je izvedeno in obvarovano jedinstvo dežel avstrijskih, označeno s pragmatiško sankcijo. Svoje namere, podati se na potovanje, Krištof ni opustil, a vojska ga je zadrževala in vezala na dom. Svoje matere ni mogel ostavljati v nevarnih časih. Naposled se je razveselil, ko je glavar Gam-senberk o jednem svojih pohodov v grad prinesel novico, da se je z mirom, sklenenim v Ftissenu, končala vojska. A bilo je že pozno jeseni. Prihodnjo pomlad se je torej Krištof hotel podati na pot; najprej je na vsak način hotel pohoditi Ochranov. Koncem je minister še omenjal, da so politični odnošaji z Rumunijo najboljši, česar pa o trgovsko političnih trditi ne more. Delegat Bilinski je sprožil vprašanje o priznanji bolgarskega kneza. Njemu se zdi, da je ta zadeva nujna, ker Bedaj knezov položaj ni trden, kar je pokazala PaniČina zarota. Minister mu je odgovoril, da zarota majorja Panice ni imela povoda v tem, da knez ni pripoznan. Kneza Aleksandra bile so priznale vse velevlasti, pa ga je vender bila odstranila vojaška zarota. Iz zgodovine je znano, da se zločinstvo, ki se je dogodilo v kakej poseb-nej obliki, rado v istej obliki ponavlja. Zarota se je ponesrečila, ker ni bilo moč pridobiti zadosti udeležnikov. Razen Panice se je ni hotel udežiti noben višji častnik, ampak le mladi, največ makedonski častniki in elementi, ki so se udeležili zarote proti knezu Aleksandru. Prebivalstvo se za to zaroto ni prav nič brigalo, iz česar se sme sklepati, da so misel na zaroto sprožili nezadovoljni elementi, ki bivajo zunaj bolgarskih mej in jo potem prenesli v Sofijo ; nezadovoljnost v deželi in želja naroda, da bi dobil druzega vladarja, nesta dala povoda za zaroto. Kar se tiče priznanja kneza, stoji naša vlada še vedno na stališči Berolinskega dogovora, in se dosedaj vsi drugi faktorji za priznanje neso mogli pridobiti. V Bolgariji se pa tudi posebno ne čuti, da knez ni priznan. Prebivalstvo ga priznava in težave, ki so izvirale sprva iz nepravilnega položaja, so se jako pomanjšale. Bolgarija pridobila si je zaupanje inozemstva, s čimer seveda ni rečeno, da bi ne bilo želeti, da se postavno uravnajo razmere, kar pa ni zavisno le od nas, temveč tudi od druzih. Odsek je bil zadovoljen s pojasnili grofa Kalnoky-ja, kar je pokazal s tem, da je dovolil povišanje dispozicijskega zaklada ces. in kr. mi-nisterstva za vnanje zadeve za sto tisoč goldinarjev. Da bode kdo kaj ugovarjal, tudi nesmo pričakovali, ker se je v nas že udomačila misel, da se vnanja politika kritikovati ne sme. Kar se nas tiče, moramo izpovedati, da so nas precej osupnile trde besed.-, ki se tičejo Srbije. Sedanja vlada v Belemgradu za to ni dala povoda. Kar je Kalnokv govoril o Srbiji in Bolgariji, ne bode v Rusiji napravilo posebno dobrega utiša, zato pa nesmo tako trdno preverjeni, da bi bil Kalnokv koristil s svojim razlaganjem obranenju evropskega miru, kakor so bili članovi budgetnega odseka avstrijske delegacije. Iz deželnega zbora češkega. (Deseta, večerna seja.) Na dnevnem redu je razprava o resolucijah, katere se imajo dodati poročilom o vladni predlogi. Resolucija večine se glasi: C. kr. vlada se poživlja, da bi predložila deželnemu zboru načrt zakona ob uredbi sodišč na Češkem po zapisniku Dunajskih konferenc z dne 19. januarja in miuistr. naredbe z dne 3. februarja glede rabe obeh deželnih jezikov pri c. kr. uradih na Češkem. Resolucija manjšine: C. kr. vlada se poživlja, da prekliče odlok pravosodnega ministra z dne 3. februarja 1890, ker se protivi veljavnim zakonom, pravicam dežele in jednakopravnosti češkega jezika pri sodiščih. Dr. V«5aty io dr. Laog zagovarjala sta in priporočala nasvet manjšine; dr Matuš in grof Clam-Martinic nasvet večine. Poslednji naglasa, da odlok pravosodnega ministra popolnoma odgovarja duhu DunajBkega dogovora. Da je vzbudil v narod'i ćeškem nevoljo, ne da se tajiti, ali sprava zahteva žrtev ; mora se zatorej odreči nazorom, katere je gojil dolga leta, in položiti v grob ■voje ideale. To je pogoj, da se napravi mir. Da se pa razprše pomisleki in bojazen češkega naroda, prigovarja konečno Še govornik, da se vsprejme resolucija večine, ker natančno presojevanje in stvarna rasprava o dotični predlogi pokaže, da ni nikako nevarnosti. Navzlic mirni in rahli besedi, s katero je priporočal resolucijo večine udeležnik Dunajskih konferenc, grof Ciam - Martinic, počila je vodji nemške stranke, dr. pl. Plenerju, nad to drzovitostjo struna potrpežljivosti. Zglasil se je takoj k besedi ter začel z glasom razdraženega samodržca šibati plemstvo in Staročebe, da so toli smeli ter se dotikajo naredbe pravosodnega ministra, katero je izdal na podstavi Dunajskega dogovora. Ta naredba dela ministru pravosodja le čast, ker je bila prvi korak do sprave. Omenjeni miniBterski odlok je — pravi dr. Plener — za Nemce največje važnosti v celem Dunajskem dogovoru, to je steber, katerega Nemci ne spustijo, kajti njim je pred vsem na tem, da bi v nemških okrajih uraduiki ne morali znati češki. Češka stranka in češki advokat pa naj pri nemških okrožnih sodiščih podajeta akte v jeziku, kateri uradniki razumijo, t. j. v nemškem! (Burni odpor čeških poslancev.) V to so Staročehi in plemstvo pri Dunajskih konfereucijah pre* privolili, in le s tem pogojem vstopili so Nemci v dež. zbor in zahtevajo sedaj, da se Nemcem njih prizuane terjatve izpolnijo. Od naredbe pravosodnega ministra Nemci za nobeno ceno ne odstopijo, naj se torej z resolucijami ne drega v ta „noli me tan-gere", ker sicer bi se o spravi ne moglo več govoriti. Govor dr. Plenerja napravil je na staročeški in na strani plemstva neprijeten utis in prouzročil veliko razburjenost, zato se je seja na to takoj zaključila. —k. (Dalje prih.) Slovanski kongres. Kakor vemo, nameravani prihodnji „slovanski kongres" razburja ter navdušuje že vedno razne duhove. Kolike važnosti pa je ta zadeva, nam kaže sledeča primera nemških narečij in slovanskih jezikov, katero posnamemo iz hrvatskega učiteljskega lista „Napredak": „Jednu rečenicu iz evangjelja, koja glasi u književnome jeziku: „H6rt zu, ein Sae-mann gieng aus, seinen Samen zu saenw — čut češ u Hanoveru ovako: „Hiirt tan, et gung ein Sage-mann ut tan siigen"; u Brandenburgu: „Horch tan, et gink en Buer up't Feld zum Seen"; u Hamburgu: „H6rt to, een Buhr gung ent, sien Saat to saynu ; u Meklenburg-Šverinskoj: „H6ret to, sti far gink een Sajer unt, to sajen"; u Brunšveigu: „Hore tan! sUh et gung een Saiemann ut to sain"; u Harzu: „Hiirt zul sat, es kan g a Si i m a tu i aus zu sae" ; u Paderbornu: „Haeret to, Su et chink 'n Seimann ut to seien" ; u Voigtlandu: „Horcht auf und lasst euch soge, a mal ging a Bauer naus zen sa'ntf ; iz-medju Lipskoga i Turinga: „Hort zu, siiht! 