Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
DomaČe vesti
Iz bolnišnice
Mr. Fred Martin se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 21870 Tracy Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne karte, ki jih je prejel v bolnišnici.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 8, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 132
Mlada bolničarka utonila v jezeru
Češkoslovaška vlada zahteva poročilo o Sokolskem zletu
Preiskava v zvezi z demonstracijami za Beneša in Tita, ki so se ponovile
PRAGA, 7. julija—Češkoslovaška vlada je ukazala, da se izvrši preiskavo v zvezi s Sokolskim zletom, tekom ka-Navzlic poizkusom od strani I terega je prišlo do javnih demonstracij za bivšega pred-obrežnih stražnikov in prijate-1 sednika Edvarda Beneša in jugoslovanskega maršala Tita.
Praški radio je naznanil, da*
Ijev, je včeraj pozno popoldne utonila v jezeru 23-letna bolničarka Doris W. Byrne, katero so valovi potegnili v vodo potem, ko je bila že za trenotek potegnjena pečino na obrežju. Tragedija se je odigrala na jezerski obali v Rocky Riverju.
Mladenka, ki je bila pomožna nadzornica bolničark v Lakeside
bo vlada razmotrivala o bodoči udeležbi inozemskih sokol-skih organizacij na zletih. Ministri so dobili navodila, naj na prihodnji seji vlade podajo poročilo o "rezultatih zleta."
Odlok, da se izvrši preiskavo glede zleta telovadne orga-
nizacije Sokola, je v zvezi s pa-bolnišnici, je komaj dobro sto-, gjvnimi demonstracijami proti pila v jezero, ki je bilo včeraj j predsedniku Klementu Gottwal-
popoldne močno razburkano, ko je že zaklicala na pomoč, ker jo je podtok spodnesel in potegnil v vodo. Neki tovariš je plaval 150 čevljev daleč v jezero, kamor jo je nesel val, in jo spravil do neke pečine, tedaj pa je pri-hrumel visok val in jo iznova odnesel. Ko so jo obrežni stražniki končno potegnili iz vode, je bila že mrtva.
Pokojna je komaj pred dvema letoma dovršila svoje študije in je bila od tedaj nastanjena v Lakeside bolnici. Rojena je bila v Clevelandu in zapušča starše in dva brata.
ŠKOF DVOMI V "TITOVO KEVOLTO"
Iz Vatikana se je vrnil pomožni škof clevelandske škofije Floyd L. Begin, ki je rekel, da v Italiji dvomijo v Titov prelom z Rusijo.
Ko ga je dopisnik AP vprašal,
če smatra, da je jugoslovansko zavzemajo pozitivnega stališča
du ob priliki včerajšnje sokol-ske parade. Udeležniki parade so vzklikali pokojnemu J a n u Masaryku, bivšemu predsedniku Edvardu Benešu in jugoslovanskemu maršalu Titu, ki se nahaja v sporu s Kominformo.
Policija je tudi danes razgnana skupino, ki je krožila po mestu, vzklikala Benešu, prepevala državno himno in se celo podala k spomeniku predsednika Woodrow Wilsona, da odda počastitev njegovemu spominu.
Z novim ukazom bo armada vzgajana tudi politično
Danes je vlada podvzela mere, da se izvrši revizija v visoki komandi češkoslovaške armade. Gen. J. Prochazka, ki je armadni prosvetni direktor, je objavil članek, v katerem je med ostalim rekel, da bo odslej uvedena v armadi tudi politična izobrazba in da tisti, "ki ne
nagajanje Sovjetom razkol v železni zavesi," je škof Begin odgovoril:
napram ljudstvu, ne morejo služiti kot komandanti."
Danes zjutraj je večja sku-
Dvoijiim, da je to razpoka I zopet vzklikala Benešu na
to je samo trska. Vsekakor pa bi rajši počakal s sodbo."
ČEŠKI KATOLIČANI DOBILI PROSTO NEDELJO
PRAGA, 6. julija. — Državne in cerkvene oblasti so se danes sporazumele, da člani cerkve ne bodo obvezni delati v prostovoljnih brigadah ob nedeljah. *
Po novem sporazumu bodo katoličani delali ob sobotah ali pa drugih dnevih v tednu.
glavnem trgu Prage.
Ko je policija posegla vmes, so demonstrantje odšli po Hoo-verjevi ulici na Wilsonovo postajo, kjer so se ustavili pred podnožjem, na katerem je nekoč stal spomenik ameriškenau predsedniku Wilsonu, ki pa je za časa vojne bil uničen.
Policija je demonstrante pozvala, naj se v imenu zakona razidejo. Skupina kakšnih 300 udeležnikov demonstracije j e
Vodstvo jugoslovanske komunistične stranke se pripravlja za Peti kongres
sicer odšla prepevajoč priljubljene pesmi pok. predsednika Tomaža Masaryka, toda medtem se je število demonstrantov zvišalo na okrog 3,000.
Iz policijskega urada niso hoteli podati nobenega komentarja glede števila aretiranih, toda nekateri očividci pravijo, da jih je bilo najmanj 30.
Anieriški pisatelj Howard Fast napad,a fašiste
MOSKVA, 7. julija — "Literarne Gazete" so včeraj priobčile "Odprto pismo ameriškemu ljudstvu," ki ga je spisal znani pisatelj Howard Fast, ki je bil obsojen v zapor zaradi "prezira-nja kongresa."
Moskovski časopis pravi, da je Fast obljubil, da bo v zaporu napisal članek o sodobni ameriški književnosti.
(Fast je bil obsojen na tri mesece zapora in $500 globe, ker ni hotel skupaj z 10 soob-toženci izročiti kongresnemu odboru za ne-ameriške aktivnosti knjige in sezname španskih republikancev).
V svojem odprtem pismu je Fast izjavil, da so on in njegovi tovariši bili zaprti, ker so proti fašizmu in ker so mnoga leta poskušali zdraviti bolne, hraniti lačne in pomagati pohabljenim borcem za republikansko Španijo.
Howard Fast je dalje v svojem članku rekel, da piše za "Literarne Gazete," ker da so kolone ameriškega tiska za več mesecev zaprte za njega in njegove tovariše.
VLADA ZATRLA VOJAŠKO REVOLUCIJO V PERUJU
LIMA, Peru, 7. julija—Vlada je danes naznanila, da je revol-ta vojaškega garnizona v južnem Peruju bila zadušena.
BEOGRAD, 7. julija — Peti kongres komunistične stranke Jugoslavije bo z ozirom na tekoče dogodke dal priliko komunističnim voditeljem, da organizirajo demonstracijo narodne enotnosti in dokažejo Komin-formi, posebno pa Sovjetom, da Jih članstvo stranke podpira.
