t
Poštnina plačana t gotovtaL
Leto XIV., štev. 16
U pravu lštvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 - Teleton št 3122, 3123, 3124 3125 3126 Inseratui oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2 - Telefon št 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, VVien št 105 241
Ljubljana, četrtek 19. januarja 1933
•> I
■M
Cena Din
Naročnina	meicčdu l)ui 25 —
Za inozemstvo Dm 40 —
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ul'ca 11 Telefon št 2110
Celje Kocenova ul 3 Tel it m
Rokopisi se ne vračajo. — Ogla-M po »a "tu
Borba za kruh v Rusiji
Sovjetski diktator Stalin je minile dni v svojem govoru odkrito naštel težkoče, ki so se pokazale v boljševiškem kmetijskem gospodarstvu. Njegova slika sedanjega stanja je iz lahko umljivih razlogov še vedno precej samozavestna in bodrilna, vendar je očitno, da za Stalinovim skromnim in medlim priznanjem neuspeha kolektivizacije kmetijskega gospodarstva tiče mnogo hujša in usodnejša dejstva. Zakai toliko psihologa je tudi v Stalinu, da bi v težkih dneh, ki jih preživlja Rusija, našel za ljudstvo tolažilnejše besede, če ne bi bilo razočaranje s preobrazbo kmetijskega gospodarstva tako splošno, da se niti Stalin ne more popolnoma iznebiti mučne depresije. Dejstva govore in njihov govor je porazen.
O sovjetski Rusiji obstoji danes že ogromna literatura. Velik del je že dolgo zastaran, saj se splošno stanje v tej deželi neprestano spreminja, kar je lahko razumeti: Rusija je še vedno v revolucije I:em razmahu in preživlja gospodarske eksperimente, ki jih v tem obsegu ne pozna človeška zgodovina. Doba Leninoveea »nepa« je v času Stalinove petletke skoraj že legendarno daleč in vendar se še vedno čitajo pričevanja raznih popotnikov iz tega časa. To prenaglo, dasi umljivo spreminjanje splošnega' položaja v sovjetski državi ustvarja izven Rusije popolno zmedo v presojanra njenega resničnega stanja. Nove vesti so po veliki večini enostranske. Znano je, da je sovjetska vlada potrošila in še trcši ogromno denarja za namene tretje internacionale, ki je izvrstno organizirana. Njena propagandna služba je v tem času morda najboljša na svetu. Upoštevati je treba tudi to, da niso bile mase že dolgo tako dovzetne za slepilne učinke te propagande. kakor so v času hude gospodarske krize, ki razjeda Evrooo. Vrhu tega obstoji v vsakem narodu nekaj ljudi,^ ki sprejemajo boljševizem docela religiozno in fanatično zanikujejo vsako kritiko, M bi utegnila le malo omajati njihovo ve~o. V srednji Evropi pa so tla za boljševiško propagando tem bolj zrahljana, ker je celo nemški meščanski tisk v duhu nemško-sovjetskega sporazuma v Rapallu izredno prizanesljiv nasproti vsemu, kar prihaja iz Rusije in se le redkokdaj povzpne do objektivnega in kritičnega presojanja.
Vzlic temu je nezaupanje do Stalinovih prevratnih reform danes skoraj že splošno. Marksitični listi ga sami več ne prikrivajo; izjemo tvori samo komunistični propagandni tisk. ki bo pač zadnji umolknil pred resnico, ki prihaja iz Rusije. Ruski narod zopet strada. Milijoni kmečkega in delavskega ljudstva^ so v mučnih skrbeh za naiprimitivnejše življenjske potrebščine. Stalinova kolekti-vizacija kmetijskega gospodarstva ni samo osiromašila kmečkega ljudstva in znižala celotne žetve lanskega leta — poleg slabe naravne letine —, marveč začenja ogražati celo nekatere nedvomne uspehe, ki jih je Rusija dosegla v industrializaciji.
Najboljšo sliko sedanjega stanja nudi službena »Pravda«, ki prinaša iz vseh krajev Rusije poročila o položaju na tako zvani »krušni fronti«. »Pravda« že nekaj mesecev priobčuje podatke o kritičnem stanju kolektivnih gospodarstev. Predsednik zapadno sibirskega ekseku-tivnega odbora Zaicev je 5. decembra poročal v »Pravdi«, da v kolektivnem gospodarstvu »Rdeči Budjenijevi jezdeci« niso pridelali lani niti 6 metrskih stotov žita na hektaru, medtem ko v Nemčiji na zemljišču enake kakovosti pridelajo petkrat toliko. Kriva je pasivna resi-stenca kolektiviziranih kmetov. In vendar je omenjeno kolektivno gospodarstvo eno najvzorneiših v vsej Rusiji. Odporu kmetov, ki so bili iz gospodarjev spremenjeni v nekake dninarje, katerim pa dajejo plačo šele po končani žetvi sorazmerno dejanskemu pridelku, se pridružuje še pomanjkanje gnojil. Zaradi kolektivizacije kmetijstva je število konj v Rusiji silno padlo, kar se gospodarsko čuti tudi v nedostajanju naravnega gnoja, medtem ko je tovarn za umetna gnojila malo in še te slabo delujejo.
Zaradi nasilnega in samopašnega ko-lektiviziranja kmetijstva, zaradi nezasli-šnega nasilja nad vem, kar se noče ali ne more ukloniti Stalinovi volji, da se izkorenini pol jedel ec-poedinec in kmeti i-stvo docela industrializira, stoji sedaj Rusija pred poraznimi dejstvi. Neuspeh tu. neuspeh tam, tu nesposobnost, tam odpor, tu slabi stroji, tam slabi delavci _ VSe to se je nakopičilo zbralo in strnilo v dejstvo, da Stalinova Rusija — strada. V mnogih krajih ne primanjkuje samo kruha, marveč tudi žita za setev. Čim bolj Stalin pritiska, bolj se stvar zapleta in kakor ie bil te dni sam priznal zaostaja v mrežah tope, počasne birokracije, ki razieda vse gospodarstvo Vsi nasilni ukrepi, ki so — kakor je videti iz same »Pravde« — neizpros-
Nevtralizacija Avstrije
Angleški list o načrtu francoske vlade za nevtrali-zacijo Avstrije po Švicarskem zgledu
London. 18. januarja, č. V senzacionalni obliki poroča angleško liberalno glasilo »Daily Telegraph« o novem načrtu francoske vlade za nevtralizacijo Avstrije. Po njegovih navedbah namerava francoska vlada doseči svoi namen glede ureditve bodoč* a a mednarodnega položaja Avstrije na ta način. da b- Avstriji priznale trajno nevtralnost po vzoru Švice, ne le posamezne velesile. marveč tudi Društvo narodov. Pričeli so že sondirati teren ter se vrše že preliminarna pogajanja v treh evropskih centrih. Glavni namen te politike tiči v tem. da se za vedno prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji. kakor tudi. da se onemogoči carinska in gospodarska unija bodisi med Avstr io in Nemčijo, bodisi med Avstrijo in Italijo-Pobudniki tega načrta želijo pridobiti Avstrijo z argumentom, češ. da bo pomenila trajna nevtralnost za Avstrijo prav tako ka-
kor za Švico trajno varnost in blagostanje. >Daily Telegraph« pripominja nadalje, da Avstrija nima ne gospodarsko, ne geografsko takega položaja kakor n. pr. Švica, ki ima sijajne strategične meje. obenem pa tudi že docela razvito gospodarstvo. Mogoče bo novi francoski poslanik v Rimu De Jou-venel v bližnji bodočnosti pričel razgovore v tei smeri tudi z odgovornimi politiki v Rimu Če bi mu posaiania uspela, bi Francua dosegla, da bi Avstrija ne bila vec most med Italijo in Nemčijo. Nevtralna Avstrija bi pomenila tudi izolacjo Madžarske, ki bi se znašla obkrožena od držav Male antan e ter bi bila v novem ooložaiu prisiliena, da sklene z državami MfOe antan te pri:nteljstvo. ali pa se jim celo oriklinči- Skoro gotovo pa je že sedaj, da Ital ia ne bo pristala na te načrte.
Danes ob 20. vsi na Tabor
NA PROTESTNI SHOD
proti rašilcem naše državne in narodne celine.
Govore dr. Stane Rape, dr. Pavel Pestotnik in dr. Josip Cepuder.
Revizionistični načrti
Odkritja francoskega tiska o revizionističnili načrtih Nemčije in Madžarske proti Poljski in Jugoslaviji
Zahteve bolgarske vojaške lig
Nezadovoljstvo bolgarskih vojaških krogov s politiko Narodnega bloka - Povratek bolgarskih emigrantov v
domovino
Sofija, 18. januarja, r. Vojaška liga v Bolgariji ne prikriva svojega nezadovoljstva nad sedanjo politiko Narodnega bloka, zlasti po poslednji vladni krizi, ki so jo izzvali zemljedelci z namenom, da ojačijo svoje postojanke v vladi. Delegacija vojaške lige 30 članov je v ponedeljek posetila ministrskega predsednika Mušanova in mu izročila svoio spomenico o gospodarskih :n političnih nalogah vlade, v kateri zahteva liga poleg ostalega naslednje reforme: 1. Zmanjšanje števila narodnih poslancev, ki naij se voiijo iz vrst državotvornih strank: 2 ukinienie okrožnih odborov: 3. predsedniki občin naj se ne volijo, temveč imenujejo: 4. zagotovitev uradniške stalnosti: 5. kolektivno obdelovanje kmetijskih posestev na zadružni podilagi: 6. delavska stranka naj se postavi rzven zakona in vsi uradniki komunisti naj se takoj odpuste 12 službe.
G ede na te zahteve vojaške lige ie ministrski predsednik odgovoril, da sicer priznava vojaški ligi pravico, da se zanima za politični položaj, da pa se ne strmia z nekaterimi njenimi predlogi, dočim na druge sploh ne more pristati.
Korak vojaške lige se v političnih krogih mnogo komentira. Poudarjajo predvsem važno okoliščino, da se njena priporočila strinjajo s programom profesorja Cankova. ki živahno de'a za osnovami© splošne »nacionalne fronte«. Znaten del vojaške lige je
s svojim predsednikom generalom Lazare-vom na čelu že davno prešel na stran Cankova. V gotovih krogih trdijo, da ie bil med Cankovom ;n vojaško ligo dosežen sporazum za borbo ne samo proti komunistom, temveč tudi proti ZemMedelskenru sa-vezu za primer, ako bi njegovo vodstvo prišlo v roke nezadovolinežev.
Podpredsednika »Sobraniia Nikolaja Za-hariieva je obvestiti Nedeijko Atanasov, da se bo s Hristom Stoianovom in Aleksandrom Obovom na čelu večje skupne emigrantov vrnil preko Riuminiie 29. januarja v Bolgarijo. Kosta Todorov se bi vrnil kasneje, ker je sedaj bolan. Do 29. januarja bodo voditelji bolgarskih emigrantov zemljedelcev posetiii svoje prijatelje v Pragi in Bukarešti, kakor tudi bolgarske emigrante v raznih krajih ter j h pozvali, naj se vrnejo v domovino. Emigranti se bodo izkrcali v Ruščuku ;n bodo prispeli v Sofijo dne 30. januarja. 11 a rojstni dan kralja Borisa. Zaherijev ie potrdil, da pripravljajo pristaši zemjedelske stranke enrgran-tom slovese«n sprejem na v«eh železniški postaiah od Ruščirka do Sofije.
Sofija, 18. jan. AA. Izšel ie ukaz o imenovanju ministrov liberalne stranke v vladi Mušanova. Za prosvetnega mini s tira je imenovan Bojadžijev. za pravosodnega pa Kasakov. S tem imenovanjem sta izipo'nie-ni doslej še prazni mesti v vladi Mušanova.
Pariz. 18- anuarja. AA. »Action Francai=e< piše, da bo Nemčja v kratkem vnovič nastopila 7. zahtevo po reviziji mirovnih pogodb. Sporedno e to svojo zahtevo bo skušala doseči od Madžarske, da ne bi forsirala vprašanja Erdeljske in slovaških krajev, temveč usmerila vse svoje zahteve samo proti, Jugo. slavji. Nemčija bi na drugi strani pustila ob strani Alzacijo in svoje zahteve nasproti Češkoslovaški ter koncentrirala vse svole zahteve na Poljsko. »Action Francaise« naglasa. da si bo Nemčija izbrala to taktiko, ker bi rada izrab la italijansko - jugo^lo-vensko nasprot;e. De -Jouvenel bo imel za svojo misijo v Rimu baš toliko časa. da bo
lahko ugotovil prve napore, storjene v sme-ri razkrojitve Evrope, to je v smeri, da se Evropa — največ na želio Italije — zopet vrne tja. kjer ;e bila 1. 1914.
Pariz, 18. januarja., d. Agence Havae poroča z Berlina o izjavi zunanjega ministra Neuratha. da nemška vlada v sedanjih razmerah ne misli na to. da bi dala sama pobudo za revizijo nemških vzhodnih mej; pristala pa je, da se bo Nemčija, ako bi bila v Ženevi pozvana k podpisu novih im^b s Poljsko glede svojih mej, uprla tem predlogom in da sedanjih mej ne bo priznala, temveč bo izjavila, da želi doseči njihova revizijo.
Kov sestanek Hoovra in Eoosevclia
Vojni dc!goiri ponovno na dnvnem redu - Tajni dogovor Hoovra in Lavala
New York, 18 jan. AA. Hoover in Roo-sevelt se bosta po vsej priliki vnovič sestala še ta teden, da proučita vprašanje vojnih dolgov. Po poročilu vvashingtonske-ga poročevalca »Heraid Tribune« je sestanek pripravil državni tajnik za zunanje zadeve Stimson, ko je nedavno obiska) RoosPvelta v New Vorku. Po mnenju Hoovra in Stimsona je sedanja prehodna doba do prevzema obiasti po Rooseveltu zelo nevarna in nevzdržna. Ni Izključeno, da bo Hoover pred.lagal Rooseveltu. naj imenuje še sedaj svoje zastopnike, ki bodo stopili v stike z dolžniškimi državami.
Z druge strani poročajo, da je Hoover prejšnje dni izmenjal misli z bivšim predsednikom frarccske vlade Lavalom. s katerim se je svoj čas pogaja! o moratoriju
in izdal ž njim -> teh pogajanjih uraden komunike, ki govori o zvezi med reparacijami m vojnimi dolgovi, v^aval je nabrže obljubil Hoovru. da bo za sedaj molčal in se vzdržal v«iake podrobne izjave o teh pogajanjih.
Nekaj pomena pripisujejo politični krogi tudi posvetu, kj ga je imel včeraj Roosevelt z demokratskima voditeljema Hou-sem in Polkom Roosevelt bo odpotoval v Washington jutri ali v petek v spremstvu Normana Davisa. ki je bil po povratku iz Evrope v stalnem stiku z ameriško vlado.
Washington, 18 jan AA. Hoover je poslal kongresu novo izredno poslanico. v kateri nagiaša potrebe proračunskega ravnotežja, ki naj se doseže z znižanjem izdatkov in z novimi davki na produkc-ijo.
Japonska odklanja vsako razsodišče
Proti sodelovanju Amerike ter Rusije pri pogajanjih za spravo med Kitajsko in Japonsko
Sehleicher, Hitler in Papen
Zakulisne spletke proti Schleicherju - Pred odločitvijo
o usodi državnega zbora
Berlin. 18. januarja, s. Adolf Hitler in bivši državni kancelar Papen sta se danes ponovno sestala v Berlinu. Za nocoj se je pričakoval sestanek kancelarja. Schleicherja m Hitlerja, ki sta ga baje pripravila Hugen-berg in Papen >Vossische Zeitung« meni v razmotrivanju o teh sestankih, da posredujejo nemški nacionalci in centrum med narodnimi socialisti in vlado očividno z zeljo. da bi preprečili razpust državnega zbora ter morda že v teku prihodnega tedna dosegli rešitev, ki bi iim bila simpatična, in 6;cer, da bi generala Schleicherja nadomestil kdorkoli izmed nemških nacionalcev. Takšna vlada bi potem zopet pričela delati tamkaj, kier je prenehal Papen. Narodni socialisti izjavljajo, da o nameravanem razgovoru med Hitlerjem in generalom Schlei-cherjem ne vedo ničesar, »Deutsche Allge-meine Zeitung« misli, da kljub temu ni izključeno. da bo jutri, zadnji dan ored odločitvijo seniorekega sveta, vendarle prišlo do Hitlerjevega sestanka s kancelar jem. Vsekakor se da z gotovostjo sklet>ati. da bodo končno vsi napeli vse sile. da preprečijo sicer neizogibni spor med vlado in državnim
zborom.	. ,. ... ,
Tiskovni urad narodne socialistične stranke razglaša, da Hitler ne bo iz lastne iniciative pros;l za razgovor s kancelarjem Schlei-cheriem. pač pa bo ostal v Berlinu do nedelje ker bo imel več političnih razgovorov. Z druge strani poročajo, da bo Schleicher sprejel v petek le prelata Leichta, predsednika bavarske katoliška stranke, sicer pa nobenega drugega voditelja stranke.
Po bož čnih praznikih je imel včeraj pruski deželni zbor svoio prvo sejo. na kateri je prišlo popoldne do pretepa med komu n i -
no kruti, ne morejo zlomiti odpora, ki izhaja globoko iz same človeške narave in iz danih razmer.
Zaradi očitnega poraza na »krušni fronti« peša tudi industrija. Delavstvo nima hrane in so morali pri vseh tovarnah ustanoviti postaje za zajčjerejo, velike zelenjadne vrtove in njive za žito. Dela morajo opravljati delavci sami ob prostem času. Tako so se v mnogih krajih reševali pred pomanjkanjem; toda zdaj je zima, in ruska zima je trda in dolga. Stalinu torej tudi pri industrializaciji leze voda v grlo. Sedaj skušajo sovjeti sanirati industrijo; če jim to ne uspe, jih čakajo še trši dnevi, ker bo zavladala silna brezposelnost. Sai je v zadnjih štirih letih naraslo število de-
sti in narodnimi socialisti. Ko ie komunist č-ni poslanec Franken-Rheydt zaklical narodnim socialistom, da n boli strahopetne tolpe, je planilo kakih 30 narodnih socialistov in prav toliko komunistov na govorniško tribuno ter ie eden izmed narodnih socialistov udaril Frankena 9 pestio po glavi. Pretepajoča poslanca 9e ie posrečilo ločiti, preden je došlo do spopada večjega obsega. Ker so narodni socialisti pričeli peti svojo h'm-no. je predsednik Kerrl seio prekinil. Po zopetni otvoritvi ie komun stičnega poslanca Frankena - Rhevdta in narodno - socialističnega poslanca Bleia izključil iz seje. Zbornica je sprejela odredbo predsednika v popolnem miru.
Obsodba vohunov
Peozrad, 18. januarja. AA. Dopoldne ie državno sodišče za zaščito države razpravljalo o obtožbi proti italijanskemu državljanu Antonu Rinku in iugoslovenskima državljanoma Zdenku Pečarju in Alfonzu Marku zaradi vohunstva v korist neke tuie države. Riniko je v preiskavi in na glavni razpravi priznal skoraj popolno-ma svojo krivdo. Obtoženi Pečar je v preiskavi ta-ji'l svoje prznanie na policiji, češ. da so mu ga izsilili, na glavni raznravi na ie nrt&nal resničnost svn<iega prvega priznanja in s tem frid: svoio krivdo.
Državno sodišče je obsodčlo Antona Rinka na 6 let Zdenka Pečarja pa na 5 let ječe. Obtoženi Alfonz Marko je bil oproščen.
lavcev od 11,5 na 21,5 milijonov; skok, ki ga je povzročila nasilna kolektiviza-cija kmetov in ki utegne zaradi svoje nenaravnosti imeti zelo slabe posledice.
Walter Quessel, ki ie v berlinskih »So-zialistische Monatshefte« ugotovil na osnovi ruskih boljševiških listov zgornja dejstva, sklepa, da je boljševizem s svojo kolektivistično preobrazbo kmetijstva to važno narodno gospodarsko panogo uničil. V prvih letih se je pač delavstvo navdušilo za kolektivizacijo kmetijstva in Stalinove reforme so si pridobile v inozemstvu novih občudovalcev. Sedaj pa, ko v Rusiji narašča pomanjkanje. je tndi navdušenje minilo. Nemara je boljševiška država prišla na novo razpotje svoje zgodovine.
ženeva, 18. jan. g. Glavno tajništvo Društva narodov je predlagalo japonski vladi imenovanje posebnega odbora, ki naj bi pomagal obema strankama urediti vsa sporna vprašanja Pogajanja naj bi se vršila na podlag: poročila mandžurske ore-iskovaine komisije. Japonska vlada skuša za vsako ceno odvrniti od sebe odgovor nost za morebitni prelom pogajanj za spravo in je zaradi tega pristala na ta pred.log, čeprav samo z dalekosežniml pridržki. Japonska odklanja predvsem, da bi novi odbo>r prevzel vlogo nekakšnega raz sodišča, ter zavrača udeležbo Amerike ln Sovjetske unije. Kot naslednji pogoj p> stavlja tudi priznanje novoustvarjene države Mandžukuo. Kitajska delegacija od klanja posebna pogajanja z Japonsko in ker so tudi zastopniki malih držav vedn^i bolj nestrpni in naglašajo, da je v nevar nosti avtoriteta Društva narodov, je odbor de vetrn ajstorice razpravljal že dan^» poooldne o najnovejših predlogih janon«sko deiesacije in bo na podlagi te razprav« sklepa! o svojih nadaljnjih ukrepih Zdi se da bo moral vztrajati na svojem orvctnem poročilu in predlogih za glavno skupščino Društva narodov. Razpoloženje v ženevi dokdj pesimistično. čepTav še niso opustili vseh upanj za soravno rešitev kitaisk^ japonskega spora.
Amerika za spoštovanje pogodb
Washingt<m, 18. jan. d. V uradnih krogih je zavladalo zaradi možnosti, da bi se japonsko-kitajske sovražnosti utegnile razširi« v nokrajini Jeholu onstran Velikega
zidu, veliko vznemirjenje.
V izjavi zastopnikom listov, pravi novi predsednik Roosevelt. da mora zunanja politika Amerike čuvati svetost pogcidb, ker je to podlaga, na kateri morajo temeljiti vsi odnošaji med narodi. Splošno smatrajo, da izraža ta Rooseveltova izjava popolno soglasje med voditelji republikancev in demokratov o ameriški politiki na Daljnem vzhodu.
Japonsko prodiranje
London, 18. jan d. Iz Mukdena poročajo o nadaljevanju pohoda japonskih čet ob Velikem zidu. Prodiranje je razmeroma lahko, ker predstavlja Veliki z'd prvovrstno vojaško cesto Novi japonski >0-hod ima namen odrezati pokiajino Jehol od severne Kitajske ter si priboriti važno strategično postojanko ob Velikem zi-
Kakor poročajo iz Pekinga, se je pričela velika kitajska protiofenziva v smeri proti Mukdenu. Kakih 30.000 kitajskih vojakov je na pohodu proti Tungliavu, ki leži se-vernovzhodno od Mukdena.
London. 18. jan. č. Po-trjujejo se vesti, da ie bila proglašena na Kitajskem splošna mobilizacija. Kitajski vojaški krogi raču-naio, da bodo v kratkem organizirali vci-sko, ki bo štela 300.000 do 400.000 miž. Ko bo opremil j ena z vsem potrebnim. ka,r se bo bržkone zgodilo še v tem mesecu, bo razvrščena o-h železniški progi med Pekingom in Tienčinom.
Vlada PauSa Bontourja ogrožena
Hud odpor proti Cheronovim finančnim reformam — Možnost nove
vladne krize
Pariz, 18. jan. 8. Finančni odbor zbornice je danes dopoldne razpravljal o vl-a£ nem programu za finančno sanacijo. Biv&i proračunski minister Palmade je hladni načrt zelo ostro napadal, kar so clanl odbora živahno odobravali. Finančnemu ministru se nredvsem očita, d? so ukrepi, ki jih je nameraval uvesti. teoTe«!čno sicer zelo fiobri, da pa bi snričo sedanjega sr<>-s-x>da.rskeKa položaja več škodovali kakor koristili Več govornikov je naglašalo, da je finančni minister Cheron prunankljaj v proračunu za 10.5 milijarde frankov ocenil prenizko Znižanje vojaških izdatkov je izzvalo pospbno pri desničarskih poslancih ž*vahne proteste Pos'anec Delesa.lle je izjavil. da bo imelo zniža.n;e proračuna mi-nr'trstva za zrakonlovbo za 300 milijonov frankov uničujoče posledice ne samo za na. ro<ino obrambo, tem^dč tudi za prometno letalstvo
Finančni načrti vlade so zadeli snJoh pri vseh strankah na hudo kritiko, tako ie treba računati z resno kri-zo vlade Na današnjem posvetovanju radikalne zbornične
frakcije je Izjavil poslanec Henry Clerc, da bi moela samo dosledna deflacija na vseh poljih, torej tudi v zasebnem gospodarstvu, izboljšati finančni položaj Debata o finančnih osnutkih vlade se bo pričela v zbornici v soboto ali nedeljo in bo in obenem odločila usodo vlade. V političnih krogih se že sedaj bavijo z vpraša, n^m. kdo bi mogel po padcu Paul-Bonco-urja 'prevzeti sestavo vlade Med ostalimi kandidati se imenuje tudi radikalni poslanec Daladier.	•
Predsednik vlade je danes sprejel novinarje in jim Izjavil, da je vlada točno držala obljubo, ki jo je dala ob prevzemu oblasti. Svoj finančni načrt je sestavila ra-ko, da ie najorej sprejela na znanje poročilo finančnih strokovnjakov; nato se posvetovala z raznimi strokovnimi in gospodarskim: organizacijami, naposled pa je na svojih sejah zavzela svoje lastno stališče in sklenila predložiti parla-mentu lastne načrte, kar je medtem tu<v že storila. Sedai ie naloga finalnih odborov in parlamenta, da store svoje.
Proti politiki razdiranja
Obmejno Prekmurje zavrača in obsoja punktaSe In
njihove zahteve — Protesti z vseh strani
yc obsojamo ia ogorčeno protestiramo proti nastopu dr. Antona Korošca in njegovih pripadnikov proti narodnemu ia državnemu edin6tvu. Enako zavračamo protiaokol-dke napade jugoslovenakega episfcopata Jugoslavije. Živelo državno edinstvo! Živela domovina! Živela kralj Aleksander m
Tudi včeraj smo prejeli še množico novih poročil iz najrazličnejših krajev. Vsa govore, kako ljudje povsod tem bolj obsojajo in zavračajo nesrečne punktacije. čim bolj spoznavajo, kako nevarne so njih zahteve ne le za okrepitev države, marveč v prvi vrsti za sam narodra obstoj Slovencev. Tudi danes moremo objaviti le nekatere sporočenih nam protestnih izjav.
Klic Prekmurja
Dolnja Lendava, 17. januarja.
Punktecje ar tvorošoa in njegove skupi-«ie »o naletele na ogorčen odpor v lasem Pre*.murju. Znano je, da se 1'rek.murje ni nikaar preveč ogrevalo za razne avtonomije Koroščeve stranke in noče tudi se-totij ničesar sliiati o njegovih separatistična! potlvigih. Ne povemo n;č noveya, da «pa/.ujt»no v Prd.uiurju z največjim ogorčenjem razjje barnosiovenske akcije in separatistične agitacije gotovih krogov v Ljubljani. Vidimo i z tega, da se nekateri ne zavedajo, kako slabo uslugo delajo 8 svojim delorn narodu ob meji. Gotovo ji«n m znano, s kako slastjo se komentirajo razne separatistične akcije pri naših notranjih, zlasti pa pn zunanjih neprijat&Ljih. Tu ob meji se tudi prav dobro zavedamo, kaua usoda nam grozi, ako bi ee le količkaj omajal naš državni organizem. Prek-m ar je je ^ močno Jugoslavijo, v kateri ed.no vidi svojo varnost in svoj vsestran-sk. uspešen razvoj
Na	odmev so naletele ljubljanske
punktacije. t>e vidi iz protestnih brzojavk, ki so bile takoj odposlane na merodajna mesta, kakor hitro se je pri nas podrobneje izvedeio o njih.