's gung a mal Si.im.win aus zu sian"; u Meiningenu: „H6rt zu; sieh, es ging ii Siihmoch os zu saa" ; u Kninu: „Kuk! et jing ii Ziemann us zu sien"; u Zwei-bruckenu: „Horcht zu, 's ischt e mal e Bauer naus im Feld gangen vor ze siie"; u Speieru: „Hiirt a mal zu, seht 's ischt e Siimann nausgange sae"; u bavarskoj Švabskoj : „Heared zue, gueg, 's ischt a Soema nasg' gange z siied" ; u Donauvvortu: „A Soma ischt ausganga sein Soma osz'vverfa"; u Gmiindu: „Hairet zua, gucket, es giibt a Siiemann aus zum siian"; u Niirnbergu: „Horet zuo, segt, es isa Bauer ausganga 'z saatt; u Richstadtu: „Iza schau, a Bauer is zum Son ganga" ; u Monakovu: „Lo8zt enk saga, a mal is a Bauer aufs Sah'n nausgange" ; u Briksenu: „Da hearts a mal zue, as ischt a mal a Paure ze san aussigangn" — itd. itd. — In ti Nemci ipak imajo jeden skupni književni jezik! A mi Slovani? Ne samo, da smo razdeljeni na severne in južne Slovane in da je v teh zopet po več narodov in jezikov; marveč i od samih Hrvatov in Srbov hočejo napraviti dva naroda. Pa da vidimo, kako isti izrek evangelija po Luki (Gl. 8. v f>) slove hrvatski, in v drugih slovanskih jezicih. Hrvatski ali srbski (u štokavštini) slove: „Izidje sijač, da sije sjemosvoje"; (ukajkavštini): „JizišeI je sejač sejat seme svoje; slovenski: „En sejavec je Sel sejat seme svoje"; staro-slo-venski: „Iziđe sejatelj sejati semene svoiego"; ruski: „Vyšel sejatelj sejatb sžmja svoe"; češki: „Vyšel roz-sevaČ aby rozsival sime svć"; poljski: „Wyszedl rozsiewca aby rozsirvval nasienie swoie". — Druzega komentara nam menda ni treba. Vsak čitatelj lahko razvidi, kje so večje razlike, v nas Slovanih ali Nemcih?! Politični razgled. Notranja *e. Mnogi so svetovali, da bi se naprednjaki združili s kako liberalno frakcijo. Ta misel se je pa opustila, ker se nobena liberalna frakcija ne mara pajdašiti z napredujaki. Mogoče je pa, da so napredujaki tuli iz inozemstva dobili kak migljej, da naj zopet stopijo v javnost Kdo ve, če mej dotičnim sklepom naprednjakov in govorom grofa Kalnokv ja ni kake zveze. Gospodje v Budimpešti in vodje tripelalijance izvestno žele, da bi napredujaki v Sbiji prišli zopet na krmilo. Skrajšanje aktivne vojaške slnžbe. Liberalne stranke v Nemčiji iu v Italiji zahtevajo skrajšanje aktivne vojaške službe. Vojna ministra se pa v obeh državah na vso moč tema upirata iz vojaških ozirov Ta zadeva je daudanes velike narodnogospodarske važnosti, ko se je skoru povsod u*ela občna vo aška dolžnost in se je silno povišalo število vsakoletnih vojaških novincev. Ko liko delavnih močij se odtegne za tri leta kmetijstvu ali pa obrtni jI I Vzdrževanje tako mnogoštevilne stalne vojske pa tudi prizadeva ogromne stroške Će bi se skrajšala aktivna vojaška dolžnost zajedno leto, bi se precej olajšala državna bremena, upati je pa tudi, da bi se vojaki v dveh U tih dovolj izurili. Ker bodo tudi v družili državah začeli zahtevati skrajšanje aktivne vojaške službe, je mogoče, da se kedaj tudi višji vojaški krogi sprijaznijo s to mislijo. Jiismarck — nasprotnik omike. Proti dopisniku angleškega lista „Daily Tele-grapli" izjavil se je bivši nemški kancelar, da je povod nezadovoljnosti v Nemčiji, llojalposti in zarotam v Rus'ji to, da se ljudje preveč uče Rusija mora se sedaj vladati z železno roko. Glede delavskega vprašanja se je pa izrekel knez B'S-marck, da se zakonito ne da določiti čas dela in pa mezda. Delavci bodo nezadovoljni, naj se jim plačuje še tolika mezda. Izid belf/ijskih volitev za liberalce ni ugoden. V Gentu propali so vsi liberalni kandidatje, konserva ivci imajo nad 500 glasov večine, dočim so prejšnja leta v tem okraji konservatici dobili k večjemu 150 glasov večine. Z zmago v Gentu je pa konservativcem zagotovljena večina še za nekaj časa. Liberalni krogi so zaradi volilnega izida jako potrti. Celo zmerni liberalci so se preverili, da poprej liberalna stranka ne dobi večine, dokler se ne uvede občna volilna pravica. Dopisi. Iz Delovcu 9. junija. (Prvi shod našega političnega društva.) (Konec) Koje predsednik zborovanja dal te dve kandidaturi na glasovanje ter sta bili jednoglasno vsprejeti, dovolil je četrt ure oddiha, ker je nastala v uatlačeuih prostorih *), kjer se je zborovalo, precejšnja vročina, in za tem naprosil mestnega živinozdravnika gosp. Fr. Dularja iz Beljaka, ki je blagovolil slediti društvenega odbora povabilu, da prične s poučnim govorom. Gosp. Dular govoril je tako razločno in lahko umevno o raznih cesarskih ali glavnih napakah pri živini in razpravljal tako temeljito razne bolezni, ki se pogostoma nahajajo pri kravah in konjih, o krmljenji živine, o porodih pri kravah in kobilah itd., da je vse poslušalce v hipu pridobil zase. Naši kmetje so ga vestno poslušali iu mu iz svoje skušnje v marsičem živahno pritrjevali. Govor njegov trajal jo čez jedno uro. Navzlic tropičui vročini, ki se je nahajala v sicer prostorni sobi, vztrajalo je občinstvo z zanimaujein do konca nepremakljivo na svojem mestu, in vsakdo izmej navzočnih je na obrazih kmetovalcev labko opazoval, kako izredno so se vsi zanimali za govornikove besede. Ko je g. Dular končal svoj poučni govor, zadonel mu je vsestranski burni živio I in od razuih strani] se mu je na tem uspehu čestitalo. Kmetje so bili za to, da je društvo skrbelo za ta noučni govor, odboru povsem hvaležni. Gospoda živinozdravnika Dularja pa so po končanem zborovanji kmetje kar zagradili ter ga še za marsikak sovet poproa li S tem bil je dnevni red završen in g. pred sodnik, zahvalivši se za udeležbo g. Dularju iu vsem navzočuim zborovalcem, zatvori zborovanje, ki je trajalo 21/* ure, s krepkim živio! ter jih povabi k prosti veselici na vrt. Tu pa se je zdaj razvnela prava domača in preprosta zabava ; vršili so se go- *) Na prostem ni bilo dovoljeno zborovati. Pis. vori in donele so neprestano slovenske pesmi iz kn-pkih grl mladih slovenskih kmetskih fantov. Možuarji so pokali in zvečer švigale so proti nebu rakete in prižigal se je umetalni ogenj; vse je bilo navdušeno in veselo ter teško je bilo ločiti se drug od druzega Vladal je ves čas uzoreu red in oni rogovileži, kateri so se napovedali nekaj dnij pred zborovanjem, da nas bodo motili, odnesli so, ko so nas zagledali v toliki množini zbrane, sramotno svoje nemčurake pete. Le jeden sam izmej njih se je do večera trudil, naše kmete prepričati o dobrotah „Bauernbunda", pa čul je bridke iu naposled šel je tudi ta agent — „v krevet". Konečno naj mi bode še dovoljeno omeniti, da se je tega zborovanja udeležilo več čč. gg. duhovnikov in v naše posebno veselje počastil nas je s svojim pohodom tudi mnogospoštovaui iu uzorni naš rodoljub, prečastui gospod knezoškof. kancelar in kanonik Lambert Einspieler. Tudi g. J. R. Hočevar iz Cerkelj, ki se za naše zadeve še vedno živo zanima, je prihitel k nam. Pogrešali pa smo žalibog pri tem toli važnem