252. številka. Trst, v soboto 10. septembra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vaak dan Tunečno se je Japoncem posrečilo, da e m ralo ru ko topništvo ca levem krilu del« ina utihn ti, toda Rusi bo vatrajtli še vfo noč v okopih. D je 4. t. m. ob 3. uri zjutraj so Ja-p ilci nai ad ponovili ter so se pole stili železniškega irosts, potem ko je Kuropatkin z zadnjim sibirskimi etre ci odšel. Novi zakon o trgovinski zastavi PET ROG RAD 9. Zbirka zakonov je priobSiia zatfon, ro katerem smejo v bodoče nositi roško narodno za-tavo le trgovinske iadije ru-kih p odanikoc o takih društev, kate-r h r'eni oziroma delničarji so ruski podaniki. PODLISTEK. s Ženite? Valeruana Kotata opiral Sacher-Maioch. — Prevei J. S. IV. »Kato usj opišem, kar sem čutila dan s? Ze mnogo čass je minolo od takrat, a cneni je še sed.ij vse živo pred očmi, kakor poprej. On mi je rekel — to je, jaz s«rm reki d, vprašala sem ga, da li je sedaj zadovoljen ? »Ko sle prvikrat pr šii v nsšj hišo«, sem mu rekla, »sle t> li žal »tai, a se laj ste ee spremenili«. — > A kdo bi m ge , gosji os, pri vas biti žjlesreu ? Pri vas n sem več oni Č ovek, ki t-em bil po-prejc. — »A kakšen ste bii poprej?« — »Poglejte me samo«, je odvrnil od, ».zgubil s»m domovino, rodbino ;n poeestvo, kaj sem jaz in kaj sem v vaši zemlji ? Tujec. Kdo me pozna? Zaa ii kdo o mojih dedih? Meni je zadosti, da me nimajo za potepuha, ko se do mina vedejo z zaupanjem, ko me nikdo ne prezira«. — »Prezira!« eem vsklikuila, »kdo bi vas mrgel prezirati !« — »Kaj vi to govorite... vi gospica .J« — »Od srca vas tpcš:ujcDi«, eem mu rekla oduševljeno, ker Izpred Port Arturja. Podzemske mine. — Japonske izgube. ĆIFU 9. (Reuterjev biro). Novi kraj i poroča od 3. t. m., da je neka podzemska mina pognala v zrak 700 Japoncev, ko so isti marširali po neki dolini. Le malo jih je ušlo. Kitajski begunci ao izjavili, da se je dne 26. in 27. t. m. Japoncem pripetila enaka nesreča pri poljskem okopu it. 2. Podrobnosti še manjkajo. LONDON 9. »Reuterjev biro« je prejel iz Cifu podrobnosti o napadu Japoncev na Port Artur od dne 3. t. m., ki je izpod- Grški princ Jurij na Dnnaju. DUNAJ 9. Grški princ Jurij je včeraj popoludne iz Pariza dospel semkaj ter sa nastanil v »Hotel Imperiale«. V njegovem spremstvu je tudi njegov adjutant kapitan LambeBBis. Mednarodni shod novinarjev. DUNAJ 9. Mestno zastopstvo je na svoji današnji seji dovolilo 40.000 kron za vsprejem členov mednarodnega bhoda novinarjev. Baron Hantliner. DUNAJ 9. Predsednik nižeavstrjske letel valed eksplozije podzemskih min. Ja-j trgovinske in obrtne zbornice baron Mauthner ponci so marširali po dolini med Djlgim in je iz zdravstvenih ozirov položil svojo čast med divizijskim hribom. V dolini so napra- j kakor predsednik in Član zbornice, vili Kugi že dva tedna prej kilometer na Naredba, daleč podzemske mine. Povrh razstreljivnib j BELIGRAD 9. Uradni list je priobčil snovi so položil, komade akal ter pokrili > dbo rainisterskega sveta, po kateri je oboje z zemljo. Zdelo ee je, da bodo Japonci i j . __A , . r ,» , J J ' r , dovoljen do preklica carine proeti uvoz ku- na tem meptu pričeli napad. Ko je straža ru y per2j 0 po noči j oročala, da se Japonci pripravljajo za napad, niso R'isi pričeli streljati, ampak bo razsvetlili dolino z refl ktorji. Rusi niso odgovarjali na japonsko streljanje. Ko so japonske kolone dt spele na polje, ki je bilo spedkopano, so mine električnim petom eksplodirale. Učinek je bil strašen, kar se je čutilo tudi na ruski strani, ker to RuBi popadali na zemljo. Japonske puška in deli mrtvih trupsl so leteli vse okrog. Naslednjega dne so Rusi pokopali mrliče. Japonskih izgub ni bi'o možno izrsčuniti, ker se je nsš o le posamezne dele trupel. Wiren — kontreadmiral PETROGRAD 9. Carskim ukazom je Francozki protektorat. mozavest, narodni delirij. Ko pa je slavje prešlo, nastopa zopet ona mlačnost, ki je menda znak slovenske mr-.ee. Pač! Veselice v velikem številu vzbujajo Slovence, a ie del njih, recimo inteligentnejši del. Slovensko ljudstvo, ljudstvo, pa ostaja mrtvo ob strani. Kdo je tega kriv? Ali mi obrne ci, ki smo vtdao v bojnih vrstah proti Nemcem, Italijanom in drugim tujcem, ali oni v srcu Slovenije, ki se prepirajo med eeboj, k: si dovoljuje lukeus bratomornega boja, liberalizma in klerikalizma, ki se bratijo z Nencci v medsebojni borbiA? Ali ne vidijo, da narod politično in gospodarsko gineva, da nazaduje I ovsod povsod ! Slepa strast straukarstva j.h vlada in pobivajo ee, a zadevijejo naB, ; ki emo izpostavljeni prvemu sovražnikovemu navalu. Kranjci : «|tiou£(|ue tj.ndem ? In gospodarsko življenje ? Povsod vidijo le liberalca ali klerikalca, nikjer pa slovenskega kmete. Kjer ga imenujejo, tam ga ra-b jo kakor orodje. Njihovo delovanje za kmeta je pretveza, je pesek v oči, da kmet ne vidi, kako ga slepijo, kako ga imajo za norca. Pod PARIZ 9. »Agence Havas« poroča iz ^ j i_ j » • •• a & ^ tirmo gospodarskega delovanja nosijo po de- že i svoj politični evangelij, svoje ttrankar- . stvo. — Glasila strank ee pa napadajo in groba. Prancozki konzul je prisostvoval sve- i i- • i i j u- & . J 1 koljejo, da se nam obmejcem za davno gabi. Jeruzalema : Vstoličenje novega papeževega ! , delegata se je vršilo včeraj v ceikvi božjega Č8noeti, kakor je bila bicer ob takih prilikah navada. Slov. politika in zadružništvo na Slovenskem. (Po »Slovenski Zadrugi«.) »Slovenec« ne pušča ni en dober las na kaki liberalni napravi, »Slovenski Narod« obratno trga najmanjšo zadruga, ki jo je oživotvorila klerikalna stranka. L beralec in klerikalec eksperimentirata, kranjski kmet pa plačuje drago pristojbino : uničen, etrt gre po svetu iskat si vsakdanjega kruha. In Zidružništvo, ki se jo v nas tako lepo ... , Slovenci emo ti kaj najivea narod: Moško razširilo, ki bi moralo piinsšati begatega b i kapitan \\ lrm, poveljDik kr žarke »Ba-!dCJK0 zrelosti in aamoravp^i hp niamn dn^o-i; i i - i - i- • . i- , iuyuu zreiosci in Bamozavesj se nismo dosegu ploda nasimu goap^darszemu življenju: alt jan«, imenovan kontreadmirslom. 