LK>liij«tendavski občinski odbor je br-zojavri in;tiistrskemu predsedniku dr. Srš-kiču:
»Občinski odbor obmejne Občine Dolnje Lendave odločno protestira proti vsem napadom na jugoslovensko državno in narodno edinstvo. Obsoja vse poizkuse užaljenih srrHnkarrfcih politikov, preprečiti zdravo kon-KHidecijo naše države ter izreka giobo-ko vdanost Nj. Vel. kralju m polno zaupani^ ,i ie<*ovi kraljevski vladi. Župan Šiftar.«
Na l/redni 6eji sreskega odbora JRKD na dolnje-lendavski srez eo bile dne 16. januarja sprejete resolucije, ki pravijo med drugim:
V	imenu 40 krajevnih organizacij 'n 4.300 članov JRKD v obmejnem dolnjelen-davskem srezu najodločneje protestiramo proti separatističnim agitacijam dkupine dr. Korošca in izražamo svojo najglobljo vdanost Nj. Vel kralju ® polno zaupen ie kraljevski vladi. — Vsako slabljenje skupnosti jugoslovenske države in naroda bi imelo lahko najusodnejše posledice za našo obmejno pokrajino, na katero prežijo zunanji neprijatelji: varnost naših mej je podana le v močai Jugoslaviji. Le na temelju državnega in narodnega edinstva zgrajena država more nuditi polne garancije tudi za uspešno politično, gospodarsko in kulturno udejsrvovanje Slovencev; izrekamo se pa tudi za široko občinsko in Imnovinsko f^amoupnivo. — Akt 6. januarja 1029 je bil sprejet pri našem narodu 7. največjim zadovoljstvom in 8. novembra 1931 je preko volilcev našega sreza manifestiralo za jugosovpnsko edinstvo proti bratomornim strankarskim borbem, ki si
ne želimo več nazaj. Na tem stališču smo neomajano še dam**, zato odrejamo dr. Korošcu vsako pravico govoriti v imenu večine prebivalstva dravske banovine. *
Protestne brzojavke proti ogTažanju tia-vodne svobode ln državne konsolidacije po separatističnih punktaš:h so poslale ministrskemu predsedniku dr Sršlecu vse občine dolnjelcndavskega sreza, vse politične in tudi ogromna večina drugih organizacij. Prekmurje noče nič vedeti o separatizmu!
Protest Brežic
V	ponedeljek dne 16. januarja t. 1. s-e je vršila v mestni posvetovalnici izredna seja občinskega odbora. Na predlog gospoda obe. svetovalca dr. Janka Drnovška je bilo soglasno sklenjeno poslati g. predsedniku ministrovega sveta naslednjo brzojavko:
»Odbor mestne občine Brežice z ogorčenjem zavrafn dr. Koroščeve separatistične punktacje ki so naperjene zoper davno izvedno n/T^dno in državno edinstvo vP°h Slovencev. Hrvatov in Srbov, in poziva v1«-do kraljevVe Jugoslavije. da take in podrobne razdiralne čine in poskuse v bodoče energično in v kali zA tre. Zupcn Igo Sunen.«
Poleg tega občinski odbor 5e soglasno odobril posebno pos Vinico kjer se z ogorčen ipm raviSi senarat;stifna stremljenja zaklenjenih Hud', ki ho^e»o s svojem brezglavim rovaren jem škodovati zed:nieni donv>v;ni. Vo?e temelji slone ne žrtvah fto-tisočev najboljših sinov.
Celjske politične organizacije
Glede na protidržavno tn protislovensko ekcijo separatističnih punktašev so poslale krajevna, sresfca in okrožna organizacija JRKD v Ceiju mm'strsfcemu predsedniku dr. Milanu Srškiču nasiednjo brzojavko:
»Z ogorčen iem odklanjamo napad na ne-razdružljivo edinstvo jugoslovenskega naroda in na sveto celoto jugoslovenske zemlje. ki nam je bila v vekih robstva in iiam ostane večno edina privlačna sila. Obsoramo najstrožje pregrešne separatistične poskuse onih. ki hočeio majko domovino še-ie iskati in jo priznati le pod pogojem, da se zirahljejo njeni temelji.«
Najboljši odgovor
Iz St. Jerneja na Dolenjskem nam pišejo: Tukajšnja krajevna organizacija JRKD je odposlala protestno brzojavko na ministrskega «predsednika dr. Milana Srškiče proti ljubljanskim punk-acijam in izpadu ka tonskega epwkopata proti Sokolu. Tudi na letni skupščini Sokola 15. t m. je zbor soglasno m z ogorčenjem obsodil tako ro-varienie proti državi in nacionalizmu. V odgovor temu početju je pristopilo k Sokolu 11 novih članov.
Občine in društva
Protestne brzojavke predsedniku vlflde:
Člani gasilnega druStva Braslovče. zbrani na svojem izrednem sestanku, najstrož-
kraljevska dom!
Zvesti kralju zaupamo vladi ter obsojamo z gnjevom raz damo delo separatistov in punktašev Prosimo Vas, da čuvate z vsemi sredstvi nad narodom ia državnim edinstvom ter ohranite narodu in državi red in mir. V imenu županov desetih občin urbanske fare (srez Ptuij): Veber. župan občne Jancževci
Odločno odklanjajoč razdiralni proglas dr. Korošca in tovarišev energično protestiramo v prepričanju, da je le v močni edinstveni kraljevini Jugoslaviji srečen m trajen dom vseh Slovencev in kličemo: Živel krali. živela edinstvena kraljevina Jugoslavija — Prostovoljno gasilno društvo Št. Jurij ob juž. žel. Načelnik Franjo Godec.
Zahteve dr Korošca odločno odklanjamo ter zahtevamo, da se. ničesar ne spreme>ni na sedanji, narodnemu edinstvu odgovarjajoči ureditvi države, ker je le v tako urejeni državi zasiguran Slovencem narodni in gospodarski razvoj — Hmeljarna, l. jugoslovensfc!i zavod za vtkladan.ie in konzerviranje hmelja v Žalcu. Fran Roblek, Anton Petri ček. — Protestno brzojavko je poslala tudi Savinjska posojilnica v Žalcu, ena najstarejših zadrug v ^Joveniji.
Protesti krajevnih organizacij JRKD
Prepise svojih brzojavk, poštenih ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srškiču, ali resolucij, naslovljenih na državno ali banovinsko vodstvo JRKD, so nam med drugitmi poslale naslednje krajevne organizacije JRKD: Pruks v Ljubljani, Ivanjkovci, Grosuplje. Šmartno pri Litiji. Šmarje pri Jelšah, Radeče, Novo mesto, Novi Lati, Cerknica, Sv Jakob v Slov. gor., Ptuj, Vodice, Za gradeč, Celje okolica. Sv. Peter v Sav. dol., Polzela, Tržič, Žalec, Vojnik. V6€ ljubljanske organizacije, Braslovče, Konjice, Žužemberk. Ljutomer, Ver-žej, Krško, Brežice, Vel. Nedelja, Velike Malence, St. Rupert na Dol itd.
Kratko, a jasno
Krajevna organizacija JRKD v Gomil-skero je brzojavila ministrskemu predsedniku: »Protestiramo proti zahtevam sena-rat;stov! Hočemo narodno in državno edinstvo!
Raka
Občinski odbor občine Raka je na seji dne 15. t m. sklenil sledečo protestno brzojavko: »Občinski odbor občine Raka. zbran na seji dne 15 t m., najodločnejše obsoja razdiralno akcijo dr. Korošca. Samo močna in enotna kraljevina Jugoslavija pod modrim vodstvom našega vzvišenega kralja Aleksandra more zasigurati Slovencem narodni obstoj. Izrekamo kraljevski vladi neomsiano zaupanje v njeni odločni akciji napram na-rodnnn izdajicam. Živel kralj! Živela Jugoslavija! Podobne protestne brzo'avke ^o odposlali tudi krajevni odbo* JRKD na Raki ;n Soko! Raka
Zsrovorni molk dr. Korošca
Zagrebške »Novosti« so v nedeljo pozvale g. dr. Korošca, ki se sedaj nahaja v Za-gTebu, v nekem sanatoriju, da odkrito izjavi, ali so znane ljubljanske punktacije res njegove in ali je njegov podpis pod njimi upravičeno postavljen pod ta zločinski dokument. Vprašanje zagrebških »Novosti« ni postavljeno brez razloga. Dočim namreč znana ljubljanska čarovniška kuhinja širi punktacije kot novi program g. dr. Korošca in njegovih ožjih prijateljev, se v Beogradu od iste strani preko izvesnih kanalov poskuša prikazati stvar tako, kakor da gre tu za neke politične projekte neodgovornih ljudi; da. poskuša se celo širiti verzija, da gre le za intrigo dr. Koroščevih nasprotnikov, ki naj bi tega moža kompromitirala pred jugoslovensko javnostjo. Znano je tudi. kako se je v Beogradu objavil naknadno celo neki popravljeni tekst punk-tacij. Prvotnemu avtentičnemu besedilu so bile dodane pripombe, ki so smisel punkta-cij znatno ublažile. Kar je bilo za vsakega, ki naše prilike pozna, takoj vidno, ko je na primer čital, da je socialno-gospodar-skemu programu bila dodana zahteva po agrarni reformi na cerkvenih veleposestvih, to je manj podučene beograjske kroge zavedlo. da so nekai časa res mislili, da je g. Korošec naknadno svoje punktacije revidiral. Beograjska »Politika« je o tem celo napisala obširen članek.
Cisto brez razloga seveda oni, ki so jim verjeli, da imajo pred seboj dva teksta, enega za politiko doma, drugega pa za taktiko v Beogradu, niso tako mislili Saj to že ves svet ve, da je stara klerikalna umetnost, biti doma do skrajnosti levičar, naj-radikalnejši Slovenec in socialen prevrat-nik, v Beogradu pa se kazati navdušenega Jugosldvena in, če treba, biti tudi reakcio-nar najskrajnejšega kova. »Politika« dvojne morale je staro orodje naših separatistov, ki ga je do brezhibne popolnosti spo-polnil baš g. dr. Korošec. To vidimo tudi v vesteh in govoricah, ki se zadnje dni širijo. Ravno te dni se na primer iz Ljubljane javlja v naivno slovensko javnost »senzacija«, ., - i • i ■• \ i -t > < » 1 i c •
»Novosti« od g. Korošca seveda niso prejele odgovora. Beograjska »Politika«, ki sedaj ugotavlja, da je takozvani drugi, popravljeni tekst punktacij le »produkt slučaja«, in da je treba prvotni tekst smatrati ko avtentičen, je bila temeljitejša nego »Novosti«. Obrnila se je direktno na g. Korošca in ga zaprosila za pojasnilo. Ali dr. Korošec je molčal. In molk je v tem slučaju sam potrdilo in priznanje...
Rojstni dan kraljeviča Tomislava
Beograd, 18. jan. p. Ob priliki jutrišnjega rojstnega dne kraljeviča Tomislava se bo vršila v dvorni kapeli služba božja za srečo in zdravje malega Kraljeviča.
Venizelos zopet na vladi
Vlada rojalista Tsaidarlsa, ki )e profili petek Javtfla predsednika republike Zaimi-su svojo o6tavko. ie od samega začetka nI imela trdnih tal pod nogami. Sicer je v septembrskih volitvah navidezno porazila republikance Venizelosove stranke, ker je število republikanskih poslancev padlo od 179 na 1C2 in Tsaldaris dosegel 97 poslanskih mest, med tem ko jih je pred septembrom jmel le 20. Majhna ra&lika v poslanskih mandatih, ki je bila skoro popolnoma tudi s številom pri volitvah oddanih glasov, je onemogočila sestavo homogene vlade tako Venizelosu kakor Tsaldarisu. Psihološki moment poraza liberalcev pa je bil tolik, da se Venizelos ni potegoval za vlado in jo je prepustil svojemu tekmecu, ki si je moral pomagati s sodelovanjem usko-ške skopine vojnega ministra Kondilisa in s stranko Metaksasa, da je skrpal potrebno večino v zbornici.
Vfcljub vsemu pa je dejansk] gospodar položaja ostal Venizelos, ki je imel na svoji strani tudi vsemogočno vojaško stranko s predsednikom najvišjega sveta general-lom Otonaiosom. S spretno taktiko, ki od nekdaj odlikuje znamenitega kretskega državnika, je Venizelosu uspelo, da se je Tsaldaris kmalu po nastopu vlade brez pridržkov izjavi,] za republiko in pogazil svoj rojalistični program, s katerim je šel v volilno borbo. Po tem priznanju je prišel ponoven napad, ko sta močna onozicija in vojaški svet zahtevala odstranitev vojnega ministra Kondilisa kn poveljnika mornarice admirala Hadžikiria.kosa. Novembra meseca si ie Tsaldaris iznosloval od predsednika republike dvomesečno odsoditev zbornice, da medtem izdela gosipodarski načrt za prihonie leto. Iz žalostnega stanja državnih financ njegova viada ni videla drugega izhoda, nego da uvede brezobzirno vsestransko štednjo v državni upravi. Tsaldarisov načrt je predvideval ukinitev mnoirih visokih upravnih mest, na katerih so sedeli Venizelosovi pristaši, odpravo več konzulatov, e katero bi zopet bili zadeti republikanci in končno znižanje vojaške službe od 14 na 12 mesecev. Zoper slednjo namero je osoblto d vi srn 11 svoj glas general Otonaios, predsed. vojaškega sveta, in na dano znamenje se je v voiski Ln mornarici začela močna agitacija proti KondiKsu in Hadžikiriakosu, katerih se je na vso moč oklepal Tsaklaris. da se vzdrži na oblasti.
Posiedioa agitacije so se pokazale Javno pred množicami državljanov 1. januarja, ko se je Tsaldaris z vlado napotil k predsedniku republike, da mu čestita za Novo leto. Običajna častna četa je pri tem popolnoma prezrla vlado in poveljujoči častnik ni dal nikakega povelja za pozdrav ministrskemu predsedniku, vojnemu ministru in ostaLim članom vlade. Ravnal je očividno po višjem nalogu jn se je, poklican na odgovor, izgovarjal, da gospode ni bi4 opazil pravočasno. Na zahtevo Tsalda-risa je predpostavljena vojaška oblast sicer kaznovala dotlčnega častnika, aH tako milo, da je bila vlada s to kaznijo ponovno žaljena tn omalovaževana.
Predsednik vlade se je znašel v neorilet-nem položaju, že njegovo svoječasno priznanje k republikanskim načelom mu je močno omajalo stališče, ker so njegovi pristaš; uvideli, da so s tako izjavo naenkrat prišli v tabor republikancev. Ostra črta med obema nasprotnikoma je bila zabrisana in venizelisti so sami od sebe splavali na površje, ko sta jim ostal' na strami vsa višja državna uprava in vojska. Pri otvoritvi zasedanja je opozicija zahtevala pojasnila, kako s; Tsaldarisova vlada zanii-mišlja ureditev grških državnih dolgov. Prejšnja liberalna vlada je zaključila v Londonu sporazum, da plačuje država le 30 odst. svojih obveznosti, in ta dogovor, zaključen za dobo enega leta, bi imel v kratkem poteči. Predsednik vlade se je odpravljal v London, da obnovi dogovor, opozicija pa je zahtevala, naj se pogajanja vt-še na popolnoma nov; osnovi. Postavila je načelo popolnega moratorija z utemeljitvijo, da tudi velesile ne plačujejo svojih dolgov ln jih samolasbno odlagajo, kar mora veljati tudi za manjše države. Tsaldarisova vlada je zastopala stališče za obnovitev dosednjega dogovora, ker pri popolnem moratoriju ne bi imela nikake na-de za zaključek novega posojila, ki je Grški neobhodno potrebno. Med tema dvema nazoroma je morala odločiti zbornica, ki se je priključila opoziciji i.n Tsaldari-sov načrt je ostal z 91 glasovi v manjšini proti 109 glasovom opozicije.
Predsednik republike je Tsaldarisu dal mandat za sestavo nove vladne večine s pomočjo Kafandarisa. kar pa je prvolimeno-vani odklonil. Iniciativa je tako prešla na starega politika ki državnika Venizelosa, ki je imel teren tako obdelan m pripravljen. da je z lahkoto s» stavil vlado. Pri sedanjih političnih prilikah je Venizelos nedvomno edina osebnost, k; bi utegnila prinesti olajšanje v gospodarskem pogledu, kajti Venizelos ima odlične zveze z inozemstvom in njegov ugled v mednarodnem svetu je tako jak, da mu v tem oziru ni enakega med grškimi javnimi delavci.
Enotna zveza naših
gostilnlčarskih zadrug
Impozanten ustanovni občni zbor — Novo vodstvo zveze, ki obsega vso dravsko banovino — PočašSenje
zaslužnih pionirjev
Proračunska razprava v finančnem odboru
Beograd, 18. januarja. M. Finančni odbor Narodne skupščfre ie danes ves dan nadaljeval načelno razpravo o proračunu za leto 1933-34. Na današnji dopoldanski seji so govorili narodni poslanci gg. Šalih Baljič, Mi.lan Dobrovič, Vekoslav Mdletič. Dragoljub Kujundžič in Lovro Petovar, na popoldanski in večerni seji pa Stevan Cirič. Iliia Mihailovič in Oton Gavrilovič, nakar je ob zaključku načelne razprave odgovori! na stavljena vprašanja in pripombe finančni minister dr. Djrodjevič. Prihodnja seja bo v soboto.
Napredovanje učiteljev
Beograd, 18. januarja. »Službene Novi-ne« objavljajo večjfi nkaz o napredovanju učiteljev. Med drugimi so napredovali na področju dravske banovine nas!ednii učite!^ in učiteljice: Jakobina Peuh v Šmarju pri Jelšah, Stanko Povh pri Sv. Venče-slu, Gabrijela Mihelič v Velikih Laščah. Ivana Jelene v Prečki, Amalija Velnar v Murski Soboti, Sofija V*vod v Cerkljah. Matasimiljana in Nikolaj Einspieler v Dolu pri Ljubliani, Josipina Nagelschrnd-t v Haj-dina pri Ptuju. Adela Rirpmik v Kočevju, Brna Buh na Jesenicah. Josip ŠuSteršič na Rakeku. Lavirencija Kokal! v Poljanah. Elizabeta Kokol v Mariboru ki Pavla Kotnik v Letam na Pohorju.
Ljub I Jana, 18. jan a urja.
Gostilničarji r dravski banovini so si že davno zahoteli enotno skupno organizacijo. Sad prizadevanja posameznih zadrug je bil današnji ustanovni občni zbor Zveze zadrug gostilnlčarskih obrti za dravsko banovino, ki se je vršil v vrtnem salonu restavracije »Zvezde« r Ljubljani. Impczantnega občnega zbora se je udeležilo 36 zadrug iz vse Slovenije, ki so bile zastopane po 130 delegatih.
Občni zbor je otvoril prdsednik stare zveze g. Fran Kavčič, ki je toplo pozdravil vse zborovalce, posebej še zastopnike banske uprave tajnika g. Šinka, zastopnika zbornice za TOI g. dr. Koceta ln ravnatelja Zveze za tujski promet g. V. Pintar-ja. Nato je g. Šink, enako prisrčno j>o-zdravil zborovalce in jim želel, da privedejo zborovanje do čim lepših zaključkov.
V	bodoči organizaciji bodo imeli gostilničarji močno zaščito, samo v močni organizaciji pa ima tudi javna uprava vedno dobrega podpornika. Enako je g. dr. Koče naglasil, da je tudi Zbornica za TOI zelo zainteresirana na tem, da ustvari go-stilničarski stan cim močnejšo organizacijo. Zbornica je vedno delala roko ▼ roki z gostilničarskimi organizacijami in pazila na njihove koristi in težnje.
Tajnik g. Ante Pintar je nato podal kratko zgodovino gostilničarskih organizacij v Sloveniji. Besedo je nato povzel gospod Ciril Majcen, ki je ob-azložil prisotnim zborovalcem delo gostilničarske organizacije v bivši mariborski oblasti. Nato je g. Djuro Val jak iz Maribora naglasal, da je rešitev gostilničarskega stanu v državi, posebej še v dravski banovini, le v krepki skupni zvezi. Treba je, da prične nova zveza tudi delovati in če bo delo nesebično in bo zveza ščitila interese vseh gostilničarjev ne glede na posamezne pokrajine, jo bo vsakdo tudi res podpiral. Valjako-vim izvajanjem se je pridružila vsa dvorana s krepkim odobravanjem. G. Fran Piki iz Žalca se je pridružil izvajanjem g. Va-ljaka v imenu podeželskih gostilničarjev, pozdiavljajcč idejo fuzije obeh dosedanjih zvez. — Delegat Fajdiga iz Kamnika je sporočil, da so pravila nove Zveze že vsestransko prerešetana, v njih so še deloma nia'e napake, a so že potrjena od banske uprave, in bodo definitivno redigirana na prihodnjem občnem zboru. Predlog, naj se pravila ne čitajo. je bil soglasno sprejet. G. Fajdiga je nato oprostil odsotnost narodnega poslanca g. Antona Cererja, ki je doživel te dni nezgodo v gozdu; prečital je njegov pozdrav.
Sprejeto je bilo nato poročilo likvidacijskega odbora imovine bivše Zadružne zve^ ze za ljubljansko oblast, nakar so prešli zborovalci k volitvam zvezinega širšega in ožjega odbora, širši odbor tvorijo vsi predsedniki posameznih zadrug, odnosno njihovi namestniki, treba pa je bilo izvoliti še šest delegatov, ki pripadajo širšemu odboru. Po odmoru je bila prečitana in soglasno odobrena naslednja lista': l-% Ljubljano Pero šterk. za celjski okraj Fran Piki, za Kranj Rici Mayr, za Novo mesto Ciril Majcen iz Ljubljane, za Maribor Aleksander Klešič in za Mursko Soboto Fran Sočič. Pri volitvi ožjega odbora je bil na predlog večine delegatov izvoljen soglasno za predsednika nove Zveze g. Ciril Majcen, za podpredsednika pa g. G j uro Valjak. Istočasno je bil na predl>g g. Vindišerja iz Novega mesta izvoljen za častnega predsednika Zveze soglasno dosedanji predsednik Zveze g. Fran Kavčič.
V	odbor sam so bili izvoljeni gospodje: Kavčič Fran, Sterk Pero. šušteršič Fran, Dolinšek Avgust, Peberlin Miro, Zumer Ivan, Bernardi Drago, Vmdišer Josip Ce-rer Anton ia Klešič Aleksander, namest-
niki pa so gg. Rus Fran, Mayr Rici. VW rant Ivan, Povodnik Josip, Kavčič Miloš, Sribar Vojko, Tancar Davorin, Pečuh Fran
Ferderber Avgust in Vizir Geza.
Novi predsednik g. Ciril Majcen se je nato v izbranih besedah zahvalil zboru za izvolitev. Odslej se bo treba še krepkej« posvetiti delu za prospeh organizacije m koristi gostilničarskega stanu. — Zastopnik. banske uprave g. Šink je izrazil svoje zadovoljstvo nad preudarnostjo zborovalcev in poželel novemu odboru veliko uspeha in stalnega napredka.
Pri sklepanju o proračunu zveze sa leto 1932-33 je bilo določeno, da prispeva vsak član za kritje stroškov zaenkrat 35 Dni, o končnem proračunu pa se bo sklepalo na sejah odbora. — Ker se je dosedanji marljivi in popularni ljubljanski tajnik g Ante Pintar zahvalil za svoje mesto, je bil izbran za novega tajnika in vodjo pisarne g. Anton Petelin iz Maribora. Na predlog delegata g. Fajdige je nato občni zbor soglasno izvolil g. Pintarja xa častnega člana Zveze.
Občni zbor je nato prešel na sestavo resolucij, ki pa bodo redigirane naknadno. Posamezne »o prebrali navzoči člani. Zlasti krepka je bila gosp Vmdišarja i* Novega mesta, ki se odločno izraža proti šu-šmarstvu. Resolucija pravi, da protestirajo gostilničarji zlasti proti onim, ki vršijo boj proti šušmarstvu samo zaradi agitacije. Ostro je obsodil oeljsko podružnico Društva jugoslovenskih obrtnikov, ki j« vzela v najem neke gostilniške lokale ter vzdržuje tam gostilniško obrt brez predpisanega zakonitega dovolila. S tem ni samo prekoračen delokrog društva, marveč je to tudi že šušmarstvo. V nadaljnjem pravi resolucija ki je bila soglasno sprejeta. da zahteva Zveza od upravne oblasti, naj se imenovana podružnica eksempla-rično kaznuje. Skupni zbornici kot naS največji gospodarski predstavnici se je i»-rekla na zboru soglasna zaupnica.
Resolucija, ki jo je prečital g. Ante Pintar, pa izjavlja prošnjo vsem poslancem te sorodnim organizacijam po državi, naj se potegujejo za preureditev trošarinske takse. Potrebna je nivelizacija zakona o taksah. da bo najmanj 12 kategorij, a ne samo štiri, kakor so zdaj. Take in še posebne zahteve vsebuje tudi resolucija gorenjskih gostilničarskih združenj, ki jo je prečital g. Peteri in. Nadalje je bilo sklenjeno. da pristopi nova zveza kot članica k Zvezi za tujski promet in se bodo na podlagi tega vršili v banovini razni servirni in kuharski tečaji, na drugi strani pa bo organizacija po vseh mo«čeh skrbela ca čimvečji napredek in povzdigo tujskega prometa v Sloveniji.
Prihodnji redni občni zbor Zveze bo ▼ Celju. ▼ bodoče pa vedno ▼ kakem drugem večjem kraju dravske banovine. Sklepalo se je tudi o ustanovitvi nove »Samopomoči« in preosnovi stanovskega zavarovanja gostilničarjev za vso banovino, o čemer |>a bo izdelan natančni načrt na sejah širšega odbora. Sledila je še zahvala častnega predsednika g. Frana Kavčiča, častnega člana g. Pintarja m pa zahvala gospoda podpredsednika Gjura Valjaka, ki je izrazil svoje zadovoljstvo in zadoščenje nad prelepo uspelim občnim zborom, s čimer je dokazano, da »o odpravljena vsa nesoglasja, kar nudi jamstvo, da bo imela organizacija res lepe uspehe. Na predlog g. Frana Kavčiča m g. Peterlina je skupščina sklenila, da se odpošlje vda-nostna brzojavka Nj. VeL kralju in pa pozdravna brzojavka g ministru trgovine io industrije. S tem je bil občni zbor zaključen, vendar pa so ostali zborovalci še dolgo časa v družbi, da se pomenijo o raznih podrobnostih m bng&h svojega stanu.
Proti Velikemu Mariboru
Maribor, 18. januarja.
Ob 16. so se zbrali v dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju zastopniki tukajšnjih okoliških občin, da zavzamejo svoje stališče proti priključitvi okoliških občin k mestni občini mariborski. Sestanek je vodil pobreški župsn g. Matija Volk, ki je po otvoritvi prisrčno pozdravil zastopnike Tezna, Studencev, Radvanja, Krčevine in Košakov. Navzočih je bilo okrog 50 zastopnikov, med katerimi so bili tezenski župan Vinko Bezjak. studenški občinski odbornik Alojzij Pregelj, radvanjski župan France Vizovišek, krčevinski občinski odbornik Ivan Vole in župan Lojze Požav-ko iz Košakov Po nozdravu je pobreški župan prečital resolucijo proti priključitvi k Mariboru, nakar se je razvila obširna debata v katero je poseglo mnogo govornikov. Končno je bila sprejeta naslednja resolucija:	#
Pooblaščeni zastopniki navedenih občin so odločno proti nameravani priključitvi okoliških občin k mestni občini mariborski, in sicer iz teh le razlogov:
1.	Vse okoliške občine so dale napraviti električno omrežje na svojem ozemlju. Razen tega imajo nekatere svojo lastno kanalizacijo in tudi lastne vodovode.
2.	Vse okoliške občine so brez dolgov in imajo vzorno upravo, ki so jo zmožne tudi nadalje voditi. Občinsko gospodarstvo se vodi sedaj v prid občanov, ki zaradi tega nasprotujejo priključitvi, ker bi bili napram sedanjim manjšim obremenitvam v primeru priključitve k mestni mariborski občini bolj obremenjeni.
3.	Vse okoliške občine imajo predpisano število prebivalcev in so gospodarsko za svoj obstoj zadostno sposobne. Celokupno prebivalstvo je tudi spričo tega proti priključitvi.
4.	Prepričani smo, da bi nam mestna občina v primeru inkorporacije ne mogla ▼ doglednem času nuditi kakih ugodnosti, temveč bi nam naprtila le občutna bremena. ki jih okoliške občine ne morejo, pa tudi nočejo prevzeti.
5.	Dejstvo je. da bi se okoliške občine ▼ primeru priključitve nikakor ne mogle ▼ gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu tako uspešno razvijati kakor sedaj, ker bi mesto Maribor posvečalo vso skrb v prvi vrsti le svojemu središču.