shodu nekaj Celovških Slovencev, ki so čisto ^nezavisni, zatorej bila nam je njihova odsotnost uprav nerazumljiva. S takim vzgledom, gospoda, ne bodete koristili mnogo napredku uaše stvari na Koroškem. Ako ae bode brat brata ogibal pri tako važnih posvetovanjih, kaketšua so sedanja glede volitev, iz zgolj pohlevnosti iu zaradi ljubega mirti, namreč le iz tega namena, da se zaradi „lepšega" ne zameri kakemu svojih nemško čutečih prijateljev, bode to na našo stranko jelo jako slabo uplivati in bode preplašilo še ono malo peščico delavnih mož, ki jih imamo v našem glavnem mestu, kajti na teb ramenih visf že sedaj skoro vse narodno delo. — Vsak, kdor more in mu je blagor našega naroda pri srci, naj na kateri koli način pomaga, da se ta bremena razdele na več delavcev. — Drugi javni shod slovenskega političnega društva koroškega bode prihodnjo nedeljo dne 15. ju nija v gostilni „pri Miklavci" blizu Žitare vesi v Podjunski dolini. Začetek ob 3. uri popoludne. Vspored je naslednji: 1.) Pozdrav predsednikov. 2.) Razgovor o prihodnjih volitvah za deželni zbor. 3.) Poučni govor o gospodarstvu. Po vsporedu sledi prosta zabava. Iz Črne 10. junija. (Odgovor g. F. H. v „Slovencu" št. 128.) Na našo zadnjo razpravo v „Slov. Narodu", v kateri smo osvetljevali naše razmere in Vam pokazali g. župnika Centri ha v pristni podobi, v kakeršni se sedaj istinito nahaja, odgovorili ste Vi; — torej ste Vi za potrebno spoznali, potegniti se zanj in za njegove nemško-Iibe-ralne prijatelje, ker se sam opravičevati neče, ali bolje rečeno, opravičevati ne more. Kar smo ni i trdili in tudi danes še trdimo, temu ste g. F. H. šli lepo s pota; spravili ste se pa prav po krivem in nepotrebnem čez nas kmete, češ, po teh-le udari, pa bodeš rešil g. župnika iz cele zagonetke, v katero se je zaplel. Da so nekateri kmetje svoje kmetije grofu poprodali, je žalostna istina; poprodali mu jih pa neso zaradi tega, da bi s tem nasprotovali slovenščini, marveč prisilila jih je k temu žalostnemu koraku revščina. In zakaj sedaj nam očitate lah-komišljenost, ako so drugi poprodali svoja posestva ? Zakaj nas napadate na tako razžaljiv način ? Mi vidimo v grofu Thurnu nam mogočnega nasprotnika, z a t o r e j se trudimo po svojimoči popraviti to, kar sb drugi zagrešili Da pa moremo to doseči, treba se nam je postaviti na svoje noge in grofovim hlapcem v bran. Tukaj bi torej imel g. župnik Centrih hvaležno delo, nas podpirati, in Vi bi nam prav ustregli, ko bi hoteli njemu svetovati, da popusti nemške liberalce ter se kot katoliški župnik raje oklene nas konservativnih Slovencev. Vi pravite dalje, da pri volitvah slovenska stranka v Črni nič več ne opravi; mi pa ravno nasprotno trdimo. Da bi nas pri zadnjih občinskih volitvah ne bil g. župnik na tako grd način popustil na cedilu, kakor Vam je dobro znano, bi Vam bili pač pokazali, kaj premoremo in koj ne. Vi tudi mislite, da je to jedino prava politika, ako g. župnik skuša grofa in njegove hlapce pomiriti in zadovoljiti, nas Slovence pa mu pomaga zatirati in pogaziti. Na teh Vaših čudnih nazorih moramo Vas pomilovati, kakor tudi za to, da mečete od sebe naše tri glase, ko vendar dobro veste, da mi Slovenci na Koroškem, bodi si kjer koli, sploh vsak posamičen glas krvavo potrebujemo. Pri le- tošnjih volitvah v deželni zbor je prav lehko mogoče, da nas Podjunske Slovence jeden sam glas ubije. — Da bi bila Črna vedno neinšku-tarskp volila, je istotako neistinito; naravnost bedast pa je sovet, naj Črnijani volitve pri miru pustijo. S takimi priporočili hodite svetovat „Bauem-bundarjem", a ne nam poštenim Slovencem. Hvalite raje Boga, da se Slovenci hočemo in moremo volitev udeleževati, da se zavedamo in da se hočemo posluževati svojih pravic, kar je le naša dolžnost. Na jedni strani priporočate nam tako pot, po drugi strani nas pa hočete od nje odvračati. Kje je tu iskati doslednosti? Kako Vi sodite o g. župniku Centrih u, nam je sedaj docela znano iz Vašega dopisa. Mi pa smo drugačnih mislij, ko Vi, in zaradi tega nam ne smete zameriti, ako Vam povemo, da mi po svoje sodimo ž njim ob jednem tudi Vas, ker smo prepričani dovolj, da hočete nekaj zagovarjati, kar Vam je povsem neznano. Priporočamo Vam konečno prav prijateljski, da, ako že ne morete uplivati na g. župnika toliko, da bi popustil svoje prostozidarsko navdahnjene nemsko-liberalne prijatelje, ni Vam tudi treba zaganjati se v nas, Vaše slovenske zaveznike tako nepremišljeno, kakor ste to storili v gori omenjeni številki „Slovenčevi", kajti s takim početjem slovenski stranki župnika le ne bodete pridobili, nas druge Slovence pa, kar nas še stoji na braniku proti grofu Thumu in njegovim hlapcem, pa kaj lehko od sebe sunete in slovenska stranka je potem v črni brez vse pomoči. Toliko v blagohotni prevdarek. Sicer pa brez zamere. Odgovorili smo Vam le zaradi tega, ker se z Vašimi mislimi strinjati ne moremo in tedaj na Vaša izvajanja tudi molčati nesmo smeli. Da se pa naš položaj povsem pojasni, bilo je treba brez ozira stopiti v javnost, ker po naših sicer ne me-rodajnih mislih bi vender ne bilo pametno, na tihem trpeti in gledati, kako bi drugi kopali grob naši slovenski stvari. Črnski in Javorski slovenski volile i. Iz Gradca 5. junija. (Izlet a kade mi č-nega društva „Triglav" in razvitje njega zastave.) (Konec.) Došli so nastopni telegrami: Št. Jurij ob južni železnici. — Plapolaj „Triglavova" zastava na voke ne samo akade-mični mladeži slovenski, nego tudi uarodu v diko. Živeli Triglavani! Majdič. Varaždin. — Sabrani VilaŠi nevreinenom zaprieeeui, da prisustvuju Vašoj slavi, šalju Vam bratski pozdrav. Živeli! Dr. Kiss, predsjednik. Novomesto — Ob razviti zastavi stoječemu vrlemu „Triglavu" kličejo mnogobrojni zbrani bivši Triglavani krepki pozdrav. Zbiraj mladež, čisti in krepi značaje ter deluj neustrašno v zimski gesla: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Breznik, Fajdiga, notar Fišer, Grosman, Jeraj, Kovač, dr. Kraut, sodnik Novak, Perušek, Podobnik, Polak, dr. Požar, Rogina, Šega, Tei buho v ič plem. Scblacbt-schvveit. K r a n j. — V boj naj vabi Vas zastava Za vero dom iu naša prava. Caudolini, Drukar, Globočnik, Pire, Rakovec, dr. Savnik, Kaučič. Vrhnika. — Pod to slovansko zastavo naj deluje slovensko dijaštvo za svoj narod iu brani njegove pravice. Naprej zastava slave! Dr. Marolt, Komotar, Flis. Ljubljana. — Vsem Triglavaiioin naš sio-vauski srčni pozdrav. — Narodna zastava bodi nam kompas po vseh potih naš» ga življenja, da se z ljubljenim narodom vred približamo srečno nezavisni bodočnosti. Franja Tavčar, dr Iv. Tavčar, dr. Danilo Majaron, dr. Matija Hodnik Bled. — Slavnosti Vaše udeležujemo se v duhu v podnožji Triglava. Živeli Triglavani! Ljubljanski fiitalniški pevci. Mozirje. — Središče Triglav je slovenskih