1 . » s r 100.000 prsnih oklopov za rusko pehoto. pa vse kfcže, da jo ne d< Bržemo še takojaaj ono trpi vsled tendenc teh dveh strank ?! kmaiu. Zato nosi tudi vsako delo, ki se ga Da je zadružništvo v nas razširjeno v lepem lotimo, nekak pečat mrzličavosti prenaglje- ; številu, tj moramo priznati. Da li nam| je že MILAN 9. Ruska vlada zahteva od nc8ti in otrogie nepremišij€n0lt;. Predvsem v pon(J3, to dvomimo. Res je, da je pri nas ifime tvrdke Carazza-RenpH^t.i ndiknd. pa nag obvkduje separatizem, ravno tako, kakor nekdaj Nemca neštevilne male državice. — Poiitičao razdeljeni ;z državnih ozi- tukajšaje tvrdke Carazzfi-Benedetti odškod nino več milijonov lir. ker ni tsrdka pravočasno irgotoviia naročenih 100.000 prsnih oklopov za lusko pehote-. že vsaki 13 Slovenec zadružnik, a to ni še dokaz, da slovenski nared že oineje n logo zadružne organizacije. To 'ni še dovoljno po- Brzojavne vesti. 3!lrski — novi ruski minister notranjih stvari. PETROGRAD 9. Imenovanje generalnega guvernerja v Vilni, kneza Sviatopolka Mirskega minietrem cotr^nj.h stvari je Bfdaj uradno objavljeno. rov, se razdeljujemo prav piidno še aanr J roštvo, daje j ri naš h zadiu»ah v^e tako, Svvražtvo, hli da rečemo v milejši obliki : kakor bi iroralo biti. Naopak, mnogo gnilega prena patos| vlada med obmejnimi Slovcnci in je na Danskem! onimi v središču Slovenije. Kdo je tega kriv, obmejec ali Kranjec? Mirnim srcem lahko Novejše naše zairužnišLvo je kl cila v življenje pol tiČna strust ene ali druge stranke. potrdimo, da Kranjec. Kajti njega je sam pri obeh je veljalo geslo: kdor ima močnejšo egoizem, vsakega obmejca gledi prezirno in j gospodarsko podlago, ta ima trdnejša tla, fšSe ga le v potrebi. Zato smo Slovenci ra*- mogočno oporo v boju. Mrzličavcst borbe je kropljeni, zato smo slabi, zato so sile milijon-1 oživotvorila naše zadruge, porodile eo se v skega nar, d i take, da no morejo n t: vzdr- treootku nezdravega ekstrema, zato trpijo na Trtrotinska podajanja med Avstrijo in žst' nacijonalne numeričnost'. Dan za dnem posledicah istega. Le poglejmo: polom za po- lti* lijo RIM 9. Carinsko-pclitična pogajarja v Vallombrosi bo dovršena. Obe zastopstvi sta svoje delo popolnoma rešili tfr predložili v odobrenje svojim vladam. se Slovenci rfznarodujejo dan za dnem nam l0mom! Je le kriv libenJ-c ali klerikalec, tujec ugrablja komad ra komadom naše zemlje i aii ,ta kriva oba? Oba, ker sta frivolno igrala o mi gledamo in — se prepiramo. R:s! z narodnim imetjem. Vsako toliko časa ee vprizarja ve i jo ^slavje, (Pride še.) kjer bukne impozintno na dan narodna ši- rni je vsaka be«eda tekla iz frca, »a moja prvikrat v življenju!... Sedaj vidim, da je naklonjenost kakor tudi rooja zaupnost proti j V8g d/wgo bila Itž in igrača. Pa kakšen ra-vsm nima meje«. — Pustil je, da dovršim, zllmf kikš n karekt^r ima! Moje izostajanje a potem je prijel mojo roke, pritisnil na rjo i^elo la e:J;, da jo vspodbudi na razmi-poljul> in odieel, a mene je csraviJ. Ali kako o »voj n občutkih, se je to dogodilo! — Ah, pišeaa, kar mi; — A to znači, da pridete še dan:a. prihaja pod roko. M sli m na njega, kako — Na vsski način, eedi v svoji mali, revni sobici. Sedaj mi je — Potem pojdite z menoj, j 3 s L- o — ne, ne, ničesar mi ni je=no, n:Č Koje Jelka opaz.la Vaierijana, tk^ro nočem mibi;t:. Nuj me valovi moj h občutkov ti bila pela v nezavest. Tudi cn se je ne nesejo kamor hočejo. Oh, kako sladko je biti . ra^o zmedel, ali jej je vendar poljubil roko. laso br*z volje«. Gopp. F. je božal p^a, samo da ni videl ni- Druzega dne, ko je JeleDa .zplsala tudi čcear. Ko ata za časa iekeje ostala sama, poslednji list svojega dnevnika, naznanil je rekla je JeleDa svojemu učitelju : \Ve;nreb, da je gospod učitelj bolan ; v re- — Vi fcte bili bolan l !*nici ni prišel tega tlne. Med zajutrkom je biia Jelena povsem raztrešena ; naenkrat je vstala, odhitela v eve»jo sobo ter briznila v grenek jok. Precej druzega dne je zaprosila očeta, naj gre pogledat, kaj je učitelju. O'e ie koma^ čakal tega, ter takoj ociš.l k Valer janu. -— Kaj pomenja to ? Mari je ugasnila vaša ljubezen? — Oh, mari imate tako malo vere v mene ! — je vskliknil mladenič oduševljeno. Da bi vedeli, kako jo ljubim, a to mi je — Tudi sedaj eem. — Vi me strašit?. — Nočem va3 varati ; ali ne morem prihajati več. — Ne morete prihajati več ? — Jelkini cčeei sti se zasclzili. — Vi nočete .. ? — je vprašala po kratkem prenehljaju. — Ne morem. — Lepo ! Potem odidi te takoj — je zaupilo dekle in vEtalo b 6toJice. — Ne podite me, gcspica, nisem zaslužil tega. — Kaj hečete torej ? — Vašega pomilovanja. Jelena ga pogleda mirneje. — Jaz ljubim. — Vi ljubite? — je prebledela ona, a za hip jej je stopila rdečica v obraz. — Ljubim žensko, katere ne morem dobiti. — Je li omežena ? — Ne ; ali je iz bogate hiše ; sedaj me umete, ljubim tres nade. — A zakaj brez nade? — je vprašala Jelena zopet. — Ker tako zahteva moja čast. Jaz ne stopim več v to h šo. — Sem k nam ? — Da k vam, ker vi ste ta, ki jo obožujem. V tem hipu je stopila v eobo gospa F. ter vprašala učitelja za zdravje. Za njo je stopal njen rcož z AVeinrebom. »Vel m vam«, je ta govoril, »a pravim to tudi pred go-spico, ca zanjo v vsem okraju ni bolje priložnosti, nego je g. Valerijan Kohanski iz Baratina. To vam je vlaetelin, da mu je težko najti enakega! Bogataš, plemenitaš, pa kaj še le njegovo posestvo!... (Pride še.) Vojna- TRST. dne septembra 1904. I | Gospoda oa Dunaju bo res najivni ljudje, i ako vprašujejo, da-li Italija potrebuje tro-1 zveze ? I seveda je potrebuje. Ako bi je ne »Mi iimtjemo cale ljudstvo in mu tudi j trebala, gotovo ne bi vetrajala v političnem ne zamerjamo, ko se isto razburja do skrajnosti zavezništvu, ki jej je zoperno notri v globino vsakikrat, ko čita o kakem »porazu« iu3ke duše, ker je v navskrižju z nja tradicijami vojske na Daljnem Vztoku. Da ee brat za- iz vse minolosti in z nje aspiracijami za bo-nima za brata, to je čisto naravno. In ko bi ; dočnost. To nenaravno politično zavezništvo ne bilo tako, bi bilo znamenje, da se mi ne ! bIuž; Italji kaj izborno, ker si je daja odku-zavedamo vesoljnega Slovanstva. j povati z veliki gospodarskimi koncesijami na Ne smemo pa obu pa vati, ko čitamo o škodo avstrijskih državljanov. Dokler bo tre-u mi kanj u Rusov, o raznih »porazih«, ali celo balo Italiji, da se