Resolucija bo poslana g. banu. »reškima načelnikoma za levi rn desni breg Drave, Županski zvezi, narodnima poslancema dr.
Pivku m Krejčiju, senatorju dr. Ploju ter
skupščinskemu odboru za proučevanje kona o občmah.
Na predlog občinskega svetnika fai Krčevine je bilo sklenjeno, da bodo zastopniki okoliških občin stremeli v primeru potrebe tudi po tem, da bi se združile občine na levem in desnem bregu v dve enotni občini tako. da bi se delila mariborska bližnja okolica v okoliško občino Maribor-desni breg in okoliško občino Maribor levi breg. Proti priključitvi so tudi iz ras-loga, ker ima mestna občina veliko večja davčna bremena, kakor so jih naprtile občinske uprave okoliških občin svojim občanom, ki bi spričo tega s priključitvijo ničesar ne pridobili.
Vlomi v ptujski okolici
Ptuj, 18. januarja.
V ptujski okolici so se zelo pomnožile tatvine in razni vlomi, najraje v vinske kleti, kakor da so vlomilci najbolj željni pijače in mesa. Tako je bilo nedavno noč vlomljeno pri posestnici Mariji Kodričevi v Skrbljah na ta način, da so se vlomilci splazil v skedenj nad kletjo, od koder so odtrgali desko ter se skozi odprtino spustili v klet, iz katere so odnesli 100 1 vina. Nato so se tudi splazili v njemo stanovanjsko poslopje in odnesli dve skledi masti. Vedeli so pač, da gospodinje ni doma, ker je odšla na svoje posestvo v Stope rce in pustila varstvo hiše neki slaboumni ženski.
Dve noči prej »o vlomilci vdrli v vinsko klet posestnika Martina Jusa v Janž-kem vrhu in odnesli 50 1 vina ter še pokradli iz skrinje razno obleko m perilo. Vrata kleti so enostavno sneli s tečajev. Mnogo vina so tudi zlili po tleh. Še isto noč so se zglasili pri tovarniškem delavcu Jakobu Planincu. S kleščami so odprli zapah kuhinjskih vrat in odnesli iz kuhinje nad 20 kg mesnine, vredne 400 Din To noč je bila doma samo žena z otroki, mož pa se je nahajal zunaj po opravkih. Sumijo, da je na delu ena sama vlomilska družba, ki se preživlja samo s tatvinami. Orožniki s Ptujske gore že imajo sledore.
Vr
p«!
»niAvnclrsa
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Vreme se bo bržkone spremenilo; ponekod vedro, drugod padavine, bržkone dež. — Dunajska vremenska naooved *a četrtek: Sneg, posebno v južnih Alpah. V dveh al/ treh dneh mraz.
Maši Kraji in l|nd|e
Pet let županovanja dr. Dinka Puca *
Ljubljana, 18. januarja.
Danes je poteklo pet let, odkar ima Ljubljana za župana dr. Dinka Puca. Dne 8. julija 1927 so bile razpisane občinske volitve za 2. oktobra, volitev župana pa je biLa 29. novembra 1927. Izvolitev dr. Dinka Puca za župana je bila s kraljevim ukazom potrjena 28. decembra 1927, njegova zaprisega pa je bila 18. januarja 1. 1928., ko je končno tudi prevzel županske posle. V teh petih letih je Ljubljana po zaslugi župana dr. Dinka Puca in občinskega sveta, ki mu načeluje, vidno napredovala in se razvijala na vseh področjih.
Vsako leto so bila izvršena v Ljubljani nova večja javna dela, nikdar ni bilo zastoja. Treba se je samo »pomniti, koliko je bilo v tem času storjenega za omiljenje stanovanjsk bede, zlasti srednjih in delav-
stitrat boriti s mnoglnri težkotamrt, toda z vztrajnostjo sta dosegla in storila za
m
skih slojev, z zidanjem mestnih stanovanjskih hiš in podpiranjem zasebne gradbene podjetnosti. V tem času je bila zgrajena tudi nova mestna klavnica, povečana mestna elektrarna in plinarna, razširjen vodovod v Klečah, začeta nujno potrebna regulacija Ljubljanice, zgrajeni mnogi novi mostovi, samo preko Gradaščice trije, preko Ljubljanice pa štirje; dobili smo novo veliko carinarnico, tlakovale so se mnogoštevilne ceste, napravili novi hodniki, izvršila v velikem obsegu kanalizacija, povečalo tramvajsko omrežje, izpopolnila^ cestna razsvetljava itd. Zupan dr. Puc in sedanji občinski svet sta se morala sicer do-
Senzacijonalen dogodek za Ljubljano bo premiera grandioznega velefilma
ne odgovarja
• • •
Problem našega veka! Umetni otoki na Oceanih tvorijo oporišče mednarodnega letalskega prometa med kontinenti.
Premiera v Elitnem kinu Matici
s ranogii
m f ^mujuvaijv)	* —
razvoj Ljubljane vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče. Vsa izvršena dela so veljala težke milijone, ki sO prišli po večini v prid ljubljanskega prebivalstva, obrtnikov, delavcev, trgovcev itd., kljub temu pa se bremena davkoplačevalcev niso povečala. Vse to je bilo mogoče, ker se je delalo po smotrenem načrtu in ker je bila zagotovljena stalnost občinskega sveta brez večjih izprememb.
Gotovo je doba zadnjih petih let ena najbolj značilnih za razvoj Ljubljane, ker se še nikdar ni v Ljubljani napravilo toliko, kakor v tem kratkem času. To priznavajo zlasti tujci, ki jim je bolj vidna razlika med sedanjo in nekdanjo Ljubljano kakor pa Ljubljančanom, ki so se že navadili, da se v Ljubljani vedno kaj novega gradi, in bi jih samo še začudilo, če se ne bi nič več. Delo ljubljanske občinske uprave pod vodstvom župana dr. Dinka Puca je tem bolj hvale vredno, ker ni zastalo niti v času najhujše gospodarske krize, ko je bil zaslužek za brezposelne najbolj potreben. Ljubljanska občinska uprava ima pripravljenih še mnogo načrtov v korist splošnosti, ki bi jih rada izvedla. Prepričani smo, da jih bo tudi izvršila kljub mnogim težkočam, ker vidimo za to jamstvo v njenem dosedanjem delu. Upamo, da bo župan dr. Dinko Puc v svoji čilosti, saj je komaj v 54. letu starosti, lahko še dolgo let posvečal svoje bogate izkušnje in sposobnosti v korist svojega rojstnega mesta.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.______
Socialno-gospodarski tečaj
ZKD v Ljubljani
Ljubljana, 18. januarja.
Kulturno delo, ki ga vrši ZKD, je velikega pomena za procvit našega naroda, posebno sedaj v dobi splošne družabne krize. ZKD hoče povečati narodno splošno izobrazbo. Ta smoter namerava doseči s pomočjo naravoslovnih, zgodovinskih, zemljevisnih, zdravstvenih, športnih, so-kolskih in drugih predavanj, ki jih nudi in vrši v vseh društvih svojega področja in s pomočjo predavanj v Ljubljani. Se v teku tega meseca bo imela Zveza kulturnih društev zopet dvoje odličnih predavanj, in sicer predavanje dr. Pestotnika o cerkvi in državi in predavanje dr. Slodnjaka o dr. Ivanu Tavčarju ob lOletnici njegove smrti
Toda ZKD se dobro zaveda, da gre delo prosvete vzajemno s činitelji, ki ustvarjajo socialno in gospodarsko bodoinost naroda; delo ZKD mora biti danes posvečeno prav posebno socialni in gospodarski izobrazbi Dvigniti narodovo politično, socialno in gospodarsko zavest, odkrivati mu sodobna socialna, gospodarska in politična dogajanja in dati mu vero v dinamičnost našega razvoja, — to je zgodovinska naloga ZKD. Sedanja kriza ima svoje žarišče predvsem na gospodarski in socialni strani. Gospodarski sistem, njegov duh in proces ne delujejo več pravilno, zmaguje ideja skupnosti. In narod bi mogel baš v tem času brez ognjišča pravega optimizma, brez organizacije, ki mu objektivno prikazuje socialne in gospodarske pojave sedanjosti, pasti v nevajen pesimizem. Tu je odgovorna naloga ZKD, da da narodu osnovno socialno in gospodarsko izobrazbo, da ga sezncni z vsemi sedanjimi socialnimi problemi v pravi luči. Doseči hoče ta smoter deloma s pomočjo socialno gospodarskega tečaja v Ljubljani, ki se bo vršil od 5. februarja do 3. marca. Tu se bodo razlagali poljudno najvažnejši sodobni socialni. gospodarski in higienski problemi, tako gospodarski sistemi, delo, mezda in kapital; brezposelnost, vzroki svetovne gospodarske krize; denar in njegova vrednost, inflacija, bankovec, zlata valuta, kako čitam gospodarski del časopisa, zadružno gospodarstvo, osnovni pojmi knjigovodstva, davki, davčna morala; socialno pravo, socialna politika, socialna higiena, politične ideologije itd.
Ta tečaj je namenjen zlasti najmlajši naši generaciji, enako pa tudi vsakemu drugemu, ki se želi brezplačno izobraziti gospodarsko in socialno. Seznam predavanj, ki se bodo vršila trikrat na teden po dve uri, bomo še objavili.
Grenčica Hunyadi Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo
Ciril Majcen, predsednik včeraj ustanovljene Zveze zadrug gostilničarsldh obrti v
dravski banovini. (Poročilo o ustanovnem občnem zboru objavljamo na drugi strani.)
Uboj na preji
Gorenja vas. 18. januarja.
Včeraj na vse zgodaj se je po Gorenji vasi raznesla žalostna vest, da so ponoči ubili nekega fanta. To se je zgodilo na Trati na tradicionalni preji, ki je vedno združena z veselo zabavo. Tudi tratarski fantje in dekleta, ki so šli na prejo na Trato k »Jaku pod Klancem«, so do polnoči prepevali, pili in plesali, o polnoči pa je zaradi alkohola fantom zavrela kri in brez pravega povoda so se v veži sprli in stepli. 221etni Remčkov Jože je izvlekel nož in prerezal 261etnemu Cirilu Jenku žilo odvodnico na vratu. Poklicali so zdravnika iz Gorenje vasi. ki pa je mogel ugotoviti le smrt zaradi izkrvavitve.
Ciril Jenko je bil priden in splošno priljubljen fant ter glavna opora družine. Takega krvavega dogodka, kakršnega je sedaj povzročil nesrečni alkohol, že dolgo ni bilo v mirnem kraju in njegovi okolici.
Na meji ustreljen
Dolnja Lendava, 18. januarja
V	nedeljo zvečer po šesti uri, ko je bilo že precej temno, je naš graničar blizu meje naletel na sumljivega civilista. Po svoji dolžnosti ga je pozval, naj gre ž njim na stražnico. Nekaj časa sta šla lepo mtr-no proti stražnici v Sabolahošu, kmalu pa ie uietnik začel siliti vedno bolj proti meji. Očividno je hotel priti tik do meje, da bi na to zbežal čez na Madžarsko. Naenkrat se je pognal v beg, tekel je vzdolž meje in se nič več ni zmenil za klice gra-ničarja, naj se ustavi. Graničar je začel streljati in tretji strel je zadel ubežnika v glavo, da je na mestu obležal mrtev.
V	ponedeljek je šla na kraj dogodka komisija, katero so tvorili sreski podnačel-
nlk t ZnidsrSe, sodnik g. Roi, zdravnika
gg. dr. Lipnjak in dr. Klar ter komandir pogranične čet« g. kapetan Pavlič. Komisija je ugotovila, da je ustreljeni Trejber Sandor, madžarski državljan iz Gostole pri Kečkešu, star nad 40 let Strel ma je šel pod desnim ušesom skozi glavo in izstopil na levem licu. Smrt je nastopila takoj. Truplo pa je ležalo vzporedno z g ranico. Kaj posebnega pri ubitem niso našli, tudi še ni ugotovljeno, kaj je delal na našem ozemlju in zakaj ni ubogal pozivov našega graničarja.
Fingiranvlom
Maribor, 18. januarja.
EVed malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes 531etna trgovčeva žena Frančiška Z. iz Maherske vasi, ker je z namenom, da bi prejela od zavarovalnice zavarovalno premijo, fingirala vlom v svojo trgovino. Lani 26. oktobra je obvestil poljčanske orožnike trgovec Martin Z^ da je bilo vlomljeno v prejšnji noči med 21. in 22. uro, ko je bil on pri pevski vaji, njegova žena je pa spala, v njegovo trgovino v pritličju hiše m so vlomilci odnesli za 9774 Din raznega manu-fakturnega blaga in kovanega drobiža. Trgovina je bila zavarovana za primer vloma za 100.000 Din.
Orožniki so uvedli obširne poizvedbe m takoj zasumili, da nekaj ni v redu. V navedenem času vloma je hodilo mimo trgovine mnogo ljudi, ki pa niso ničesar opazili. Sumljivo je tudi bilo, da je izginilo le najboljše blago. Orožniki so zato posneli prstne odtise trgovčeve žene ter ugotovili, da so identični z odtisi na šipi v oknu, ki naj bi jo bili vlomilci razbili. Pod oknom so našli tudi majhne krvave sledove, na prstu trgovke pa manjšo rano, iz katere je izvirala kri. Na podlagi teh ugotovitev so orožniki napravili v trgovini temeljito hišno priskavo, ki je spravila izpod podnic na podstrešju na dan vse »ukradeno« blago. Seveda zdaj ni bilo več mogoče tajiti in je trgovka fingirani vlom priznala. Obsojena je bila na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 5 let
Drzen vlom v gostilno
Ribno, 18. januarja.
Preteklo nedeljo je bil izvršen v gostilno Gabrijela Ferjana v Ribnem pri Bledu drzen vlom. Ko so šli v nedeljo zjutraj vsi Ferjanovi k službi božji, je neki nepridiprav izrabil njihovo odsotnost ter se splazil najbrže pri zadnjih vratih v gostilno. Vlomilec jo je mahnil po stopnicah naravnost v podstrešje, kjer je s sekiro od-
Erl vrata Ferjanove spalnice. Nato je raz-
il predal omare in vzel iz njega hranilno knjižico glaseoo se na ime Ferjanove-ga sina Vinka z vložkom 6000 Din. V hranilni knjižici je bilo tudi 500 Din v bankovcih Nadalje je tat odnesel šest žepnih ur, klobuk, srajco in majo. Kuharica Neža Ferjanova, ki sicer stanuje v mežna-riji, je imela pri Ferjanovih spravljenih okrog 70 srebrnih kron in več cekinov, katere je tat vse pobasal v svoj« žepe. Ko je še pobral nekaj drobiža iz predala jo je zopet neopaženo popihal v temno jutro. Vlomilec je pozabil na postelji dolg nož, katerega je najbrže uporabljal pri odpiranju predala, ali pa ga je morda imel pri pravljanega za napad.
Vse kaže, da vlomilec ne more biti od daleč, ker so mu bile, kakor priča spretno izvršeni vlom, razmere v Ferjanovi gostilni dobro znane in je izrabil odsotnost domačih. G. Ferjan je vlom takoj prijavil orožnikom, ki pridno poizvedujejo za predrznim vlomilcem.
Strašni zločini med sorodniki
Po treh mesecih razkrinkan umor — Morilci so sorodniki, umorjeni
pa je pred leti ubil svojega brata
Dolnja Lendava, 17. januarja.
Lani oktobra je nenadoma izginil iz Gornje Bistrice 291etni Ivan Cižmašija. Ivan je bil na slabem glasu. Pred nekaj leti je v prepiru ubil svojega brata m tudi pozneje, ko je prestal svojo kazen, se je večkrat udeleževal fantovskih pretepov. Več let je imel ljubavno razmerje s svojo oddaljeno sorodnico vdovo Verono Ciž-mašijevo, ki pa se je naveličala svojega sirovega in nasilnega ljubimca in ni hotela o njem ničesar več slišati. Ivan je zaradi tega večkrat grozil Veroni in njenemu sinu, 191etnemu Ignacu. Večkrat je tako razgrajal v Veronini hiši, da je morala ona s sinom vred pobegniti k sosedom.
Ko Ivana lani v oktobru ni bilo več na spregled, so orožniki skrbno poizvedovali za njim. Pred desetimi dnevi pa je Mura pri Murskem Središču naplavila moško truplo, ki je imelo na prsih pet, na hrbtu pa 20, večino smrtnonevarnih ran z nožem. Komisiji, ki je pregledala truplo, je takoj padlo v oči, da se vbodljaji poznajo samo na srajci, dočim je bila gornja obleka popolnoma cela. Iz tega se je dalo skleoati, da je bil neznanec umorjen naj-
)e produkt tridesetletnih izkušenj« To sredstvo vrne potemnelim lasem zažeijeno svetlo nijanso, dodatek »Haarglanz« pa konservira in krepi nežne, svetle lase in-jim da istočasno prekrasni zlati sijaj. Vsem ljubiteljem naše staro znane kisikove pošiljatve priporočamo uporabo sredstva »črna glava« — »extrablond« z dodatkom sredstva »Haarglanz« in očal proti peni. Pazite na zelenobeli omot!	10
pre&roau t
brž med spanjem, potem pa oblečen in vržen v Muro. V obleki so našli vžigalnik ki je nosil na eni strani napis »Štefan Kii-har«, na drugi strani pa »Mariška Melm-ei«. Orožniški narednik g. Plešovnik, ki je vodil že prej poizvedbe za Ivanom, se je seveda takoj spomnil nanj ter posvetil vso pozornost njegovi nekdanji prijateljici Veroni in njenemu sinu Ignacu. Mladi Ignac Cižmašija je naposled orožnikom priznal, da je s svojima bratrancema Jožefom in Štefanom Vučkom umoril Ivana Cižmašijo, ker je pretil njemu m njegovi materi. Zločin so izvršili lani 25. oktobra zvečer. Ivan Cižmašija je prišel pijan na dom Ignačeve matere, tam je nekaj časa razsajal, potem pa se vlegel v posteljo in zaspal. Ignac je poiskal svoja bratranca, ju napojil z jabolčnikom in žganjem in ko so se vsi močno napili, so oboroženi s koli in nožmi prišli v sobo, kjer je spal na materini postelji Ivan Cižmašija. Najprej so ga z nožmi, potem še s koli po glavi, naposled pa so mrtvemu oblekli telovnik in suknjič ter ga vrgli v Muro. Včeraj so orožniki Ignaca Cižma-šijo in njegova bratranca izročili dolnje-lendavskemu sodišču
ULTURNI PREGLED
Nekoliko kulturne bilance
Kakšne struje prevladujejo v češkem duhovnem življenju? — Mladina in verstvo. _Zmaga tradicije. — »Pokolenje šoferjev« premagano.
Praga, v januarju.
V tej retrospektivi kulturnega življenja na Češkoslovaškem ne bomo naštevali posameznih spisov, ki so izšli v minulem letu. Opozorili bomo le na kulturne smeri, ki so bile lani med izobraženci v diskusiji, pri čemer pa takoi pripominjamo, da se v zadnjem c£su celo v literarnih kiogih pogosteje pretresaio narodnogospodarski problemi, ne-20 duhovna vprašanja- Nekatere knj;ževne revije so že priobčile članke zoper diletan-tizem književnikov v narodnem gospodarstvu in politiki.
Vzlie temu pa lahko rečemo, da te diskusije, najs: so sicer kaikrat diletantske, vendar le ni«) docela neplodne. Med materijo in 11 > i1 otri oH-tnie nfka obmejna področja: da-nP(5 je vsakomur jasno, da sedanja kriza že dol<m ni več samo gospodarski pojav. Očitno je da gre za družbeno krizo, za krizo zauoania a" zaimanje ie naposled vendarle moralna, duhovna dobrina. Niega dm je Wal-ter Rathenau nenehno poudarjal, da se morejo tudi naibolj materialne stvari obravnavati z duhovnih vidikov Umhivo je da je kultura lahko prizadeta tudi ^materialno, finančne težkoče velikih zalozn-štev, propad nekaterih književnih revij, velika beda med
umetniki, zlasti med slikarji in kiparji, borba za knjižni tr? — to so sicer pojavi, ki samo posredno dosezajo kraljestvo duha, vendar vsekdar vplivajo tudi na duhovno ood-ročje, zakaj i za intelektualce velja stari rek: »Primum vivere. deinde philosophari.< Ce ei sedaj ogledamo češko poezijo in roman v minulem letu. moramo ugotoviti, da se v nji kai malo čutijo boji našega časa. Celo oni liriki, ki radi koketirajo z monde-nim salonskim komunizmom, so v jedru ar-tisti, iluzionisti, ki življenje in njegove resnične odnose pesniško pretvarjajo v in-fantilne igračke, pa naj se levičarsko usmerjeni kritiki še tako hudujejo nad njimi. Njihov poglavitni tema ie še vedno erot;ka. tc-rej sfltu ki sicer močno vpliva na človeško življenje, ki pa vendarle sodi boli ali manj med zasebne zadeve Kako fe mogoče. da se je prav pokolenje tride=>etletnikov, vojna mladina, pogreznilo v artizem, dadaizem, surrealizem. poetizem, ko bi vendar pri nj*m vsi pričakovali več socialnega patosa? Kako ie mogoče. da je bil Jifi Wolker tako kmalu pozabljen in da eo Nerval, Seifert, Halas in Hora postali glasniki sedanjega pesniškega rodu? Najbolje si bomo razložili ta pcjav, če smatramo, da gre v tem primeru za ge-
neracijo, kateri je vojna vzela mladost Namesto da bi se kot otroci igrali, so morali cele dneve stati pred trgovinami z živili; prebili so vsa ponižanja in pomanjkanje vojnih let in si eedaj skušajo nekako nadomestiti otroška leta. Odtod torej infantilizem v poeziji
Med mladimi intelektualci Češke pa imamo tudi izrazito katoliško skupino. Ne mislimo skupine okrog Jaroslava Durycha. ki nikakor ni več mlad pesnik. V mislih imamo skupino okrog revije >Tvar«; v nji je najboljši prozaist Čep. Tudi ta vrnitev k vernosti je v zvezi s psihologijo povojne generacije. To pokolenje je našlo po vojni prazno zemljo in prazno nebo in je najprej zbežalo v irracionalnost. v podzavestnost, kasneje pa je odkrilo ravnovesje med razumskim in razumu nedosegljivim svetom, ki se oči-tuje v novem prerodu tom'stične filozofije. (V Pragi je bil nedavno kongres tom is tov, t. i. pristašev filozofskega eostava sv. Tomaža Akvinskega.l Geslo aktivizma, odklon od praznega artizma, klic po celotnosti (to-taliteti) pa ne obvladujejo samo mladih katoliško uf*merjenih pisateliev, marveč tudi nekatere osebnosti, ki iščejo novo kulturno sintezo.
V brnski reviji »Index« je nedavno objavil docent dr. J. L. Fiecher rezultate neke ankete, ki jo je bil priredil med dijaki brn-skih visokih šol. Anketa je imela namen, pokazati, kakšno staVšče zavzema akademska mladina nasproti najvažnejšim vprašanjem javnega življenja, kulture in politike. Objavljeni so bili podatki iz 111 izpolnjenih vpraševalnih poL Najzanimivejši so odgo-
Redek primer dobrodelnosti
Beograd, 18. januarja.
Stanovalci v beograjski Grobljanski ulici opažajo že več kot mesec dni, da se v tej ulici v hiš; pod št. 16 vsakega dne opoldne zbira cela velika gruča drobnih, slabotnih, očividno zelo siromašnih šolskih otrok, da si je ta hiša zasebna stanovanjska hša, ne pa morda kot zavod ali kaj podobnega. Aa pravoslavni badnji večer pa se je moglo videti še vse kaj drugega. Vsi oni otroci, ki 60 drugače prihajali v ono hišo opoldne, so prišli tudi na badnji večer, a ko so se po daljšem času vsuli na ulico, so bili v-n nanr>-vo oblečeni od nog do glave in vsak je nosil s seboj še precej velik omot, v katerem ie bilo gotovo zavito nekaj dobrega, ker se je otrokom tako sladko smejalo in ao s tako radostjo v očeh stekli izpred hiše vsak v svojo stran.
Ta hiša je last Dragoljuba Saviča, lastnika beograjskega pogrebnega podjetja >Kou-kordije«.
Gosp. Sarič ima štiri otroke, ki vsi Se hodijo v osnovno šola Mestni predel, kateremu pripada tudi Grobljanska ulica, se mora šteti med najubožnejše v naši prestolnici in tako ni čudno, da so Savi če vi otroci pripovedovali doma, kaki revčki so nekateri njihovi tovariši, kako celo omedlevajo v šoli zaradi lakote. Gosp. Savič je na to pripovedovanje svojih otrok 6topil k upravitelju šole in ga poprosil, naj mu izbere izmed šolskih otrok najubožnejše. Zgodilo ee je tako in za 1. decembra, za praznik nedinjenja, je bik) 26 teh revčkom povabljenih na kosilre k Savičevim. In ni ostalo samo tako za ta praznik. Vsak dan so potem pripravili zanje kosilo in za badnji večer jih je njihov d«»-brotnik tudi še toplo oblekel in obul. V posebnem omotu pa je vsak še dobil velik kos božičnega prašička, cel kup »kolačev< in velik kos dobrega kruha
Veseli eo otroci tekli domov, obenem »o pa bili tudi žalostni, ker so si mislih, da sedaj ne bo več dobre>ga kosilca. Imeli so pa dober nosek in eo poizkusih svojo srečo tudi še po praznikih, ali prav za prav že tretji dan božiča. Vsi so zopet prišli in kosilo je bilo v resnici pripravljeno zanje- Največje veselje pa je bilo zanje, ko jim je s. Sovič naročil, naj le še hidi v naprej prihajajo vsak dan, da bo pripravljeno vsak dan zanje kosilce vse tja do prvega aprila, ko bo zopet topleje vsemu in se bo pričelo delo ter jim bodo njihovi starši mogli zopet zaslužiti kruha.
Naj bi ta gotovo zelo redki primer dobrodelnosti nasproti ubožni mladini našel fim največ posnemovalcev, vseuovsod!
DANES PREMIERA!
vori glede stališča nasproti religioznim vprašanjem. Tu se je 23 glasov izreklo zoper religioznost, 5 glasov je bilo glede vere ravnodušnih, 44 se jih je priznalo za katoli-čanstvo, 4 za druge konfesije, 1 za antise-m;tizem kot svetovni nazor, 1 za okultizem. Izmed ostalih 29 glasov smatrajo nekateri vero za osebno, drugi za filozofsko zadevo. Izsledek celotne ankete priča o nekakem kulturnem pesimizmu in kaže hrepenenje po neki enotnosti in po takem občestvu, ki bo ljudem zopet dalo neki smoter in smer. V tem pa obstoje tri smernice: ali nova kulturna sinteza, ali katoličaratvo ali komunizem.
>Prager Preese« je pripomnila k tej anketi, da poleg omenjenih treh izrazitih smeri obstoji še »zelo šroka. v nazorih kolebajo-ča. brezusmerjena sredina, ki bi številčno najbrž imela absolutno premoč, če bi bilo znanih ne samo 100, marveč 1000 odgovorov.«
Vzlic vsem navedenim znakom pa se zdi, da je mladina že začela izgubljati čut izko-reninjenosti (deracinč), ki je bil nekaj časa eden izmed poglavitnih znakov povojnega mladega rodu. Sedanji mladi rod je zopet našel vez! s tradicHo. Ni več docela nagnjen k čisto intuitivnemu, čuvstvenemu, asociativnemu dojemanju marveč je zopet postal v pravem pomenu besede intelektualen.
Toda nekaj je. kar čutimo vedno bolj: ne-dostajanje izpodbudne kritike. Ni kritiških osebnosti, kakor so jih Čehi imeli zlasti v devetdesetih letih tako častno število. Pomanjkanje velikih kulturnih voditeljev je sploh močno omajalo avtoriteto izobražene-
£i 1 (dagcver
najočarljlvejša ženska neodoljtvs-
ga fiarma v pikantni veseloigri &%
dnevnika
Cepottce
Gospodična Te« — afi se to
spodobi?
Ljubavna afera lepe kiparke, ki
se je zagledala v svoj model, čvrstega mladeniča, krepkega boksača #
Najnovejši UFA zvočni tednfic Predstav« ob %8 in H10 zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
ga duha- Intelektualci se danes bavijo predvsem s svojimi družbenimi nalogami. Med najbolj diskutirane predmete v minulem letu sodijo vprašanja: kakšno bodi stališče intelektualca v javnem življenju in pa rasni problemi kulturne politike.