Celice strank in organizacije prirejajo sirom dežele shode, vo-deleigate za kongres in izra-podporo Titu in ostalim voditeljem, ki so bili tarča kritike Kominforme. V Beograd še vedno prihaja veliko število telegramov, s katerimi se obsoja resolucijo Kominforme.
'Do včeraj popoldne je vlada dobila 80 odstotkov posojila, ki ga je razpisala 1. julija in sicer v vsoti 3,500,000,000 dinarjev ($70,000,000). Ta uspeh se tudi smatra za dokaz podpore, ki jo vlada uživa med ljudstvom.
V zvezi s pripravami za proslavo sedme obletnice vstaje v | predlog, da se Trst vrne Italiji, nek pod Konkorlijo v Seini.
Beli Cerkvi (7. julija 1941) so izložbe trgovin in poslopja bila okrašena s slikami maršala Tita,
*
Italijanski komunisti podprli Kominformo
RIM, 7. julija—Časopis "Uni-ta" je danes priobčil članek, v katerem je rečeno, da so italijanski komunisti odobrili resolucijo Kominforme proti jugoslovanskemu komunističnejnu vodstvu. Časopis pa pozivlje jugoslovanske komuniste, naj se vrnejo v "veliko družino komunističnih strank."
Voditelj italijanskih komunistov Palmiro Togliatti, ki je tu di podpisal resolucijo Kominforme, bo v četrtek govoril v Rimu glede te resolucije. Časopis "Unita" pa je zanikal, da Togliatti namerava zaprositi krivico popravil in odslej je Sovjetsko zvezo, naj podpre 1 Salvandy nemoteno namakal tr-
Z ribolovom do pravice
Za časa Filipa Orleanskega (1830—1848) je živel prosvetni minister Salvandy, ki je neizmerno rad ribaril. Pod mostom Konkordije je iztaknil ob Seini sijajen prostor za svoj šport. Vsako jutro je prežal na tem mestu. Nekega dne pa čepi že nekdo drug tu. Tudi naslednjega dne ni bilo bolje.
V svoji nevolji ga Salvandy ogovori in vpraša, če nima no beriega boljšega opravka.
"Na žalost ne," se odreže neznanec, "bil sem rektor akade mi je, pa sem padel v nemilost. Ministra so slabo poučili o meni. Hotel sem ga o krivici sam preveriti, a do danes še nisem mogel priti predenj. Čakam in čakam, da pridem na'vrsto, čas pa preganjam z ribolovom."
Salvandy se loči, odide v svoj kabinet ter naroči, da mu pokažejo rektorjevo prošnjo. Uvi-del je, da so poštenjaka očrnili po nedolžnem. Minister mu je
GEN. EISENHOWER SE NAVZLIC OVACIJAM NOČE UKLONITI POZIVU
NEW YORK, 7. julija. — Na kampusu univerze Columbia, kjer je dom gen. Eisenhovverja, ki je predsednik univerze^ se je nocoj zbralo 5,000 oseb, ki so poprej priredile pohod z bakljado v prilog generalovi predsedniški kandidaturi.
Ko je množica, kateri se je pridružilo tudi mnogo študentov, klicala, da "hoče Eisenhowerja", je bivši poveljnik za,vezniških sil v Evropi stopil na balkon in s smehom na licu priznal manifestacijo z zamahom roke, potem pa se vrnil notri, že leč množici "lahko noč."
Ko se množica le ni hotela raziti, se je Eisenhower vrnil na balkon ter dejal: "Vse, kar sem imel povedati, je bilo že povedano". Po teh besedah se je umaknil.
Manifestacijo so priredili člani organizacije, ki se imenuje "Amerikanci za demokratično akcijo", To je skupina nekdanjih "New Dealerjev", ki so proti predsedniku Trumanu, obenem pa so izjavili, da ne morejo biti za Henry Wallace-a, ker se ni izrekel proti komunistom.
80-letni mož se bi rad iznebil "železne žene"
Henry W. Brockman, star 80 let, je vložil tožbo za razveljavljen je svoje poroke z 52-let-no ženo, o kateri pravi, da ga je pred petimi leti, prav na dan pogreba svoje druge žene, začela "zasledovati" in da mu toliko časa ni dala miru, dokler je ni vzel v službo, da mu gospodinji, nakar ga je "pripravila", da se "udal" in odšel z njo v Covington, Ky., kjer sta se poročila, čim pa ga je imela v svoji oblasti, je pokazala svojo pravo barvo in ga med drugim toliko časa pestila, da je prepisal polovico premoženja nanjo.
On sam je star in onemogel, je rečeno v tožbi, ona pa je "prava železna ženska", ki tehta 180 funtov. Pred njim je imela že šest mož. Med vojno mu je celo vzela knjižico s kuponi za živilske odmerke in enkrat mu je baje razbila stol nad glavo.
Brockman, ki bo v nekaj tednih spolnil 81 let, je bil mnogo let policijski šef pri New York Central železnici. Ko je pred leti stopil v pokoj, mu je železniška družba priredila banket v največjem chicaškem hotelu. Zamotana zakonska zadeva se nahaja v rokah okrajnega sodnika Julija Kovachyja.
Z. N. apelirajo na Arabce in Zide, naj podaljšajo premiije
Nov grob
PVT. WALTER APSEGA
V petek popoldne bo dospelo v Cleveland za pokop truplo Pvt. Walter Apsega, ki je bil ubit 6. julija 1944 ob invaziji Normandije. Ob času smrti je bil star 21 let. Rojen je bil v Clevelandu ter je pohajal Wilson Jr. High in East Technical High šole. Delal je 3 leta pri Weldon Tool Co., in ko je bila napovedana vojna, se je prostovoljno prijavil za p&rašutar-ja ter je bil dodeljen 101. Airborne diviziji, Co. A, 1. bataljon 502. infanterije. Služil je dve leti.
Tukaj zapušča mater Mrs. Antonijo Apsega na 1319 Russell Rd., brata Josepha in sestro Mrs. Adele Sova. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v petek popoldne ob 3 uri v Gr-dinovem pogrebnem zavodu, odkoder se bo vršil pogreb v soboto zjutraj ob 9. uri v cerkev Immaculate Conception ter nato na pokopališče Calvary. Pogreb se bo vršil z vojaškimi častnimi obredi, katere bo pre-skrbel Lake Shore Post št. 273 American Legion.
Jutri je zadnji dan premirja; če bo apel zavržen, bo vojna zopet divjala
Nemci v sovjetski zoni pripravljajo ustavo republike
Velika riba
Michael (Mickey) Zavasnik iz 21040 Westlake Rd., Rocky River, O., se je prošli teden nahajal na počitnicah v Canadi, kjer je imel izredno dobro srečo pri ribolovu, ko je v Georgian zalivu ujel z navadnim ribolovskim drogom veliko "muskey" ribo, ki je tehtala nič manj kot 33 funtov in bila 52 inčev dolga. Mickey je dobro poznan zlasti pri gostilničarjih, katerim redno čisti opremo za točenje pive. Njegovi starši Mr. in Mrs. Michael in Mary Zavasnik žive na 1377 E. 43 St.