gospodarski okorišča na o uničenju ruske armade, kar se skoraj sleherni dan čita po raznih židovskih novinah. Pomisliti treba, da je Port Artur padel že neštevilnokrat (po poročilih elavofobnih listov i, a je vkljub vsem tem padcem še danes v rokah Rusov ! Tudi Kuropatkina so že ujeli, pobili in uničili, toda on je — vsaj upamo to — Š9 vedno čil in zdrav. Zadnji »porazi« Ij aojangu gotovo niso tako črni, kakor trcšek Avstro Ogrske, dotlej se bo premagovala in bo oficijelna Italija ostajala »lojalna« do svoje zaveznice Avstrije. Ali samo dotlej. V prvi hip pa, ko se bo zdelo Italiji, da more pogrešati te gospodarske koncesije, oziroma, ko jih bo megla nadomestiti z drugačnimi konstslacijami, bo li'a zadnja ura temu formalnemu politčnemu zavezništvu pri med Avstro Ogrsko in Italijo, jih ! Zato pa je več nego najivno, ker priča opisujejo jap>nofilski časopisi in je celo o slepoti — sicer tradicjonalni med avstrij-vprašanje da ii niso bili poraženi Japocc"', sko diplomacijo —, ako govore, kakor da se čeprav so se Rusi umaknili ? ! Japonci sami jim je se le Bedaj jelo dozdeva t;, da je Italija prizcavajo, da so imeli pri Liaojangu ogro- »nezadovoljen zivezaik«. Resnično iskreno mnih izgub, ki so bile gotDvo mnogo veSje zare* lojalno politično zavezništvo med Av-od ruskih. Da so se Rusi umaknili preti stro-Ogrsko in Italijo, je jednostavno stvar Mukienu, kjer so tla bolj ravna, je naravno, nemožnoBti. To ^trdimo mi vedno, pri tem ker se — icczaki v planjavah lažje kretajo ! ostajamo, pa naj obojestranski oficijozi polo-Mi smo prepričani slej kakor prej, da mijo šs toliko peres v dokaz' lojalnosti se /a Jap3tc3 pripravlja čini petek, a ta etidijelne Italije do nje — zaveznice. Voda pride tembolj gotovo, ako se bodo Japonci , in cg^nj sta elementa, ki se ne dajata dru-slepo bližali pasti, ki jim jo nastavlja — žiti. Ca jedno vspeva, mora drugo trpeti. Kuropatkin s svojim umikanjem. — Mi Brno Tretje možnosti je ni. nima prepričani, da stvar ni tako ; po po huda, kakor jo prikazujejo protiruski časnikarji«. Tako nam piše neki rodoljub iz pripro-stega naroda našega. Ozdravljenje ran proTzročenih od k rogelj. Ruski rudeči križ je skusil, o čemur bo poročali Japonci, da namreč rane, ki so jih Drobne politične vesti. Srbsko posojilo. — Belgradska »Štampa t je objnvila vest, da je finančni minister Paču sklenil z neko francozko banko v Parizu posojilo v znesku 30 milijonov frankov in s cer po kurzu 77 in 2 odstotki provizijskih stroškov. Efektivna svota posojila bi torej znašala ~2'2 in p-»l milijonov. To provzrceile krogle, zacelijo skoraj v vseh 1 pc80jil0 se bo porabilo za pokritje primanjl slučajih, ako se nahajajo ranjenci v redni oskrbi. Meseca jul ja in avguata je bilo od-poslanih v Vladivoatok 100 častnikov in skoraj 6000 mož in ranjensi bo ozdravili četudi so predrle krogle prsi, pljuča ali jetra. Ozdravil je celo ranjenec, kateremu je krogla prebila čelo, šla poprek skozi možgane ter izišla na drugi Btrani. Baltiško brodovje. Iz Petrograda poročajo, da odpluje baltiško brodovje tekom > dni v vztočno Azijo. Ako bo ob prihcdu brodovja Port Artur že v japonskih rokah in uničeno vztočno-azijsko rusko brodovje, se baltiška eskadra vrne takoj v Evropo. ljaja in za nabavo novih topov. Zaroka nemškega prestolonaslednika. Kakor javljajo iz Pariza, se bo vršila poroka nemškega prestolonaslednika Friderika Viljema ob izredno velikih svečanostih, zlasti še iz razloga, ker je princ Friderik Viljem prvi prestolonaslednik nemškega cesarstva, ki ee kakor tak oženi. Madjari na Reki. Reški » Novi list« lavlje, da nameravajo Madjari odstraniti 79. pešpolk, ki je Bedaj v garniziji na Reki ter ga rademestiti s kakim čisto ma-djarskim polkom, ki bo z mestnimi oblastni-jami dopisoval v madjarskem jeziku. Parlamentarit-ni delavni proirraiii. V »Neue Freie Pie&se« čitamo: Počitnice državnega zbora bodo trajale to pot še dolgo. Kakor se govori v dobro poučenih krogio, na-merava'vlada sklicati drž. zbor šele početkom novembra. Temu nasproti pa bi imelo deželno zborako zasedanje pričeti že v sredi tekočega mtfseca. Deželai zbori ne bed » sklicani vsi hkratu, ampak po skupinah. Posamični deželai cabor/, iz'asti oni iz južnih pokrajin, so sami ziproeil', npj b: ee dotični deželni zbori sklicali še le v oktobru. Mej daž. zbori, ki se ima^o sklicati v septembru, je v prvi vrsti gališa-, ki bo zboroval najmanje šest tednov. Kakor poroča »Konservauve Korre-spundenc« bo deželni zbor Češki sklican 20. novembra. Agrarci so baje uveli akcijo za preprečenje obetrukeje v deželnem in pozneje tudi v državnem zboru. Rsčeni list dvomi tam, da bi imela ta akcija zažeijenega vspeba. Dvom j;vo je tudi, da bi se deželni zbor češki rts tako zgedaj sklical. Tako poroča torej »Neue Freie Presse«. A vre dao je zabeiež.ti, ker sa sedi o tem Lstu, da je zbog svojdi zvez navadno dobro poučen o namerah Ko'berjeve vlade. Odnošaji med Avstro-Ogrsko in Italijo* V zadnji čas je italijansko novinstvo zopet začelo živo pisati zoper Avstrijo. Poznana je tjdi akcija generala Ricciotti < faribaldija, Ki nabira dobrovoljce ter žuga, da udre v »neodrešene dežele«. To pa vendar ne ugaja gospodi ta Dunaju, zato uprašujejo preko >Pester Lloyda« : Ali Italiji ne treba več trozveze ?« in odgovarjajo : »Če je tako, naj to kar svobodno iejavi. Lljubši nam je odločen sovražnik, nego li nezadovoljen zaveznik«. Domače vesti. Zveza slovenskih odvetnikov. — Na ustanovnem shodu novega društva »Zveza slovenskih odvetnikov«, ki se je vršil v Bredo v meBtni dvorani v Ljubljani so bili izvoljeni v novi odbor : dr. Triller, prsd-ed-nikom, dr. Krisper, dr. Kokali, dr. Kuear in dr. MiiUtr (vsi z L ubljane), potem dr. Brejc {za Koroško), dr. Rvbaf (za Primorski-) in dr. Hrašovec (za Štajersko). Za revizorja sta bila izvoljena dr. Tavčar in dr. Te-kavčč. Hrvatski Homer fra Grgi Martić je bil dolgo časa hudo bolan. Sedaj je pa po polnoma okreval, tako, da je zamogel obiskati kopališče Kiseljak v spremstvu znanega književnika f a Ignacija Struk'ći. B.l je en dan na Kiseljaku ter se je zopet vrnil v samostan Kreševo pri Sarajevem, svoje navadno bvališče. T Zadru napadajo talijanaši zopet mirno hrvatsko miadino s klici: »fora le cavre!