Različne ankete med čitatelji so podal«, še neko, za sedanje prilike in neprilike značilno potezo: namreč priljubljenost zgodovinskih romanov in življenjepisov. Pri tem pa ne gre za nekak narkotikum, za beg v preteklost pred vprašanji sedanje krize. Ljudje, ki so doživeli velike zgodovinske dogodke, kakor so n. pr. vojna, revolucija, restavracija, začenjajo šele sedaj dobivati pravi odnos do močnih zgodovinskih osebnosti. Posebno velja to ^a češkoslovaški narod, ki je cela tri stoletja mogel samo iz daljave opazovati visoko politiko in šele sedaj sj>o-znava realnost v življenjepisih velikih državnikov. ki je v njih videl prej samo mitologijo.
V splošnem lahko ugotovimo, da sta premagana povojni materi alizem in enostranska tehnična usmerjenost. »Pokolenje šoferjev«, kakor ga je nekoč imenoval Kevser-ling, nima več nikake kulturne uloge. Prodrlo je prepričanje, da dober inženjer pač lahko gradi mostove in stroje, o kulturi pa nai nikar ne teoretizira- Med vojno se je pokazalo, da znani rek »Inter arma silenfc Musae« ne velja vedno in povsod. Češki narod se je baš med vojno tesno oprijel svoje knjige in svojega gledališča. Tudi med krizo ne počivajo muze. Kulturna vprašanja vzbujajo živahne diskusije, čeprav kriza nedvomno vpliva na njihovo vsebino. Vseka-
foo potofto vrrm~i stvom NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L
XI. I. 1933 TABOR
XIII.
SLOVANSKI
VEČK1R
Domaee vesti
♦	Mednarodna železniška tarifna konferenca na Bledu. 17 t m. se je pričela na Bledu mednarodna železniška tarifna konferenca, ki bo trajala osmn dni. Na konferenco. ki se vtš- v dvorani hotela Toplice, so prispeli delegati Avstrije, Italije, Nemčije, Češkoslovaške in naše države. Konferenci prisostvuje skupno okrog dvajset oseb.
♦	Tristoletnica varaždinske gimnazije.
Oktobra bo poteklo tristo let. odkar je biia ustanovljena gimnazija v Varažrtinu. -Izj-rie slavnostna spomenica s prispevki biv-š h dijakov omenjenega zavoda Priredi se tudi sestanek absolventov va.ražd;nske gimnazije Najstarejši še živeči absolventi varaždinske eimnazije so književnik šan-dor Ksaver Gjalsid. univerzitetni profesor ▼ pokoju dr. ^azar Car ter gimnazijski profesor v pokoju Ivan Kenfelj.
♦	Izpremembe v banovinski službi. Imenovana sta dr Božidar Lavrič za primarnega zdra vni.ka spl-ošnp bolnice v Mariboru v 6. poiožajni skupini, dr Aleksander Kiihar pa za banovinskesja primarija pri javni bolnici v Ptuju v 5. poiožajni skupini. Inž. Vinke Giar.z, uradniški pripravek pri tehničnem oddelku kr banske unrave je po potrebi službe premeščen k uoravi banovl.nskega zdravilišča v Rogaški Slatini Državna služba je prestala arhivskemu uradniškemu pripravniku Fedorju Janko-■viču pri obmejnem komisarijatu v Marlbo-m ter uradniškemu nrn>ravniku Martinu Mavriču pri zdravilišču v Rogaški Slatini. Pripravnik pri barski upravi v Ljublja-n dr. Milan Penkovič je imenovan za pristava v osmi poiožajni skupini.
Ko pri Slamlču se ea&e polne „Rhdifigau Meste, se vzsradisfe srse naše prod tedaj fe slsrb, gorje!
♦	Iz zdravniške zbornice. Dr. Pavla Cer-ne, zdravnica v zdravilišču na Golniku, ie bila 9. t. m. vp!sana v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
♦	Promocija. Na univerzi v Gradcu bo •danes prom ovira!	Jože Munda za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 5. letošnji številki: kraljevo odločbo ■o ukinitvi konzuta.rnib za stcron i kov; uredbo o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Konzumnega društva za Slovenijo
v Lbibljani: uredbo o iznrembah in dopolnitvah v uredbi o ocenjevanju sodnikov rednih sodišč in Serijskih sodnikov; na-redbo o Izpremembi naredbe o izvajanju zavarovanja glede prostovoljnega zavarovanja: pravilnik fon^a za pospeševanje domače kuVfure oljevitih rastlin; norme za cestne mostove: popolnitev nravilnika o sprejemnih radijskih aoaratih; tarifno obvestilo za les na Sušaku: odkup predvojnega srebrnega denarja razglas o podaljšanji veljavnosti navodil glede občinskih računov: sestavo oddelkov državnega sveta in njihovo področje za leto 1933. ter odločbe lavne seje državnega sveta.
♦	Akademsko starešinsko društvo »Jadran« v Ljubljani sklicuje svoj .redni občni zbor na dam 22. t. m ob pol 11. dopoldne r zbornici na magistratu. Vse gg. člane vabimo k polnoštevilni udeležbi, neučla-njene ss. starešine pa naprošamo, da se občne?a zbora udeleže in pristopijo k društvu Odbor.
♦	Novi grobovi. V Ljubljani (Stan in dom) je po dališem trpljenju umrla gosoa Antonija Benedlčičeva, soproga policijskega nadzornika. K večnemu počitku pri Sv. Križu jo bodo snremili jutri ob po\ 15. — Kamniku je umrla gospa Marija Tra Hipu ž e v a. Pogreb ugledne pokojnice bo danes ob 16. —V Celju je umrl v 59 letu starosti gostilničar ln trgovec g. Fra.nc Berger. Pogreb bo danes ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Smrt zagrebškega Slovenca. V Zagrebu je v nedeljo v starosti 60 let umrl svet, nik banskega stola v pokoju Slavoj Valja-
Pri pomanjkanju teka, vzpehavanju, napenjanju, obloženem jeziku, zoperni sapi ust, glavobolu, vzemite zjutraj ali predno ležete spat pol ali cel kozarec naravne grenčice HUNYADI JANOS. Kliniki in strokovni zdravniki za bolezni želodca in črevesia poudarilo, da je »HUNY\DI JANOS« ffrenčica idealno in neprekosljivo odvajalno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah.
vec, sin Matije Valjavca, slovenskega pisatelja. Kot sodnik je v dobi svetovne vojne služboval v Zemunu. Pozneje je bil držav, ni pravd»iik in končno uvaževan član banskega stola. Odlikovan je bil z redom Sv. Save III.
♦	Pogrešanci iz svetovne vojne. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedio postopanje, •da se proglase za mrtve naslednji pog>re-šanci iz svetovne vojne: Pavel Pristan, uradnik vojnega aTsenala v Pulju; Tomaž Novak, kočar v Oberšah; Franc Zupančič, trgovski sluga v Ljubljani; Jožef Aljančič, kočar v Kovorju; Hingelbert Furlan iz Ljubljane; Ignac Kolman, čevljar iz '^eš; Pavel Pogačar iz Zgornjega Ihana in Anton Mesec, posestnik na Stari Vrhniki.
♦	Velik vlom v Domžalah. V včerajšnji noči je biio v Domžalah vlomljeno v spalnico posestnika in gostilničarja Andreja Kovača, izginilo je 28.000 Din, ki so bili zaklenjeni v omari. Orožnm.1 šo uved.li obširne poizvedbe
♦	Skrivnostni Ivan Grgic. Tretji dan razprave zagrebškega sodišča proti Vojku Mi-kolju zaradi velike sleparije s ponarejenimi poštnimi nakaznicami se še ni približal razkrinkanja skrivnostnega Grgiča in njegovih pomočnikov pri utlhotapljenju ponarejenih poštnih nakazn'c v plombirane poštne vreče Ves dan so zasliševali priče, niso pa pnšle na vrsto one, ki naj bj dokazale Mikoljev alibi. Razpravi prisostvuje vedno več poslušalcev, ki se čudijo, s koliko spretnostjo in bistroumnostjo se obtoženi brani identificiranja s skrivnostnim Grgičem.
♦	Samomor pred poroko. Pretekli ponedeljek bi se imela v Gornjem Vakuifu vršiti poroka dvajsetletnega Josipa Matijevi-ča. Dan pred poroko je ženin postal nekako potrt, ponoči pa si je prerezal vrat in je kmalu nato izdihnil. Kaj je mladega ženina gna.lo v smrt, ni znano.
♦	Volnena ruta rešila lastniku življenje. V okolici Virovitice je v prepiru seljak •Ilija Radetič iz Bistrincev z revolverjem ustrelil proti sosedu Ivanu T.ršiču. Krogla pa je na srečo obtičala v debeli volneni ruti, oviti okoli vratu.
♦	Lov na tihotapce tobaka. V noči od •ponedeljka na torek je prišlo v okolici Ba-nja.luke do spopada med organi finančne straže in tihotapci tobaka. Finančna straža je bila obveščena, da bo večje število •tihotapcev tobaka ponoči prišlo mimo Ko-torvaroša. Stražnika Matevž Koželj in Milan Tomljenovič sta v zasedi pričakovala tihotapce. Proti jutru sta opazila 19 tihotapcev, ki so nosili nabasane vreče. Ker se na poziv niso ustavili, sta stražnika začela streljati Nekateri so tiho vrgli vreče raz sebe in pobegnili. Nekega tihotapca pa je krogla zadela v nogo. Finančnim organom je prišlo v .roke 71 kilogramov tobaka. Ranjeni tihotapec Petar Miličevič je bil prepeljan v kotorvaško bolnico.
♦	V fotoprodavalnici drogerije Gregorič v Ljubljani, Prešernova ulica 5 za 19. t. m. napovedano predavanje gospoda B. Jakca se zaradi zadržkov preloži na kasnejši čas
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz LlnMlaste
u_ Slavnostni sokolakl koncert bo v soboto, dne 21. t. m. ob .pol 20. v Filharmo-nični dvorani. Dober del koncertnega sporeda je prevzel priznani Slovenski vokalni kvartet, k' ga tvorijo gg. štibernik, Jug, brata Roman in Tone Petrovčič in šulc. Slovenski vokalni kvintet bo zapel iz svojega bogatega repertoarja naslednje slovenske zbore odnosno četverospeve: Mirk Vasilij: »Jutro«, Foerster: »Razbita čaša« in Risto Sav.n »Tehtni vzrok« v I. nastopu v K. nastopu pa Prelovčeve »Nageljne rdeče« in slovensko narodno: »Ko so fantje proti vasi šl-i«. Petje Slovenskega vokalnega kvinteta je v resnici umetniško in vsak prijatelj slovenskega petja jim bo hvaležen za užitek, ki ga bodo nudilei na slavnostnem sokolskem koncertu. Pred.pro-da.ja »rfvležev in stojišč je v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
u_ Akademija XIII. »Slovanski večer«
pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja bo v soboto 21 t. m na Taboru. Sodeloval bo pri sporedu tudi g. Betetto Julij, član naše opere. Na sporedu je: S. Osterc: »Soln-ce v zavesah«, Ant. Foerster: »Op. 4a.« »Dalibor v ječi« l.n R. Savln: Carne tvoje so oči « Zadnji dve -Seli se bosta izvajali prvikrat na koncertnem odru, ter jih bo pe! g Betetto iz originalnega rokopisa. Pri klavirju g. Niko štritof, dirigent opere. Vabila s razposlana. Reklamacije na JNAD Jadran, Tomanova 3, te'^fon 2974.
u_ Predavanje in kulturni filmi v sokolskem domu v šiški. Jutri ob 20. priredi Društvo za zgradbo sokolskega doma v šiški pod okriljem ZKD predavanje o sodobni socialni in gospodarski krizi s posebnim ozirom na brezposelnost, finančno vojno, problem denarja, dolgov, kapitala in kredita. Predavaj bo s poučnega stališča g. prof. Josip Mihelak. Po predavanju predvaja Društvo za zgradbo sokolskega doma 4 kulturne filme o čudih v jezeru, morskih
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
Zgodaj £iutrai dosežete normalno lahkotno izčiSCenie. te »žamete prejšni večer 2—3 dražeie ARTINA. Dobilo se v vseh lekarnah. -/r.ebin a Škatlice po Dio 8 —
tadostuie ia 4 do 6 krat. Odobreno od Minis'ar soc politike in nar<xlnc?» idrav,« San. oddel. S Br 12258 od 12. julija !9j2.
globinah, udomačenih živalih in potujočemu drevju S tem predavanjem otvarja Društvo za zgradbo sokolskega doma ciklus svojih kulturnih in socialno-gospodarskih predavanj in kulturnih fil/mov, ki se bodo vršili v petkih in nedeljah dopoldne. Društvo se zaveda, da mora kulturno delovanje imeti svoje težišče posebno v socialno-gospodarski izobrazbi.x Dvigniti narodovo politično, socialno in gospodarsko zave&t, dkrivati mu sodobne družabne, gospodarske in politične pojave in biti ognjišče optimizma in vere v našo bodočnost, to hoče biti delo Sokolskega društva v šiški.
BOHE1V1SKI li A R N K V A IL
4. FEBKUARJA 1933 V VSEH PROSTORIH HOTELA UNIONA
u— II. komornj večer »Sloge« bo v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v koncertni dvorani kina Dvor. Nastopi kvintet na pihala. Koncert sam bo zaradi redkosti takih komornih koncertov gotovo eden najzanimivejših.
u_ Zahvala koroških pevcev. Zupan ljub.
Ijanskl je prejel ob odhodu siovenskih Korošcev brzojavko naslednje vsebine: »Zahvala beli Ljubljani za vse. — Korošci«.
u_ Dolenjska v literaturi«. V petek 20.
t. m. se bo vršil v društvu »Krka« pri Mikilču predavanje prof. dr. Slodnjaka o »Dolenjski v literaturi«. Po tem ofloijelnem delu bo nastopil v narodni noši 7 letni Viki ln zaigral na harmoniko več narodnih pesmi. Godba jazz in druge zanimivosti. Brez vstopnine!

Zvočni kino Ideal
Premiera filma v katerem boste videli vse svoje ljubljence filmske zvezdnike
PAUL MORGAN, RAMON NOVA RilO, JOAN CRAVVFORD, DI-TA PARLO, JOHN GILBERT, NORA GREGOR, BUSTER KEA-TON, NORMA SHEARER, HEIN-RICH GEORGE, HOOT GIBSON
V MESTU ČUDEŽEV
Glasba Oskar Strauss Predstave ob 4., 7. tn 9. zvečer Dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik
n_ V druttvu »Soča« bo ▼ soboto IL t
m. ob 20.30 v salonu pri »Levu« predavanje urednika Davorina Ravljena, ki bo govoril o temi ,Sprehod po Par tu«. Po predavanju nastopi oddelek pevskega *b>
ra »Bežigrad«. Sočane in prijatelje društva vabimo, da se polnoštevilno udeležijo tega predavanja, k; je zadnje v tem mesecu. Vstop vsem prost!
u— V »Taboru« (hotel Tivoli) bo g. £»4 Grl drevi podal drugi del svojega predavanja o vojnih plinih. Udeležba za čianstvo obvezna.
u— Preporodovcil V soboto, 21. t. m. ob
pol 5. popoldne bo predaval dr. Janže Novak. Tema predavanja je: O agrarnd reformi. Za člane udeležba obvezna!
u— O negi in prehrani dojenčka, tretje
nadaljevanje s filmskim; slikami bo danes ob 20. v zeleni dvorani »Uniona«. Predava ga dr. Tavčar-Konvalinka Vstop prost. Prostovoljni prispevki za luč in kurjavo.
u_ Predavanje o lepem vedenju z izvajanjem prof Šesta bo danes ob 18.45, v dvorani Delavske zbornice. K obilni udeležbi vabi Atena.
u— Združenje trgovcev v Ljubljani opo zarja vse cenjene gg. člane ljubitelje lepih izložbenih oken na predavanje prof g Šantla, k, ga priredi društvo izložbenih aranžerjev v četrtek 19 t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Trgovskega doma«. Predavanje bo zvezano s skioptlčnimi slikami Uprava.
u_ Aranžerji- trgovski sotrudnikl ne Ur
mudite otvoritvenega predavanja g. prof šantla. ki bo drevi ob 20. v veliki dvorani Trgovskega doma Društvo aranžerjev.
u_ Opereta »Mamselle Nitouche« na
filmskem sporedu ZKD. Od jutri dalje bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici popularno opereto »Mamselle Nitouche«. Zabave in razvedrila bo zadosti. Predstave v petek in soboto bodo vsakokrat ob 14.30, v nedeljo pa ob 11.
u— Pevsko društvo Ljubljanekl Zvon. Odslej se vrše pevske vaje vsak torek, sredo in četrtek ob 20 uri za mešani zbor za koncert v proslavo stoletnice Ivana Za'oa. Posameznih skušenj za ženski ali moški zbor ni več. Bodite pridni jn točni! Odbor.
u_ Jadranašice! Jutri r petek ofo 2. popoldne bo v klubskem prostoru debatni sestanek vseh članic. Prosim, udeležite se ga v čim večjem številu.
u_ število letešnjih bolnikov r »ploSni
bolnici je danes že preseglo prvi tisoč. Z'asti v zainjih dneh so pritisnili r bolnico mnogi bolnikj z dežele. Največ je pacientov. ki so oboleli zaradi prehlada.
u_ Ako hočete brez truda potovati po svetu, naučite se esperanta. Dana vam bo najugodnejša prilika v novem tečaju, ki se bo otvoril v torek 24. t. m. ob 20. v šentjakobski šoli. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din, brezposeln! prosti.
u_ Preporodava piesna vaja, ki je bila
napovedan za danes, odpade, enako tudi vaja v soboto zaradi Slovanskega večera. Prihodnja plesna vaja bo 28. t. m.
u__ Vse plese za letošnje prireditve se naučite najhitreje v plesnm zavodu Jenko Kazina. Začetniškj tečaj vsak petek ob 20. Posebne ure ln informacije vsakodnevno.
u_ Zaključna plesna vaja društva zasebnih in avtonomnih nameščencev bo v soboto 21. t., m. Obiskovalci in prijatelji vabljeni.
u_ Razprodaja damskih oblek, K. Soss.
Mestni trg.
Iz Celja
e_ Državni pravdni k dr. Joško Požar bo
danes slavil v domačem krogu svoje srečanje z Abrahamom. Po rodu je Savinjčan, že v mladih letih se je preselil na Mi-klavžki hrib, kjer sta bila starlša lastnika lepega posestva, sedaj last g. Levstika. Marljiv tudi izven šole na celjski gimnaziji je g. Požar nato zlasti pridno sodeloval v graškem »Triglavu«. Leta 1909 Je promovl-ra.'., nato pa služboval v Mariboru im Kozjem. V vojni je preživel mnogo grozot, a po prevratu je bil poklican na sedanje mesto v Celje Odličnemu pravniku, vzornemu Sokolu in velikemu ljubitelju prlro-de želimo še mnogo zadovoljnih let!
e_ Gostovanje ljubljanske drama. Po
dolgem presledku bodo goetovali člani Unb. Ijanske drame ▼ torek 24. t. m. ob SO. v mestnem gledališču v Celju s slovito igro Mauricea Rostanda »Vest«. Poleg režiserja C. Debevca bodo nastopili ga. Marija Vera, gg. Skrbinšek, Zeleznik, Kralj, Bratina Ln drugi. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goriča-Ja vdove.
e— Uprizoritev Petrovičeve drame »Mrak«, ki je bila določena za sredo 25. t. m. v korist brezposelnih, je zaradi gostovanja ljubljanske drame preložena na prvo polovico februarja.
e— Savinjska podružnica SPD bo Imela v četrtek 26. t. m. ob 20. svoj 40 redni občni zbor v spodnjih prostorih Narodnega doana. Izvoljen bo novi odbor za prihodnja tr; leta.
e_ Nad 12 milijonov Je Slo v zrak. V
vsem celjskem srezu so lani pokadili cigaret ln tobaka v vrednosti 12,410.897 Din, cigaretnega papirja pa je Slo za 100.175 Din Cigaret »Sava« in »Zeta« Je bilo prodanih največ. Poraba vžigalic je znašala 1.322.900 Din.
Foto-predavanje pri Kancu
V petek 380, soboto 21. te ptmt>-
deljek 23. t. m-, vselej ob 20. iiri, bo imel v foto-predavalnici dw>-gerije Kane v Židovski ulici 1-1 (vhod skozi vežo!) priznani strokovnjak tvorni ce Gevaert g. Julij Rogulja zanimivo foto-predavanje s praktičnimi poskusi. Predavatelj bo obravnaval vso moderno tehniko nove fotografije. Brezplačne vstopnice za vstop se dobijo v drogeriji Kane. 1994
e— Nesreča pn vlaku. Ko je hotela 27 letna posestnikova hči Marija Božlčeva s Gomllskega stopiti v tan.-k 17. t. m. na kolodvoru v laškem v vlak. Je padla tako nesrečno, <i*. si je zlomila desno nogo. Po-nesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico e— Poneverba. Posestnica ga W na Ljubljanski cesti je dala nedavno bivšemu urarskemu mojstru A. P. Iz Šmarje te pri C^Iju 1000 Din vredno stensko uro t popravilo. P. pa ure nI popravil, marveč Jo je zastavil nekemu urarju za 180 Din Ce* nekaj dni je dolg poravnal, vzel uro ln Jo shranil pri nekem drugem urarjn, češ da je nima kam dati. Uro 00 sedaj našli ta jo izročili lastnici.
e— Tatvina. Na podlagi ttraltee opodhri-ške postaje ▼ Mozirju Je bil včeraj ▼ Celju aretiran 50 letni hlapec Franc Potočnik, ker Je 15. t m. ukradel arojemn gospodarju posestniku Golt.nlk« t Smthehi pri Mozirju razno obleko t vredcoatl 1*25 Din. Potočnik Je dejanje prlaoaL Vedno obleke je te prodal.
e_ Mestni kino. Danes 0*» JO.tO tsrrstna
zvočna opereta »Huzarjl plešejo« ja «vo5-na predigra.
Reklama za
JAFFA POMARANČE
ni potrebna. Priporoča jih vitamin C.
Iz Maribora
a— Mariborski mestni svet je imel prfd-
smočnrjim sedo, na kateri so bila mima naslednja gradbena dovcrfjenja: Francu VraJblu za gradnjo dvoriščnih poslopij in verande na Radvanijski cesti, Amaliji Tiš-lerjevi za ureditev izložbenih oken na Aleksandrovi cesti in Avgustu Čopiču za zgradbo avtogaraže v Vrbanovi ulici. Uporabne dovoljenje je bila izdano: Barbari Eigner-jevi in Alojzij« Bučarju za tobačnd paviljon na vogailu Gosposve-tske in Vrtne ulice ter Francu Perglerju za prerkiame objekte v Mlinski ulici. Občinskih davščin so oproščeni za 6 let nove hiše posestnikov Sluge, Kosa, HasenOhrla. šusterjeve, Gečeve, Ko-ražije, Klara, Snoja, Kasparja in Hobacher-jeve.
a— Pred proračunsko razpravo. Stfcri-čHaaiski ožji odbor, ki j« proučeval proračun mestne občine, je te <ku končal svode delo in izročil predmet v proučevanre finančnemu odboru, ki bo imei svojo sejo danes popoldne
a— Ljudska urtverza. V petek 20. t m. ob 20.15 bo na Lfad&fcl univerzi nteresan-tea literarni večer pisatelja g. dr. Maksa Šmuderfa. Cital bo svoje še nenatfenjene satirična novele.
a— Važno opozorilo abfsfcovatoemi gledališča! Zaradi obolelosti ge. Zakra.iSkove ostane mariborsko-narodno gledališče drevi zaprto in se preloži letošnja premiera »Spreobrnitve Ferdinanda PiStore« na poznejši čas.
a— NaareSa v ietezniltd de4avnW. Včeraj popoldne Je odletel s eirkuJarke 43 letnemu delavcu Ivanu Drelsibenerju r delavnici v Studencih velik kos lesa a tako silo v prsi, da ga je podrl na tla. Ker Je dobil Dreislbener nevarne notranje poškodbe, so ga morali z regevalnlm avtom prepeljati v bolnico.
Zopet del Maribora efefctrfBctr-ao,
Mestno električno podjetje končuje dela na razSirjenju električnega omrežja v delavski koloniji v Magda-lenskem predmestju. Stroški za zunanje omrežje znašajo okrog 90 »usoč dinarjev, dočim bodo vse o stroške notranjih instalacij rn priJtfopttev za 260 stanovanj z okrog 1000 žarnicami plačale
stranke same.
a— Volilni imeniki. Mestno načetatro bo v času od 1« dt> 31. t m. popravilo »tanje volilnih imenikov ln »e bodo popi sevalnem uradu sprejemale stranke ob <5e-' lavnikih dnemo od 11. do 13. ure.
kor se je pokazalo, da veliki duhovni tokovi sedanjega časa niso zaman tekli mimo nas: zapu^iiH =o za seboj močne učinke, ki po svoje vplivajo na celotni narodov kulturni ra/voi.
kstpžsvassti
Ob slovenskem prevodu Stendhala
\ailensi dar. ki sra ie 1. 1932. prineslo Slovencem iz obilne zakladnice francoskega Hnha. ie Stendhalov roman »P d e č e in ?rn(ic (Le Rouce et le Noir). Tn mojstrovino je v prevodu univ- prof. dr- Šturma izdala »Tiskovna zadrusiat.
Slovenca prevodna književnost se fe v 7.adn'ih let;h tako razmahnila, da utegne marsikatpri linb-teii naše knjige, zlasti fe bi^a izvfn Lmbliane in če ni dober poznavalec književnosti, spregledati književne novo**', ki imaio nedvomno in traino vrednost Taka knfpa ie Stenhalov roman >Rde-e in črno« Nje ne označttie igrava lahkotnost in samo 5 tateljevn domifliiio dražeče prnovfdovanie. ki ne zahteva niti malo duševnega napora Stendhal ni štivo za ljudi, ki «0 preveč leni. da bi pri čitonju misVli in ki i!čeio v kniigi trenutno zabavo. Stemlhal ni modni pi*at«lj. ie pa ep'čni nmebvk. ki že celo ctoletjp zanima naiboli knltiviranp čitatelje v Evropi. O niem ?e vedno izhajajo študije, cele knjige obstoje
o tako zvanem beylizmu (po Stendhalovem pravem imenu: Henri BeFle) in stendhali-janci, t. j. častilci njegovega dela in imena, »o raztre<»eni po vsem svetu. Se vedno izhajajo nove izdaje njegovih spisov. Čehi so dobili pred dvema letoma kar naenkrat kompletnega Stendhala v novih prevodih in krasni opremi založbe >Aventinum«.
Stendhal ie značilen glasnik francoskega duha in njegov roman »Črno in belo« mojstrovina francosVe književnosti. Lepo opremljeni piovenski prevod stane v platneni vezavi 130 Din.
Nova francoska enciklopedija. Jean Ku-ckenburg poroča v >Die literarisehe Welt«, da ie francoski prosvetni minister Anatole de Monzie. »ena naisijaineiših glav današnje Franciie«, dal iznodbudo za izdajo velike »Enciklopedije ?0 stoletja«, ki bodi hkrati analiza in sinteza sodobnega sveta. Izvršitev te velike naloge ie poverjena naj-odb-?:neišim francoskim učenjakom. V pri-nravlialnem odboru so med drugimi prof. Langevin. JacOnes Hadamond. L6vy-Brnhl. Pauf Painlevč. Etienne Pabaud in dr. Prvi zvezek bo izšel 1 19^4. Tudi ruska in itali-ianska vlada sta svojim narodom omogočili podobno enrklopediio.
Roman Guy» Mazelina »Les Louns«. ki ie dobil Goncourtievo nagrado za 1. 1932., vedno zapoelufe francoske kritike. Običajna Irdaia tega spisa ie iršla nr; »La Nouvelle F pvn p Francaise« po 15 fr. Roman ie zelo obsežen in ip delno že to vzrok, da vzbuia pozornost, saj so se v novejšem času naiboli vdomačili pri francoskih pisateljih in Sitate-
ljih krajši romani. Izined literarnih odlik Mazelinovega romana je največja nemara ta, da je zgrajen docela po starih, trdnih pravil h romana 19. stoletja, na fabuli, in pisan z močnim temperamentom Polnemu dejanju se pridružejo še prodorni psihološki pogled* in poetični opisi.