BERLIN, 6. julija. — Nemški ljudski kongres, ki se ^ nahaja pod vplivom komunistov, je danes naznanil, da pripravlja novo ustavo za bodočo nemško republiko.
Smatra se, da je najavljena ustava odgovor na nemški parlament, ki ga organizirajo za-padne sile.
Posebni odbor za ustavo, se je sporazumel, da je "Nemčija nedeljiva republika, ki jo tvorijo države in da izvršna oblast izvira od ljudstva." Sporazum je bil dosežen tudi glede principa dveh zbornic, med njimi nižje zbornice predstavnikov državnih parlamentov.
Z novim razvojem dogodkov bodo Nemci imeli dve ustavi in dve vladi, ako se velike sile ne bodo zedinile in poskušale razbiti sedanji zastoj.
V	sovjetski okupacijski zoni je Združena socialistična stranka naznanila:
"Na osnovi dejstva, da se Berlin nahaja v vzhodni zoni in je zelo tesno povezan z njo, berlinski oddelek Združene socialistične stranke je izdelal dve-letni načrt, katerega cilj je, da se sistematično vključi berlinsko ekonomijo v ekonomijo vzhodne zone."
V	komentarju glede tekočega nesporazuma med zapadni-mi zavezniki in Sovjetsko zvezo glede Berlina, pa "Berliner Zeitung" piše:
"Ce Berlin želi živeti, ima za sedaj samo eno možnost — zvezo z ekonomskim načrtom za vzhodno zono. Berlinčani bi morali resno razmotrivati, kaj je bolj modro: da-li da se bodočnost Berlina zgradi na visečih stebrih zračnega mosta ali pa na dolgoročnem načrtu?"
LAKE SUCCESS, 7. julija—Varnostni svet Z. N. je danes poslal apel Židom in Arabcem naj podaljšajo tekoče premirje v Palestini, katerega rok se bo končal v petek opolnoči.
Za apel je glasovalo 8 članic, toda Sovjetska zveza, Ukrajina in Sirija se niso udeležile glasovanja glede tega apela, ki je bil vključen kot priporočilo v sprejeti angleški resoluciji.
Doslej niso ne Arabci in ne*
židje podali nobene izjave, če bodo pristali na podaljšanje. V Kairu pa je predstavnik Arabske lige izjavil, da ne bo nobenega podaljšanja. Na vprašanje, da-li to pomeni, da bo v petek zopet izbruhnila vojna, je odgovoril, da ne misli na nič drugega.
Neuradna poročila iz Tel A viva pa pravijo, da je Izrael pripravljen na podaljšanje premirja.
Gromiko napadel Bernadotta in njegovo vlogo
Sovjetski delegat Andrej Gromiko je izjavil, da ne more podpirati podaljšanja premirja zaradi pogojev, ki jih postavlja posredovalec Združenih narodov grof Bernadotte.
Gromiko je v ostrem napadu rekel, da so Bernadottovi mirovni pogoji bili ustvarjeni v zunanjem ministrstvu Anglije in da sam Bernadotte zastopa angleško vlado. Obtožil je posredovalca Združenih narodov, da poskuša zavreči delitveni načrt, ki so ga sprejeli Združeni narodi na svoji Generalni skupščini preteklega novembra. Pristavil je, da Bernadotte želi izročiti arabsko ozemlje v Palestini Transjorda-niji, ki se nahaja pod "lutkarskim kraljem (Abdullahom), katerega financira Anglija."
Predstavnik Visoke arabske komisije Jamal Husseini je v znak protesta, ker je predsednik sveta (ukrajinski predstavnik Manuilski) določil Aubreya S. Ebana za predstavnika Izraela, zapustil dvorano. Tudi ostali arabski delegati so protestirali proti priznanju Izraela.
Generalni tajnik bo osebno apeliral za premirje
Medtem je Bernadotte s posebno poslanico Varnostnemu svetu obtožil Transjordanijo, da je prekršila pogoje premirja, ker ni pustila vode v Jeruzalem, odkar je 11. junija prišlo do premirja.
Pojavila so se tudi poročila, da je glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie pripravljen zahtevati nujnostno tri-dnevno podaljšanje premirja, ako bi se Arabci in Židje ne sporazumeli glede rednega premirja.
Lie bi soglasno s poročili zahteval tri-dnevno podaljšanje, da se v tem času umakne iz Palestine okrog 100 nadzornikov Združenih narodov, ki so nadzorovali premirje.
Amerika zahteva, da Rusija preneha z blokado Berlina
WASHINGTON, 7. julija — Zedinjene države so včeraj pozvale Sovjetsko zvezo, naj ukine blokado Berlina.
Državni tajnik Marshall je tozadevno noto osebno izročil sovjetskemu ambasadorju Aleksandru Panjuškinu. Takoj zatem pa je tiskovni uradnik oddelka Lincoln White objavil izjavo, v kateri je rečeno, da je bil sovjetski ambasador obveščen, da ameriška vlada ne želi, da bi se objavilo vsebino note. dokler jo sovjetska vl^a ne bo proučila.
Zedinjene države so skupaj s Francijo in Anglijo močno protestirale proti blokadi Berlina. Diplomatični krogi pa pravijo, da je Marshall brez dvoma s svojo noto zahteval. takojšnjo ukinitev blokade in da je zagrozil, da bo Sovjetska zveza odgovorna za vse posledice, ki bodo nastale, ako se bo onemogočilo prehrano milijonov Berlinčanov.
Mar je Wallace zavrgel komuniste?
NEW YORK, 7. julija—Ko je Henry A. Wallace prošli ponedeljek govoril v Canter Sand-wichu, N. H., je med ostalim izjavil :
"Ako bi komunisti letos imeli svoje lastne kandidate, bi mi utegnili izgubiti 100,000 glasov, ampak pridobili bi jih 3,000,000. Jaz vem, da ako bi nam komunisti zares hoteli pomagati, bi postavili svoj lastni tiket in nam s tem omogočili, da bi dobili glasove, ki drugače ne bodo oddani za nas."
Na njegovem glavnem stanu je bilo danes rečeno, da Wallace-ova izjava "govori sama zase," dasiravno se je priznalo, da ni predsedniški kandidat nove stranke še nikoli poprej kaj takega rekel.
(Komunistična stranka se sicer ni uradno izrekla za Wal-lacea, ampak njeno glasilo "Daily Worker" vodi živahno agitacijo njemu v prilog).
I Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Pogreb
Pogreb pokojnega George Nezich se bo vršil v soboto ob osmih zjutraj-iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 8:30 uri. Pogrebna maša za pokojnim se bo brala v ponedeljek ob 8:30 zjutraj.
Učitelji proli Deweyju
Na konvenciji narodne zveze učiteljev, ki se vrši v Clevelandu, je bila včeraj sprejeta resolucija, v kateri je bil ožigosan republikanski predsedniški kandidat gov. Dewey, ki je bil obtožen, da je dosledno pobijal vse akcije za izboljšanje gmotnega položaja učiteljev v javnih šolah države New York.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
8. julija 1948.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za , eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno
leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

UREDNIKOVA POŠTA
NEKAJ MISLI OB PRILIKI PRIHODA PREVZVI-ŠENEGA ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA
II.
Včeraj smo na izzivanja "Ameriške Domovine" podali nekaj pripomb v zvezi s prihodom škofa dr. Rozmana v Ameriko. Naši napredni ameriški Slovenci so sicer dobro seznanjeni z dr. Rozmanom in vlogo, ki jo je "nezmotljivo-siguren" učenec vršil za časa nacistične okupacije Slovenije. Toda ne bo napačno, če se poglobimo nazaj, v'preteklost in pogledamo, kdo so prav za prav ti "današnji prijatelji Amerike," ki jih domobranska glasila iskreno pozdravljajo na naših "svobodnih ameriških tleh." Na osnovi verodostojnega zgodovinskega dokumenta (domobranske prisege) smo dokazali, da so današnji proti-komunisti-čni borci vodili svojo borbo proti "boljševizmu kot politični tiraniji" prav v času, ko se je z njo ukvarjal tudi sam Hitler,
Iz gornjega razloga so zagotovila "Ameriške Domovine," da je škof dr. Rozman "vztrajno in potrpežljivo nosil križ s svojimi verniki, se boril za obstanek svojega naroda, ki so ga združeni nacisti in fašisti obsodili na smrt, in reševal življenja svojih vernikov pred okupatorskimi vešali in streli," navadna propaganda. Škofa Rožmana niso združeni nacisti in fašisti nikoli preganjali, z njimi ni nikoli prišel v navskriž kot je na primer prišel z angleškimi oblastmi v Celovcu, ki so ga v svoji "dvoreznosti" zadrževale interniranega. Na osnovi te nedvoumne trditve si upamo na tem mestu izzvati "Ameriško Domovino" s sledečima vprašanjema:
1.	Ali je res, da je dr. Gregorij Rozman vodil borbo proti komunizmu v polnem soglasju z domobransko prisego lojalnosti Hitlerju istočasno ko sta to borbo vodila Hitler in Mussolini?
2.	Ali je res, da se je dr. Rožman rokoval z nacističnim generalom Reisnerjem in fašističnim generalom Grazioli-jem?
Ko nam bo "Ameriška Domovina" odgovorila na gornji vprašanji, bomo z naše strani podali nadaljna zgodovinska dejstva, ki nam bodo predstavila v pravi luči to Rož manovo borbo "za osnove narodne ljudske svobode." Opozoriti pa moramo, da želimo odgovor, ki bo slonel na krutih dejstvih, ne pa na metalizični filozofiji o nekih "zgodovinskih urah." Obenem pa želimo opozoriti, da je po znanem pravilu molk na gornji vprašanji isto kot prizna nje, da je odgovor potrdilen.
2e iz samega stavka v eulogiji dr. Rožmanu, ki govori o usodi mariborskega škofa, nam bo jasno, zakaj se pre vzvišeni dr. Rožman nahaja med nami, dočim je maribor ski še vedno v Mariboru. "Ameriška Domovina" pravi;
"Ker je bil mariborski škof jetnik nacistov,
je škof Rožman nastopal in govoril v imenu vseh
slovenskih katoličanov."
K gornjemu mi pristavljamo; Ker je mariborski škof bil jetnik nacistov, ljubljanski pa na svobodi istodobno ko so nacisti vodil boj proti boljševizmu, je povsem razumljivo, zakaj se mariborski danes nahaja v Mariboru, "ljubljanski" pa v Chicagi.
Newburški novičar, če nas spomin ne vara, je pred kakimi dvemi, tremi leti zapisal v "Ameriški Domovini," da vsi papeži res niso bili dobri. (Če temu ni tako, nas bo menda A. D. opozorila na zmoto, mi pa se bomo potrudili, da jo dokažemo kot pravilno).
Mi, takozvani "sopotniki, prekucuhi, subverzivni elementi, rdečkarji, itd., itd.", ki pa resnico in objektivnost cenimo kot največji moralni zakon človeške družbe, si upamo potrditi zagotovilo newburskega novičar j a in pravimo, da vsi papeži res niso bili dobri. Konsekventno tudi niso bili dobri vsi škofje, in ne vsi duhovniki. Proti fašističnemu škofu Margottiju ima na primer sama "Ameriška Domovina" neke posebne očitke.
Mi se ne bomo hvalili z nobeno hipokritsko pobož-nostjo, ki je odlika tistih "vernikov," ki hodijo h maši z edinim namenom, da bi Boga prosili, naj jih navdahne, kako bodo najlažje odrli svoje lastne brate in sestre v Kristusu. Toda 'sigurni smo, da ima vsak človek svojo lastno vest, ki mu bolj zgovorno kot pa vse pridige pove, kaj je prav, kaj pa ni.
Da. Mi se celo upamo podvomiti v "nezmotljivost" Sv. Očeta. "Ameriška Domovina" nam namreč v zvezi z vlogo dr. Rožmana za časa okupacije Slovenije pojasnuje;
"Vse, kar je škof dr. Rožman delal med vojno,
je delal s posebnim odobrcrjcm sv. Očeta, ki se je
Ali se vidimo v nedeljo?
Cleveland, Ohio. — Le še par dni pa bo zopet nedelja. Ta pa bo nekaj posebnega, ker 11. julij je namenjen za piknik našega društva Naprej štev. 5 SNPJ, ki je med največjimi v clevelandski metropoli. Kot pionirsko društvo je vedno v prednjih vrstah, najsibo v članstvu, v delu za napredek organizacije in članstva ali za razvedrilo, katerega si sleherni rad privošči zlasti v teh toplih dneh.
Kot rečeno, bo naš piknik v nedeljo na lepo se razvijajoči farmi SNPJ društev na Char-don in Heath Rd. Prostorov ni treba posebej opisovati, ker mislim, da je le malokateri, ki jih še ni posetil. Torej, v tem oziru /Ste brez skrbi — zbrali se bomo v lepem kraju.