gora, Središče je, srce sloveuskih želja, Središče Ti tabor „Triglavu" ta dan Središče naj živi, „Triglav" in Slovan! Fajdiga, Gostinčar, Medved, Sever. Ptuj. — Jednako sivomu Triglava dviga naj se tudi Vaša /.ustav« Pod njo združeni stopajte krepko uaprei in pripeljite narod slovenski k topli bodočnosti. Živel „Triglav!" Živeli zluaui častilci! Slov* nsko pevsko društvo Celovec — K prelepej Vašej slavnosti, blagoslovi jen j u društvene zastave, krepki „Živio!" Mar i bor! V imenu Celovških Slovencev Dr. Vekoslav Kraut Boaenska Krupa. — Vjerujmo v troboj-nicu, nadajmo se pobjede djedmh načelah; bratska ljubav njezin de UBpieh učiniti velikanskim. — Pozdravljamo i ljubimo Vas braćo. Živeli! Etib, Ankestiu. Gorica. — Od zelenih bregov deroče Soče kričiva. S!;»vn SajnkoviČa spominu, cvet in rast „Triglavu" ! Ponosno vihraj, zastava, in zl iraj okrog sebe vrle borce za prosvcto in napredek naroda. Bivša predsednika „Triglava": Fon, Gestrin. Gorica. — Pod zastavo in v spominu na svojo zastavo varuj vsak Triglavan Zvesto sebe in narod do konca življenju] Pudgotnik, za se in „Slov. svet". Vransko. — Zadržan se osobno blagoslov-ljenja zastave udeležiti, veselim se v duhu z Vami zbranimi okrog vihrajočega prapora 'er kličem vrlini tovarišem tvojim Slav* ! Korun, iz Št. Jurija ob Taboru. Zagorske toplice. — Pozdravljajoč od lične pospeši telje Blovanske ideje zbrane pod svojo zastavo kliče „Zivijol* Naprej zastava slave! Berce, župnik pri Sv. Lambortu. Ribnica. — Piesrčni Na zdar! Na Poliorji se vidimo kedaj. DrŽe.ulk. Ljubljana. — Pozdrav! Neustrašnemu delu za narod naj vodi z stava Vas in bodoče Ti gla-vaue. Živeli! Brunet. Ljubljana. — Radostno obhajamo danes Tvoj najslavnejši praznik. — S tem začenjal Ti nova doba, doba veselja in sreče. — Narod slovanski poznaj Te v cele j Tvojej notranje] vrednosti. Ponosno korakaj za svetinjo Svojo, vedno spominjaj se Svojega gesla : „Biti Slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Sekundarji deželne bolnišnice Kostanjevica. — Neustrašno korakaj pod zastavo; svetinjo čuvaj neoskrunjeno, da rodi čast i slavo naši materi. Bralno društvo Kostanjev Uko. Šoštanj. — Mladina pod zastavo leti, Hvataj uma svitle meče Za slobodo i krst sveti Mladež slavska ne odreče. Šaleška čitalnica. AVildon. — Se več velmož izidi iz „Triglava", Ki vodi Tvoja krasna jih zastava. Dular, Kandut, Korošič. Celje. — Plapolaj na ponos in veselje Slo-venov Triglavanov nova blagoslovljena zastava! Živeli čestilci ! Oče Hrašovec. Celje.— Čuvai vrli „Triglav" svojo zastavo. Naj ti bode ponos; pod njo prisegaj danes biti na vekov veke zvesti sin mile matere Slave. Dr. Hrašovec. Maribor. — Krasna Vaša zastava naj Vam vihra kot simbol moškega delovanja in narodne sloge naj Vas vodi v teškem boji za narodne svetinje in pravico, na) Vas (dirani vsekdar zveste Vašim nazorom. — Stotera Vam »lava! — To Vam kličejo z navdušenim srcem Slovenke Mariborske. Maribor. — Akoruvno zadržan se osebno udeležiti sijajne svečanosti, sem v duhu veuder pri Vas. Živeli junaci slovanske korenine. Berdajs, predsednik Mariborske čitalnice. Celje. — Srčen pozdrav od slovenske Savinje slavnim Triglavamun in Središčanom. Živeli ! Celjska čitalnica. Ljutomer. — Rasti in precvitaj v slavo domovine. — Živeli Triglavani, živeli slovanski bratje. * Ljutomerska čitalnica. Slovenska Bistrica. — Srčni pozdrav vrlim visokošolcem, trobojnica vihrajoča spodbuja naj Vas, da raste Častno in slavno. Kvišku misli, kvišku srca! Slovenci Bistnčuni. Celje. — V duhu obhajam z Vami danaft-njo prepo meniji vo Vašo slovesnost prisrčno želeč, du bi plapolajoča zastava /biiala vedno v«č vrlih dnov mile domovine v krdo junaškega „Trighr. a", pri pravljajois se za boj, ki j i h čaka, ku se vračajo od Modric U resnemu delu, naj Vam bode zaščit, ki Vas varuje odpadnikov ! Naprej Triglavan . naprej zu narod in njegove svetinje. Živel ! Živeli Vaši gostje ! Z dušo iu srcem Val Glaser. Domača stvari — ( Z I) u n a j a : ) Gospod dr. Pavel Tu r n e r poklonil je akad. društvu „Sloveniji" na Dunaji 10 (deset) gld., za kar se tnu izreka najsrčnejša zahvala. — Gospod Anton Aškerc v sprejel je z zahval-nostjo in veseljem imenovanje častnim članom ak. društva „Sloveniji". — (Slaba vest) Danes zvečer ima Tržaški mestni zas top javno sejo, na katero dnevnem redu je mej drugim predlog šolskega odseka za otvorenje drugoga razreda na i t. a 1 i j a n s k e m oddelku šole v Barkovljah. Kakšna pa bode ta javna seja, kaže nam odlok tega liberalnega zbora, ki ga posnamemo iz Tržaških listov, da namreč na galerijo ne sme več nego 130 slušalcev, a ti morajo se izkazati z vstopnicami. Komu se bodo dajale vstopnice, to u i j' t e š k o uganiti. Gospode lahonske mogočneže Tržaške valjda peče slaba vest, zato bi najraji ostali kar mej seboj. Pač žalostno dokazujejo s tacim postopanjem svojo li beralnost. Ce kdaj, so pač „tukaj" na mestu besede pesnikove : „M i ostajamo in v a s j e str ali!" Slovenci Tržaški pa naj se ne dado plašiti s tacimi odredbami, nego naj se i oni dosledno udeležujejo sej mestnega zbora v zadostnem številu — če se jim bodo sploh dajale vstopnici;? — o čemer se bodemo itak prepričali v kratkem. Tako bodo najbolje pokazali svetu, da ni vse Tržaško prebivalstvo na strani lahonskih iredentovcev. — ( S t r o s s m a y e r v Rimu.) Pod tem naslovom prinaša Dunajska »Ne UO Freie P res se" v seniki od 8 juurju daljše izvirno tolrgrufičuo poročilo iz Zagreba, posneto po „Obzoru", katero prijavimo tu v dokaz, kako piše ta Slovanom ne prijazni dunajski židovski list o visokem cerkvenem dostojanstveniku, katerega i me bi nekateri „Slovenci" radi pogazili v blati, kakor smo to pred nedavniin čaao n na veliko naše obžalovanje imeli priliko konstatovati. Dotični č auek slove tako le; o navzočnosti škofa Stroasmaverja, v Rimu prinaša „Obzor" daljše sporočilo, katerega pisatelj je baj6* škofov spremljevalec kanonik Rački, bivši predse mu jugoslovanske akadeuii|e. To sporočilo izreka se jako zaupno ob uspehu popotovanja. Av dijenca pri papeži trajala jo jedno uro in pol. O čem sta se razgovarjala, to vesta samo papež iu škof; toliko se pa more konstatovati, da sviti oče odobruje škofovsko delavnost Strossmayerjevo, in da je tudi škof naslednika Petrovega zapustil popolnoma Sudoščeo V koliko je Strossmaver podpi ral nadškofa Milinoviča, o tem dopisnik ne ve poročati ničesar, da pa je Strossinaver uporabil mo gurni svoj upliv, v kolikor je bilo to primerno, skic pati se da že i/, tega, da je on (Strossmaver) ob svojem času se udeleževal v odličnoj meri pri obravnavah mej svetim stolom in junaškim kaosom črnogorskim, U a, ti ravnalo se je za izvedenje slo vunske liturgike. Dupisuik popisuje, kako so Stross-maverja z največjo pozornostjo odlikovali prvi