« Mečejo na njih kamenje in če jim se kaki hrvatski m'.aden č stavi nasproti, takoj ga talijanaška policija zapre. V Zadru bo radi teh dogodkov razburjen , upajo pa, da bo kmalu konec talijanske gospodovalne klike. ftnsskij kružok. O Ibor ruskega kružka vabi vee stare ob.skovalce ruskih tečajev kakor tudi prav obilo mnogo novih učencev in učenk, da se zglasijo pri č.talničnem čuvaju v »Narodnem domu« v ulici Giorgio Galatti. Pouk ee prične kmalu ; zato je treba, da se zglasijo č m prej vsi oni, ki mislijo pr.ha-jsti k pouku, da bo odbor vedel ukreniti potrebno in razdeliti učence po tečajih in urah. Odbor ee nadeja, da se zglasi leto3 čim več učencev in učenk, da se učenje in poznanje ruskega jezika razširi tako, da bi ga mogla goveriti vsaj inteligenca naša. Da se bomo letos učili v »Narodnem domu«, tega nam pač ni treba praviti. In to tudi ni male važnosti, da ne bomo več sedeli v onih starih, zatuhlih, brezzračnih prostorih stare Čitalnice. Kdor se oglasi, naj izvoli napisati svoje ime in preimek ter svoje bivališče (ulico in hiš. štev.) Na c. kr. pripravnici za srednje šole ulica Chiozza št. H. I. ndst. se bo vršilo vpisovanje dne 15. in 16. sept. od 9—11 ure po sledečem redu. V četrtek dne 15* t. m. se bodo sprejemali učenci za prvi letnik in Bicer oni ki so z dobrim vspehom dovršili III. razred kake ljudske šale. U petek dne U>. t. m. pa učenci v II. letnik in sicer oni, ki so obiskovali v mino-lem letu prvi letnik in ga dovršili s prvim redom. Novih učencev se v II. letnik ne 1 sprejema. lato tako se ne bo oziralo na prepozno ! priglašene učene?. Pri vpisovanju priti ima vsakdo v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter se iz-1 kazati a) krstnim listom b) zadnjim šolskim spričevalom c) spričevalom o cepljenju koz in d) izkszom, da je zdravih očij. Vpisovanje otrok v otroški vrtec družbe sv. Cirila In Metodi j a v Rojanu se prične v nedeljo dne 11- in se bo vršilo tudi v ponedeljek, dne 12. t. m. od 0. ure do 11. ure predpoludne. Otroci, spremljeni po Btariših, morajo prine9ti seboj krstni list, spričevalo o cepljenju kožic in spričevalo, da imajo zdrave oči. Šola se prične v sredo 14. t. m. ob 8. uri zjutraj pjd vodstvom voditeljice-vrtnarica gospice Marica Črnigoj. Nekaj c. kr. poštnemu ravnateljstvu na uvaževanje. V sredo ob 2. uri popol. je nekdo zahteval spojitev telefona z Barkov-ljami, kjer je imel govoriti. Na tekfanski centrali poslujoča gospica pa ni hotela spojiti telefona in je odgovorila, da slovenski jezik ni tukaj uraden jezik in da ga sploh ne spoji, dokler d o t i č n i k — ne vpraša v italijanskem jeziKu! Koliko časa bodo še trajale take nenormalne razmere na centralnem teki jnu?! Nimajo li naročniki tehfjna pravico govoriti v slovenskem jeziku? Ako telefonska uprava nima na razpolago uradnic, jez kovno kvalificiranih, ki bi mogle občevati se strankami, pa naj si jih preskrb ! Sij še od bornega cestarja zahteva vlada poznanje 3—4 jezikov ! Se vedno nevarnost. Oi sv. Jakoba nam pižejo : Svoječasno smo Vara pisali o nevarnosti, ki preti stanovalcem h še štev. 2 v zagati »R'parata«. Kmalo petem, ko ste objavili dotično notico, je priša magistrataa komisija, ki je pregledala omenjeno hišo in našla, da je bila pritožba popolnoma opravičena. Laetaiku omenjene hiše ee je zapove dalo, da mora nemudoma podreti vao hišo, ker drugača bi bila lahko navstala velika nesreča, ker je bilo pričakovati, da se hiša vsaki ča3 podre. Lastnik dotične hiše je deloma ubogal slavni mestni magistrat in je podrl hišo vse do prvega nadstropja. Kar je ostalo od podrte v hiše, pa buli tako ven in simetrije, da so tamošnji stanovalci v vednem strahu, diseše ostali zid rodere. Ker Je tam vedfl° t^lno otrok, je želeti, da dotična komisija zaukaže lastniku, naj nemudjma odpravi nevarni del omenjene p<;drtine. Zraven omenjenega si usojamo cp ziri i slavno magistra tno komisijo, naj malce pogleda v ulico Bergamasco, kjer je par hišie, ki niso v rede, k«r imajo zidovje tako izbu Ijeao, da se lahko dogedi kaka nesreča. Tam se sicer shajajo otroci, ki niso nešs narodnosti, kar pa ne dela v tem slučaju nikake razlike, ker tu se gre la za varnos"; človeških bitij. V nevarnosti so on?, ki stanujejo v omenjenih hišah, kikor tudi on;, ki se tam igrajo, ali slučaino hodijo mimo. Velika veselica Čitalnice v Vipavi dne 8. septembra je vspela s jajno. Udeležba je bila ogremns, ker se je stšlo ljudi tudi iz daljnih krajev. Posebnim zadovoljstvom beležimo, da je naša vrH »Velesila« iz Šktd nja tudi ob tem nastDpu vnovič proslavila svoje dobro ;me in je delala čast tržaškim Slovencem. < >bljubljeno nam je podrobneje poročile. Plesae vaje v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu«, ulica Staiion št. 1!', pričnejo v nedelio dne 11. t. m. in se bjdo vršile vsako nedeljo in praznik od 4. do 8. ure. Posebne vaje za začetnike pričnejo v ponedeljek dne 12. t. m. in se bod j vršile vsaki ponedeljek, sredo in soboto, od 7. do 9. ure zvečer. Poučavali s3 bodo vsi navadni sestavljeni, stari in najnovejši plesi. Devin. Devin je vas, ki leži ob obrežju Jadranskega morja. Znamenita je ta vas že od nekdaj po starodavnem gradu, ki ee vspenja naravnost iz morja po skalnati višini ter se ponosno kaže v morsko daljavo dale« na okrog preko kraške »em^je. Da vin je znan slehernemu človeku na Primorskem, posebno pa goriškim in tržaškim Slovencem. Kolikokrat že so si tržaški in goriški Slovenci podajali roke na devinski zemlji ter si prisezali, da hočejo skupno braniti to klasično ped zemlje naše ! Koliko krasnih, v dušo sezajočih govorov se je ža razlegalo na devinski zemlji, govorov, ki so opisovali tužne in gorostasne razmere, ki na3 pritiskajo v tla ter so nam pretile pogubo in narodno smrt. A mi se nismo zbali, nismo hoteli kapitulirati. Držali smo ae krepko in hrabro, kakor se drže naši bratje v — Port Arturju. Kadar-koli se vozim v železnem vozu mimo Davina, spominjam se oaih krasnih navdušenih govorov, ki so jih izuščali tu staroste goriškega in tržaškega Sokola ! Dobr mi je ostal v spominu krepak stavek, ki ga je nekoč eden govornikov izust l s posebnim povdar-kom: >Ta košček lepe, krasne naše zimlje; ta biser ob Jadranskem morju, ki si ga hečajo naši nasprotniki polastiti in nam ga ukrasti, braniti in čuvati moramo hrabro, in naš mora ostati ! Kakoranega smo mi podedovali od naših prednikov, tacega moramo izročiti naš m potomcev !