Tako, torej, prav gotovo nas bo veliko iz metropole, ali za spremembo bi pa prav radi videli, da bi prišli k nam na po-set tudi naši stari znanci iz sosednjih naselbin. Kaj praviš Tone Nagode iz Girarde? Tebe ni bilo že nekaj časa naokrog? Svoj Olds "napumpaj" pa te bo kar sam pripeljal na mesto. Pa Johnny in Ann Mlakar, ki vodita Twilight gostilno v War-renu — tudi vama bi se prile-gel sveži zrak, saj sta skozi celi teden notri. Pa da ne bi bilo dolg čas, kaj ko bi prišla tudi Vine Habič in prijazna ženica Millie! Pa Marjeta in John Ra-cher, itd., ker kamor ti pridejo, tam je veselje, ko jo s svojimi lepimi glasovi tako ureže-jo, da bi jih angelci poslušali.
Tam preko ohijske meje pa je Tone Bogolin v Farrell, Pa., ki je že večkrat obljubil priti v vas, in pa s seboj naj pripelje svojo ženo ter svaka in svakinjo Trobentarjeve iz Sharo-na, in kaj pa ko bi jo tudi Još-ko in Josephine Cvelbar prima-hala? Družba bi bila prijazna, torej, kaj pravite, ali se vidimo?
Povabim tudi tiste Cleveland-čane, katere sem spoznal ob priliki piknika prošlo nedeljo v daljni Gowandi, N. Y., in sicer tam pod tistim drevesom, kjer je Gowandčan Martin Mateko-vič delil svoj žegenj. Tam so pikniški prostori veliki, plesišče je obširno itd., pa vsak se je le najrajši pridružil skupini pod drevesom, ker radovednost je vsakogar privabila in potem ga obdržala. Tudi pri nas bomo imeli vsakovrstne dobrote, 1 e da bodo tako porazdeljene, da ne bo treba nikomur daleč hoditi. Kuharice bodo imele okusen "roast beef", klobasice, itd., natakarji bodo pa tudi poskrbeli, da ne bo nihče trpel žeje.
Drugega mislim, da mi ni tr(: ba več ponavljati. Upam le, da nas bo obilo število tam na prostem, kjer bomo v prijateljskih pogovorih v hladni senčici pozabili na vsakdanje skrbi ter se okrepčani in zadovoljni zvečer vrnili domov.
Na svidenje!
Za odbor:
Moonlight picnic
Naši podporni člani Progresivnih Slovenk kr. št. 1 so se domislili, da bi bilo prijetno imeti v tej hudi vročini piknik. Sklenili so, da bi bilo najbolj primerno prirediti ga v soboto večer skupaj s članicami kr. št. 1.
Ne mislim kritizirati naših fantov in trditi, da ne bi bili zmožni sami prirediti piknik. Ampak pravijo, da se me ženske rade povsod vtaknemo in tako smo tudi pri tem pikniku zraven.
Naš piknik bo nekaj nena-
USODA GEORGA POLKA
Dopisnik ameriške radijske družbe "Columbia" • v Grčiji George Polk, ki je nedavno pred tem prispel iz Aten v Solun, je 8. maja brez sledu izginil iz gostilniške sobe, kjer je stanoval. Dne 16. maja so našli njegovo truplo na bregu reke pri Solunu; imel je zvezane roke in prestreljeno glavo. Umor je imel očiten politični značaj: v žepu ubitega Polka je ostala nedotaknjena velika vsota dolarjev in druge dragocene reči. Izginili so samo dokumenti.
Monarhofašistični listi so se podvizali s poročilom, češ da je Polk postal žrtev "komunistič-
vadnega. Vršil se bo v soboto, nega terorja." Vendar že prva 24. julija. Od 6. do 7. ure se bo dejstva, ki so postala splošno serviralo večerjo — mlade piš-1 znana, jasno pričajo, da gre za
ke. Da ne bom pozabila — piknik se bo vršil na prijaznih izletniških prostorih SNPJ, katere smo tudi vsi progresivni člani. Lahko pridete na farmo takoj popoldne.
Po večerji se bo vršil ples, imeli pa bomo tudi raznovrstne zabave. Kot je Joe Godec rekel, ne bo nobene določene ure, kdaj %e bo zabava končala.
Večerjo si morate rezervirat armade Grčije:
nov zločin divjaških monarho-fašističnih "junakov" Sofulisa-Tsaldarisa. Dejstva so naslednja:
V sobi ubitega Polka so našli neodposlano pismo, v katerem je Polk sporočil sotrudniku radijske družbe, češ da namerava decembra 1947 oditi v štab generala Markosa, da bi posnel nastop poveljnika Demokratične
pri naši tajnici. Pokličite KE 2723. Plačati bodete le en mali dolar.
Mnogi izmed nas so precej govorili in pisali o smotrih Mar-kosovih upornikov, le redki pa
Walterjem Lippmanom. Ob tej priliki so na zborovanju novinarjev v Washingtonu sprejeli resolucijo in v njej naglasih, da umor Polka pri izpolnjevanju službenih dolžnosti v tuji deželi "zbuja resne skrbi med ameriškimi dopisniki." Vendar je komisija že spočetka stopila na zelo čudno pot, ker je imenovala kot "svetovalca" bivšega načelnika ameriške kontrašpijonaže, generala Donovana. Atenska vlada je nemudoma objavila, da bo "od vsega srca" pozdravila podobno komisijo v Grčiji.
"Načelnik ameriške misije v Grčiji, ki je pravkar prispel v Washington, je manifestiral čudovito enotnost nazorov z gr-
škim monarhofašističnim tiskom. Izjavil je, da so po njegovem osebnem mnenju za Polkov umor odgovorni komunisti.
Griswold je priznal, da je Polk v resnici večkrat kritiziral atensko vlado, bii je pa Američan, kar je dovolj, da so ga sovražili grški rodoljubi. Logika Mr. Griswolda je res čudovita...
Atenski razbijači in njihovi zaščitniki si ne prizadevajo le, da bi hitro zabrisali sledove zločina, temveč skušajo tudi izkoristiti v svoje temne namene jarno vznemirjenje, ki ga je zbudila Polkova smrt.
Tragična usoda Georga Polka je še enkrat razkrinkala laž o tiskovni svobodi," tam, kjer vladajo zakoni kapitalizma.
A. Belokonj ("Pravda") Ponatis iz "Ljudske pravice"
"Polna svoboščina v verskih zadevah"
Bilo je komaj par let po izkrcanju Pilgrimov, ko je Roger Williams, pastor cerkve v Sa-lemu v Massachusetts odrekel slepo pokorščino bostonski cerkvi. Priseljen je bil radi tega
akrov prostora. John Carter Brown knjižnica, ki stoji na tem prostoru, vključuje znamenito zbirko zemljevidov, rokopisov in knjig o kolonijalni Ameriki. Vsako leto obišče to knjiž- _
bežati iz kolonije v zalivu Mas- nico mnogo, učenjakov in štu-
Torej, ne pozabite priti na ^ ii^^jo avtentične podatke. "Moonlight picnic" v sobo to | i^^kor je zdaj poročala radij-24. julija. Uverjena sem, da se^gj^^ družba "Columbia," je zbu-boste prijetno zabavali pri Pro- j poizkus Polka; da bi 'nave-gresivnih. O pikniku bo poroča- ^al osebne stike z generalom no več pozneje.