dostojanstveniki, učenjaki in umetniki v Rimu, iu pravi : »Oglašali so se tudi državniki in politiki konservativnega mišljenja, ki so se že naveličal) razpura mej svetim stolom in financijelno Italijo, iu kateri ne žele ničesar bolj iskren s neg j, da se spravi Italija že konečno z najvičjim ponosom svojim s papežem". Dalje poroča dopisuik o jako zanimivi dogodbici, ki se je vršila pri obedu, kojega je priredil knez Odescalchi škofu na Čast. Kuez pripovedoval je, da je nedavno govoreč s slavniiznaiiim španjskim govornikom C a s t e 1 a r-j e m omenjal, da je Castelar znan kot izboreu govornik, da ima pa tekmeca v Strossmaverji, naj izbbrnejem govorniku krščanstva. Na to prosil je knez, da ume telegrafično pozdraviti Ciitelarja v svojem iu v imenu Škofov« m. — Tako se je tudi zgodilo, in nekoliko ur pozneje došel je v španj-skem jeziku odgovor iz Madrida glaseč se tako le : , Srčna hvala posvečenemu govorniku in umet'iosti ljubeč« mu knezu za ljubeztijiv spomin, kateremu se mlzivljcm. Emilio CastHar". — (Muzejsko društvo za Kranjsko) izdalo j-; svoje izvtbtjo ( „ M 111 h ei I u ug en " i za I 1889/90. To izvest je je obširna XXVI in 369 ttranij obsežna knjiga, v katerej je mnogo zanimivih i : korenitih, za zgodovino in prlrodopls Kranjske zelo važuib razprav. O tej knjigi bodemo še govorili. ( „ S 1 o v a n s k o pevsko društvo v Trstu".) Kakor piše zaduja „Edinost". udeležilo so ]■■' posvetovanja preteklo soboto večer neprieako veno oblin število gospodov, kar priča, da je živo zaniuian.e za to prekoristno namero Izvolil so je odsek sedmerih, kateremu ie naloga, da v najkraj-š m času sestavi pravda ter jih predloži v -presojo osno\alnenni zboru, kateri se bode še tt-kom tega meseci sklicid. Pravila se bodo takoj predložila vladi v putrjenje in upati je, da novo društvo že tekom lega poletja prvikrat javno nastopi. Mi srčno pozdravljamo nastajajoče to društvo, posebno pa iskreno želimo, da se posreči organizacija in nameravana zveza vseh okoličanskih pevskih društev. PVobu;anje naroda našega pospeševala bode mogočno »Slovanska pesem" naša. — (Ljubljanski „t u me rji v nemškem Kočevji.) Že drugič so obiskali letos o binko-štnih praznikih ljubljanski „turnerji" nemške svoje brate na nemškem Kočevskem. Letos je bil ta obisk posebno slovesen; kajti mladi kočevski „Tumver-ein" praznoval je posvečenje društvene svoje zastave. No, proti temu ne bi bilo ničesar ugovarjati. Društvene zastave posvečujejo se povsodi bolj ali manj slovesno j to je postalo pri nas nekako moderno. A v nemškem Kočevji, ki dela povsodi in v vsakem oziru izjeme, vršile so se izjeme tudi pri posvečenji društvene zastave nemškega kočevskega „Turnvereina'. Iu te izjeme, katerih ni omenil dopisnik uradne „Laibacher Zeitung", si hočemo nekoliko ogledati, da bode svet vedel, kaj je vse dovoljeno v nemškem Kočevji. Da so bili gostje vspre-jeti z velikim navdušenjem, umevno je samo ob sebi. Tudi to se umeje samo ob sebi, da so bile vse hiše premožnejših meščanov bolj ali manj okrašene z zastavami, cveticami in zelenjem. A to nam pa noče iti nikakor v glavo, da je bilo tudi poslopje c. kr. nižje gimnazije okras eno s zastavami, in sicer ne le iz onega dela, kjer stanuje ravnatelj Benjamin K nap p, temveč tudi iz šolskih sob so plapolale zastave. In to je jedna velika izjema, ki je dovoljena samo c. kr. nižji gimnaziji v Kočevji in njenemu ravnatelju Benjaminu Knappu! Druga izjema je, da je gospod dekan Krese odrekel cerkveni blagoslov društveni zastavi nemškega „Turnvereina" Kočevskega. Kaj je prisililo treznega mirnega in obče priljubljenega gospoda dekana k temu koraku, nam sicer ni znano; a prepričani smo do trdnega, da je moralo biti pač dovolj važnih razlogov. To je druga izjema, katero le zabeležu-jemo brez komentara. A tretja izjema, ta presega pa uže vse meje. Ta je pravo Kočevska! Poslušajte in strmite! V zastavino držalo zabijali so žebljevprvi vrsti vsi c. kr. nemških gimn. profesorji z direktorjem Benjaminom K n a p p o m na čelu! Tedaj c. kr. gimn. ravnatelj z vsem učiteljskim o s o b -j e m (izimši profesorja veronauka) udeležuje se pred očmi učeče se mladine take politične demonstracije! Inudele-žuje se demonstracije, katerej je cerkvena oblast odrekla cerkveni blagoslov! To se je zgodilo v Kočevji prav mirno; in vse molči k temu, vse je zadovoljno. A pomislimo sedaj, kaj bi se zgodilo, ko bi se to pripetilo kje drugod, recimo v naši Ljubljani! Denimo, da bi nas obiskal kak „Sokol", n. pr. tržaški Sokol. Naj se okrasi s zastavami c. kr. gimnazijsko poslopje, kakor v Kočevji, naj naš ravnatelj Šuman s svojimi 36 slovenskimi profesorji zabija žeblje v zastavino držalo, kaj mislite, kaj bi se zgodilo? Jaz stavim svojo glavo, da bi poslali direktorja Šumana takoj v pokoj, in da bi vse slovenske profesorje razkropili telegrafično po vsem širokem svetu. Kaj pa v Kočevji ?! Cisto nič. Mirna Bosna! A sedaj moram omeniti še nasledke te tur-narske svečanosti v Kočevji. Nemški turnarji poslali so iz Ljubljane tiskane zahvale za gostoljubni sprejem vrlim Kočevskim meščanom „und der trau-deutschen Stadt Gottschee". Ta oklic „an die wa-ckere Burgerschaft von Gottschee", an die lieb-vvorten Stammesbruder" končuje z naslednjimi besedami: „Moge die niichste Zukunft halten, was sie so reiehlich verheisst, und alles, was es bringt, es moge den biedoren deutschen Stammesgenossen ' dos Gottschee zum Heile und zum Segen gereichen, auf dass sie erstarke and bluhend gedeihe die aus-serste Sudoetmark als felsenfeste Hut deutschen Machtgebiets im OstenlGut Heil!" Tedaj nemška moč?! A kje je pa avstrijska ?! Drug nasledek te svečanosti nas pa napolnjuje z gnevom. Prve dni po tej slavnosti bilo je čitati na sprehajališči polno in polno ljubkih pozdravov: V i v a n t Germani, pereant Slovani! Nieder mit den Slovenen! Hundo! Nieder mit der slovenischen Hundeseele! itd. To je faktum, ki bi moral dati merodajnim krogom resno premišljevati, odkod izvira to sistematično ščuvanje proti slovenstvu — v nemškem Kočevj i. Svet s prstom kaže na zavod, ki je ognjišče narodne nestrpnosti, a oblastva molče. Quo-usque tandem ?! — (Solnčni mrak). Opozarjamo naše čitatelje še jedenkrat na solnčni mrak, ki bode dne 17. t. m. V naših krajih zatemnela bode dobra polovica solnčne oble. Mrak bode videti ob dopoludan-skih urah od 9 do Va 12* Začel se bode na južno zahodnem robu, končal pa na vzhodnem; najinten-zivneji bode mrak okolu Va H- DTe> ko bodo zakrite solnčne oble, ne da bi se poznal znaten razloček v razsvetljavi. Ker bode prihodnji, tudi v naših krajih vidni solčni mrak še le 28. maja 1, 1900, ki bode pa tudi le 3/* solnčnega kroga zatemnil, naj prijatelji jednacih nebesnih prikaznij ne pozabijo na bodoči torek. — (Zopet nova puška). Vest o novi iznajdbi je gotovo z jednakim