»Discours a la nation europeene« je naslov daljšemu eseiu, ki ga je začela objavljati »La Nouvelle Revne Frangaise« iz peresa ovtorja slovečegn spisa *La Trahison des eleres« Juliana Bende. Pisec razpravlia o poskusih v preteklost1 in sedanjosti, da se ustvari velika evropska nacija kot najvišja organizirana spojina obstoječih evropskih narodov, kot »narod nad narodi«.
Ministra dr. Edvarda Beueša predavanja »La France et la nouvelle Europe« je izšlo pri »La Nouvelle Revue Fran^aise« v posebni knjižni izdaji.
Guya de Pnurtale"a >Wagner. histoire d'un artista« ie po sodbi kritike naiboijši
		
B	KINO LJUBLJANSKI DVOR	|§
	Telefon 2780	H
H	Bela lianama	1
	Film orijentalske ljubezni, življe-	IS
	nje v haremih.	s
m	Ob 4., i/28. In 9. nri zvečer	m
HBHmBIHBH		
francoski prispevek k bližajoči se petdesetr letnici smrti Richarda Wagnerja.
Življenjepis Nikolaia Gogolja fe Izšel v znani biografski zbirki pri Plonu. Spisal ga je Boris Sk-.hloezeT.
Ob stoletnici kolere, ki le 1- 1832. pobrala v Franciji stotine odličnih ljudi, ie J. Lu-cas - Dubreton spisal zanimivo knjigo »L® grande peur de 1832«. V nji opisuje življenje v Parizu od pomladi do jeseni L 1832., ko se je velikim poFtičnim dogodkom pridružila še strahotna panika pred kolero.
Charlesa Baudelairea »Lettres a sa mereč, ganljiv dokument o pesn;ku »Cvetje zla«, so izšla pri Calman - Lewvju v ob:čajni izdaji po 12 fr. ter tako postala dostopna širšemu občinstvu.
Andrč Maurois. pisec velikih življenjepisov Disraelija. Bvrona in dr., objavlja v reviji »Marianne« življenjepis VoltaTeja, ki bo izšel v posebni knjigi. Dalje ie pripravil zbirko eseiev »Mes songes aue voici«; tu obdeluje svoje vt:ske iz Amerike, Anglije in Egipta. V načrtu ima krajši roman »In-stinet du Bonheur«. obenem pa piše velik roman iz dobe Edvarda VII. Ta roman bo dovršil sredi poletja, tako da bo jeseni ie obiavljen.
Georges Duhamel, p'aee v slovenSSno prevedenih »Prizorov iz bodočega življenja« (Tiskovna zadruga 1932), ie dosegel lep usneh s svojim najnovejšim romanom >Tel qu'en luimeme«. ki ie nadaljevanje njegovega znanega cikla o Salavinu.
Iz intimnih heležme Anafola Franeea objavljajo >Lee Nouvelles Litteraireac zanimi-
ve izvlečke. Beležke so nastale med L 1906. do 1912., ko je mojster potoval po vzhodu in Afriki. Za Franeeovo notranje življenje so ti zapiski zelo značilni. Vsak dan je beležil vreme, o pokrajinah in ljudeh pa je predvsem zapisoval barve.
Zanimivo anketo o meščanstvu Je razpisala »Revue mondiale«. Čeprav se splošno govori, da meščanska družba propada, se je cela vrsta pomembnih ljudi izrekla za docela nasprotni nazor. Znani belgijski pesnik in filozof Maeterlinck je odgovoril tole: 1. Ne buržoa^na, marveč komunistična ali kolektlvistična družba se pripravlja, da proglasi javni konkurz. 2. Ne buržoaz-na družba, marveč Nemčija je odgovorna za vojno in nadaljnjo krizo, ki izhaja iz nje. 3. Treba je na vso moč utrjevati koncepcijo, ki jo je ustvarila meščanska dražba na podlagi osebne svobode in ki jo etatizem in socializacija grizeta kakor podle podgane. 4. N!sem prerok, vendar je ljudstvo res tako bedasto, da bi si bilo rajši izbralo revolucijo, kar hi pomenilo deset ali petnaJs^let krvavega joka. bede in groze, nato pa bi bilo treba več kot sto let. da bi se Hovegkl potencial dv;gnil na sedanjo višino.« —Pierre Mflle. ki je eden najboljših publicistov francoske levice, pa celo pravi, da bi bila za celo tisočletje un'čena civilizacija, če bi se bil zmotil v svoji prog nogi glede bodočnosti in bi indivldua-lizem res propadel. — Taki glasovi so nedvomno značilni za raapoloženost v vrstah danatajega francoskega razumniStva. —o.
m— Prireditrerf odbor »Mariborskega tedna«, oziroma njegov« lanske jesenske prireijštve »Mariborska jesen« j« podelil v priaacanje za prvovrstno razstavljeno sadje, sadne eksportne zaboje in perutnino tepe diplome gg. Sredku Krajncu iz Pesnice, Josipu Videmšku in Juru Fokterju iz Maribora, lesni družbi »Drava« v Melju ie Seiekcijsfci zadrugi za reio perutnine v Mariboru. Prav tako so prejeli diplome za teborna razstavljena vina gg., oziroma tvrdfke: Štajerska vinarska zadruga v Mariboru, Josip Mursa iz Krapja, Banovinska vinarska in sadijarska šola, Pugel & Ross-maaui, Clotar Bouvier v Gornji Radgoni, dr. Franc Glančnik, Kari Hausmamiinger, oprava graščine v Ormožu, Josip Ornig v Ptuju, J. R. Ptriitime,r. Franc Zemliič <n Anica AJičeva, vsi v Mariboru. Jelka Ser-nečeva v Hočah, dr. Miroslav Ploi v Maribora* dr. Ferdinand g.rof Attems v Slov. Bistrici, oskrbni štvo knezoškofijskih posestev na Betmavi, Lina Robičeva v Limbušu, banovinska ttrsnica v Pekrah. Adalbert Gu-sel v Mariboru, irrž. Franio Pahernik iz Vuhreda in dr. Franio Lipold iz Maribora.
a— Jadralno letalska skupina v Mariboru bo imela drevi ob 20. važen sestanek v prostorih »Aerotaluba« v Grajski ulici. Razpravljalo se bo o gradnji novega letala i.n razpečavanju nove številke slovenskega strokovnega mesečnika »Jadralni letalec«.
a— Iz mariborske bolnišnice. Za novega p.rmariia ki ru.rgičnega oddelka mariborske splošne bolnišnice ie bil na mesto g. dr. Mirka Cerniča, ki je odšel na enaiko mesto v splošno bolniSnico v Ljubljano, imenovan dosedanji asistent kirurgičnega oddelka zagrebške klinike g. dr. Bogdan Lavrič. j Svoje rr.esito bo nastopil najbrže že s 1. februar j em.
a_ Izpred malega senata. Pred malim
svatom se je morala včeraj zagovarjati 33 letna ločena zasebnica Frančiška Ku-koljeva Godemarcev, ker je odpeljala v noči na 31. oktobra lani svojemu svaku Ivamn kravo lz hleva in jo prodala s potnim listom, ki ga je izvabila od domačega županstva pod pretvezo, da je krava bratova last. Obsojena je bila na pet mesecev strogega zapora pogojno na 3 leta in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Kazen je sprejela. — Za njo je stopil pred sodnike 20 letni Alojzij Strelec, doma iz Ptuja, brez stalnega bivališča, ki je obtožen 26 tatvin, izvršenih v juliju in avgustu na Dravskem polju. Strelec je bil strah Dra-vskega polja. Skup<na škoda je cenjena na 30.000 Din, vendar so kmetje ukradeno blago, ki so ga orožniki zaplenili, večinoma dobili vrnjeno, razen 5000 Din gotovine, ki jih je bil že zapravil Obsojen je bil na 1 leto in 4 mesece zapora.
a— Pobeg od doma. Včeraj se je zglasil na, policiji jetniški paznik France Kupec z Zrimjskega trga in prijavil, da pogreša že dva (kii svojega nezakonskega sina Franca Mastnaka. Ker ga je bi! šele pred kratkim pripeljal iz Celja, sumi, da je deček pobegnil k stari- materi v Celie. Deček je dobro razvit, star 12 let. oblečen pa je v črno z;msko suknjo. Komur je o rajem kaj znanega, naj to sooroči mariborski mestni policiji.
a— V rokah pravice. Avstrijski orožniki «o aretirali 365etncga delavca Nikolo Mo-<!frriča iz Caikovsike Okolice, za katerim ie izdalo čafcovSko okrožno sodišče tiraMco, Ver je osutrriien razbojmištva. M odri č ie bil včeraj izročen mariborski pcJicin. ki ca je e&skor tirata v Cakovec.
Iz Kranja
r— Sokolsko društvo bo imelo glavno skupščino drevi ob 20 v telovadnici. D:/ev-ni red je na oglasni d^ski v Narodnem domu. LTde1ežba je obvezna.
r— podružnica Družbe sv C'ri!a in Metoda v Kranju ima svoi redni občni zbor dne 20. t. m v gimnaziji. Vsi prijatelji CM družbe se vljudno vabijo na udeležbo.
Iz Kamnika
k— Beračenfje po mestu, zlasti pa po predmestjih, je zadnje čase prekomerno naraslo. Ker ta način ž-vljenjske preskrbe zlorabljajo v veliki meri brezposelni m nepotrebni d^lomržneži. je b''a mestna občina prisiljena, da poostri kontrolo uad^ tujimi nabirale milodarov. Kamniški občani mnogo žrtvujejo za siromake, katerih ie v lastni občini veliko število, zaro je nadlegovanje po tujih prosilcih samo v škodo potrebnim domačim siromakom in brezposeln :m.
ka— Nevljico bodo regulirali od mestnega kopališča navzgor do brvi v Nevljah. Predvsem bodo oba bregova očistili grmovja. ki sega daleč v strugo. Na njem sP v poletnem" času. ko dvignejo vodo v kopališču, nabira nesnaga ln gniije v vodi Na desnem bregu gosto grmovje in drevie za-jtlaTila vodo nred solncem da se na 'em mestu, kjer teče s komoii vidno hitrostjo, prav nič ne segreje. Delo bodo pričeli kakor hitro bo to dopuščalo vreme.'
t— Ker je bilo sokolsko glpdnliPe nri
znndji uprizoritvi Nuščeve ve^eVvpre »Go-sr>a ministrica« popolnoma raznrodano. se ponov" i<?ra v nedelio 23 t. m. ob 15.30
kot popoldanska ljudska predstava po znižanih cenah
t— Sanjanje po javnih potih in cestah.
Ker je v zadnjih dneh zapadlo nekoliko 9nega, so javna pota in ceste polne sankačev in smučarjev, večinoma otrok, a rudi odrasli so vmes. Ket pomen ja to za pešce veliko nevarnost, da 9i na zglajenih potih pocomijo ude, je županstvo z razglasi strogo prepovedalo sankanje in ^nucanje po javnih pot.h Prepoved je tu. al: nihče ie ne upošteva, ker n; nikogar, ki bi delal na cestah red Najboljše bi bilo, taka neverna mesta nasuti z gramozom, smučarji in sankači p« ima io drugega primernega prostora pri na? na izbiro.
Iz Novega mesta
n— Razdelitev opravil pri okrožnem sodišču je naslednja: Vodstvo dr. Kavčič Josip, predsednik okrožnega sodišča, namestnik: s. o. s. dr. Vladimir Foerster; c.vilno-pravne zadeve pred senatem: ptedsedn s. o. s. dr. 1-oerster Vladimir, n:.mestn:k dr. Kavčič Josep. Sodnik poedine*: še s. o. j s. Kozina Jurij, namestnik s. o. s. Luzoar Jakob. Velikemu m maiemu kazenskemu senatu predseduje s. o. s. Kuder Anton, namestirk je s o. s. Romih Božidar Kazenski prizivni seiat: predsednik dr. Kavčič Josip, namestnik s. o. s. Božidar Romih. Sodn fc poedinec je s. o s. Kobe Viktor, namestnik s o. s. Kacjan Anton. Sodnk poed nec za ma\}še madoletnike je s. o. s. Romih Božidar, n mestnik s. o. s. Kuder A.nton Preiskovalni sodnik je 6. o. s. Mer-šol Ferdo.
n— Naši vneti smučarji so vendarle prišli na svoj račun. Kar preko noči je zapadlo 20 cm imenitnega pršiča in ljubiteljem belega športa se ni treba več truditi na oddaljene Gorjance, k« imajo doma vseua-okrog tako idealno smuko.
n— Velika prireditev. Lovsko društvo in stTelska družina pripravi jata za 1. februarja veliko skupno prireditev v Sokolskem domu Za večer, ki bo edinstven v tej sezoni in bo prekašal po pestrem sporedu vse druge vlada * mestu največje zanimanje. Vsa ostala društva se naprošajo,
da isti dan ne prirede svojih prireditev.
n_ Pirhodnji veliki Antonov sejem bo
24. t m. v torek po sv. Antonu.
Iz Konjic
nj_ Tujsko-prometni odsek SPD v Konjicah priredi ob ugodnem vremenu v ue-deljo 22. t. m izlet na saneh na Stron.ce. Zbirališče v gostili S>i«nan ob 13. Izletniki naj se prijavijo najzaduje v petek pri našem tajniku g Cirilu Žagarju in vnaprej plačajo za vožjo 5 D.n za vsake mele sani ali smuči. Dokler bo ugodno vreme, se bodo prirejali slični izleti v okolico. V soboto 11. februarja bo izlet na Pesek. Doseda j se je že prijavilo za ta izlet večje štev.lo izletnikov tudi iz drugih krajev.
Iz Ptuja
}_ Gostovanje ljubljanske drame z igro
»Gospa Inger«. ki bi se bilo ime'o vrš ti v toretc, je preloženo na petek 20. t. m.
j_ Pogrešana ljudskešolska učenka Ana
Š., o kateri smo poročal-, da je izginila z doma ter ;^ostala več dni. se ie zopet vrnila domov. Povedala ie. da se je zadrževala pri Sv. Urbanu v neki gost;lni, kjer je tud; pustila pogrešano zlato zapestnico.
j_ Zanemarjena rana. Viničarska hči
Neža Ž obal« iz Podeorice je prišla pred štirimi te dn: pri zaviranju voza z levo nogo nod kolo. kar ii je povzročilo vel;ko O''pr*o rano r>od kolenom. Pano si ie ves čas zdravila dom''. M*1er je ni inficirnl« in se v skrajni siM zatekV v ptujsko bolnico	.	„
j_ Vendarle drsalce. V Ptuiu fmo dolga leta pogrešili drsališče. Z^i ga je Olepš.-vpVo društvo otvori Io na Dravi.
j_L Kino tvredvflia v četrtek ob tv>1 21. zvočni zaabvrv film »Stric iz Amerike«.
Iz žMjs&la m deželf
SV. JERNEJ PRI POLJCANAH. V »Jutru« je bil 8. t. m. objavljen dopis o »Sokolski četi«. Vsebina je sicer resnična, le posamezne številke mso povsem točne. Uredništvo rade volje potriuie, da načelnik in tajali Ivan Zagažen ni pisec tega dopisa.
Pri zimskem športa
A-
Vdrgnite pred odhodom v hribe vse luči in zraku Izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea^kremo ali Nivea-oljem In vdrgavajte se med partijo še češče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledenišUe stapeke ln se vam ni bati, da se vatn koža osuši. Nivea-krema ln Nivea-oije vam dajeta poleg tega ono čudoviti bronasti barvni kožni odtenek, s katero
____se tako radi vračate z zimskosportne
ture. Samo Nivea-krema in Nivea-oije vsebujejo koži sorodni bi kožo negujoči Eucerit. Jugosl. P. Beiersdorf i; Co., d. z o. j.. MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24.
Meteorološkega zavoda v Ljubila«'
številne za označbo krala ooniMiilo: 1 Čas opazovanja. 2 stanje barometra
3 temperatura. 4 relat.4/na Vaea v % 5 smer im brzina vetra 6 oblačno«' 1-10
7 vrst« padavin 8 oadavine v mm r«m-perafurar prve |*pv'ike pomenijo najvlšio druge na.irižio "»mne-a^n^o 18. Januarja Liubljana 7, 755.7. _1.8. 96. NW1. 10, 0.1, sneg: Ljubljana 13, 755 8. _0.4. 94. NB1, 10. Maribor 7, 775.0. —3. 80. mirno, 10, —, —; Tiasreb 7, 756 2, —2.0. 90. Wl. 10. _, Beograd 7, 756.6. —2, 90. mirno, megla. —, Sarajevo 7. 756 5. -4. 90. m'rno. 10, —, —; Skonlje 7. 756.8. 3.0. 90. m^rno. 10. _: Solit 7 752.4. 10. 80. SR12. 8. 0.2. dež; Kumbor 7. 753.7, 9. 80. TS6. 10. 21.0. dež; •Rab 7 753.5. 8 90. SSE6. 10. 15.0. dež: Vis 7. 752 3. 9. 80. ESE14. 10. 2.0. dež
Tpmperatura: LjubHana —1.2. —2 8; Maribor -0.2. -3. Zasreb -10. -2.0: Beoerad 1.0. —2 0; Sarajevo 2 0. —4.0; Rkoniie 6.0, 10: Bnlit. 110. 7 0: Kumbor — 8.0; Rab —
7.0: Vis «
Sonee vzhaia ob 7.34. zabaia ob 16.47. Luna vzhaja ob 23.52, zahaja ob 10.24.
Težave iss borhe mariboir-sKIh gsstiMšaffje^/
Maribor, 17. januarja. Včeraj popoldne je imelo Združenja go-stilničarskih podjetij za mesto Maribor v restavracij; hotela »Merana« svoj redn,I letini občni zbor, ob prav lepi udeležbi. Otvoril ga je zasiužni predsednik g. Va. Ijak, ki je še pf>sebej pozdravil zastopnika obrtnega oblastva. magistralnega svetnika g. Rodoška, zastopnika policije g. Zlahtdča, častnega člana g. Os<?ta in druge. S pieteto se je spominja! uinr.liih članov gg. Wocha in Humrnia. Nato je podal predsednik obširno DTedisedstveno poroči.lo o delovanju uprave v preteKlem letu. Očrta.1 je velike borbe, ki jih je imela uprava z raznimi faktorji!, Zlasti težak udarec je bil poleg splošne gospodarske krize za naše gostilničarje novi trošarinski zako.n, ki je resno ogražal obstoj gostilničarske obrti. Mariborski gostilničarji so občutili krizo tembolj zato, ker se je v mestu razpasla do najširše meje dovoljena I.n nedovoljena trgovina z vinom in je splošen Konzum alkoholnih pijač v koncesijoniranih obrat'h močno padel Nekal uspehov je zabeležila uprava v svoji borbi, tei jo je vod i" a ob sodelovanju obrtn'h obastl proti zasebnim kuhinjam, ki so jih omejili na najnižje šte. vilo V vsakem pogledu vedno ustreza željam in potrebam svojega članstva in so zato člani vse neutemeljene očitke, ki so •prihajali iz vrst raznih agentov, ki so hoteli zasejati seme razdora med organizacijo. ogorčeno zavrnili.
Nato <f» podal priljubljeni in vestni tajnik g. Peteln obš'rno tajniško poročilo o notranjem in zunanj-nn zavarovan5u organizacije. ki je nadvse vestno ščitila članstvo. Preoei usneha je zabeležila organizacija s tem, da je dosegla uvrstitev go-stilničarskega osobja, ki ga je okrog 2000 v naši banovini, v pravilni razred socialnega zavarovanja In s tem rešila gostilničarjem okrog pol nr 15.ion a Din Mariborsko u druženje šte V 124 gof^Uničarsfr^h podle-tlj, in sicer: 4 hotele. 11 kavprn. 13 b!'f°W 9 r(»sta v-ae.ij, 3 mešane obrate. 1 gostiSče in 93 gostiln, štev-','o obrptov se je lani znižalo za 5. nremeščenlb je pa bilo 22 gostiln brez vsak'h ovir. Za novo koncesijo je zanrosilo 29 prosilcev. r>a nobena .nro. šnia ni bila u^no rešena. Veliko prosilcev snloh ni vlomilo "rošn^e. keT_so bi.H v zadružni pisarni zadostno poučeni.
Lan^ je iztočilo r Mariboru ffiasom nrijave nr,' mestni občini in nri finančni unravi 1 226.311 1 alkoholnih nljač Konzum le torej nadel lani za 143.003 1. Glede piva še n: točnih podatkov, po iziavi nivovaren 1e padal konzum la.nl za 50^ na 35 000 hI. Davčna osnova za lani je bila proračunana na 940.000 Din. davki, spojeni s PosVvnjm prometom brez trošarine na 2 milijona Din Prihodnie lp>to bo orsa^izaclja posvetila svole delo predvsem znižani« davčnih olačil. ki n'so v sorazmerju z dohodki na-šh gostilničarjev Nato le bil snre.jet proračun za bo^oč*5 leto. IzdatKi !n dohodki znaš a'o 57.300 Din. Odobren je bil tiid< »bračiin za ore*ek!o leto s nTomo+om 87.739 Oin Premožon^a ima združenje 76.405 Din V imenu nadzornega odbora ie noročal k. Resnik m le bilo noročilo revizijskega odbora soelasno snreleto.
Pri voliitvsh le bila Izvoljena soelasno vsa do<;edan'a stara uprava z e. VaMf>kom na Mu. ;,stot.ako tn d-' stari nadzorstveni odl*or, v častno razsodi&če so biAi pa nano-
vo izvoljeni gg. Halbwldl, Str^har, Spatzek ČerLn in Klešič. Pri eventualnih predlogih je bilo soglasno sklenjeno, da izstopi mariborsko združenje lz tukajšnje Zveze gostiln Ičarskih zadrug in pristopi kot član k LjubljanstU zve^i gcstilnlčarskih zadrug, katere ustanovni občni zbor bo jutri v Ljubljani. Za tajnika novega združenja v Ljubljand, ki bo zastopalo interese vseh gostilničarjev, bo dosedanji mariborski tajnik g. Peteln.
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 15. t m. se je nasproti staniu 8. t. m. zmanjšala zlata in devizna podlaza za 0.6 milijona na 1968.1 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so narasle za 02 milijona na 2.0 milijona Din. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 6.4 na 151.2 milijona dinarjev.
Posojila na menic® so se dalje znižala, in sicer za 6.1 milijona na 2087.4 milijona dinarjev, med tem ko ie lonubard padel za 0.3 milijona na 343.9 milijona Din. Začasni avans glavni državni blagajmi je ostal ne-izpremenjen na 600 milijonov Din.
Obtok hamkovcev je padel za 106.9 milijona na 4624.3 milijona Din. To je v zvezi s porastom obveznosti na pokaz za 102.2 milijona na 856.9. Vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz znaša 4581.2 milijona Din, kar je krito v zlatu in devizah s 35.90%. Kritje se .ie povečalo za 0.02%. Kritie v samem zlatu se je povečalo za 0.03% na 32.13%.
Stanje 15. t. m. ie bilo naslednje (v milijonih Dim; v oklepajih razl:ke nasproti stamju 8. t. m.): aktiva: podlaga 19oS.l (—0.6), od tega v zlatu 1761.4 (0). in devizah in valutah 206.7 (—0.6); devize, ki ne štejejo v podlago 2.0 (+0.2); kovani denar 151.2 (—6.4); posojila na menice 2087.4 (—6.1); lombard 343.9 (—0.3); stari državni dolg 1808.9 (+ 0.2); začasni avans 600 (0); pasiva: obtok bankovcev 4624.3 (— 106.9); obveznosti na pokaz* 856.9 (+ 102.2), od tega nasproti državi 19.3 (+ 3.6), po žirovnih računih 395.7 (+?4.4) in po raznih računih 441.8 (+74.2); obveznosti z rokom 1397.6 (-—8.1).
= Takse za prevoz živine. Na podlagi sklepa min;strskega sveta je kmetijski minister določil, da se bodo pobirale za upravne stroške pri izdajanju dovoljenj za prevoz živine in mesa preko ozemlia Jugoslavije od prevoznikov te-le takse: 1. za. večjo živino po 5 Din za vsako glavo 2. za manjšo živino po 2 Din. 3. za en vagon perutnine 50 Din 4 za 1 vagon mesa 50 Din. To takso morajo plačati prevozniki poprej ko dobe dovoljenje ia prevoz. Taksa se plača preko Privilegirane agrarne bfr.ke v Beogradu na račun drž-avneg* fonda za pobi jen ie kužnih bolezni pri živ ni Plačilo se izvrši po položnici Poštne hranilnice ali pa s posredovanjem katere barke Prošnjam za dovoljen ie prevoz« mi'1 b't: n-Po/eno notrdiV« Pr;v:Wrflne nrframp timf-p o plačani taksi. Plarrno	ho
Privilegirana agrarna banka prevozniku vr-
nile, 5e ni cfobil dovoljenja za prevoz. Ce je pa biio dovoljenje za prevoz iz katerega drugega razloga izčrpano, se plačana taksa ne bo vrnila Navodila, kako n«j prosilec za prevoz živine ravna, bo dajal veternarski oddelek kmetijskega ministrstva. Naredbe stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
= čisti bencin. Pojavilo se je vprašanje, al; se sme dajati čisti bencin, ki ga potrebujejo aerodromi ln letala za pogon naših ln tujih letal, in kako se da dobiti čisti bencin v ta nannen. Na podlaigi zakona o trošarini je izdal finančni minister sklep, v katerem pravi: Na podlagi čl. 4., pripombe 11. k zakonu o Izpremem-bah ln dopolnitvah zakona o državni trošarini. se mora za pogon letalskih motorjev rabiti čisti bencin. Glede na to so dobile finančne direkcJje okrožnico, da mora biti tak bencin na zalogi v skladiščih v Beogradu. Zemu.nu, Zagrebu. NJšu, Ljubljani, Sarajevu, Sušaku. Sp.litu in Novem Sadu. Aerodromi, odnosno postaje, ki imajo na zalogi čisti bencin, so v tem pogledu pod nadzorstvom organa finančne kontrole ,?n so dolžne voditi knjigo o izdajanju bencina. Dalje pravi ministrski sk'eo, da čl. 2. omenjenega zakona predpisuje, da se sme benc-in v druge svrhe izdajati samo po odobrenju finančne direkcije. Interesenti so dolžni voditi o tem knjige na podlagi določil trošarinskega pravilnika in prav tako tudi osebe, ki imajo dovoljenje, dobivati bencin brez plačila državne trošarine.
_ Dovoljenja za uvoz i« Izve« opojnih drog, izdana iani, se morajo, kolikor niso uporabljena, vrniti do 21. t. m. ministrstvu trgovine" in industrije. Nasproti osebam, ki do določenega roka ne vrnejo do-voljenj, se bo postopalo po odredbi čl. 23. zakona o opojnih drogah.
— Dobave. Gradbeni oddelek ž^ezaiske direkcije v Ljubljani sprejema do 24. t. m. psnuibe glede dobave 15.000 kg kovaškega plinskega koksa. Pogoji pri istem oddelku — Direkcija državnega rudnina Ka-kanj sprejema do 21. t. m. pouudbe glede dobave 1.500 kg plinskega olja in 7.000 kg portlandskega cementa; do 25. t. m. glede "dobave 1.000 kg kompresornega olja, o.0-»0 Irrr ma!=ti za jamske vozičke ln 5 000 kg strojnega olja: 1. februarja pa glede dobi ve 3C0 kg dieselmotornega olja. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema" do 25. t m ponudbe glede dobave tiskovin. 1000 tog sode, 20 komadov sirko-vih metel in 50 steklenic sidola ; do 1. februarja pa glede dobave 1.000 komadov kreraenjakov za bencinske varnostne sve-tiljke, 12 ra medenine v palicah. 3 manes-mapovih cevi, raznega orodja, 16 m gumi-jevh srpi r a! n b cevi, 600 pol smirkovega platna. 100 kcmfcov žagic za kovino, 20 ko- bele krede. 8 ^ kg ovsa za k^nje in 100 kg žveplane kisline. Pogoji v Zbornici za TOI.
Borze
18. januarja
Na ljubljanski borzi so skoro vsi devizni tečaji popustili. Le Amsterdam, Berlin in Curih s*o ostali nespremenjeni. A^rij-?ki šiling se je v privatnem klirlngu zaključeval po 9.20—9.30.
Na zagrebškem efektnem trž^ščn Je Volna škoda dalje popuščala. Za kašo je zabeležila zaključek po 202, a za febr. po 194 Za malenkost stalša sta b!1a tu-di oba Blaira. 7 odst. Blair se je zaključil po 36.50 in 37. Privilegirana agrarna je imela zaključka po 218 in 220.