Theresa Gorjanc, tajnica.
Markosom, "nezadovoljnost grške monarhistične policije." Podjetni dopisnik je moral preizkusiti polno mero "nezadovoljnosti" grških monarhofa-šistov . . .
Dopisnik lista "Christian Science Monitor" Argiris, ki je bil prijatelj Polka, je izpovedal, da
Piknik društva "Naprej"
št. 5 SNPJ
Cleveland, Ohio. — Kot je že bilo poročano, priredi društvo Naprej št. 5 SNPJ svoj letni piknik v nedeljo 11. julija na izletniških prostorih Cleve-jso v zadnjih tednih Polku ne-landske federacije SNPJ. Od- nehno grozili po telefonu: "Ti bor je pridno na delu, da bo si komunist in te bomo ubili!" pripravil vse potrebno za po-j Vsi angleški in ameriški novi-strežbo posetnikom; zabave in ■ narji, ki poznajo Georgea Polka, razvedrila bo za vse dovolj.{trdijo, da je bil zelo treznega Dvorana je prostorna in tudi v značaja. Toda Polje je spadal
slučaju slabega vremena se boste lahko zabavali pod streho.
Vršil se bo ples, za katerega bo igrala izvrstna godba. .
Tisti, ki nimajo svojih vozil se bodo lahko peljali z Oblakovim busora, ki bo prvič odpeljal ob 12:30 uri popoldne izpred SND na St. Clair Ave. ter se bo spotoma ustavil tudi pred SDD na Waterloo Rd. Za tiste,
ki so bolj pozni, bo pa odpeljal drugič ob 3. uri popoldne in sicer izpred SND in SDD kot prvič. Cena voznini na oba kraja je 75c. Odborniki so prošeni,
da pridejo že zjutraj ob 9. uri,
da pripravijo vse potrebno, da bo postrežba in zabava čimbolj uspešna.
Torej, člani društva Naprej in somišljeniki ter prijatelji SNPJ vsi na piknik v nedeljo obdolžiti, da goji simpatije do popoldne 11. julija na SNPJ komumstov-^e^ objavil članek^ farmi.
med tiste buržoazne dopisnike, ki še vedno iskreno verujejo v to, da je njihova naloga—preskrbeti si poštene in objektivne podatke, ne pa pitati bralce z obrekovanjem po političnem okusu gospodarjev monopolov.
Polk je s svojimi poročili pa radiu in člankih v reviji "Harper's Magazine," ki so se zelo razlikovali od uradne atenske propagande, zbudil bes monar-hofašističnih razbijačev. Polk je bil pogumen človek; pri vojakih je bil letalec mornariškega letalstva. Ko je odhajal v Solun, je dejal svoji ženi: "Ce bi se kaj zgodilo, naj me pokopljejo v Atenah." Dobro je vedel, s kom ima opravka.
Drew Pearson—ki ga je težko
sachusetts in se podati k svojim indijanskim prijateljem v sedanji Rhode Island. Tukaj je ustanovil kolonijo Providence. Izjavil je v svojem pisanju 1. 1638, "da je želel, da bi ta kraj postal pribežališče ljudem preganjanim radi zavestnosti."
Rhode Inland je tudi postal naselje verskih ljudi, ki se niso hoteli pokoriti pritisku in so iskali verske svobode. Bili so to ljudje raznih verskih prepričanj ali veroizpovedi, ali največ je bilo med njimi baptistov v času kolonijalne perijode. Zatočišče pa so našli tudi kvaker-ji. V New Portu, Rhode Island še vedno stoji nenavadna zgradba, ki nosi ime Friends Meeting House of the Quakers, torej
dentov iz raznih krajev sveta. Visoki vzgojni -nivo in uspeh te univerze, ki je sedma najstarejša ustanova za višjo izobrazbo v Ameriki, pa ni še vse radi česar uživa priznanje in slavo. Poseduje tudi listino pisano 1. 1764 in vsebujočo točko, ki je izrednost med poslovnimi listinami vseh kolegijev te dežele. Točka v omenjeni listini se glasi: "V to liberalno in katoliško ustanovo se ne sme nikdar uvesti nobenih verskih tekstov, pač pa naj vsi člani ustanove za vedno uživajo polno, absolutno in nepretrgano svobodo vesti."
Izraz "katoliška" v tem primeru pomeni vesoljna ali vse objemajoča, torej nima verske-
shajališče pripadnikov kvaker-Lga pomena. _ _
ske sekte. Tudi najstarejšo ži-j V sedanjem času boTbe pro-
do vs k o sinagogo najdemo v ti nestrpnosti in zapostavljeno-
Odbor.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-Louit; Pire. godkih po svetu in doma!
z njim ponovno in podrobno posvetoval. Sv. Oče je delal s posebnim odobrenjem Sv. Očeta, ki se je ' hvalil škofa in odobril vsa njegova dela."
Ali je Sv. Oče ravr.al pravilno, ko je fašističnega diktatorja Španije označil za "najbolj priljubljenega sina katoliške cerkve?" To je vprašanje, na katero nam bodo menda odgovorili uredniki "Ameriške Domovine," ki se tako radi sklicujejo na mnenje Sv. Očeta glede vloge, ki jo je za časa vojne vršil dr. Rožman.
K predmetu se bomo vrnili, ako bo A. D. odgovorila na naša vprašanja. Za sedaj pa lahko pristavimo, da nas
ki vsebuje odstavke iz osebnih Polkovih pisem. V nekem pismu je rečeno, da je grški poslanik v Washingtonu prosil radijsko družbo "Columbia," naj bi odpo-klicala Polka iz Aten in ga zamenjala s "popustljivejšim" dopisnikom. PolKa niso odpoklical!, ampak so ga "pospravili" v sami Grčiji. To je dobra lekcija drugim dopisnikom, ki še vedno preveč dobesedno razumejo bur-žoasno "tiskovno svobodo.'
Čuden mir so ohranile ameriške oblasti. Zastopnik državne-
Ameriki v New Portu — sedaj je ta tempelj Jeshuat Israel ali Touro sinagoga narodna božja pot ameriških Židov. Cerkvena občina započeta 1. 1658, je še vedno v obstoju in značilno je, da je to cerkveno občino ustanovilo petnajst družin židovskega izvora, ki so najprej pribe-žale iz Španije na Holandsko, od tam pa v novo deželo Ameriko. Rečeno je tudi, da sta dva od teh novodošlecev, Modercai Campanal in Mojzes Pačheckoe, ustanovila prvo prostozidarsko društvo v novi deželi.