« Te besede sem si zapomnil. Tržaški Slovenci se dobro spjminjajo izleta o priliki, ko so bile izgovorjene omenjene besede (Če se ne motim, je b leta 1897). »Risano« je bilo ime paraiku, ki nas je imel prevesti iz Trsta v Divin. Bližala seje ura odhoda. Na pomolu j s bilo vse črno ter je ž:ljno pričakovalo »Risana«. Še le čez dolgo časa ugledali sm> »Risano«, ki je pri • hajal po polževo proti obrežju. Videli smo takoj, da to nekaj pomenja. Ko se je ti pomorska žival privlekla do obrežja, naznanil nam je kapitan, da je »Risano« obolel na pljučah, da mu zastaja sapa ter da ne more dalje pluti, ker bi bilo nevarna, da bi ostal na sredi morja. Vse te besede so se nam zdele neverojetne: Kako bi se bil kar naenkrat tako pokvaril suoj ?! Odgovor Dim daja dejstvo, da }e =»R sano« takoj drugi dan odplul 'i vao ntsg o3tjo iz pristanišča. S.cer pa so s j slišali na dan izleta že zjutraj glasovi, ki so krožili po oceatu : »La gita cul »Rissno« per Dnino tara ^spesa«. Aii nnšega izleta vendar ni preprečala ta zlobnoat. Hite: smo takej na postajo v več^h trumah ter s« odpeljali do B vija, od tam pa v l>evia; eLi pel drugi z vozom. Vkljub grdim maliiua-cijsm ntš.h nasprotnikov smo dosegli svoj cilj in nameD. Da bi si nasprotniki tim Isžje pri svoj; i Devin, ustanovili so tam pomeje zanjko, v kateri bi lovili slovenske otroke. Sezidali so palač) — Legino solo. Koliko gora, koliko solz in koliko revščine je že provzročiia ta pala3a, t ga se gotovo dobro spomin'amo. Spominjamo se glssovitih sodn h razprav. Vkljub pritisku in zapeljivim vabam pa obiskuje omenjeno šolo le bore štavilo uedo ž nih otrok in še ti so samo taki, ki so prisiljeni v to na ta aii drugi način. Otrok domačinov pa, ki pohajajo 10 šolo, seštejtmo lahko skoro na prstih ene roke'. Kaj doktzaje torej to? To dokazuje, da Davinčan je ostal zvest svojemu narodu ter da se zaveda svojjh dolžni.Bti na lastni zemlji, ki jih je podedoval od svojh prednikov. Omeniti je pa treba, da k tamu so veliko pripomogli lepi irgledi nekaterih domačih veljakov in pa delovanje nadučitdlja g. Sorča. Te dni sem imel priliko muditi se v Devinu ter razgovarjati se s tem gospodom. Pravil mi je, kako lepo napreduje deviosko pevsko in bralno društvo »Lidija« in kako pridno, in s kakšno vnemo te pripravljajo pevci za veliko veselico, ki jo priredijo v nedeljo dne 11. t. m. Gosp. Sorč mi je pravil koliko vaj so že imeli pevci ia po-8e.no diletantje za dramatično predstavo. Pokazal mi je tudi lep nov oder, ki so si ga nabavili, ne oziraje S9 na stroške. Veselilo me je, ko sen čul o tako le pem delovanju in napredku v našem Divinu, ki se toli lepo razvija vzlic eilnetnu pritisku nasprotnikov. Veselica se bo vrši'a ca krasnem \rtu g. Plesa, katara, kakor je sk epat. iz vseh priprav, posebno pa po vdeležbi več pevskih društev — »Adrije« iz Birkovelj, »Danice« iz Kontovelja, »Velesile« iz Skednja (po deputaciji) in raznih drugih goriških društev — obeča biti nekaj prav lepega. Vapo-red priobčimo jutri. Z oziroma na vbs tu navedeno, upam, da se te veselice udeleži tudi veliko število Trža-čanov in okoličanov, posebno še, ko je tako vgodna zveza vlakov za cdbod in prihod. Zabavni vlak odide z Trsta ob 2. in zvečer se vrača ob 10. in 11. uri. Na veselo svidenje, tržaški in okoličanski Slovenci, v nedeljo dne 11. t. m. v Devinu! Pevci in pevke »Kola« se poživljajo naj sa jutri v nedeljo popoludne ob 2. uri snidejo v »Trž. podp. in bralnem društvu« na pogovor radi prireditve »vinske trgatve«. Odbor. Ameriška jahta »MayfIower« je zapustila v četrtek o poludne naše pristanišSe. Jahta je bila tukaj nad dva maaeca ter je eedaj vzela eeb^j ona 3 častnike in 4 mornarje, ki so oboleli v bolnišnici sv. Marije Magdalene. Požar. Včeraj v jutro ob <">. uri in pol so telefonirali iz kavarne »M ni« na glavno gasilsko poatajo da gori v hiši št. 3 v ulici deile Zudeche. Gasilci eo šli na označeno mesto z enim vozom pod poveljstvom g. Chau-doina. < i jrelo je v Btanovanju gospe Josipine vdove Consolini. (krilci so kmalu pogasili, vendar je požar uničil oziroma oškodoval več pohištva provzročivsi za 6O0 kron škode. Nesrečno končana partija. Trije dečki, in sicer 14-letoi sodarski vajenec Fran Bezek, 14-letai Emil Finotto in 12-letni Ivan Fondp, so šli predvčerajšnjim predpoludne iz meata na rnal izlet v Vrdelo. < >£olu 10. ure eo prišli v kamenolom gospoda Ivana M. Va-toVca. V kamenolomu je bilo kakor navlaeč za nje: začeli so ae loviti in se na druge načine zabavati. S.ednjič so sklenili, da se okopljtL-jo v malej mlaki, ki se nahaja v ke-menolomu in ki je globoka kake 3 metre. Res so se elekli in šli vsi trije v vodo. Bili 30 kak četrt ure v v« di, ko je 14 letni Fran j Bezek izginil pod vodo. Njegova dva tovariša sta prestrašena skočila iz vode ter začela vpiti ca pomcč. — A ktra'u je pr šel Bazek zo^et na površje iu njfgjva t >variša sta mu svetovala, naj se prime za travo, ki ra=e ob m aki. Re? je dečko rgrabil za travo, a ta se je odtrgala in on je zopet izginil pod vodo. Prestrašena sta njegova tovar.ša začela zopet vpiti na pomoč. Na njiju vpitje sta j prihitela delavca A'ozij Skrbeč in Anton Čufar. Ko sta dečaa povedala, kaj se ja pripetilo, fce je Čufir naglo siekel ter skoŠil v mlako. Dvakrat je šel zaman do dna mlake, i a v trst'ič se mu je pjsrečilo, da je prinesel iz vode dečka, a bilo je ža prepozno, ker ta je b i ž s mrtev. Obvestili so potem o žalostnem dogodku policjaki komisarijat v ulici Laigi Rieci, ! odkoder sta šla na mesto nesreče policijski kancel -t Skok in nadzornik Rozman, ki Bta j vzela s:var na zapisnik. Truplo nesrečnega; dečka je bilo, na željo starišev — ki staou jejo na štev. 260 v V rdeli — prenešeno na njih stanovanje. Izlet na Mangart- opisal I. Kevc. Oj mladih dni spomin, me vleče na planine, Po njih srcć mi gine — saj jaz planin tem sin ! S. Grciior- ič. Met bi rikom in gromom, kakor tedaj, ko je 1> £ jopiči Iz aelcem »deeet božj b capoveli« ca g< ri S naj, zapuščal sem v jutro 22. avjrus a razbe iero tržaško