strahom preletela vse — finančne ministre celega sveta. Prijavila se je najnovejša vojaška puška, katero je izumil srbski vojni ataše* na Dunaji, polkovnik Koka Milanovi d, ter predložil model te nove iznajdbe vodstvu orožne tovarne v Steyer-ji, da ga prekusi. Kakor poroča neki Dunajski list, izreklo se je vodstvo tovarne, takoj ugodno za puško, katera se baje" odlikuje posebno po jednostavni konstrukciji, ter je tudi sklenilo pogodbe z polkovnikom Milanovidem, vsled katere bode tovarna Steyer-ji izdelavala take puške. Italijanska vlada je baje" prva, katera hoče uvesti Milanovičevo puško. — (Za zgradbo šeste farne cerkve v Trstu) nabranih je vsled zadnjih izkazov dozdaj 8328 gld. 60 kr. v gotovem in 2350 gld. v vrednostnih papirjih. Dobrovoljne doneske hvaležno vsprejema odbor, škofijska pisarnica, kakor tudi go spodje župniki škofije Tržaške. — (Iz Tržiča) se nam piše : Povodom pri hoda knezoškofa dr. Misije v Tržič streljali so na bližnjem holmci pri sv. Jožefu s topiči. Po neprevidnosti streljalca, ki je še vroč topič hotel na novo nabasati, unel se se smodnik in je streljalcu roko tako silno poškodoval, da mu jo zdravnik moral odrezati. Tudi po životu je močno ožgan. Razven tega nesrečneža sta še dva druga nekoliko osmojena. — („Koroških bukvi c") izšla sta 16. in 17. snopič. Vsak snopič stoji 10 kr. „ Koroške bukvice" imajo mnogo zabavnega berila, želeti bi le bilo, da bi gospod izdajatelj opustil svoje jezikoslovne črtice. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri vče rajšnji, od 9. ure zjutraj, do 3. ure popoludne trajajoči obravnavi, zatoženi so bili hadodelstva tat vine trije kmetje z Unca. Dne 5. februvarja sedeli so v Šebenikarjevi gostilni na Rakeku pri jedni mizi Luka Udovič, Jakob Puntar in Janez Go-deša ter pili vsak zase vino. Pri drugi mizi sedel je Miha Kraševec, živinski trgovec iz Bolca. Poslednji bil je že nekoliko pijan in bahal je, koliko ima denarja, da ga vsi, kolikor jih je v gostilni toliko ne premorejo. Mej habanjem in zabavljanjem pade Kraševcu, ne da bi bil on to zapazil, listnica s skupilom 1800 gld. za vole, v Gorici prodane, na tla. Zatoženci so videli, da je Kraševec poprej udarši ob mizo plačal svoj račun s stotakom, zatoženec Puntar je pa tudi videl, da je Kraševcu pala listnica na tla, ne da bi bil to zapazil, ker je neprenehoma bahal in zatrjeval, da so vsi dmg berači, in da ima samo on denarja dovolj. Zatoženi Puntar opozoril je Udovica na listnico na tleh Udovič listnico pobere, ne da bi bil razen Janeza Godeše kdo videl, jo utakne v žep in ostavi gostilno. Puntar šel je takoj za njim, istotako tuđ Janez Godeša, kateremu je Udovič namignil. Vsi trije šli so po cesti proti Uncu. Onda je stopil Udovič za kup gnoja in nekaj pregledaval, potem pa izročil Puntarju nekaj bankovcev baje 500 gld katere sta drugi dan Puntar in Godeša na Svet-kovem hlevu delila. Imela sta vsak 250 gld. Udovič pa ostali večji delež. Je li razdelitev bila popolnoma pravilna, za to se nesta brigala Puntar in Godeša. Poslednji skril je polovico denarja za šperovec na Svetkovem hlevu, Puntar pa za tram. Odšla sta potem v Pulj, Udovič pa je pridno po-pijal, plačeval dolgove in navdušeno stavil po 50 do 90 kr. na jedno vrsto v loterijo. Puntarju, ki v Pulj i ni dobil dela, je denar hitro pošel in vrnil se je na Unec Godeša pa e delal cel mesec v Pulji, potem pa se tudi vrnil domov, ter takoj šel iskat denarja za šperovcem. A ni ga bilo več. Ko je Godeša videl, da denarja ni, zahteval je od Puntarja, naj mu ga da. A ta ni hotel nič vedeti, da bi ga bil on vzel. Vsled tega je Godeša vso stvar žandarmeriji naznanil, in našlo se je v nekem zidovji 150 gold., katere je bil Puntar skril. Hišna preiskava pri Udovici bila je brezuspešna. Udovič odločno taji vso tatvino, trdil je žandarmom nasproti celo to, da Puntarja in Godeše niti ne pozna. Puntar in Godeša pa tatvino priznavata, a pravita, da je le Udovič vso stvar uprizoril, dasi ne tajita, da sta vzela denar in ga zapravljala. Okradenega Mihe Kraševca ni bilo k obravnavi, dasi ga je sodišče pozvalo. Porotniki so glavnim vprašanjem glede tatvine pritrdili in sodišče obsodilo je Luko Udovica na pet let teške ječe s postom vsak mesec ter na povrnitev 1550 gold. okradenerau Kraševcu. Jakoba Puntarja obsodilo je1 na 15 mesecev, vsak mesec post in v povračilo 500 gold., Janeza Go-dešo na 8 mesecev in povračilo 105 gold. Kar Kraševec več zahteva, izterja naj civilnim potom. Vsi trije zatoženci izjavijo, da kazen nastopijo, da se pa bodo pritožili, ker je previsoko odmerjena. — (Vipavska čitalnica) imela bo pri hodnjo nedeljo, to je 15. t. m. ob 7. uri zvečer v čitalničnih prostorih svoj izredni občni zbor. Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, za to naj-uljudneje vabi vse p. t. gospode ude tem potem k obilnej udeležbi. — (Vabilo.) Litijsko pevsko društvo v zvezi z šmartinskim pevskim zborom vabi vsa slovenska pevska društva k bratovskemu sodelovanju pri Rav nikarjevi svečanosti, ki bode dne 13. julija t. 1. na Vačah. Skupna vaja bode pred mašo v soli na Vačah. Pri maši se bode pela Nedvedova „Slava stvarniku" in Foersterjeva „Spe vajte Bo gu" Pred govorom g. notarja in dež. poslanca L. S v et c a se poje Jenkova „Moli te v" in po govoru pa Fr. Grbićev „Slovanski brod" in K. Bendl-ov „Svoji k svojim". Pri banketu nastopajo posamezni pevski zbori vsak za se ter pojo poljubne pesni. Litijsko pevsko društvo sekiric (not) za 'zgoraj omenjene pesni (oficije1 ni del) drugim pevskim diuštvom ne more pošiljati, ker jih nema — in ker smo prc -pričani, da jih ima sleherno društvo v svojej zbirki. Bratje pevci! Združimo se ter pokažimo svetu, da umemo tudi mi visoko ceniti velike zasluge za razvoj našega milega materinega jezika, ki si jih je stekel slavni tržaško-koperski škof Ravnikar! Torej k obilni udeležbi še jedenkrat vabimo vse slovenske pevce. Odbor „Litijskega pevskega društva". — (V a bi 1 o) k tretjemu občnemu zboru društva učiteljev i n š o 1 s k i h p r i j a t e 1 j e v okraja Logaškega, ki bode v četrtek, dne 3. julija t. 1. ob 1. uri popoludne (po okrajnej uči-telJ8kej konferenci) v šolskem poslopji v Dolenjem Logatci s tem-le vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanji preteklega leta. 2. Poročilo blagajnika in volitev treh pregledovalcev računov. 3. Volitev petih udov v društveno vodstvo. 4. Določitev letnega prineska za prave in podporne ude. 5. Volitev delegatov v „ Zvezo slovenskih učiteljskih društev". 