Z dotokom novih naseljencev so prišli v državo Rhode Island tudi francoski naseljenci iz Kanade in Italijani. S tem je dobila rimokatoliška vera precej odlično mesto v Rhode Islandu. Navzlic temu odraža versko ozračje te države danes isti duh, ki je 1. 1663 dal pobudo za izjavo: "da naj bo to dejanski preiskus, da je mogoča najbolj cvetoča civilna država tam, kjer vlada polna svoboda v verskih zadevah."
Prva zborovalna stavba baptistov v Providence, ki je bila zgrajena 1. 1775 in je nadomestila- staro versko shajališče iz-I za 1. 1700, nosi značilni napis na svojem zvonu in nam s tem spričiije duh tedanjega pojmovanja verske svobode:
To mesto je bilo započeto za svobodo vesti, ljudi je vodilo prepričanje, ne sila. "
Providence ima poleg doma-
sti, se razgaljajo korenine tega zla, zato je dobro pomniti, da je po drugi strani globoko vkore-ninjena zavest duha, ki je strmel po absolutni gvobodi vesti in je tudi vodil opozicijo proti verskemu in drugačnemu zapostavljanju. Nauki Roger Wil-liamsa in znamenite listine Rhode Islanda ter Brown vseučilišča nam odkrivajo dejstvo, da je že pred stoletji živel duh svobode in to ne kot vzvišen idea,l, ampak kot dejstveni pravilnik in zapoved v vsakdanjem življenju tedanjih Američanov, ki so delovali za udejstvenje verske strpnosti med naseljenci.
Common Council
KOOSEVELTOVA VNUKINJA "SIStlE" JE NEVESTA
PHOENIX, Ariz., 7. julija. — Anna Eleanor Boettinger, najstarejša vnukinja pokojnega predsednika Roosevelta, stara 21 let, se je danes poročila z VanH. Seagraves-om iz Oregon an H. Seagraves-om iz Oregon City. Poroka se je vršila na domu njenih staršev.
Nevesta se je pred 15 leti, v zgodnjih dneh Rooseveltove administracije, igrala v Beli hiši. Ona in njen brat Curtis, sta bila širom dežele znana kot "Sis-tie" in "Buzzie".
"Sistie" se je spoznala s svojim možem, ki je sin zdravnika, ko ie pohajala v kolegij. Rojena je bila v prvem z a k o n Rooseveltove hčere s Curtisoin Dall-om, čigar ime je nosila, do-
je mogoče, da bi ae pojasnile krajev dežele in mnogi od me-okoliščine Polkove smrti." Nič gčanov govore kanadsko fran-
prav gotovo ne bo bolela glava zaradi prevzvišenega. Kaj I pa ni - povedal, kaj namerava coščino, portugalski, judovski, bi se vznemirjali zaradi vseh teh "kmečkih voditeljev" in ukreniti vlada Zedinjenih držav, poljski, švedski, ukrajinski in
"nezmotljivo-sigurnih učencev!" Naša naloga je, da podamo dejstva takšna kot so, za ostalo pa bo že poskrbel "zob časa." "Oj, kruta je roka Usode," bi lahko tudi mi vzkliknili skupaj z "Ameriško Domovino." Kako je vse minljivo in kako samo prazne obljube, goljufivi upi krajšajo domotožje. Sle transit gloria mundi! Tako mineva slava sveta!
ga depai tmenta McDervnott se, gg ameriške, tudi mednarodno je omejil na izjavo, češ da grška barvo — tu je slišati različne vlada "namerava storiti vse, kar govorice Američanov iz raznih i ^ler ni mati dobila razporoko -	- --	od njenega očeta. Ko se je nje-
na mati iznova poročila, st^i oba otroka iz prvega zakon& sprejela ime svojega očima.
Poroke se jj udeležila tudi nevestina stara mati Eleanoi" Roosevelt. Poročilo pravi, d» je mož Rooseveltove vnukinj® republikanec.
"Preiskava, ki jo vodi monarho-	armenski -jezik,
fašistična policija, doslej še ni	Providence ima tudi najzna-
rodila uspehov.'	menitejšo vzgojno ustanovo v
Okoliščine Polkove smrti so	Ameriki — Brown univerzo. Pr-
začeli pojasnjevati sami dopis-	votno je bila ta ustanova vzpo-
niki ameriškega radia in tiska,	stavljena 1. 1764 kot Rhode
ki so v ta namen izvolili poseb-	Island kolegij, sedaj pa stoji na
no komisijo s predsednikom	College Hillu in obsega 40
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
k
8. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Iljin:
PRIRODA IN LJUDJE
(Nadaljevanje ) SEDMA POVEST
ovremenV
Razgovor o vremenu
O čem govorijo ljudje, kadar nimajo o čem govoriti. O vremenu. Krasno vreme! Grdo vreme! Vreme pa tako!
Kadar se srečajo sosedi na stopnicah, se razburjajo zaradi vremena ali pa ga hvalijo. Kadar se gosti poslavljajo in obuvajo v predsobi galoše, se razgo-varjajo tudi o vremenu.
Toda razgovor o vremenu ni prav nič smešnega in prav nič praznega, kadar se ne vrši v predsobi ali pri čaju, marveč na palubi ladje kakih tisoč milj od obale ali v kabini letala med oblaki ali na "kombajnu" sredi polja. Tu se ljudje ne razgovar-jajo o vremenu zato, da bi zvedeli, ali naj obujejo galoše in vzamejo s seboj dežnik. Tu odloča vreme o usodi človeka.
Ali ni strašno, kadar postane zr^k okoli ladje neprozoren, kakor da pred njo ni zraka, ampak pobeljen zid, kadar si ne samo z daljnogledom, marveč tudi z očmi ne moreš nič pomagati, ker ne vidiš okoli sebe prav nič? Kot slepec se pomika ladja boječe, na slepo naprej in ne-1 prestano tuli, da bi se ji druge j ladje izognile. Če pride do si»n-ka, do treska, vdere voda v ka-jute in nihče ne ve, ob kaj je ladja zadela, ali na čer ali ob kako drugo oslepelo ladjo.
Včasih so megle tako goste, da se ladje bojijo odpluti in letala bojijo vzleteti. A česa se bojijo? Ne bojijo se mine, ki plava pod vodo, niti bombe, ki jo meče bombnik, marveč majčkene vodne kapljice. Kajti megla je zbirka drobcenih kapljic, ki visijo v zraku.