zidovje. Vso pol <*o L ubijane, ia dalje do Radeč Bs.epeči na Gorenjskem, deževalo je te pretrgoma, a razsušena zemlja je požirala vodene kiplje, kakor žejna ž vina, dospevša s paznika k vodnemu korita, ali pa zjutraj vzbudivš. se »krokar«, ki si moči suho grlo se steklen co s eže vode. Iz*tr»;)ivš na kolcdvoru Radeče-Brlapeč, bil sem takoj tik hotela »Maogart«, zasledovan po čekih surn jiv h osebah. (Jdloživši prtljago v dolcSeai mi spalni sobi, krenil sem v go3t.lciske proBtore. A komaj eem naročil čaša pi*a, ža mi je režalo nasproti troje obrazov, načinom, kakor na kaki fantastični elik;, peklenšček grešni duši. Bili so ti to povsem različni tipi. Prvi kakor Blaž Mozol v »Rokovnjačihc, drugi a la »Krja- velj« v »desetem brata«, tretji je se svojo oguljeno obleko »špilal« Jakota v »divjem lovcu«. Mej tem, ko sem opazoval te, z različnimi potezami oblagrovane obraze, približal se mi je najdebelejši mej njimi, rekši : »Oprostite, niste-li Vi ta in ta, ki smo bili pred leti tam in tam?« — »Da, in Vi?« — »Ali se ne spominjate? Jas sem B., vso noč smo je bili vsfckli.« In tako drugi pa tretji. Vsi smo že bili skupaj prej ali slej, v tem ali onem kraju. »O vražje more«, mislil sam si, »odišel sem bil iz Trsta z namenom, da bi par dni samotaril, ali niti tukaj, prilično 900 metrov nad morjem, se jih ni znebiti.« Sa isto popoludne smo šli — ker je prenehal dež in posijalo toplo solnce na sprehod proti vasi Rateče, oddaljeno kake pol ure od hotila. Približno sredi pota, prihajal nam je nasproti star gospod, častitljivega obraza. »Ta je tudi Tržačan«, so me opozorili Bpramljevalei. Ko smo ee približali na kakih deset korakov, spoznal sem v do-šltcu gospod« D., slovenskega Tržačana stare korenine. »Kaj, Vi tukaj ?c, začudil 88 je, ter je ves veeel opustil nadaijni sprehod in se vrnil z nam' proti Ratečam. Izpraševal me je tržaške novice, a zanimala ga je po-sebto afera bomb. Ko sem mu pa pripovedoval o lepem nedeljskem sprevodu »Delavskega podpornega društva« v cerkev sv. Antona in nazaj, iskrile so se mu oči veselja. Povabil nas je v svoje stanovanje ter nam postregel (s pravo slovensko gostoljubnostjo) z vsem, ktr mu je hiša premogla, (lospa mu je bila odišla za par dni v Trst, radi selitve. Da, gospoda D. refošk je bila izvrstna kapljica! Postajali emo veseieji in veseleji. Mojim eogostom »čvičkarjem« je šel »refošk« v glavo, kakor kaki pridni učenki tisti a — b—c, mene se je pa prijemalo le nekako tako, kakor slabega dijaka — matematika. Da se je pelo, tega niti ne treba omenjati. Napcsled se je Blsž Mozolov tip spravii celo na govoranco, ki naj bi veljala gostoljubnemu gospodu D. in mojej malenkosti. Seveda je bil govor sprejet z velikim aplavzom in živio-klici, ali učinka na nas ni nikakor napravil večjega, kakor profasor Sehen-kova »teorija« na »ženBki spole. Prijazni gospod nas je vedno in vedno silil »fantje pijte!« ic pili smo. Videč pa, da se mojim »evičkarjem« ža jezik zaletava, kakor kroglja na s peskom posutem keglj:š5u. pripravil sem »slavno družbo«, — po vat h mogočih prigovorih in prošnjah —, da smo zapustili hiš j gostoljubnosti, zahvalivši se prav »pošteno« gosp. D. za »dobro kaplj co«. Ko smo srtčno dospeli na cesto, opazil sem še le delovanje »istrijacca« na živce mojih spremljevalcev. B:li so vsi tako »zdelani«, kakor da bi bili peš prepotovali Saharo. Prvi se drži za plot, kakor kmet, ko se pogovarja s sosedom ; drugi brska z rokama po blatu, kot da bi b i 7gubil dvajsetkron*ki zlat, a tretji heča z menoj — seveda držeč se ma pod pazduho, kar sem pa hvaležno odklonil. — »Pačaksj lu nmala«, reče mi v iderskem c.i jalektu Krjavlov moiel, »a na v;š gor u o snu 1 pe ruže pa ana luštna zjala!« (Pride še). vspthom opozoril na kak pogrešek, bodisi tudi samo na kak tiskovni pogrešek v kaki auonci. Vse delovanje razvija se z neverjetno natančnostjo, kakor da zobata kolesa prijemajo eno in drugo; celo tako natančno je nrejeno, da vsaki uslužbenec svojo hojo zaznamuje na neki napravi in tako Bam o sebi prsskrbljuje pregled svojega dela. Zato pa je vsaki uslužbenec plačan; brezplačni dobrovoljci so nepoznani. Vstopivši 14-letni učenec dobiva že 4 dolarje na teden in po prvih štirih ali petih letih dobiva plačo povišano na 15 dolarjev (75 kron) na teden. (Pride še.) Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure -samo ob delavnikih) od 8. do 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se vršijo od dne 27. avgusta t. 1. naprej : Predmeti, ki se bodo prodajali na drobno ali pa v posameznih kosih so : barvan saten, batist, perkal, fuštanj, plašči za gospe, sukno za moške obleke, volneno blago za ženska obleke, moderei, preproge, srajce za moške in ženske, spodnje hlače, pogrinjala za postelje itd. itd. Borzna poročila dne 9. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.0'i—19.05, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.40 239.95 Francija K 94.90—95.10, Italija K 94 90 — 95.10 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.45, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta K 1023/4 103 'jA kreditne akcije K 6iS.-- 660.— državne železnice Z 638.-- 640— Lombardi K F8.— 90 —, Lloydove akciie ti 702.--710.—. Srečke: Tisa K 323.-327 —, kredit K 462.— do 472. -, Bodenkredit 1880 K 30o — 315.—. Bo-denkredit 1889 K 294.— 304 —, TnrSke K 129.— do 131.— Srbske —do —.—. Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta ▼ zlata „ v kronah 4*/, Avst. investicijska renta 3*/,*/, Ogrska renta v zlatu 4% „ v kronah 4*/, „ renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.70 5°/0 italijanska renta 101.—. španski ezterienr 8^.25 akcije otomanake banke 576.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni __Lombardi —.— unificirana turška renta 87.17 menjice na London 252.35, avstrijska zlata ren.. 102.75 ogrska 4°/8 zlata renta 101.—, Landerban* _turške srečke 122.25, parižka banka 11.86, italijanske m-ridiionalne akcije--, akcije Ro Tinto li>.92. Vzdržana. HLVoSsjff, »a/tf »mjbjj; eiMpfil wtffio30 1615 — 1613. - 650.25 648.25 239 65 239.62 117.30 117.30 23.46 23.46 19.01 V- 19.01 95.— 96.