6. Nasveti in prosti govori posameznih društvenikov. K obilnej udeležbi vabi najuljudneje načelništvo društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. junija. Veliki knez Nikola-jevič in njegova soproga došla včeraj s Ce-tinja semkaj in danes odpotovala dalje v Fran-tiškove Lažne (Franzensbad) obiskat knjeginjo črnogorsko. Od tam pojdeta v kratkem v Pe-terburg. Beligrad 11. junija. Ministerski predsednik naročil srbskemu poslaniku na Dunaji, da odda zagotovilo lojalnega prijateljstva kot odgovor na Kalnokvjev govor v delegacijah. — Nove ruske puške so došle in se bodo v nekoliko dneh vojaštvu razdelile. — V sporu z metropolitom odjenjala je vlada. Vsled tega bil arhimandrit Sava škofom imenovan. Moskva 11. junija. Časopisi priobču-jejo poročila o velikih požarih v rudniških krajih na Uralu. Plavža Ulalesk in Nevjansk sta pogorela, poleg njih pa 1000 hiš, štiri šole, tri cerkve, tri bćlnice, razna skladišča in druga poslopja. Štirideset ljudij je zgorelo, 18.000 osob brez strehe. Dunaj 12. junija. Regent Protič z Faz-ličem iz Belegagrada semkaj dospel. Budimpešta 12. junija. Kraljevski stol razveljavil sodbo v Temešvarski loterijski zadevi iu odredil, da se piične kazenska preiskava proti gospej Puespockv. Bazne vesti. * (Nov vojaški škof). Kakor se govori, bode c. in kr. dvorni kapelan Koloman Velepotocky, doktor bogoslovja, tajni papeški komornik, in studijski ravnatelj v Avguštineji na Dunaji imenovan vojaškim škofom. Novi vojaški škof je rojen v Ro-senbregu na Ogerskem, se je učil bogoslovja na vseučilišči v Inomostu in je bil 18G8. leta posvečen v mašnika. Posebno pripraven je za vojaškega škofa zaradi svojega obširnega jezikovnega znanja. * (Nemški cesar gre zopet popo-t o v a t ). Da se ne izneveri priimku, kojega mu je pridejala ljudska sala, namreč, da je „cesar poto-valec" — (Reisekaiser) podal se bode mladi nemški cesar zopet na pot okolu 24. t m. Najprej pojde v Fredensborg obiskat danskega kralja, potem pa kralja švedskega v Kristijanijo. Na tem potu sprem-Ijevala ga bode tudi cesarica, ki se potem vrne v Eras. Cesar pa hoče potovati še dalje v notranje Norveško in ob njenej obali, ter se preko \Vilhelms-hafena povrniti na Angleško. O nameravanem popotovanji na Rusko je nekako vse tiho. *(Kardinal Man ieng,) nadškof v Londonu, torej glavar katoliške hirarhije v Angliji, praznoval je dne 8. t. m. petindvajsetletnico svojega ško-fovanja. * (Krst hčere Aleksandra Dumas-a.) Mlajša hči Aleksandra Dumas-a, ki je bila, kakor njegova sestra gospa Lippmann, brezverBki odgojena, dala se je te dni krstiti v cerkvi sv. Trojice v Parizu. Kumovala jej je princesinja Matilda, sestra princa Napoleona. Gospića Dumas, katere mati, rojena Nariškin, je bila pravoslavne vere, je že dolgo želela pokatoličiti se, pa se je bala nekaterih znaucev in nedavno je pri smrti prijateljice trdno sklenila, da pristopi katoliškej cerkvi. * (Vatikanska zvezdama). Kakor je znano, je papež dal osnovati zvezdarno, katerej je imenoval ravnateljem izvrstnega zvezdoznanca o. Den so barnabitskega reda. Ravnateljstvo zvezdam e v Kielu, kjer je osrednji sedež zveze vseh zvezdam, je povabilo te dni Vatikansko zvezdarno, da pristopi zvezi zvezdam, kar je ta tudi storila. * (Strajkujoči policaji,) to bi bilo pač najnovejše na tem danes že ne več nenavadnem polji, a zgoditi se utegne v Londonu. Redarstvo ogromnega tega mesta znaša okolu 16.000 mož. Zaslužek njih znaša pri napornem službovanji po 24 šilingov na teden (naših 15 gld.), kar je primerno malo z ozirom na navadne angleške mezde in na draginje v tacem mestu. Sklenili so torej napraviti strajk, neglede na nasledke, ako ne bode vslišana prošnja, katero so vložili pri mmisterstvu notranjih zadev in pri policijskem načelni.štvu. * (10 91etni veteran.) V Zobohlavu blizu Kolina živi vdovec Josip Dobius, ki je že dopolnil 109. leto. Rojen je dne 1. februvarja 1781. in se živo spominja napoleonskih vojen. V 17 letu so ga vzeli v vojake in služil je aktivno 16 let ter se je udeležil vseh vojen tedanjega časa. Do 101. leta je opravljal najtežja dela; razbijal kamenje za nasip po cestah. Lož j a dela pa še sedaj opravlja. * (Pobegla žena.) V Haskeniji pri Carigradu so bili nedavno resni poboji mej židi in Turki. Židovska devojka se je pomohamedanila in vzela nekega Turka. Čez nekaj doij se je pa jela kesati, je ostavila moža in pobegnila k očetu. Ko je Turek zahteval ženo nazaj, je oče ni hotel dati. Poklical je potem policijo in žandarmerijo na pomoč. Ta čas so se pa bili zbrali Židje celega sela in so se uprli policiji. Nastal je hud boj, bilo je na obeh straneh več ranjenih. * (Prijeten zet) Pred tremi tedni je bila v cerkvi Saint Philipe v Parizu sijajna poroka, pri katerej je bil ves oficijalni Pariz. Louis Vignon, pastarek in kabinetni ravnatelj finančnega ministra, Rouviera je vzel gospico Abadie, hčer posestnika največje tovarne za cigaretni papir na svetu. Hči je bila videti pri poroki jako srečna, še srečnejši je pa bil njen oče Abadie, da je dobil tacega zeta, ki se je tako mlad že tako visoko popel, ki bode še kedaj minister ali pa veleposlanik. Vedel Beveda ni, kako kašo mu je upihal zet. Vignon spada k onim idealnim možem, ki za doto svoje izvoljenke ne vprašajo, zlasti, če je hči kakega milijonarja, po ovinkih pa seveda skušajo zvedeti, kako bogato nevesto da dobe. Vignon bi bil rad vedel, kako bogat je njegov tast. Vprašat ga seveda ni mogel, ker to bi se ne spodobilo in zatorej je sklenil po drugem potu zvedeti, koliko dohodkov da ima. Poklical je nekega dne ravnatelja direktnih davkov, da naj poizve, koliko dohodkarine plačuje Abadie. Uradi so hitro začeli poizvedovanja, misleč, da mora že biti kaka nepravilnost, Če je kabinetni ravnatelj sam odredil poizvedavanja. In res bo zasledili, da nekaj let Abadie ni naznanjal dovolj dohodkov, da je torej državo opeharil za več tiBOČ dohodarine. Po francoskem zakonu mora sedaj plačati trideset-kratni znesek, za kateri mu je bila dohodarija prenizko odmerjena Plačati bode moral 4G5 000 frankov. Vlada mu tega davka ne bode mogla pregledati, ker bi sicer gotovo opozicija stvar spravila Se v zbornici v razgovor. Tast sedaj pač ni posebno vesel svojega zeta. * (Poslednji iz bitvepri\Vaterloo.) Upokojeni general Van Merlen v Hartonu je povabil svoje Se živeče sovrstniko iz bitve pri Waterloo, da bode ž njimi skupno slavil petinsedemdesetlet-nico te bitve. Oglasilo se je sedem veteranov, izmej katerih jih šest živi v jako neugodnih razmerah. * (Živela konkurenca!) V Frankobrodu ob Meni prodaja klobučar klobuke po 2 marki 80 vinarjev iu vsak kupec dobi še jedno znamko, za katero dobi v prvi gostilnici vrček piva. Drugi klobučar pa daje vsakemu kupcu celo delec loterijske srečke. Če je torej Brečen, utegne obogateti, če kupi klobuk pri njem. 8 Htoji za vMe leto gl; za pol leta | 2.30; xii oetrt leta gld. 1.15. ; IiOterljue srečke 11. junija. V Brnu: 68, 2, 5, 75, 82. rJCujOJ : 11. juniju. Pri slonu: Waller, Steni, Gottlieb, Danzer, H h lin, Alinea, Leeb, Panawitz z Dunaja. — Gruden iz Jeličinoga-vrha. — Vitez Piachioni z Moravskoga. — Moravec iz Beljaka. — Valduga, Spinett iz Gradca. — M ulit seli, pl. Pal-menberg iz Ameriko. Pri Malici: Pogačar iz, Carigrada. — Donebauer iz Št Hipni itn. — Sailler s Štajerskega. — Herklen iz Pariza. — Fertin iz Mosujic. — Dr. Pessler iz Uanovera. Volčič iz Žužemperka. — Ochsenteld iz Rive. — Ilaller iz Trsta. — Hovok iz Kamnika. — MUller iz Monakovega. Machaliskv, Austi od Labe. — Koslner, Zupančič z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Kajdiz iz Kranja. — Pletersek iz Mokronoga. Tr:'-; n c cene v R Ju Iti jul a dne 11. junija t. 1. PSenica, hktl. Bez, Ječmen, „ O -ea, „ Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, . Leča, „ Grah, „ Fižol, Maalo, Mast, Špeh friSen kgr. kr. 1 !b;kr i 697 Špeh povojen, kgr. . — 70 r> 36 Surovo maslo, „ |—;7s! 5 04 Jajce, jedno : . , . — 9 3 57 Micko, liter .... - »' 5 20 Govejo meso, kgr. -58; I 4 87 Telečje „ , — 6l , 4 87 Svinjsko , „ — 60 4 97 Kostrunovo „ „ — 40 11 — Pišanec...... 