Devize
LJubljana. Amsterdam 2312,07 - 2323.43, Be4n '1365.69—1376 49. Bruselj 797.74 do 801 68. Curih 1108 35—1113.85 London
^99 53_if?4 13 Nevvvork ček 5733.25 do
5761 51 Pariz 224 74—225 86 Praga 170.40 dn 171 T^t 2^3 00—296 30
Zagreb. AmsteHam W>~07 - 233*43. Berlin 1^65.69 - 1376 49 Bruseli707.^4 do 801.a°>. T^ondon 192.53 _ 194.13 Milan m90 do 296 30 Newyork kabel 575525—5783.nl, ^k 5723 °5 - 5761.51. Pariz 224-74-225.80, Pr,™ 170.40 — 171.26, Curih 1106.35 do 1113 85
Curih. Pariz 20275, London 17.37, Ne\v-vork 519 12 Bruseli 71.95. Milfin 26.5f«. Madrid	Amfltfrdnm 208.60 B»riin 123.40, .DimaI 73 07 05060L <5ofMa 3 76, Praga 15.3S. Varšava 5815. Bukarešta 3.065.
Ffekti.
Liubljana. 7°/» investicijsko 43.50 — 44.50, 8°/o Blair 38 — °>9. 7°'c Blair 37 — 36, Vojna škoda 195 — 200, Trbovlle 175 blago.
Zagreb. Državne vrednote: Vni-fi škoda za kaso 193 — 201. za februar 190 — 195, 7"/o investicijsko 44 — 45. 4'/o agrarne 21 do 24 7"'n Blnir ^650 — 3750. 8»/» Blair 42 bl.,~ 6°/o beglučke 3^ — 32; industrijske vrednote: Narodna šumska 24 — 26. Tsis 30 hlaerp. Imneks 50 den.. ftečerana Osijek 165 b!.. Trbovlje 161 — 170: ban?ne vrednote: Privilegirana aurama 218 — 220.
Beo?rad. 7»>» investicijsko zaključek 46.<j0, 4f/n agrarne 25 bi.. 6°'n beglučke zaključka 31 °5 in 31 95 Voina škoda nromptna zaHiu-Vlju^ek 197. 'za februar 191 bi.. S"'« Blnir 40 — 42. 7°'o Blair 38 bi.. Narodnn zaklui-fek 3950. Privilegirana agrarna 222. — V Peftek 19. in petek 20. t. m. borza ne bo po^lovslji«
Dunai. Sfaa^isenbahnge« 1530, Trbovlje 20.55, Alpine - Montan, 12.65.
Pri hrlpl
je dober uspeh dosežen s Togal-tableta-mi. Ker mnogi zdravniki potrjujejo v uradno overovljenih spričevalih učinkovito dejstvo Togal-tablet, morete tudi vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal-tablete se dobivajo v vseh lekarnah.
Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 1437 od 5. 2. 1932.	1857
100; pomladni 66'67 kg 105 - 110. — Bi: baška 12 — 1275 0 Otrobi: baški m sremski v jutastih vrečah 62-50 — 67.50; banat-6ki 49 — 54. Fiiol: baški beli 115 — 120. — V četrtek 19. in v petek 20. t. m bosta 00-vosadska in somborska borza zaprti.
+ Btt.-limpešlanska termin«ka borza (18. t. m.) Tendenca slaba. Promet miren. Plenica: za marc 13.20 _ v6-22, za maj 13.60 do 13.61. Ri: za marc 6.80 — 6.S1. za maj 7.10 — 7.12. Turšfica: za maj 7-52 — 7.53. za julija 7-91 — .7.93.
Slavje obmejne šole v Lokovici pri Preval i ah
Lokovica, 18. januarja. Tukajšnja narodna šola je v nedeljo^ obhajala lOletnico pripadnosti v našo državo v obliki božičnice, pri kateri je bilo, razmerno s premoženjskim stanjem staršev, obdarovanih vseh 86 otrok. Da se ;e proslava mogla vršiti v takem obsegu, v kakršnem se je, je predvsem zasluga družbe sv. Cirila in Metoda, ki je darovala 1500 Din, ter kr. banske uprave. Vi je pii-spevala 400 Din. Tudi Kolo jug.-slovcnskih sester v Mežici j" poklonilo lepo vsoto 300 Din ter posodilo opremo za oder in igro; oblastni odbor PRK v Ljubljani, krajevni odbor R. križa in Bratovska sJdadni-ca v Preval j ah so tudi prispevali vsak po 200 Din. Razna podjetja in zasebniki Mežiške doline ter tvrdka Skaberne iz Ljubljane so darovali skupno 275 Din. Pri b">-žičnici pa je šolski Pomladek Rdečega križa nabral v prostovoljnih prispevkih v dinarjih, groših in šilingih skupno 170 Din.
Mnogo podjetnikov, kakor lesna industrija »Korotan«, papirnica, jeklarna, gozdni upravi in žaga grofov Thurnov, lesna trgovina Kune in Taržun. Delavska pekarna, konsumna društva, trgovci, obrtniki, mesarji in zasebniki iz Guštanja. Prevalj in Mežice so prispevali v blagu za obdaritev otrok ali v materijala za šolski oder, ki se je ob tej preralavi ustanoviL Tudi tovarni »Zlatorog«, »Mirim« ter tvrdJci Stermecki na tem mestu najlepša hvala. Posebej je še omeniti mežiškega g. župnika Hornbocka, ki je po posredovanju ljub-lianskega škofa dr. Rozmana preskrbel 30 katekizmov, požrtvovalno kolašico gdč. Vrečkovo iz Mežice, gospe Flisovo in Sen-čarjevo iz Prevalj ter gospo Cvitaničevo iz Guštanja. Tudi LTčiteljska tiskarna in vodstvo banovinske zaloge šolskih knjig, ki nam je k proslavi tudi tako iskreno čestitalo, sta razveselili deco s šolskimi potrebščinami.
Proslavo so počastili poleg mnogoštevilnih domačinov starosta mežiškega Sokola ravnatelj g. Hergouth. g. župnik Hornbock iz Mežice in mnogo Korošcev z onkraj me-
JCkončno je omeniti še naše graničarje ia domačine, ki so z vso ljubeznijo »n nesebičnostjo pomagali učiteljstvu pripravljati vse za čim dostojnejšo proslavo. Znamenje. da se vsi zavedajo težavnega dela ob naši meji in se ne boje z žrtvijo, če tud» težko doprinešeno. praktično manifestirati za našo narodno in državno stvar
Za vse pa izreka hvalo vsem — upravv teljstvo šele.
Repertoarji
Bl|ag:»v~,~ tržišča
ŽITO.
+ Chicpjro, 18. januarja. Za*ehv tečaji Pšen;ra: za marc 47.25. za ni3i 47.405. za i"-1:f 43135; ti'rš?<ca: za marc 26.135. za mnj 27.75, za "ilii 29: orep; 7.H marc 17 2": rž: ža m*f»rc 25. za m^i 24.675. za hilii 27.25.
+	18. iar>*">rja. Za^n'
t>-—januar 45.405, za maj 46.135. za
julij 47.50.	v ^ ,
+ Ljubljanska borza fl8. t. m.) Tendenca za žito čvrsta Nudi	pšeni.-« (ploven
pki oostaia. mlev tarifa olaf v 30 dnehV baška. 76 kg po 250 - 252.50: baška 77'78 kg po 257-56 — 260: baška. 79/80 kg 2bo do 2^7 50: \t"rvra: («lov nostaia. mle\' tarifah: baška. faeu primerno suha do 100 do in2.50. za ianuar 102.50 - 105 ra februar 105 _ 107 5fl: m«!"« fslnvppska no«»9inV hoika >0« 385 — 395; banatska »0« 395 Jo 405.
4- Novosadska blagovna W?a (18. t. m.-) Tendenca stalna. Prometa ie bilo 52 vagonov. Pšenica: baška okolica Novi Sad. srednie- in oorniebašk«, potiska 200 - 205: okolica Šomhor 197 50 -292.50- lodia 202.50 do 207 50- gorniebaškn 195 _ 200 arempka ono do	iužnobanatska 195 do
197 50 Tiir«f:'«t: ha«ka in sremska timna 60 — 62- za mire jmril mai 75 do 80-	56 661 b^^Vn
sušena 6750—70- banatska snš. 63 — 66. Voka: HoSks in hana*=ka »Orr« in »0<r<t< - 330: »«>f ->n?>	»Sf 275 - 2°5
00=, _ n-o v7« ion «-0 »s, «0 <3-
Jctnien: baški in 6remski 64/65 kg 95 do
DRAMA
Začetek ob 20-Četrtek. 19.: Voda. C. Petek. 20-: Zaprto-	.
Sobota. 21.: Milijon težav. IzV>n. Znižan« cene.
OPRRA
Začetek ob 20.
Četrtek, 19.: A del in Mara. B-
Petek. 20-: Zaprto-
Sobota, 21 : Erika. Izven. Izi^dno znižan« cene.
Prihodnja dramska premiera bo tri dejanska reseloicrra Berkeleyia »Dopust na Francoskem«. Režira prof. ftest Dejanje se vrši nekie v etapi v Franciji.
Konjoričeva opera »Ko5ana<, ki }e brea dvoma eno najboli^ih onemih del jugoslo-venske literature in je imela na lanski premieri v Lbbliani izredno velik uspeh. f=o ponovi pod taktirko ravnatelja Poliča v nedelio zvečer.
Pia in Pino Mlakar ponovila svoj plesni koncert v ponedeljek v operi: Oba plesna umetnika s»ta poelednjič v inozemslvu nastopila na plesnem tekmovanju v Parizu julija 1932 ter imela v svetovnem tisku izredno lepe kritike. O^orariamo. da se vstopnice za baletni večer že dobe pri blagajni v opeii.
SENTJAKorSKO GLEDALIŠČE Zafetek «b 20.15 Sobota, 21.: Veseloigra >? ? ?< Nedelia. 22.: Veseloigra »? ? ?<-
Sentialcohslro eledališ?e. V soboto in n^ del jo ob 20.15 ponove šentiakobčani izvrstno, zabavno veseloigro v 5 dejanjih >? ? ki ie pri pohotni premieri pijaino uspela in močno zabavala občinstvo. Ir^ra je ip-rstno naštudirana. nastopalo naibolj^i ;gralei odra; Režiio vod' Miran Petrovčič. Obe dosedanji predi=tiv' sta bili ponolnoma razprodani, kar ie najboljši dokaz, da je igra doživela popoln uspeh. Obč nstvo naj kupi vstopnice v predp"odaji od	dalie od 10. do 12.
in od 1-5. do 17. v Mestnem domu.
MARIBORSKO GLFDVLISCE
Začetek ob 20.
Četrtek. 19.: Zaprto. Petek. 20.: Zaprto.
Sobota. 21.: Celjski grofje. Delavska predstava. Znižane oen«.
★
Ii gledali«?«. Kalmanovo ognjevito opereto »Grofico Marico« bodo nanovo naštudir*-no in v deloma novi zasedbi uorizorili prihodnje dni. To priljubljeno glasbeno delo ie še vedno privlačno in svere ip bo gotovo fnova nanolnilo gledaP5?e — Delavska predstava bo v soboto učinkovita z^odovins1-* drama »Celjski grofie*. ua"boli pri^lT?na le-iočnja predstava. Znižane cens.
CELJSKO GLED *T IS^E
7f,?pfeV r>b 20 Torek. 24.: Vest Goelovanie UdMhmek« drame.
Španija se brani nasilja z nasiljem
in sveta
Rubinsteinov fond
V Bruslju živeči šahovski mojster Ru-binstein je zabredel v takšen denaren položaj, da se je dunajsko šahovsko glasilo odločiio uvesti zanj javno zbirko. Sahistu naj bi javnost pomagala z naročili na njegovo knjigo o šahovskih igrah, ki jih je odigral z nasprotniki. Rubinsteln bo partije glosiral. Knjiga se lahko subskribiTa, častilci mojstra pa tudi lahko priložijo kaj v denarju za Rubinsteinov fond, za kar jim bo moj6ter od srca hvaležen. Rubin-stein je imel nekaj premoženja, a je vse izgubil z inflacijo v Nemčiji, kjer je živel jn se dal nat ura1, i žira ti po vojni.
V španskih jetnišnicah so zadnje čase izbruhnili nemiri anarhističnih elementov. V Ocani pri Toledu se je uprlo 200 političnih zločincev, nad katere je poslala madridska £	vlada oddelek pehote, ki jih je ukrotil z orožjem	,
Bolezni v obrase
Spoznavanje bolezni po zunanjih znakih
Se pred nekoliko leti je poklicna medicina smatrala diagnozo bolezni po obrazu za mazaštvo, dasi se v njem zrcaii očitno ne samo duševno, temveč tudi teiesno stanje njegovega nosilca in vprašuje celo neizšo-laoi laik človeka po slabem videzu njegovega obraza: Kaj tj je? Ali ti ni dobro?
če spreminjajo že majhne zdravstvene motnje človeški obraz, koliko bolj ga morajo spreminjati resne organske bolezni! Resni zdravniki danes takšnih znakov ne zametavajo več in vedo, da morejo po njih že na prvi pogled spoznati različne bolezni.
Tako se srčne bolezni skoraj vedno Izražajo z modrikastimi ustnicami, bledoto im belimi obroč: okrog oči, abnormalno visok krvni pritisk, ki škoduje tudi srcu, pa se kaže z mnogimi modro-rdečimi žilicami v obrazu.
Ljudje, ki bolujejo na pljučih, imajo često modrikasto očesno jabolko, zastrt pogled in jasne poteze, ženske imajo dostikrat predolge, sv lene trepalnice. V razvitem stadij« te bolezni postanejo lica vdrta in dobe sumljive rdeče iise.
Bolniki na žolču imajo rumenkasto očesno jabolko in zelenorjav odtenek v kožrri barvi. Bolne obisti povzročajo podočne vrečice in zanje, kakor za bolna jetra ali žolč je tipična neka rumenkasta barva v koži in očesnih jabolkih.
Želodčne ta črevesne bolezni povzročajo vedaio temne obroče okrog oči, ki se često-krat končujejo z majhno odebelino na licu.
Sladkorna bolezen se kaže v majhnih rjavo rumenih zrncih pod očmi. Krvne bolezni zaradi slabe krvne sestave povzročajo vdrta. lica. koža postane motna in suha.
ženeike bolezni spoznamo po gCc*»kjMi
sencah okrog oči. Pri nekaterih teb boteec-
ni se obrazne poteze zabrišejo.
Tako bi lahko za najrazličnejše bolezni navedli polno tipičnih makov, ki se očitu-jejo v obrazu. Zdravnižita veda j h danes skrbno proučuje in so ji pri diagnozi v veliko pomoč. Vsekakor je dobro, da se da človek preiskati, če opazi v svojem obrazu podobne abnormalne znake. Dostikrat se lahko s tem ubrani pravega izbruha bolezni ali pa še česa hujšega
H krsta v Sofiji
Bolgarska kraljica Ivana je v petek 13. t m. povila hčerko, ki so jo krstili po pravoslavnem obredniku, zaradi česar je papeški nuncij protestiral na dvoru
Kap med operacijo
Iz Oldenbu.rga poročajo: V bolnišnici v Barelu se je v nedeljo zvečer primeril nenavaden dogodek. Zdravnik dr. Buken je imel na operacijski mizi nekega bolnika, ki hi mu bil moral izre/ati gnojen tur na vratu. Operacija se je začela v ugodnih okolnostlh. Ko je bil kirurg na najfcočlji-vejši točki, pa mu je nenadoma pozlilo, da je moral odložiti rezilo. Odvedli so ga v sosedno sobo in pohvali drugega zdravnika. da bi dovršil Bukenovo delo. Nadomestni zdravnik je prišel, a bolnik je bil medtem že izkrvavel in umrl Istočasno ie v sosedn1 sobi izdihnil dr. Buken, ki ga je med operacijo zadela kap.
»Univerzalni jezik za reklamo«
Mnogi italijanski trgovci že dolgo iščejo izhoda iz zadrege, kako opozarjati tujce na trgovine ln to, kar se v njih prodaja. Francoščina jim ne diši. angleščine in ruščine ne znajo, nemščine ne morejo uporabljati. Zato so prišli do zaključka, da bi bilo še najboljše, če bi se kot reklamni jezik začela rabiti — latinščina. Ta misel ima že precej privržencev, posebno z ozirom na dejstvo, da pričakujejo v letošnjem svetem letu v Rimu precej duhovnikov. ki jim je latinščina splošno dostopna. Neki brivec v bližini fontane di Trevi je razobesil napis »Comae barbaeque ton-sor«, neki drugi brivec, ki ima zraven tega tudi man fciro, pa se ponuja s klasičnim citatom »Magister hic manibus curandis«
Grozotna statistika
Na Dunaju je izšel statističen pregled, ki navaja, da si je lani v tem mestu Končalo življenje 1165 oseb. 80 več nego v prejšnjem letu. Zanimivi so vzroki, zaradi katerih so šli ljudje v prostovoljno smrt. 141 moških in 76 žensk je izvršilo samomor zaradi brezposelnosti, 55 moških in 56 žensk zaradi družinskih nesoglasij, 118 moških in 106 žensk zaradi neozdravljivih bolezni. 105 moških in 25 žensk zarad.i neugodnega gospodarskega položaja. Ostali so šli v prostovoljno smrt v duš?vni zmedenosti, zaradi nesrečne ljubezni in zaradi žalosti nad umrlimi bližnjiki.
Lastovke in jastrebi
Posadka angleške ladje »Largs Bav« pripoveduje zanimiv doživljaj s svoje nedavne vožnje skozi Rdeče morje proti Avstraliji. Medpotoma so se zatekli na ladjo ogromni tropi lastovk, ki t=o dali posadki in potnikom mnogo opravka. Ptice so zasedle ne samo odprti krov. ampak so vdrle tudi v dvorane in kabine, kjer so sedale po predmetih m potnikom na rame. Med lastovke pa so se pomešali tudi nekateri jastrebi, ki so počenjali na ladji svojevrstne predrznosti. Umorili so ladijskega kanarčka v kletki ter napadli vodenega častnika Scotta v njegovi kabini. Po tem napadu so odleteli z ladje, dočim so lastovke nekoliko pozneje skupno vzletele proti Indiji.
Finance — prva stvar
Kafandaris
vodja progresivne stranke na Grškem, ki vodi v novi Venizelosovi vladi finančno ministrstvo, kar je tudi na Grškem trd oreh
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« greneice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Žrtev kapi
Goslač Burmester
je podlegel v Hamburgu kapi v 64. letu
svoje dobe
Izumitelj brzotiskalnega stroja
V	Oberzellu pri WUrzburgu na Nemškem je umrl 17. jan. 1832. Fr edrich Konig, eden največjih iznimiteljev v tislkarski stroki in eden največjih pionirjev naše kulture. Brez njegovega brzotiskalnega stroja bi danes še davno ne bili tam, Kjer smo.
Rodil se je 17. aprla 1774. kot sin kmečkega posestnika v Eislebnu. rojstnem mestu Mart-na Luthra. že v zgodnjih letih ie kazal veliko nadariemosit za matematiko in fiziko in je bil med najboljšimi učenci tamošnje gimnavje toda zsrodnja očetova smrt in druge nenriVke so ga prisilile, da je predčasno ositav:l študij in ie s 16. letom vst.omil v znamenito založniško podjetje Breitkorof & Hartel v Lipskem kot tiskarski vajenec. Navzlic temu. da so takrat strogo oaziV na pravila, ki so zahtevala 5-1 etri o u^no dobo. so r»u dah tisVar^o di-p'r>rno že o*"1
4 let h. ker je pokazal nenavadne sroosobnosti.
V	naslednjih letih je deloval _ v težkih gmotnih razmerah v raznih kratfh Nemčije obenem ie kot hosrcitant obiskoval univerzo in izumil ce'n vrsto mai"hn;h 'zr>o-pohrtev f-^kar^ke stroke. Nie?ovo tt-svo izumitel-Hko delo t>a se ie pričelo 1. 1802., ko je dobil temeljno ideio za svoj brzotl-Bkatai Stroj. Dotedanji tiskarski stroji se
JfSssfe MMAI
li ^pM
Tiskar Konig Izumitelj prvega brzotiskalnega stroja
Težavno reševanje ponesrečile ladje
Kaj Je z rusko potni ško ladjo »Sahafin«?
Ruska 8500-tonska potniška ladja »Sahalin«
Preko Teki ja prihaja poročilo, da je ruska potniška ladja »Sahaln« v veliki nevarnosti. Parnik ima na krovu 250 oseb. Nesreča ga je po dosedanjih ve9teh, ki si pa silno nasprotujejo, doletela v Ohot-skem morju.
Ruska poroči La velijo, da je nastal na ladji ogenj, druge vesti pripovedujejo, da je postal »Sahalin« žrtev viharnega vremena. Ponesrečeni ladji sta odhitela na pomoč ruska ledolomilca »Dobrin'ja Nikitir« in »Sverdlovsk«. Po teh poročilih je obti-
čal »Sahalin« 300 km severovzhodno Sah»-lina v ledu. Te vesti tudi navajajo, da ca ladji ne razsaja požar. Vremenske razmere pa so za reševalce tako neugodne, da slabejše ne morejo biti. Vihar divja z nepopisno srditostjo in ladje, ki niso opremljene s posebnimi pripravami, si ne smejo upati v bližino »Sahalina«. Štiri letala, ki so hotela startati, da bi dognala natančno pozicijo ponesrečene ladje, so se morala vrniti v Habarovsk, ker je b'l vihaT tako silovit, da jim je grozil z uničenjem.
Rotterdamske Arene" ni več
Ogenj v največjem holandskem gledališču
VnoS od nedeljo oa ponedeljek so imeli v Rotterdama požar, ki je do tal upepelil največje ondotno gledališče »Arena«. Vzrok katastrofe še ni dognan.
Ob 4. uri zjutraj je neki poštni uradnik, t je sel mimo gledališkega poslopja, opazil, da se vali dim iz stavbe. Obvestil je o tem hišnika in pozval gasilce. Bilo pa je že prepozno, kajti trenutek pozneje so švignili rdeči jeziki skozi streho. Gledališki hišnik je jedva utegnil ateti sebe in svojce.
Pol ur© po izbruhu ognja se je zruši ia gledališka kupola z gromovltim ropotom. Palačo so objeli plameni ter jo spremenili v pravcato goreče morje. Vsi rotterdam-ski gasilai so si prizadevali, da bi rešili, kar je bilo rešljivega, a žal se ni dalo storiti nič drugega kakor ohraniti sosedna poslopja pred ognjeno katastrofo. Do 9. ure
Potegnjeni parlamentarci
Skupina francoskih desničarjev je, očitno v zvezi z reakcionarnim 1-stom >Echo de Pariš«, hudo potegnila neke radikalno socialistične in socialistične poslance. Naslovila je nanje proglas, v katerem j-h je prosila, naj bi se potegnili za hudo trpeče španske manjšine na Novi Fundlandiji in v Gvatemali. Prišlo je res več ognjevito napisanih odgovorov, ki jih je potem »Echo de Pariš« z največjim veseljem priobčil. Pisci, sami poslanci, ki vendar posredno odločajo o političnih rečeh sveta, so namreč dokazali, da nimajo nobenega posebnega pojma o svetovni geografiji in zgodovini. Med njimi so možje, ki so se dali res potegniti, da žive na Novi Fundlandiji Spanci, da je Gvatemala del Zedinjen:h držav da je neki Portugalec, Peter iz Sira-kuee (!) 30 let pred odkritjem Amerike stopa na brazilska tla — in kar je še bilo takšnih nezmislov ...
Družinska žaloigra
V Bacsamlasu na Madžarskem se je odigrala te dni strahovita družinska tragedija. Posestnika Karla Szeiberta 6ta prijela in zvezala njegova lastna žena m sin. Zamašila sta mu usta s cunjo ter ga polož-U na razbeljeno ognjišče. Szeibert je bil trenutno brez moči, pozneje se mu je posrečilo, da je cunjo izpljunil in klical na pomoč. To je tako prestrašilo ženo in sina, da je žena pobegn la in se i strahu utopila v vodnjaku, sina pa so prijela orožniki. Szeibert se bori s smrtjo.
Svetovna letovišča opuščajo tujsko propagando
Češkoslovaška kopališča in letovišča Karlove Varv, Marijanske in Františkove Lažni so sklenila na skupnem sestanku svojih zastopnikov, da bodo zaradi gospodarske krize znatno omejila propagando v inozemstvu. Posamezni propagandni uradi, ki so imeli nalogo v tujini pridobivati goste, se bodo opustili. Med drugim postanejo žrtve krize poslovalnice v Parizu, Luganu in Bukarešti.
niso dosti razlikovali od prvotnih Guten-bergovih strojev in nanje sta dva moža na ročni pogon v najtboljšm primeru natisnila 50 do 60 pol v eni uri. Sama sta morala spraviti stroj v gibanje, nanašati barvo, , vlagati papir" itd. Konig je najprvo izumil aparat, ki je samodelno nanašal barvo, tako, da je en mož odpadel, a kar se tiče brzine, ni pr dobil s tem načesar. Potejm pa si je domislil da bi stroj gnala posebna mašinerija in da bi razna gibanja z uporabo valjarjev soremenil v vrtilna gibanja. Po teh prine pih je v Suhlu zgradil prvi, še zelo neokretni stroj, ki je sicer že močno prekašal običajne stroje, a ni navdušil nobenega finančnika, da bi podprl mladega izumitelja Zaman se je obračal po Nemčiji na najrazličnjše vplivne ljudi, zaman je potoval tudi v PetrogTad, nikier ni našel razumevanja.
Končno se je odločil, da odipotuje na Angleško. kjer je slutil še največ smisla za svoje načrte. V Londonu je našel zvestega sodelavca v stuttgartsikem mehaniku Andreju Frideriku Bauerju, s katerim je pozneje ustanovil še danes obstoječo, svetovno znano tvrdka Konig & Bauer v Oberzellu. in našel je po pa/tent:ranju svojega izuma 1. 1807. tudi energičnega finančnika v lastniku stroime tovarne Bensleyu. ki mu Je dal na razpolagro sredstva za zgraditev prveea, izpopolnjeneera brzotiskalnga stroja. 1811. je izšla prva knjiga, ki je bila na-tfe&ana s tem strojem, velikansko senzacijo pa je zfoudilo 29. novembra 1814., ko je
Izšel ugledni londonski časnik »Times< prvič iz novega Kdnigovega stroja na parni pogon, ki je omogočal do 1100 natisnjenih pol na uro. To je sicer še malo v primeru z današnjimi stroji, ki natisnejo z več ploščami do 50.000 izvodov na 8 straneh v 1 uri, a v primeri s prejšnjimi stroja je bil to nezaslišan napredek. Saj so se »Times« n. pr. šele takrat lahko spremenile iz tednika v dnevnik.
Navzlic temu uspehu, je K8nig tudi v Londonu doživel veliko razočaranje s svojimi finančniki in sodelavci. Tudi tiskarski delavci so mu bili silno nasprotni, ker so menili, da bodo njegov? izumi v nj hovi stroki povzročili brezposelnost. Brzotiskal-ni stroj za »Times« je moral graditi celo na skritem, da mu ga niso razto li. L. 1817. se je vrnil v Nemčijo ln je naslednje leto ustanovil z Baueriem prvo, gori že omenjeno tovarno za brzotiskalne stroje. A ti stroji so le počasi zavzemali mesto starih strojev, v Lipskem. ki je bilo največje nemSto tiskarsko mesto, si ga je Brock-haus kot prvi omislil n. pr. šele 1826., a še takrat ga je moral dati zastražiti, da mu ga niso razbili, in nihče izmed ostal'h 26 Hpsteih tiskarnarjev n! »stil notrebe. da bi si ta stroj vsaj ogledal. Brzotiskalni stroj te zmagal šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel periodični tisk silno raiamahova+i. A lahko bi deiali. da brez brzo^skalinesra stroja tega razmaha nikoli ne bi doživeli.
zjutraj so brizgale cevi vodo na pogorrSSs
in šele v poldan sk i h urah se je posrečilo zatreti požar. Igralski družini Erschot ln Boskamp, ki sta trenutno g-osnovali v »Areni«, 9ta pri ognju izgubili yso gledališko opremo.
Zgorela »Arena« je bilo največje boland-sko gledališče. Zvečer pred ognjem so imeli v njem še glavno skušnjo za opereto »Vendetta«, čije premiera je bik napovedana za naslednji dan popoldne. Generalka je bila končane ob pol štirih xjt»* traj. Ko 90 pevci in igralci ter pomožno ofobje zapustili gledališče, je prišel alarav. Žal 6e ni dalo nič storiti, da bi »e zgradba rešila. Ogenj j« pobral vse. Domnevajo, 6a je povzročil katastrofo kratek stik.