— 11.34 11.34 T jl^Ofj/^O sPrejme na dom pranje 1 v^^. in likanje perila po zelo nizki oeni. Naslov : ul. I u;o Foscolo 42, pri tleli. M wn stare in nove ima na W JLJ JEl prodaj Fran Brdau v Trstu, ul. Paduina 21 (pri tleh). Vinske stiskalnice in valerji j»rve vrste se dobivajo pri tvrdki Živici dr.(Schivitz&C.) Trgovinska ulica 2 kjer se odda tiuli velika neprenelialna stiskalnica na kolesih, eventuvelno tudi v najem. ms. GAL -S9 Trst, Corso 4 on d on. (Sklep* Konsolidiran dole 88 16 U 3'/i «rebro 2o3il0. Spaiska renta 87V. Gospodarsko. Slike o gospodarstvu v Ameriki. (Dalje.) Vsaki oddelek ima svojega predstojnika, kateri je odgovoren za vspeh ; njemu pripada kupovanje in kalkulacije, vodstvo in sestava bilsnc njegovega oddelka in priliDd-kov istega. Ia ta o lgovorno3t je večja, nega bi pi kedo misl i. Ne gre pe namreč samo za t >, da se u^odi okusu ljudstva oziraje se na modo, da se nabavi predmete, ki sa najložje prodajajo, temveč treba je t i ii kupne cene tek > določat-, da n so niti previsoke, n:ti urenizke, ampak vedno konkurenci primerne. Ravno tako je treba v največ oidelkih o pravem času prirediti razprodajo onih predmetov, ki so zaostali, ali ki niso več v modi. Take razprodaje se razglašajo v celih kolonah po časopisih. Seveda končuje taka razprodaja večkrat z izgubo; smoter temu je pa le ta, da se opremi zaloga z novimi predmeti. Tako ponesrečena razprodaja se nicer milostno eodi z ozirom na vzroke; ako se pa ponovi, tedaj se tak predstojnik nadomešča z boljšo močjo. Vsaki, tudi najmlajši uslužbenec, celo 14 letni učen .—.—j marec-avg. 6SUJ0 do 69.30. London. Sladkor iz repe eurov 10Sh. Java 11.4'.2 Komaj stalno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Kio za dobave, vzdržano, 5 stot. znižanja, 10 stot. znižanja Pariz. Rž za tekoči mesec 15 65, rž z okt. 15.&5. za november-d^cember 16.—, za nov. februvar 10.45 (miruo.) — Pšenica za tekoči mt-^ec 22.55 za okt. 2^.75, za november-december 23.25, r a november-febr. 23.50. (stalno). Moka za tekoči mesec 30.1U za okt. 30.40. za nor.-december 30.70, za november februvar 31 05 (stalno) Repično olje za tekoči meaec -i9 50, za oktob?r 49 75, za nov. - december 50.— za januvar-april 51 — (mirno. Špirit za tekoči mesec 44.50, za oit. 43,— z» u o v.-december 41.76 za januvar - april 41.— (mirno). Sladkor surov 88° uao nov 26-- (mirno), bej za tekoči mesec 29:,.'8 za okt. 3CVaza okt. -jan. 30*/r. z u januvar - april 311/* (mirno) rafiniran o2—62lL Vreme: dež. LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopediČni aparati, aparati za vzravnavanje životi, pasovi za popek, sospenzorji. == Naročbe se izvrše po meri. == PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrasčene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. SllRe na porcelanasti! ploščah za spomenik Najnižje konkurenčne cene. ZOBOZDRAVNIK Uii? M Dr laKso BriHant v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. H. nadatr. naznanja, da radi odsotnosti ne bo ordiniral do 10, septembra t. I. Air'^^ ^^ ^^^ w Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. Ul. Torre Mauca 4-"> (vogal Torrcnte;. ORDINUJE: od 10—12 predp.: 3—i pop. od 4—5 pop. brezplačno. F. PERTOT, urar, v TRSTU ul. aellc poste 9, palača Galatti (zadej Narodnega doma) == Prvi slovenski urar. • Ima velikansko zalogo nr vseh rr^t iz najsi ovi teljših toiarn. Veliki izbor zidnih ur, koje (laja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! I--> ■ I II .11 i Sprejem« ravarovanje Ćlove^kesra živ- If ea i po l ajraznnvrPtrejSih kombinaci- , jaij pol tak.> ugodnimi pogoji, ko noben* druga zavarovalnica Zlasti i*-> ugodno zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjšuj očimi se vplačili. Vsafc ("lan ima po preteku petih let pravico do dividende. ir vzajemna zavarovalna banka v r-ra{?K Rezervni fond 29,217.60 4.46 S. Izplačane odškodnina: 78,324.323 17 K Po velikosti druea vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cenah £koda ceiuje takoj in nanajkuatnaje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne in občnokoristnB namene. učen ca vdobila po ceni pri dobri d-tr^ini hrano in stanovanje. Naslov: Pjano, I>orzui tr^ .št. 0, IV. ITrimii i 1111II] Jp^ ^^ \ Barriera vecehia 11. - AP«T0N SANZiN - Rarrlera vecchia 11. lope in vsakovrstne, ima po najnižji ceni sedaj nega časa. L. B. Hafner, Lesee-Eled. Razpošiljanje na drobno ali ccla vagone. na jako dobrem kraju mesta, ki jo tudi pripravna za prodajalnieo jestvin in sploh za vsako obrt se proda takoj j>o nizki ceni. Ponudbe sprejema : Calarsich. kavarna A!!a Posta . (tiieriuo 3Iareoih iil. Tivaruella 3. Prlpoioča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 10(54. Srečkanje 22 oktobra 1904. Srečke do K1. c. h Aul polic. loterije 1500 dobitkov, mej katerimi 100 glavnih v ukupnem znesku K 50 000. Glavni dobitki K 2h 000, 5U00, 100 » se na za htevo izplačajo v gotovini p<> odbitku 10% postavno pristojbine. Srečke se prodajajo v vseh menjalnicah, tobakarnah in loterijah. Vsak kupee srečke vdobi brez plačno in franko izkaz srečkanja. Cos. kr. policijske loterije i»i*ai"na, Dunaj I., S liotterinar 11 (Policijsko poslopje.) I Zalog-a perila blaga od same volne za ženske obleke, veiik dohod oarhanta (idštarj), velenr in pletenin; zaloga i mb oviranih. in 3aneliran*ti pogiinjal. bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje lilače In delavske h'ače; bogat izbor ovratnico v, zapestnic in kravat. Lic dere i in drobnarije. Vse po csnah, 3a se ni bati konkurence. Otvorilo se je velikansko skladišče ! ~ ALL?UNIlTJElRSO ——z Trg Carlo Coldoni 1. ■ '; % m ® Hoicat izbor raznovrstnih površnih sukeuj (paletot. ulster) in obleke za možke, dečke 111 otroke. VeliJi dohodi Map iz tu m iuozeMili tovarn. - Naročile po meri hitro in točno. Govori se slovenski. Najugodnejše cene 9 m m I© ® £ » 9 V kratkem se otvori prodajal-nica z manifakturnim blagom Severij Lockme? na tren sv. Jakoba (pred cerkvijo) z velikim izborom drobnarij pla- j tenine, kotenine, fuštanja, srajc, j zapestnic, kravat, kakor tudi bom- ■ baza, volne in predmetov za žen-! ska ročna dela. Tomasoni Ulisse © Xi © rt iS rt 'rt3 o u Pk Ustanovljeno leta 13" priznano najboljše vd bijo takoj stalno delo pri jakob'J Hom3YC mizarski mojster v Cerknici. iraromca z vsem higijeničnim komfortom urejena, v velikem industrijalnem kraju, brez v-ake kon-kurenee, n*i glavni progi južne želczniee Trst-Dunaj, cenim stanovanjem, blizu vseh e. kr. uradov in farne cerkvc, se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila in ponudbe sprejema •los. Konr. IVIiletie, brivec Vrhnika (Kranjsko.) Trst i' I* zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko oovrtino, razpošilja po nizkih cenah y?5olf JCauptmann v £jubljani prva tovarna oljnatih barv, firneža. laka in steklarskega klaja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. 