1-46 115 — Golob...... — 80J 1 9 — Seno, 100 kilo . . . 1 7fc*[ i— 9] Slama, „ „ . . . ! 1)95 — 70 Drva trda, 4 □uiotr. 6.20 61 , mehka, 4 „ 4|20 Meteorologično poročilo. se Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 11. junija 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 7383 mm. 735-3 mm. 734-8 mm. 17-2° C 18 6° C 14 8° C si. svz. si. jz. si. jz. jao. obi. dež. 7 50 mm. dežja. Srednja temperatura 16-9°, za 14° pod normalom. ID "0.3^.3,j sls: a- "borza, dne 12. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 89— — gld. Srebrna renta.....„ 90-15 — „ Zlata renta......„ 109-75 — „ 6°/0 marčna renta .... „ 10140 — „ Akcije narodno hanke . . „ 966— — ., Kreditne akcije.....„ 305-75 — „ London........„ 117*— — „ Srebro........„ —■— ~* ■ Napol.......... 9-33 C. kr. cekini .... . „ R'55 Neinske marke.....„ 57*50 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 9 Ogerska zlata renta 4°/0....... danes 89-— 89-95 109-80 101 35 966 — 305-25 117 25 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zrini j. obč. avatr. 11 , „ zlati zast. listi. . Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 , Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v.. . . _ 9-33 — MSB 132 gld 1.7-57»/, 50 kr. 176 „ 25 „ 103 „ 75 . 99 , 80 | 122 n 50 , 116 „ 75 , 185 „ 50 „ 19 . 50 „ 155 , 80 , 218 „ rt Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo ae Jurčičevi zbraei spisi |h» ziiižtini ceni. 1. zvezek 2. zvezek 4. zvezek 5. zvezek : Deseti brc t. Homan. I. Jurij• Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoleija domrče z'rodovi >e. — II. Spomini na deda. Pravljice in povciti iz slovenskega naroda. — III. Je.'.eiisLo rov n?ej s'ovenskirai polharji. Crt'ec iz živUenia naSe-'.i. naroda. — Iv. Spomini starega Slovenca ali »rtiče iz mo-je^a življenja. 3. zvezek: 1. Domen. Povest. — Df, Jurij Kobila. Izvirna povest iz č:>sov latrovske reioimacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega ž.ivljenia. — V. 6olida. Povest po resnični do;;odbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Hori. Lepa povest iz stare zgodovino. 1. Tihotapec. Povest iz domačega življenja I 'imjakih Slovencev. — II. Giud Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klo.šterški žolnir. Izvirna povest iz 18. stole, ja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvi na zgodovinska povest ti 15. sioletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kretskega cesarja. Povest iz 16. sto'etia. — IV. Lipe. Povesi. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — I1 iVoč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obtai iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim so te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest i/, domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja ro'iiićnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Koman. — II. Ivan Erazem Ta- tenbnh. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. 8. zvezek: I. Cvet in Had. Izviren roman. — II. Bela rata, bel denar. Povest. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. (37—44) Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. / Pri vnanjih naroči- / lih velja poštnina i za posamični neve- \ , zani zvezek 5 kr., \ za vezani 10 kr. Prudajajo se v „NARODNI TISKARNI" "v Ij3-u."bljsin.I, Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. Sobni slikarji dobe dobro in trajno delo — dnevna plača 1 gld. 60 kr. do 2 gld. — pri .T. Alosovci, slikarji v Opatiji (Abbazzia). (477—2) Danes dne 12. junija 1890 v kazinskem steklenem salonu nastop prve Dunajske ..Singspielhalle 44 in sodrugov. (486) Začetek ob 8. tiri. Uetopnina 30 kr. Trgovski pomočnik, učenec ali volonter vsprejme so takoj pri Antonu >iiijcnn, trgovcu z mešanim blagom v Mokronoga. (479—2) £i& liolctolitrov dobre slivovke dobi so po 60 gld. hektoliter pri Ferdinandu Dolar-ju v Kotu pri Mirni na Dolenjskem. Na najnovejši in najboljši način (1083—45) ustavIja brez vsakili bolečin ter opravlja plouiho-vanjtt hi vso xobne o|«erHclj«r9 — odstranujo zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, poleg Elradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. # O 0 z ♦ i *• *■ * e iS O O IieVctolitrov Metliškega vina se proda. Kaj več pove g. .1. «1. Kantz v Ljubljani, Rimska cesta št. 12. (482—1> Ža^na naprava imajoča: 1 parul »troj s 45 konjskimi silami, ležeč, z napajalno sesalnico; 1 parni kotel z 1 bouilleur-orn iu postavno armaturo; 1 plošriiiHsl kamin 20 m visokosti in 1*2 m premera; 15 metrov transmisij z gonilnimi krožci za 6 jednojnih žag z jarmom, v konstrukciji, ki je v tukajšnjej deželi navadna ; H kompletnu žleliova za horieontalno gonjo jermenov, z železno in kamnito podstavo ; proda se po ceni skupno, oziroma tudi posamične »estavine. — Kaj več pove (483-D vojvode Auersperga gozdni urad v Kočevji. ;;;b®oc>®oo;rjoo$»>oc^ Naj bolj da Brnska suha razpošilja po originalnih to varnifikihccenah tovarna finega sukna SIEGEL-IMHOF T7- Brnu. Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti ju 1 »dreiek v dolgosti 3*10 metra, to jo 4 Dun vatli. 1 odrozek volja; •~gl. -I.80 iz navadne '•O gl. 7.75 iz fine "•'0 T gl. iu.."*« iz jako fino Tgl. 12.40 iz iiH)linejšu"*< (129) prlNtlie (34) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi s Bvilo pretkana grehenasta sukna, blago za ogrtače, loilen za lovce in turiste, peruviennt in toaking za salutisko obleke predpisana sukua za gg uradnike, blago iz sukanca za moftke in dečke, ki ne sme prati, pristna piquč-gilet-h:aga itd. itd. Za dobro blago, nui.ui eno nzorcu odgovarja |oeo In toeuo dopošllja tev se jamči. Uzorci zastonj i frauko Inmiiiii i iirn~t~i---1---irw iiijmi iiiiimiTmi ijerska Tempeljski vrelec vrelec Vodno sveža, naj močne j&a polnitev v novosezl