Na las nra je podoben
Mizar Konrad Schober brat pokojnega avstrijskega kancelarja Jf
te dni izvršil na Dunaju samomor
Smucarsfee drese
iz najboljšega Švedskega lodna, kom« pletne, s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
ANEKDOTA
Maršal Radecki ni bil prijatelj sijajnih 6prejemov in šumnih množic, ker je vo-deL, da takšne reči ne veljajo toliko n}e-mu, kolikor drugim, ki se ob takšnih prilikah na njegov račun zabavajo in zbijajo šale.
Nekoč so mu priredili stevnosten sprejem v Celovcu. Maršal se ga ni mogel ubraniti. Šel je torej skozi špalir občinstva. kjer je stala v eni prvih vrst petnajstletna deklica žarečih lic. Izročil« je maršalu šopek cvetja m se pri tem tresla po vsem telesu.
»Ta edina dela tako kakor misli,« }e z*« šepetal Radecki svojemu pribočniku št stopil dalje.
Vsak
—	Kaj si napravil z rokopisom svoj« knjige »Varujte se tatov!««
—	Ukradli so ml ga.«
P. Roaenha ym
Štiri prigode Joeja Jenkinsa
»AH pozna-te to žensko?« ga Je zdajci vprašal Američan.
»To žensko?« je smehljaje se rekel preiskovalni sodnik. >Ne, gospod Jenkins, te pa res ne poznam!« 2e se je hotel na tihem ponorčevati iz detektivove nezmožnosti, ko ga je Jenkins prekinil:
»Počakajte trenutek.« Z naglim prijemom je strgal ženski lasuljo. Pokazala se je moška glava, in gospod Malterre je v svoje brezmejno začudenje spoznal obraz svojega nočnega gosta, ki se je zaman izkušal rešiti prijema krepkih pesti.
»Ali poznate tega moža, gospod Malterre?«
»I)a.« je vzkliknil sodnik, »poznam ga. Tisti je, ki sem ga videl pri oknu.«
Detektiv se je lahno nasmehnil, se ozrl na moža in rekel: »Prijeti ste zaradi nujnega suma, da ste prrpravljali umor in da ste sodelovali pri umoru starinarja RicotLna. — Spravite tega človeka na policijsko prefekturo!«
Pomočniki so zgrabili zločinca in ga z vso opreznostjo odved.i po stopnicah. Cez nekaj minut so se vratca avtomobila zaloputnila, m limuzina je odbrzela.
»A zdaj m: pojasnite, gospod Jenkins,« je Spregovoril gospod Malterre. »s kakšnimi kombinacijami ste izsledili tega človeka?«
»Stvar je bik razmeroma preprosta. Bila je špekulacija, m prav

»okoliiTo
§0k©l na Tabora manifestira za jisgosloven
sko in sokolsko idejo
Ljubljana, 18. januarja.
Na Taboru se je vrati smoči obrni ibor tna^e^ii imunega in v zorno delavnega sokol-»teg-a. društvu, 'i o j« bila sijajna manite-,*uicija t* 1 yrševo misel m neomajno dr-šm v no skupnost.
i:arosu*Dr. inž. Lado Bevc je pozdravil v«e navzoče, posebno pa župuega starosto dr. PipenbaUierja, starosto Kajzelja kot jastopuifca Ljubljanskega iokota, Kocija-na za Sokola II., starosto Sapljo /a Sokola ii., Ropičil za Stepanjo ves, iJlemoarja in Kocha, za Zgornjo Si ako. V zanosnem govoru je br. starosta orisal delovanje dru-.-,t.ca v preteklem letu. Društvo je prisrčno obnajalo 25 ietmco obstoja. Za številnima zleti doma je br. starosta poudaril zlasti ,..:pe dni vsesokolskega zieta v Pragi, katerega se je udeležilo 11? članov Sokola L, k je tako doseglo prvenstvo med vsemi jugoslovanskimi sokoiskuru društvi. To priliko je porabilo društvo, da se je zahvalilo br. štepanku, odličnemu zagovorniku prizadevanj za rešitev Tabora. Obširno je br. otarosta razpravljal o Tvršu in njegovi ideji, ki je edinstvena in nedosegljiva. Spominjal se je umrlih bratov in sester ter stavil n rt d log. naj se v glavni veži Tabora na dveh maunornatih ploščah vklešejo imena onih, k so doprinesli izredne žrtve za društvo in sokolsko idejo. Bilo je sklenjeno, da se vkešejo imena: Janko Dimic (1919). dr. Ivan Tavčar (1923.), dr. Gregor žeriav (1929.). Ione Malgaj (1930.) in Robert Kollmann (19.32 ). Posebno toplo se je spominjal br. starosta pokojnega br. KollmaniKi, ti je zapustil Sokolu I. sklad £0.000 Din za vzdrževanje doma. Razvoj gospodarske krize je povzročil, da se obrača vedno več pomoči potrebnih na društvo za pomoč, zato je sklenil občni zbor, da te ustanovi posebni socialni oddelek.
Nato je prešel br. starosta na dr. Ko-roščeve punstacije in pastirski list episko-pata proti Sokolstvu. Ob navdušenem pritrjevanju je razgalil dvorezno politiko dr. Ant<na Korošca.' ki se poteguje odkrito in >ivno za ukinitev prav tistih uredb in ukrepov, k; jih je sam nekoč z vsem svo-m vplivom podpiral m izvedel. Zlasti je treba ugovarjati proti potvarjanju narodne volje s tem. da si peščica ljudi prisvaja pravico državnopravnlh izijav v imenu vseh Slovencev. Dr Korošec in njegova skupina nimata legitimacije, da bi smela v imenu Slovencev izjavljati pogubne stvari za r.aš narodni obstoj Neomajana je vera Slovencev v veliko in srečno bodočnost Jugoslavije, trdna je volja, da neizprosno bran-jo nerazdeliivost Jugoslavije in edinstvo jugoslovanskega naroda. Ponosni smo, je poudaril br. starosta. da narod ni nikdar odkloni! onih omladincev, ki so v imenu Slovencev pozdravili na Dunaju našega velikega kralja Petra Osvoboditelja, ko se je vračal iz izgnanstva kot kralj. v katerem smo vsi že takrat slutili svojega prvega jugoslovenskega kralja.
Jugoslovenski škofje so hoteli nepričakovano z vso svojo cerkveno oblastjo iztrgati Sokolstvu s;ovenslC! narod in njegovo mlad-no pod geslom da je Sokolstvo b-ezverska in protiverska organizacija. Po-; ab'li so pisci tega lista, da so Tyrša leta J-H84 pokopali pri a*'stene: številne duhovščine. ki mu n' odrekala poslednje časti, zato tudi ne more pol stoletja pozneje nastopiti duhovnik proti stemu Tvršu. seveda.' če rima pr- tem kakšnih drugih namenov A to je baš tisto: Tyrševa sokolska ideja je v na pot je želji duhovščine po absolutni ob'asti nad človeško dušo n telesom. zato je bilo treba izmisliti brezver-6tvo Tvršn in protiverski ter brezversKi značaj njegove sokolske misli. Kakor Ko-rosčeve punktacije si tudi pastirski list želi povratka starih oasov: Korošeeve punktacije pred 1 december 1918., pastirski list pa kar v srednji vek Toda čas. Ia je minil. se ne vrne nikoli več!
Br starosta je krepko zavrnil neosnova-ne mnade na Sokolstvo v pastirskem listu ter poudaril, da moramo računati z odkrito borbo, k' so jo on' začeli. V njej se bodo preizkusila naša čista in pametna na-fe'a Ne moremo dvomiti o popo'nem uspehu*te borbe za našo stvar Vprašanje je predvsem, ali je zmožen tukaj dvojni g^fp.T, prj vzgoji mladine. Brez dvoma je. dfl « Ho v teku borbe moralo razčistiti vnašanje, ali prinada izvepšolska vzgoja mMrne naš- organizaciji »15 p« krilnem Jn H-is-niim OK-ie hkratni je nemogoče. Ani^-onizem je gledati sokolsko deco m na^MŠčai v srednieve^ih nošah nazev na It-lsinnsUb in šnanskih dvorih. An«hrom-zen. je to na zunaj in na znotraj. Jasnost
je potrebna!	,	. .
SVdniič je predla^ br. starosta naslednji resoluciji, ld ae bistveno knjsta * br-
zojavkama, ki sta bili poslani po sklepu uprave 12. januarja t. 1. predsedniku ministrskega sveta dr. Milanu Srškiču m Sa-vezu SKJ:
L Dvafcisočglava taborska družina »loves-no protestira proti pastirskemu listu katoliškega episkopata, ki v svoji verski nestrpnosti napada svetel spomin našega neumrljivega brata Tyrša in poostruje boj ricn-sko-kafbliške cerkve proti sokolski ideji in delovanju sokolekih organizacij. Zahtevamo, da se končno razčisti vprašanje, ali pripada izvenšolska vzgoje mladine sokolski organizaciji, ali p« raznim versko-po litičnim organizacijam. Oboje hkratu je nemogoče. Potrebno je odpraviti anahro-nizem. ker je jasnost absolutno potrebna. Vsiljeno nam borbo sprejemamo in jo bomo vodili s čist. m' srci in vedrim duhom v absoiutnem smislu Tyrševe sokolske ideje. Za nas je Tyrš nedotakljiv; nihče ne sme nekaznovan kratita njegovega svetlega spomina. Vsakomur svoje! Kakor mri cenimo in spoštujemo prepričanje vsakogar, tako si ne pustimo jemati svobode dejanja m nehanja po svojem globokem sokolekem prepričanju. Slava spominu brata dr. Miroslava Tyrša!
II. Svečano protestiramo proti »punkt«-cijam«, ki so jih v slovenski resoluciji postavili nepoklicani samozvanci v imenu Slovencev Odločno poudarjamo svojo neomajno vero v veliko in srečno bodočnost Jugoslavije
tako lahko, kakor se mi K obnesla, bi bila utegnila tepodteteti. Kakor vidite, smo imeli uspeh. Menda ste opazili, da sem si snoči nenavadno skrbno ogledal vrv?«
»Seveda sem.«
*Nu, videli ste tudi, da se je vrvi držalo mnogo Ilovice in cestnega blata. To je bilo za nas važno. Zakaj tako sem mogel dognati marsikaj, kar bi bilo nemogoče, ako bi bila vrv čista. Opazil sem. da se nevabljeni gost ni zadovoljil s tem, da bi bil plezal z rokanu in nogami, ampak si je pomagal celo z zobmi, samo da bi hitreje priplezal kvišku. Po načinu žonglerjev: saj se menda spominjate moje snočnje domneve, da gre za bivšega žonglerja. Ta domneva se je pozneje izpremeniiia v gotovost. Zobje, ki so krčevito prijemali za vrv, so bili tam, koder je bila vrv pokrita z ilovico, zapustili vtiske. Po teh vtiskih sem spoznal, da mora biti neznančevo zobovje hudo pokvarjeno. Sredi zgornjih zob je bila vrzel, ki je imela malone obliko polkroga, in razen tega sta manjkala na levi strani dva zoba. Te nakaze so bržkone v zvezi z moževim poklicem.
Zdaj sem računal takole: ta človek ve, da ga zasledujemo, in morda tudi, da smo mu na sledi. Torej je zanj silno važno, da kolikor moči izpremeni svojo vnanjo obliko, zlasti pa, da se reši značilne pokvare zobovja. Kot pretkan zločinec je najbrže celo računal z možnostjo, da smo vrv preiskali in našli na njej od tiske njegovih zob. Zanaša ie se na vse to, sem objavil v jutranjih listih oglas, da neki ameriški zobozdravnik, ki se hoče uvesti, brezplačno popravlja izkažena zobovja. Lahko si mislite, da je prišlo mnogo ljudi, ki me niso zanimali. Ko sem si ogledal njihova zobovja, sem jih prepustil pomočnikom, da so j>h s kaj vem kakšnimi izgovori odslovili. Med zadnjimi je bila ženska, ki je že s svojo velikostjo in s svojimi neženskimi kretnjami zbudila mojo pozornost. Ko sem pogledal njene zobe, sem takoj vedel, koga imam pred seboj. Nato ste pnsli vi in ste potrdili mojo domnevo.«
pozdravnim govorom, r katerem je Se posebej pozdravil neumornega četnega referenta Pušenjaka n Ljutomera. Sledila so poročila posameznih funkcijonarjev. Četa je štela ob koncu 1. 1932. 112 članov in 70 dece. Bilo je 15 rednih odborovih sej. Delovala je na telovadnem in prosvetnem po-prišču. Priredila je 5 akademij in proslav in 3 telovadne nastope. Člani so sodelovali tudi pri telovadnih nastopih v Ljutomeru, Križevcih in Gornji Radgoni in se udeležili štafetnega teka. Z lastno godbo na pihala, ki je obenem okrožna godba, je nastopala doma in pri telovadnih nastopih v okrožju. Iz blaga jnikovega poročila je razvidno, da ima mlada sokolska čete, k: je bila ustanovljena šele pred letom, kljub temu da si jc nabavila nov drog, bradljo in blazino ter še druge potrebščine nad 700 Din čistega dobička. Ob sklepu zbora je staroste pozval vse k vztrajnemu delu za čim večji proč vit čete.
Preiskovalni sodnfk 4 ni mogel kaj, da se ne bi bfl spoSOflvo
priklonil. Krepko je stisnil detektivu roko. »-In vaš račun?« je vprašal nato.
»O tem bova pozneje govorite,« se je zasmejal gospod Joe
Jenkins. »Zdaj je najpoprej treba, da si privežem dušo s poštenim zajtrkom!«
Druga prigoda:
TOBACN1CA LUDVIKA XV.
(Berilo)
Hotelski vratar je sumljivo pogledal za mladim možem, ki je t
zmedenim, oklevajočim obrazom krenil v notranjost veže.
Da, ta mladi človek je bil snažno oblečen;; njegov beli ovratnik se je kar bleščal v svetlobi žarnic. AH pretesna zimska suknja, ki ie bila na vratu in hrbtu tako čudno zgrbančena in napeta, se je očitno razlikovala od preširokih hlač, ki so bile videti od dolgega ščetkanja že vse sive in ogoljene. In cilinder, ki ga je držal v roki, je utegnil biti pred desetimi leti ponos kakega gizdalina. Dandanes je bil smešna, nemodna grdobija.
Vratar je zmajal z glavo. »Vsake sorte gostje se oglašajo pri nas,« je zarenčal sam pri sebi, »odkar stanuje gospod Joe Jenkins v našem hotelu.«
»Mladi mož je obstal in pogledal okoH sebe, kakor da ne bi vedel ne kod ne kam. Očividno je postajala njegova zadrega Se tem večja, ker so gostje, ki so sedeli v naslanjačih, opazili njegovo čudno vnanjost, ki se je tako nenavadno odražala od razkošja teh prostorov. Nekajkrat se je zmedemec že pripraviL da bi ogovoril katerega izmed natakarjev, ki so neslišno švigali po veži. A vselej, kadar je prestregel ledeni pogled elegantnega frakača, se je osramočen premislil.
€1 T t
Prvenstvo LZSP
21. In 22. k m. v Kamniku
Letos bo prvič izvedel Ljubljanski zimsko - športni podsavz prvenstvene tekme na svojem terenu, in sicer v Kamniku. SK Kamnik si Je naael težko nalogo, da organizira tekme, tako da bo zadovoljil tekmovalce in funkcionarje vseh klutoov, včlanjenih v ljubljanskem podsavezu. Pričakovati je, da se bo prijavilo rekordno število tekmovalcev, gotovo pa ne manj kot 40. V soboto, 21. t. m. se bo vršil točno ob 15. po prihodu popoldanskega vlaka tek na progi 15 km. V nedeljo bodo ob 10. skakalne tekme za klasifikacijo v kombinaciji, , popoldne ob 15 po medklubske skakalne „ _ n trdno voljo, da neizprosno ; tekme in tekme za prvenstvo univerze v branimo nerazdeljivost Jugoslavije in ne- :	Na teh tekmah bosta poleg naj-
razdružno edinstvo jugoslovenskega naTO- j jjojjgjfc <iorma«h skakalcev sodelovala tudi da. Živel kralji Živela Jugoslavija!	x | gre&njeevropsiki prvak Gattormsen ta lara-
Obe resolucij je sprejelo članstvo z ne- \ gj^j zmagovalec v teku za državno prven-popisnim navdušenjem m vzklikanjem kra- j stvo Nemec Leupold. Tekme v Kannnfku lju in jugoslovenstvu. Sledila &o poročila j bodo torej največja zimsko-sporfcna prlre-odbornikov, ki so jasno predoeiia, kako j ditev, kar jih je bik) dooidaj na teritoriju ogromno delo vrši leto za letom Sokolsko J lzsp Ker Je Kamnik tako bMzu LJufoflja-
društvo na Taboru v vzgoji telesa, duha in srca. Br. ta jok Jože Tratar je navajal, da je imelo društvo 1178 članov, telovadile so naTaboru vsak večer močne čete. Mimo telovadnega ima društvo še zdravstveni, lutkarski, godb eni in knjižniški odsek. Mnogo se je trudil tudi prireditveni odsek, oe pomislimo, da so vrgle prireditve 56.768 Din. Društvo je imelo 289.000 Din dohodkov, izdatkov pa 301.490 Din. Požrtvovalnost vseh pripadnikov Sokola I. je v ostalem tako splošno znana, da je društvo lahko res ponosno na svoje uspehe.
Pri volitvah je bil zopet soglasno izvoljen za starosto br. inž. Lado Bevc, za prvega namestnika Jrisip Turku za drugega namestnika Nande Marolt, za tretjega namestnika dr. Josip Kunst, za načelnika Janko Sket. za načelnico sestra Tratarjeva. ra prosvetaria prof Rihard Aplenc, za tajnika Joža Tratar. za praporščaka Edo Ropič, nato pa 10 članov uprave. 11 namestnikov,
5	članov nadzornega odbora, 5 namestnikov, 5 članov razsodišča, 3 namestniki in
6	predsednikov odsekov S pozivom k novemu in požrtvovalnemu delu je starosta zaključil zborovanje.
ne in ima najugodnejše železn Ske in avtobusne zveze, se bo nudila tudi Ljubljančanom najlepša prilika, da vid;jo pri skakalnih tekmah naže najboljše tekmovalce ta inozemske skakače mednarodnega slovesa.
Občni zbor Sokola v Trbovljah bo 23.
t. m. ob 19.30 v veliki dvorani Sokolskega doma. Polnoštevilna udeležba sokolska
dolžnost!
Sokol v Višnji g°ri je imel preteklo nedeljo redni občni zbor. Starosta Turk je pozdravil dokaj lepo število zvestih Sokolov, ki so nazdravili starosti SKJ prestolonasledniku Petru. Zahvalil se je vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da sta se telovadnica in oder renovirala brez zaostankov v plačilih. Pohvalil je še posebno načelnika in načelnico. ki sta na novo oživila telovadbo, zlasti sta pokazala lepe uspehe z deco. kar se je videlo v številni hnastopih pri sosednjih društvih, žup-nem izletu, društvenem javnem nastopu in na proslavah v telovadnici. Revizor je podal revizijsko poročilo zelo pohvalno za odbor, osobito za starosto, ki je res duša vsega delovanja, ter je sam prijel za čopič pri odrskih delih, vsestransko nadzoroval zidarska in druga dela ▼ telovadnici in se nemalokrat z lopato v roki pridružil delavcem, kljub veliki zaposlenosti v svojem lastnem gospodarstvu. Po razrešnici je bila soglasno "izvoljena naslednja uprava: starosta Turk Alojz, podstarosta Znidaršic, načelnik Zavodnik Ivan, nam. Krevs Ive, načelnica Bregar Zofija, nam. Znidaršic. Malka, tajnik Košir Franjo, gospodar Pere Ivan, knjižničar Prijatelj Jože, statističar dr. Pehani, blagajnik Zupančič Mirko mesto prosvetarja pa bo vodil do nadaljnjega odbornik Fabjan Ignac. Revizorji Bregar, Seher in dr. Močnik tvorijo obenem častno razsodišče.
Zbor sokolske čete Mala Nedelja se je vršil 8. t. m ob 15. ob veliki udeležbi član-sfctt. Otvoril je starosta Ceh Lvaa a
Službene objave GZSP
Vsem klubom in društvom sporočamo, da se vrSijo skakalne tekme v nedeljo, 22. t. m. ob 11. dopoldne, ne pa, kakor je bilo pomotoma objavljeno, ob 9. Istotako se Je vrinila napaka pri razglasitvi rezultatov in razdelitvi daril. Javljeoo Je bilo za 16. uro, bo ob 17. Vse novinarje prosimo, da se po možnosti oglasijo med 13. in 14. y hotelu »Triglav« v Mojstrani pri tov. Oimkovicu, kaiteri jim bo dal vse informacije in podatke o poteku tekem in same organizacije. Darila in trasa proge bodo razstavljena od 19. t. m. v izložbi mr. ph. Jože žabkarja (preje trgovina Ban) na Jesenicah. Med darili je prvo darilo bana dravske banovine g. dr. Marušiča, darilo mestne občine Jesenice, darilo predsednika GZSP to župana mesta Jesenice, darilo tvrdike F. Lazar z Jesenic, J. Rozmana iz Bohinja, SK Begunje. Za prireditve same vlada med smučarji izredno zanimanje in kakor je razvidno iz dospelih prijav, se bo udeležilo tekem nad 70 tekmovalcev. Sporočamo, da je podsavezna uprava zajprosila za izletniški vlak iz Ljubljane. O rešitvi bomo vsa merodajna mesta brzojavno Obvestili. SK Bratstvo nam sporoča, da je na »Pustem rov tu« padlo na f^aro podlago 25 cm novega snega, pršiča, smuka je idealna, koča je stalno oskrbovana.
Tekma za savezno prvenstvo o slalomu je odgedena na 2. februarja. Ravno tako je zaradi nezadostnih prijav preložen tečaj za smučarske učitelje, in sicer na 28. t m. pri Sv. Janezu v Bohinju. Prijave je tretoa poslati preko pristojnega podsaveza, sa-veeru najkasneje do 20. t. m. Državno prvenstvo se vrši 28. m 29. t. m. v Bohinju. Tekmuje se ▼ kombinaciji. 28. januarja ob 9. tek, 29. januarja ob 9. skakanje. Istočasno se vršijo tekme za savezno prvenstvo v teku na 18 km, dne 28. Januarja zjutraj in skoki 29. januarja popoldne. Prijave Je treba poslati savezu na predp!sani tekmovalni pri-! javnici najkasneje do 25. januarja, žrebanje se vrli 27. Januarja ob 17. v hotelu Sv. Janez. Start dn cilj pred hotelom Sv Janez. Razglasitev rezultatov se vrši v Boh. Bistrici v Sokolskema domu. — Dosedal so prijavljene Norveška, Nemčija, Bolgarska. Pričakujejo se Se prijave Avstrijcev, Cehov in Poljakov.
Za dosego rinrfKMsportnega znaka veljajo samo od saveza razpisane tekme ta uspehi teh tekem. Tekmovalci, ki se hočejo boriti aa ta znak, morajo predložiti 3 rezultate: a) Skokov, b) ▼ teku ali vatraj-oostni tekmi, e) ▼ aJalomu »11 smuku.
Vse prijatelje belega aporta ponovno v«-ttfsM, da as v kar največjem Stavita udele-
žijo podsafveaiifc prireditev z dneh 21. ki
22. t. m. v Dovju-Mojstrani. Vožnja Je na vseh vlakih razen SOS polovična. Pridite in manifestirajte uspehe gorenjskih smučarjev. Snežne razmere v Mojstrani so ugodne hi smučarski klub »Dovje-Mojstra-na« vrši mrzlično vse priprave.
Skakalni tečaj smučarske sekcije SK Ilirije. Smučarska sekcija SK Ilirije priredi za svoje člane, kakor tudi za ostale, ki se žele naučiti skakanja, mladinski ritakal-nt tečaj na novo zgrajeni klubski skakalnici na Rožni škem hribu. Tečaj se prične takoj. Vsi oni, zlasti pa mladina, ki se želijo vežibati v skakanju pod strokovnim -'odstvom izkušenega skakača. naj se javi-o pri skakalnici. Dohod k skakalnici Je iz Bellevue-a po poti mimo bivše skakal-nice.
Medkhib*! odbor za pokalne tekme Ima
danes sejo ob 19.30 pri Fabjanu. PotooSte-
viino.
ASK Prtmorje (vrhovni odbor). Nadaljevanje seje danes ob 18.30 v poseftmi sobi restavracije Slamič (Gosposvetska cesta).
ASK Primorje (nogometna sekcija). — Drevi od 19. najprej obvezen trening za prvo skupino v telovadnici na učiteljišču.
SK Svoboda (Ljubljana). Vse članstvo Obveščamo, da se vrši redni letni otočni zbor v torek 24. t. m. o4> 19.30 v prostorih v Delavski zbornici. Pozivamo vse člane, da predlože samostojne predloge za občni ziboi najkasneje do 22. t m. ta do tedaj tudi poravnajo članarino do konca leta 1932, tako da bo imel vsakdo članarino za oktober, november in december plačano. Članarino pobira g. Kovač.
ŽSK Hermes. Obveščajo se vsi Igralci nogometne sekcije, da so redni treningi gimnastike pod vodstvom g. Kermaunerja vsak torek in soboto od 19. do 21. ▼ telovadnici na fcerfskem učiteljišču. Tsto za lahko-attetfke (Skušek). Vsa, ki bocto po-9ečali te treninge, naj to javijo načelniku oz. njegovemu namestniku.
Vremensko poročilo z Mrzlega atudencA. Temperatura —15 stopinj Celzija, sever, novega snega na trdi podlagi 15 cm pr5!Ca in sneži dalje. Smuka idealna. Izgledi a nedeljo izborni. Sobe so kurjene.
21.15: Lahka elasba. — 22.30: Balade. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.15: Ciganska godba. — 19.30: Prenos ope-' re i* gledališča. — 23: Jazz in ciganska
godba- — RIM 18: Koncert eolistov--80.45:
Lahka glasba. — 21.30: Slušna igra. — 22: Plošče.
Petek, 20. Januarja.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: V kraljestvu črnih diamantov (J. Žabkar). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Cas, plošče, borza. — 17-30: Jugoeiovenska glasba. — 18.30: Protestantizem na Slovenskem. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Komorna glasba. — 21.30: Prenos iz »Zvezde«. _22.15: Čas, poročila.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 16: Harmonika. — 19: Plošče. — 20: Koncertni večer. — Ciganska sodba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 20: Prenos iz Beograda. — 2210: Godba «a ples. — PRAGA 19.20: Lahka glasba. — 20.15: Mendelssohnova opera »Antigona«. — BRNO 19.20: Godba na pihala. — 20.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Godba na pihala. — 18: Lahka in plesna glasba. — 20.15: Simfoničen koncert — 23: Godba za p](s. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.55: Mladinski koncert — 16.50: Koncertna ura — 20.15: Dunajski simfonični orkester. — '22.10: Jazz. — BERLIN 20.15: Izlet v pogorje Harz. — 21-15: Beethovnove sonate. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 19.30: Plošče. — 20.15: Kakor v Berlinu. — 21.45: Simfonična pesnitev >Don Juan«. — MCHLACKER 1930: Godba na kromatično harmoniko. — 20.15: Kakor v Berlinu. —
V korist
svojih oči zahtevajte pri optiku izključno
P U 88 KT A L
OtiOrtm proapek* vPteteh tnafMm firmi 0»rt Zeias, Jena — JI JL F*ffe*W, n*topstT« M	Be«cra4,
IM. Dr«»wm(S« • — p**, pito«
Trgovski
pomočnik
voJaSCtoe prost, boijša moč, zmožen popolnoma man uf akt ure, fipecerije ln ždeznto«, spreten prodajalec ae takoj sprejme. Ponudbe je poslati na	1985
Alojzi) Remic, Dravograd
Umrla nam Je naša dobra soproga,
mati, hčerka, sestra, rvakinja, teta, gospa
Antonija BenedUM
roj. Popit soproga policijskega nadzornika
dne 18» t. m. po kratkem mokapot-nem trpljenju.
Pogreb bo ▼ petek, dne 20. jamarja 1933 ob nri popoldne la hBe žalosti Idrijska nL št. 14 (Stan ta dom) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. Jan. 1033.