5 č> * o & c2. p ss p« >t o a4 ts o V nnvi prodaialniei jestvin ;n kolonija! Petra Peteriiel v ulici Giulia 70. je v dobiti vHnkovrsruo jestvine kal; or : Kavo, riž. testen ne ( iape!js>.e). sladkor,, turščno iu belo moko, Daravno no.sto. sveče milo, jedilno oljo I. vrs'o po 36 novč. R 1 a ec o vedno svež«1. LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiSi. -3tf>- Iluatrcvani ceniki se dobe brezplačno. slikar-dekorafir. ------------------------------- --------------- Sp. ifira d> li r,a 'ležali. — 1 »ekoracije aal> s pa- j __ !>-sj. s'.ikai.je :i:.j'i*ov v vseh ^lo^ih in na j; jiOOOOOOOOOOOOOOO «0000000000000003 vse načine Ponarej zmernih t-enah t0ĆD0 in i-itro — Delavnica: nI Ugo Foscolo 21. Ilfii Hranilne vloge sprejemajo Ke <|<1 \s3esga če ludi ni e'an društva m ss obreštu-jejo po 41/8°/o» ne da bi se o itrjal rentai davek. Posojila dajejo sa k mr> elanom n s eer nf» m'-u j ee p> G % in "a vknjižbe po 5 °/o> UrudlljC v«aki od «lo nrj dopol. in od 2 do 3. uro popo?. rtzveu nedelj in praznikov. Stanje Minil vlog leta 1902, Kron 1.479,000 Foštno-lran. račun štr. 837.'15. Ilslar Dragotin Vekjetj (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno \ prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur Sprejema vsakovrstne poprave zlatih n o o o 0 o Novi tržaški cestni načrt in srebrnih predmetov ter žepnih ur. | Kupuje staro zlato in srebro. Cene smerne. Anton Skerl mehanik Piazza tfe'ie Legna 10. (hiša Caccia).j Gramofoni, fono^rafi, plošče in ei- I lindri za godbo v velikem izboru. Interaacijonalna godba in petje : Vse po cenah, da se ni bati konkurence, i Snecijsliteta: Priprave za točenje piva. O O o o >0 o Q t z * .. i l ž .ss = ulica sv -j *«* 5 en 'o I = i!. Antona Znamenje kaže natančen kraj, kjer se bo v kratkem odprla prodajal n i ea angležkih posebnostij in sicer pod št Z E'ke sv. ^nfona (Palača Treves). nova |0 C !o » o o o o 6 O NK. V olaišani« nakupovaoja proda • v^i predmeti tudi na meseene obroke. Drogerija GUSTAV MARCO uliea f«iulia st. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepici, ščetke, mila, parfumi itd. itd. _ Zaloga šip in steklenin. IVAN SCHINĐLEE SJimaj 221 jI pošilja ze veliko let dobro znane stroje vsake vrste /.:: poljedelske in obi t ne potrebe, mline za sadje in grozdje, sti-k;tl- | niče za olje in grozdje, škropilnice za trte, | poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, | vitlje, trijf rje, čisti niče za. žito, Iuščilmce 7ii § koruzo, slamoreznice, s'roje za ribanje reae, I mline za golanje, kotle zji kuhanje klaje, *ss I saljke za vodnjake in gnojnice, železne cevi- | vodovode itd. itiL od s c d;ij vsakomur jto zopet zilalno \ znižanih cenah t ravno tako vse priprave zs kletarstvo, aesaljbe , pa vino, me lene p'f^i gumijeve ploče, ko-zopljene in gumijeve cevi, stroje za sladoled, nriprave ?a izdelovanje soda vode in penečih pe vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za ?elanje kluba*, tehtnice za živino, tehtoicp na dre g. steberske tehtnice, decimalne tehtnice j deležno pohištvo, železne blagajne, šivalne žtroje vseh sestavov, orodja ia str »je vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, ple- i škarje svinčene cevi itd. itd. FotografiGni atelijer pri sv. Jakobu, ul. del 3Elivo 42 vabi cenj. botrice in botre zt blagohoten obisk, gotavljaje d delo in nizke cene. Izvršjje ludi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Pocečanja od gl. 2.50. Op >mba: Atelje nima nikakega poiovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaroob. Prve in jedine želodčne kapSjice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamkii)- Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno Vprebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepć \ polevarj ! • J v krati eni želodec, stote, da zgine j v kratkem času omotica in ii-\ " rj/ votna Ićnost imrtvo-st). — Te kapljice tudi store, da človek raji jć. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na svetn. — Za naročitve in poailjatvo pa jedino le v Ddajajo se_v \r naročitvi Lekarna Cristofoletti v Gorici. Od dones naprej pa uo 15. se[jiem ira f. 1. se izvsniftj«' vd po*nfltJffa umetaika gr Giotto Bianchini Vittorio v mojem dobro poznanem rsc poti dolgoletnim jamstvom, po najugorfuejih plačilnih pogojih, tudi na obroke Oniki /. več kot Joo slikami brezplačno iu franko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku Prekupci in agenti se iščejo. Piše se naj naravnost: Ivan Sehindler, Dunaj III. Erdbergstrass r ulica Uasparo Stauipa T. (zadej stare cerkve sv. Antona) jazveu navadu h 1" t-si rt ti ć ni ti izdelkov tudi oni na temfn ali svetel porcelan (fotosmalto) v barvah kalor tudi n>*imoderae še slike. CENIK: 4'» slik :,Secesijii"....... K l.CO „ 2.40 .. 5.SO .. „Vizit"......... „llarjeta"........ „ ..Kabinet4*........ Fotosrnalto: slika na kodliio.......K 1.20 .. srebro 3/20 .. 'i lato karat.) ...... o.20 ypo9tovaniam Karlo Pittoni. X „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja [vat Tt'Ui rent, tabUiVDih pisem, prijoritet, komunalnih cbli^MCtj, srečk, cslnic, valut, novcev ta deviz. frosm isdaja, k TiAkemn irebacjn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Daj3 »redujno 5ia vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl Zamenjava in eekomptuje izžrebane vredncstiie papirje in vnovćuje zapale ■— kupone. - izgubi II Vtnkulujd !n dlvinkuluje vojaško žendnineKe kavcije. SsMompt trn iMLkus»o aenic. jmračila. Podružnica v SpJjstu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali ua vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do _. , — = dne vzdiga. " Promet ■ 6eki ia nakaznioami.