2002	ŽALUJOČI OSTAJLL
OMtat LjrrtviiM" Heouu t**re«wl UT«I
BELI EN ZDRAVI ZOBJE Z UPORABO
oiacitio
surove kože lisic, dehurjev ln kun kupuje po najvišjih dnevnih cenah 1996
ELI6IJ EBER, krznar
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 7
2
"O Ž. o
i silil -sij2*
■a 1 M s ®
ha
o,-P =? O
UGODEN NAKUP ZA DAME!!!
Da svojo zalogo konfekcije pred novo sezijo popolnoma Izpraznimo, smo se odločili, da znižamo cene isti globoko pod nabavno ceno. Tako na pr. nudimo: damske plašče od 200.— Din naprej, volnene poplin obleke v raznih barvah od 140.— Din naprej, razne letne obleke od 60.— Din naprej, domače flanel obleke od 80.— Din naprej, športna krila ln bluze od preproste do najfinejše kvalitete od 45. —Din naprej, damski lister, klot, batist, Sifon in kreton, predpasniki od 22.— Din naprej, damski in otroSki klot-piaSči, otroške oblekce in predpasniki vse po Jako nizkih cenah, kakor tudi vse perilo za gospode in dame domačega izdelka.	1999
F. I.GOBIČAB,
SV. PETRA CESTA 29.
Cene malim oglasom
Zenttve trn dopisovanja. ***** beseda Du> L— ter mkratnaprt-etojbina ta Ufro Ji ta dajanja naslova Din 5.—* Ogl** trgovskega to reklamnetga značaja: vsaka beseda Dw» L—• Po Din i.— ta besedo M taračunafo nad al it ** oglasi, ki spada Je pod ruhrtke »Kam pa fcvnc, •Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*. »Posest* »Lokali*, »Stm-movtmje odda* »Stroji* »Vrednote* »Informacijea. mZtvati*. »Obrt, to »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniku to »Zašlo-fefc. ta fe t oglasom nudi tasluiek. oziroma, če te tiče potnika Kjdor el pa t>od tema nrbrikama Oče taslnike afl tiuihplača ta
Za odgovor
vsako besedo 50 par Pri veeh oglasih. « srn taraCunajo po LM* ta besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Lhn 5.— ta Utro aO ta dajan fe naslov* V st ostali uglasi metalnega cnačt. jo te računa /O po 50 par ta vsako beseuo Enkratna pri sto/h ena ta titro ali te d a fan le naslova prt oglasih, ki te zaračunajo po 50 par ta vsako
besedo tnaia Din i.— Nafmmtfii tnesek pn oglasih po iO pm ta besedo. Je Din 10.—,
®rl oglasih po I Din ta besedo pa Din — V srn pristojbint ta mate oglasa fe plačati prt pred a h naročila. 07> roma tih te	» t»sm*> obrnem t naročilom.
i
KAor	mesto po*
nika. plaia	vsako
besedo 60 par; ra 4» janj« naslova ali za Cifro S Din. — Kdor sprejema potmike, p'a Sa besedo po 1 Din; ■t dajanj« naslova ali ia Šifro pa 6 Din. (o)
Zastopstvo
oddamo »gilnemu. sposobnemu an zanesljivemu pav nika za povečanj* &li-k — po mogoč-not-t: verzirano mu v tej stroki. Nudim« reivk zaslužek in potebno pla So. Za vzorce potrebno 100 Din kavcij-e. Obširne pooudbe na »International« Zasreb. Maearykova 8.
1233-5
Zastopnike
sa razprodajo in nabiranje naro&aikov ' zanimivega rosa na V zvezkih, sprejmemo v wb krajih Fiksna pi«.ia. Kavcija 200 Din po trebna. Ponudbe na naelov Galanta. Ljubljana, po4t.ni pri dal 352.	1H4-5
Zastopnike
sa prodajo koles pod »godnimi pogoji sprejmemo v wakeim kraju. Kavcija za vzorec potrebna Nudimo fiksoo plačo. Ponudbe od resnih reflektantov z znam ko 2 Dra za odgovor na Galanta. Ljubljana, poštni predal 352.	l-ilS-5/a
Kdor f S 4 e zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; ta naslov ali Šifro S Din. - Kdor u u d i zaj»liiJek. pa za vsako bosed** 1 Din. u dajanje naslova ah na Šifro pa 5 Din. (31
Na deželi
Bo-esr.o vpeljane prodajalce u iavrsten predmet. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju,tra« pod značko »Za »iužek l2o4«.	1723-3
Vsaka oe*ed» 5" par: za daianie naslova ali za Hitro p« S Din. (f!
Upravnika
podružnice za Maribor !n Celje, za zanimiv ftasopi« s senzacionalni m romanom v zvezkih sprejmemo takoj. Biti mora dober organizator in nuditi za :n kaso kavcijo Nudimo fik sno plačo in provizijo. Obširne ponudbe na Galanta. Ljubljana. poštni predal St. 3V2	14,15-1
Stroinika-montena
veSSega montaže vn uprav Ijanja centralne kurjave, vod ovrgla dvigal an hlajenih naprav išče hotel ~ko podjetje,. Ponudbe na i"-:fl<». oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalna služba 1933«.
1247-1
Preddelavca (ko)
kart^nažne stroke. zanesljivega in treznega sprejme tovarn« v Vižini Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fro »Nastop takoj«. 1769-1
Šiviljsko pomočnico
zače-toico. sprejmem Na-s'ov pove oglasni odde'ek »Jutra«. '	1779-1
Iščem tipkarico
ki bi e svojim strojem pre-
tipkala ekripte. Ponudbe pisane s strojem in ozna5-bo plačila za 1 stran, na ng'afi. oddelek »Jutra« pod z,n aoko »K a nonek. a pr« va« 1773-1
Od^ofiteltico
fo-tno-Skio vrtnaricol za 6 in 4 leta stara dečka, sprejmem s 1. februarjem Pr vorazred ,e moči r dolgo letno prakso. t>o mogočnosti z znanjem kakega tu jega jezika, naj stavijo pismene ponudbe z označ-Ivi referenc na naslov: Direktor Ervin L o v r i 5. Beograd XIII. Audrf Xi-ko iča 5.	1776 1
i Din; za da ,nnj* aaslo^a ali za Šifro 5 Din. Dijaki, ki i.'6ej-» instrukc-ije. pla- ; >a)o vsako besedo | par; za Šifro ali za da- •! ,a.nje naslova 8 Din (41 j
Poučuiem klavir
po zelo nizki cen,i. Po-
rg. pomocniKa
det>ro izu-jpntga v Spt-ce-ri tik: stroki, iščem za Split. Potrebno 5—10.000 Din garancije. VVnndbe e ■s iko na nasiov: »A t>a«. Split.	1731-1
Fotosotn.idnika (oo)
i^čern za oti-oriiw brei-k'>akurenčnega fo-.opod ;et-j*. Tozadevno obUstveno do-volillo predujem Potre-bea kapital 1000 Dio. Po-»uitoe na ogasni oddelnk »Jatra« pod šifro »Foto-de'l3vnica«.	1742-1
Hotelska sobarica
dn.'bi train-0 slnfl>o v hotelu v Zagrebu, p: oti jam 9tvn 15.000 Dii v gotovini Cenjene pooudbe na -gl. o.1delek »Jutra« pod šifro »Zagreb«.	1734-1
nn db- na o g! a »ni »Jut-a« pod Šifro
oddelek K a vir« 1743 4
Dobra šivilja
&e priporoča na dom. Naslov t»ov-e oglasni oddelek »Jutra«.	1761-2
Gospodična
i®učena v Šivanju ter ljubiteljica otrok, išče temu primerno službo. Ponudbe na o?-'«*™ oddelek Jutra pod šifro »Poštena«.
1767-2
Dekle
staro 21 let, pridno in zanesljivo. prosi z apo=!e.ttje. Ponudbe na ,>g!as. odde'ek »Jutra« ood značko »Za vsako leto«.	1780-2
Pekovski pomočnik
m>!a;ši. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »pek«.
1791-2
Oglom trg. značaja |x> ! 1 Din beseda; za da i j a nje naslova ali ta ' šifro 5 Din. — Ogla« | socialnega znaAaja vsa ka beseda 50 par; ea dajanj« ria^lo^a ali za
Sifno p« 3 Din.
(61 ;
Točilno mizo
prodam. Naslov v og'as. odde-lku »Jutra«, 1741-6
Norveško ribje olje
najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno protii povzetju. Picco',i. TyrSeva :'Dunajska) cesta štev. 6.
68-6
Registrir. blagarno
• 6 predali, popolnoma brezhibno prodam. Ponud be na ->g as oddelek Jntra pod »Jamstvo«.	1160-6
Vložno knjižico
Lj"jbljaine.ke mestne. Kmet ske aLi Ljudske hranilnice v znesku 75.000 Din iSčem proti 8 °k obresti za dobo 1 leta. Vknjižba na prvo mesto trikrat to-liko vred nega posestva in hiše v centru najprometnejšega večjega industrijskega mesta na Gorenjskem Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Varno naloženo«.	1735-16
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice, z vlo go do 20.000 Din kun;m. Pisati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«.
1740-16
Posojila podeljuje
»Zadruga«, Lj-ubljana. pp. 30(7. Sprejme poverjenik".
75-16
Hranilne knjižice
»Jugoslovenske banke« r vlogo 1« 500.00(1 kupim Ponudbe na »gias jddelek »Jutra« pod »500.000«
1208-16
Kupflmo in preskrbimo posojila
ne šivalne, pisalne, p'e<tiV ne in druge stroje, kolesa, motorje, avtomobile, radio aparate, gramofone itd — Za odgovor priložite znam ko za 2 Din. Ponudbe na Galanta. Ljubljana, poštni predal 362.	1413-16
Kdor posodi
10.000 Din za 6 mesecev proti vknjižbi, dobi dober za-'užek. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Varnos« 13«.	1747-16
V&driote
*.... '»Ks,~<h» i l)iti.
ta (lajanj* aaslov« al-' u *"'fro m 5 Din
Vsakovrstno zlato
ku.pu.e po najvišjih	h
CERNE — juvslir
Ljubljana. VVolfova ulica 3
Vnajem
Sesalec prahu
(Staub*au.ger) in plinska riša naprodaj v trgovino Peteiinc. Sv. Pe-tra na-iip.
1740-6
Novo kredenco
tridelno, malo rabljen di-van. tehtnico za težo 100 kg in 4 kanarčke s kletko poceni proda Mrak. pa vi! ion. Cesta v Rožno dolino.	1766-6
Prvega tenorista
Jffenio za takoj za novo ustanovljeno pevsko Iru itvo. Cenjene oonudbe na oglas. >ddelek »Jutra« pod si'r» »Tenorist«. 1673-!
Stroine delavce
t& Zwickmaschiiie. Kiam m ?rnah;ma«-chine. E'nstech mischine. Cberholmaschme io Fri-^maschine, proti pla h. po dogovoru sfvreime takoj v »talno službe Ja dransk-o posavska čev!;«rna ▼ Kranju.	1602-1
Šiviljo
ti j« po možnosti končala dvo razred no obrtno šolo za perilo, sprejmem. Prednost anajo »ne. k; «o že kon-fekoijoniraie steznike. Po nui^je na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izven Ljubljane«.	1585-1
Mlajši mlekar
d>bi -akioj službo v ljub ljanski okolici. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« a'i pismeno pod značko »M'ekar«.	1792-1
Poučujem
po zelo reiz,ki	vse
p-edmete triije gimnazije. Ponudi«1 na ogas. odd"lek ».Imtra« pod šifro »\ iso-košolka n«.	1744-4
Revna dijakinja
bi inštruirala 'a Manoa-a-n;e. Ponndbe na oglasni oddelek »Juira« pod šifro »Uspeh«.	1763-4
j	brlita 50 par: |
' za dajenie naslova »M > > /a »ifr« pa s Din. (21 •
Mesto gospod ki ie
pr starejši-m	že-
crn-5j>a sredn^h let. Po-
Vw>ka beseda 1 Duij r^ .lajanje naslovu al! ta Šifro pa 5 Din. (101
2 e!ektromotor?3
rabljena, dobro ohranjena, na izmenični tok 380 Volt. enega ia 2 Ks in dr-ige ga za 1 Ms K*- lc,1f>' -akoj r.vrd.ka »Meia« dr. z o. z., Tavčarjeva 2.	1754-10
^'' " _ t
Og 13.9J trg. tr w čaja po | 1 Din btvmda; za " jan j« naslova ali u Šifro 6 Diai. — Oglasi aoc.ialttcira značaja vs* ka beseda 50 par; za dajanj* naslova ali za Šifro pa 3 Din. (71
Novih odpadkov
Winemih m suknenih kupi nudbe na ogasn; oddelek	količino Fran Krai-
»Jun-a« [>od »Izvrstna kn- ffher, L ubija na. Cankar harica«	1737 2 ;evo nabrežje 7. 1629-7
Vrtna*-
vrrziran v v«eh pan<»irah vrtnarstva, vajen samostojnega vodstva. z
večletnimi spričevali, želi »talno ali tudi samo za ^osno namestitev. Prevza me tudi vsa v stroko spadaioča dela. Ponudbe na ogasn- oddelek »Jutra« ood »Marljjv vrtnar«.
1738-2
Mesto natakarice
v boljši gostiln; išče de kle čedne zunanjosti, naj--aje v mesitu na Gorenjskem Naulo« pove pod-už. »Ju,tra« Jesenice. 1304 2
Trg. pomočnica
mešane stroke, ki bi pomagala tud: pn gospodinjstvu. želi kjerkoli name-ščenje. Gre tudi na deželo. Cenjene oonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pridna in ooštena« 1756-?
Železen stružnik
(Drehbank) kupo SušterSič Vrhnika št. 97.	1775-7
Vaaka bt»ie<la t Dkn: ta lajanj« naslova ali ta Šifro pa S Km. (16!
Tihi družabnik
z vlogo 100 do 200.000 dinarjev proti popolni garanciji se sprejme dobroldoio podjetje. — Sodelovanje prostovoljno in pa pogoj. Pomtd be na ogl. odd. »Ji.itra« pod »Družabnik 100«.
1529-16
Vs»ka b«aeda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za šritJ-r pa 5 Din. (30)
Posestvo
ežeče ob Savinj« v Ce ju. parcelirano, 14 gradbenih parcel, naprodaj proti gotovini ali vložn.i knj,i-žiei. Naj'epša idilična lega tik bodočega mestnega kopališča. Prodam eelok u p no ali f>arcelirano. Pojas-m'a daje Ra'er, Celje.
1686-30
Vsak« t>cae<la 1 Dm. ia lajanj« n.iolovi ali ta Šifro pa 5 Dm (17)
Gostilno
oddam takoj v najem. —
Nas ov v jgiasncm oddelku »Jutra«.	1733-17
Mesarijo
n» prometnem kra ju oddamo v najem so-lid-nero-u mesarju z dobrimi referencami. — Hartnerja dediči. Pol.čane.	1732 17
Gostilno
na prometni točki nam'ni v naj-m. — Imam osebno prav-co. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »A. C.«	1790-17
V*n*k »»seda i 1>.', ! za ta sanj« aaslova al3 j ta šifro oa K Din. (33 j
Lep lokal
zelo svetel in prostoren, v I. nadstropju odda L. Ro'. Mestna trg 5.	1286-19
Pritlični lokal
ro cesto ali na divoriSčn, 60 m', z 1 »K 2 prostoroma 'ščem. Ponudbe na o«7 as. oddelek »Jutra« po-d »načko »4(6«.	1780-19
Pisarno
brez inventarja t mesta oddam. — prim-ren tud: za rr"o^-inv. Naslov v oplas. od^lelku »Ju,tra«. 1781 19
z ali
sredini L"k a.
Vsaka ooseda 1 Dui, ia tajanj« naslova ali ta Šifro n« 5 Dio (16s
Cvetlični med
pitanec, prodaja na iebe o po Din 9 kg čebelar sivo Blaževac. Piškorevci, vi» Djakovo.	1707-33
Pozor!	Pozor!
Ljutomersko vino
letnik 1932. najfine:še kva iitete pofen-' prodam. Po iindbe na »glasni oddelek »Jutra« pod »Zahtevajte vzoreo«.	1576-15
m	,k		&m
i Vsaka			l Dui. |
5 za <iaja.nie		rut »lova ali S	
j 'Ji šifro	**	5	Din (19 t 1
Vsaka beseda 1 Din; f ia lajanj« naslova ali j j za Šifro p« 5 Din. (13) |
Dve spalnici
bratovo in Jrešnjevo. boljše izdelani, a 11 komadov 5tw.). oz;roma 5990 Din proda Ma rtinec. Ljiubljana na, Prnie 8.	1677-12
Belo spalnico
skoraj oovo. prodam. Na ogled med 3. in 4. ur-o pof>old,ne. N.is'ov t ogias. oddelku »Jutra«. Ii<2-12
Veliko trgovino
z mešanim b'agom. v !«. iH-m n pr-vmet^ir-m kra^n iddam rakoi radi bolezni v najem pod zelo 'lg^dtr m-i tevgo.u — P^'indbe na o?1-)«. ,>ddelek »Jutra« pod »Jamčeno odplačevanje«
1161 19
Bn^lco
v industrijskem mestu zelo poceni prodam. — Ponudbe na jMidruž. »Jutra« v Celin pod »P'omeu
1716-19
2 vagona paralel
iaza.ne — suhe bukovine r>-"da parna žaga Martioef Škofijeica. — m» 300
1678-15
: Vsaka	1 Dbi:
' ia dajanj« aaaiova ali u Šifro pa & Dan (31)
Trisob. stanovanje
z uporabo vrta oddam s
1. februarjem. Ponudbe na o?la«. oddelek »Jutra« pod »Nizka najemnina«.
__1316-31
Pristopajte
k Druš-vu stanovanjskih naiemnikov. Vegova tri. 8.
373 21
Stanovanje
obstoječe it 2 sob te tn hinje, solnčno. v podpri-tl^iiu rile takoj oddam. Vprašati ▼ Knefijevi ul5ci St! 13/11.	1711-21
Trisob. stanovanje
komfortno, t kopalnic« io kabinetom, v I. nadstropju. i v-tnm oddam v Barago ri ulici St. 13. pritličje — Bežigrad.	1606-21
Dvosob. stanovanje
park "ti rano. s posebnim vhodom poceni oddam. — S'«)1dv v oglasnem oddelku »Jutra«.	1746-21
ianovanja
Vsaka beseda 50 par. aa dajanj« naslova ali
ta iilro S Din. (23'
Prazno sobo
l»opolrK-ma separiraoo. 7 m široko in 6 m globoko, tramvaj« takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »J uitra«..	1257-23
Onremlieno sobo
s štedilnikom oddam ta koj »ld s februarjem v Riharjevi nliei štev 2 — za obrtno šolo. 1750-23
Opremljeno sobo
res lepo, s prostim vho-iiom. oddam stalnemu
Harmoniko
%riUinsko s kovčkom, oaj oolj« »hranjen" .et>' gla •ovi. t medenim- glasil' •jočem naprodaj Nasiov i »glasnen o<ldeiku »Jutra.
$03- 2t
Klavirji!
Planini. narmonlii se strokovnjaško popravljajo in najčistejše ugla-šujejo. Tvornica klavirjev VVarbinek. Liublja-na. Gregorčičeva 5.
1520-26
Dober pianino
proti takojšnjemu plačilu za 3000 Drn kupi Ciglič. Lju,b'.ja.na, Mestni trg 1!
1731-26
gn^irvvi^i.
odde kn
Naslov t oglas. »Jutra«. 1757 23
Sobo z 2 po^+el^ama
rn posebnim vhodom oddam v centru mesta. Naslov pove og-lasni oddelek »Jutra«.	1762-23
Manzardno sobo s kuhinjo
o<pre«nkje.no ali prazno, od dam ! boljš-ma osebama. Prednost z lastnim Stedil ni kom. N««!ov v og'«snem
oddelku »Jutra«.
1764-23
Ob Tivoliju
oddam l«po opremljeino sobo ta etno osebo, solnf-no in toplo, s central n« kurjavo. Nas'ov v og'a«. oddelku »Jutra«. 1753-23
Vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova aH za Šifro S Din. (21-a)
Stanovanie
sobe in nritiklin. ▼ Miti ni Gusposvtteke ceete :Sčem za f,-bruar. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifru »Mirolubna 15«.
1695-21/a
Lokal v Kraniu _ , i«, iB prodoren. «-edi Enosob. stanovanje
me«t* oddam. Ponudb« na I iščem 10 B»Mt oddaljeno o-j- as. oslde'ek »Jutra« ood j od hotela »Sion«. — Po-ziačfco »Lokal 20«.	1 nudbe oddati pri p!«f'rum
1777-19 pri »Šestioi«. 1789-ai'a
Ž5UMAR FFeAMC, SfSošno ševlfarstvo
MOSTE. Zvezna ulica štev. 8 (Zelena jama) Najfinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode, sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vse v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 15479
Sobo z 2 posteliama
v centru m»sta oddam. Naslov v ogla«nein oddelka »Jutra«.	1768-23
Prazno sobo
s 1. februarjem oddam n« Sv. Petra eeeti Stev. 81.
176(7-23
Na Taboru
oddam lepo o«prem!jeno «e-bo s posebnim vhod cm :n elektriko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1782 23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1771-23
Gospoda aH dijaka
sprejmem na stanovanj« v mirno in zrsč.n« »»bo v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jti.tra«.
1784-33
Lepo sobo
oa Mestnem trgu Stev. 9,
opremljeno, deljen« v dva prostor«, ugodno oddam s 1. ali 15. februarjem eni ali dvema snažnima io solidnima gospodičnam«.
1783-23
r U>
Fsi|et*2© ln zadosti toplcstcj v kuhinji
hitro dosežete, ako imate nameščen na štedilniku patentirani štedilni obroč »Prijatelj gospodinje«, ki stane za srednje gospodinjstvo Din 170—250. Prihrani na kurivu do 60%, zviša toploto za 75%. Dobite ga pri	1852
JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra c. Z
M esar. družabnika
samostojnega, z 10.000 Di-n kavcije, iščem. Nas! o v v oglasmem oddelka »Jutra« 1759-16
utiraj Kioe liurronghs;
Tarzan, kra!! džsmgle
DRIJG1 DEL
177.
Z globokim goltu im lajem je samica opozorila drage opice na tajca. Nekateri veliki samci so se postavili na zadnje noge, da bi ga bolje videli. Z debelim renčanjem, ©skaljenimi zobmi in naježenimi tilniki so se jeli počasi pomikati proti Tarzanu. »Karnat!( je za klical belec v jeziku opičjega rodu. »Ali me ne poznaš? Tarzan eem. Ko sva bila še majhna, sva skupaj dražila leva Numo.«
Vsa Ljubljana govori o naših
cenah!
Oglejte si naše izložbe bi neobvezno tudi trgovino, našli boste gotovo kaj primernega za se za Din l.—, 2.—, S.—, 4.—, 5.—, 6.—, 7.—, 8.—, 9.—, 19.—, 29.—, 39.— in 49.—.
Te cene veijafo samo teden dni!
TRGOVSKA HISA
ANT. KRISPER
Mestni trg 26.	1929	Stritarjeva ulica a

Sžafivata
Vsem tistim, ki so se nas spomnili ob smrt! naše mamice, gospe
H^oiine oncatic
žene gozdarja
in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, »e iskreno zahvaljujemo.
T. LONCARIC in žalujoč ostafi.
Vsaka tKtfoda 30 par; M dajanj« naslova ali
Šifre S Dia. (žd-a)
Pri skromni vdovi
iSčem stanovanj«, event. s hrano Piomidhe na ogl-oddelek »Jutra« i»od šifro »Sk pomen«.	1778-23'a
rU>
Vsaka beseda i Din ia dajanj« naslova ali
Sifr« pa 5 Din.
(24)
»T.«
Ti »ueii? Zaito? — Voli Te . ..	1656-24
1930
Sporoči! Neprestano njam
i! No pri Poljublja
?a-1728-24
Mlad gospod
i nekaj kapitala, teli zna nja i gospodično, ki ima premoženj« aH kapital. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poznanstvo 24«. 1758-24
Dobra kuharica
l nekaj prihrankov, i re«sno znanje » samostoj nim obrtnikom. Ponudbe na oglasili oddelek Jutra pod mačko »Sreča 1933« 1766 24
Glasbila
Vsaka Oeaeda 1 Dui; za dajanj« naslova ah ta Šifro p» B Die
Instrumente
na pihala
kompletno partijo Za 14 Iijudi. prodam Za imfor macij« s« je obrnili na gositilno »Borongaj«. la-greb. Livarski put br. 1.
1736-26
Gramofon
»alonski. etoječ. tnamke Edison Bell. v dobrem stanju. z 20 p'oSč-am(i upod no proda urar na G-c^spo svetski cesti štev. 12.
1786-26
Iščsmo sposobne
za novo otvorjene »TIVAR« prodajalne v državi. Sposobni prodajalci s kaucijo od 35 let stari naj stavijo samo pismeno ponudbo na:	19S2
Tekstilna industrija d. d.
VARA/DIN
Vsak« b»»eda 1 Dni. ca dajanj« naslova al* u Šifro pa 5 Din. (27
Pes volčie pasme
je uSel. H komur se je za'ekel prosim, da ga ad
da v Podli®barskega u''c' St 36.	1745-27
Vsaka Deset* 1 Din, za lajanj« aaslova ali za Šifro ■>» r Din. '29
Žage
s parilnico aH b-ei parfl-niice, katere bi botele po naročilu rezati bukovi no. naj poSljejo s>voj nas..ov na oglasni oddelek ntra pod značko »Drvo«.
1&47-29
Vsaka Ptwetla 1 D-i. i« lajanj« naslova &I<i za Šifro pa 5 Din (87
Alojz	Grebene
nakup in	prodaja vreč
Ljubljana.	Dunajska ce
»ta 36.	6S-37
Drva in premog
pri
IV. SCHUM1
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
MODROCE
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane ln tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF B AIR) V AN tapetnik. Mestni trg štev. 13. Ugodni n a-kup morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva.
JAVNA ZAHVALA
Podpisana izrekam javno zahvalo
n
reg. pomožni blagajni v Ljubljani
za takojšnje in polno izplačilo pripadajoče mi pogrebnine po umrli zavarovanki.
»Solidarnost« kot najkulantnejšo in najcenejšo institucijo vsakomur toplo priporočam.
Ljubljana, dne 17. Jan. 1923.
Palma Marija
1997	trgovka v Mostah
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Onr. št. 150/42-1931-69.	1993
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje
ponovno de Is za preureditev kuhinje in napravo stranišč v restavracij. traSstu Hadio-Thersasa Lašlco.
Ponudbe, pravilno kclkovane, naj se vlože v zapečatenih ovojih z napisom »adaptacijska dela v Radio-Thermi Laško« v uradovem vložišču v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, soba št. 205
do 24. januarja 1933 do 10. ure dopoldne.
Komisijonelno odpiranje vloženih ponudb se bo vršilo dne 24. januarja 1933 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 203.
Vse za razpis potrebne pripomočke dobe interesentje v uradovi pisarni, Miklošičeva cesta št. 20, soba št. 201, proti plačilu Din 50.—-.
Okrož. ursd za zavarovanje delavcev v LiuMjsani,
dne 17. januarja 1933.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predobra, ljubljena mamica, stara mama, sestra in tašča, gospa
Marija Tram
rof. štms
previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 19. januarja 1933 ob 16. uri iz hiše žalosti šutna 46 na pokopališče na Žalah, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico.
Priporočamo jo v blag spomin in molitev. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi na šutni.
Kamnlk-Ljubljana, dne 17. Jan. 1933.
1995	Žalujoči ostali.

ZASTOPNIKA
za Dravsko banovino sprejme veliko petrolejsko podjetje. Prednost imajo agilne in seriozne osebe, ki so v tej stroki popolnoma verzirane ter dobro uvedene. V poštev pridejo samo Slovenci z dobrim znanjem nemškega jezika. Reference in obširne ponudbe na Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev trg št. 5, pod šifro »Zastup-
nik 4038«.	'	1991
1
lasi
Oblastveno dovoljena
1957
Ker naša razprodaja manufakturnega blaga le še kratek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da je vsakomur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago.
Oblačilnica »ILIRIJA"
LJUBLJANA, Mestni trg 17-1.
Urejuj« Davorin Ravljea izdaja xa konzorcij »Jutra« Adoil Ribiukai. Za Narodno tiskarno cL d. kol Oskarnarja Frani Jezeršek. Za inaerauu del je odgovoren Alojz NovaK. Va v Ljubljani