Ena vodna kapljica ni nič strašnega in tudi tisoč vodnih kapelj ni še nič hudega. Ko pa se jih zbere toliko, da nimajo več besede za tako velikansko
I število, potem to ni več prepro-! sta vodna kaplja, ampak so-jvražnik, ki prevrača vlake po j pobočjih in lomi letalom krila. I Megla je sovražnik in tudi dež je lahko sovražnik.
Kadar se majhne vodne kapljice združujejo z velike deževne kaplje in bijejo dan za dnem po zemlji, je to strašna reč. Žito v ostrnicah se moči, nabrekne in gnije. In ne moreš si pomagati, ne moreš ustaviti tega napada, tega pohoda vodnih kapelj.
Vedno nove trume armade prihajajo druga za drugo skoraj brez presledkov in teptajo polja.
Še huje pa je, kadar dežja sploh ni, kadar mesece in mesece od jutra do večera brez smisla pripeka sonce. V stepnem pasu, v Zavolžju, v Kazakstanu marsikatero leto vse poletje zastonj čakajo dežja.
In najgrše je pri tem, da je vse naokoli voda, čeprav je ni videti. Celo v najbolj suhem vremenu je v zraku toliko vode, da bi je prišlo na vsak hektar po sto do dve sto ton, če bi se le hotela zliti v dežju.
Kje pa je ta voda? Zakaj je ne vidimo ?
Razstopljena je v zraku. Ne vidiš je iz istega razloga, kakor ne vidiš v slani vodi raztopljene soli.
Ljudje gledajo v nebo in čakajo, ali se ne bodo vendarle pokazali oblaki. Včasih se proti poldnevu pojavijo v celih kupih. To pomeni, da je voda postala vidna, da se je zbrala v majčkene kapljice. Dolgo časa visijo oblaki nad zemljo.
Na tisoče ton so težki ti beli kupi.
Zdaj, zdaj, pričakujejo ljudje, bo začelo liti.
Toda oblaki se potem, ko so nekaj časa viseli nad zemljo, proti večeru spet razidejo, kakor da jih nikdar ni bilo.
Ali res ni mogoče izžeti iz zraka, kadar je potrebujemo?
Na zemlji je voda že pokorna
človeku. Reke in slapovi delajo za nas. Sedaj je naša naloga, da si pokorimo vodo tudi na njeni zračni poti.
Leteča ojMzovalnica vremena
Potovanje z oceana na kopno opravi voda po zraku. Tu jo moramo prestreči in prisiliti, da se zlije v dežju na zemljo.
V ta namen pa moramo vedeti, kje je voda v zraku, v kateri višini in koliko je je.
Poslati moramo vodi naproti raziskovalce.
Lahko pošljemo v zrak ljudi z aparati na letalih ali balonih, 1 lahko pa pošljemo tudi same aparate brez ljudi.
Tu lahko prideta prav znanosti dve igrački; zmaj in zračni balonček. Aparate lahko spravimo v škatljico, ki jo priveže-mo za zmaja ali za balončke.
Pred nedavnim sem videl taka letečo opazovalnico vremena. Z vrvico so zvezali nekaj zračnih balončkov drugega nad drugim. Spodaj so privezali škatlico. V njej so tudi aparati za merjenje vlage, temperature in zračnega tlaka. Poleg aparatov je bil tudi radiooddajnik.
Vse skupaj se imenuje radio-sonda.
Balončke s škatlico odnesejo na polje in spustijo v zrak. Vzdignejo se, vedno manjši in manjši so, končno nam izginejo izpred oči.
Opazovalec pa sedi ta čas mirno pri svoji mizi, na ušesih ima slušalke, v ustih cigareto in zapisuje, kar beležijo aparati. Ni mu treba vzleteti z njimi vred, saj mu sporočajo z višin po radiu, kaj tam vidijo in slišijo, kaj so izmerili in našli.
Učenjak je na zemlji, aparat pa v zraku.
Ko je opravila naloženo ji delo, se leteča opazovalnica vremena spusti na zemljo. Če po naključju zaide kam v goščave ali v neprehodno močvirje, lahko preteče mnogo časa, preden jo najdejo. Fini, umno sestavljeni aparati razpadejo. Od škatlice ostane samo zarjavelo okostje.
Radiosonda pa doživi lahko tudi drugačno usodo. Pade na
tla v naseljenem kraju in ljudje jo najdejo nepoškodovano. Dolgo časa jo vrtijo v rokah in skušajo dognati, kaj so našli. Na škatlici je jasen in razločen napis: "Vrnite v aerološko opazovalnico na tak in tak naslov!" Aparate je treba spraviti spet domov, k učenjaku, ki jih je poslal v zrak. In po mnogih dogodivščinah se vrnejo domov, da bodo lahko šli spet znova na delo.
Kaj pa pripovedujejo aparati, ki so se vrnili z raziskovalnega potovanja po zraku?
Koliko vode je v zraku?
Največ vode je tik nad zemljo v plasti, široki poldrug kilometer do dveh kilometrov. Voda nam je prav blizu. In obilo je je. Če bi lahko to vodo zbrali v oblake in jo prisilili, da se zlije, bi dobili močan in dolgo časa trajajoč dež.
(Dalje prihodnjič)
PREGLED MARIBORSKIH TRGOVIN
Pred nekaj dnevi so kontrolni organi pregledali Mavričevo trgovino v Mariboru. Poleg dovoljene trgovine z radioaparati v Vetrinski ulici 6, je imel tudi neprijavljeno radiotehnično delavnico. Ker sam ni tehnik, je z "nagradami" vanjo pritegnil poklicne ljudi, s tem izkoriščal njihovo znanje v špekulativne namene in jih odtegoval družbenemu delu. Z deli, ki jih je nagradil med okupacijo, so mu j sestavljali radioaparate, ki jih| je prodajal po 12,000 in tudi 15,000 dinarjev. O tem pričajo računi, ki so jih našli pri njem organi mestnega notranjega odseka. Koliko takih radioapara-tov — brez številke in brez navedbe izvora — pa je šlo brez računov po dokaj višjih cenah, je stvar zase. Kajti Mavrič sam priznava, da je 1. 1945 imel za nad 300,000 din raznega ra-diomateriala, ki ga- ni prijavil za valorizacijo. Ni se mu pač zdelo potrebno, "ne čitam današnjih časopisov" . . .
Njegov drugi vir "zaslužka" pa so bili radioaparati, ki jih je nabavljal pri neki firmi z Zagrebu. Kupoval jih je po 6,900 din, prodajal pa po 8,700 in 10,000 din. Poleg 10% dovolje-i nega zaslužka in 4% prometne-j ga davka je navijal ceno za 734 do 1,700 dinarjev. Tako pri prvi pošiljki 11 aparatov. Pri drugi pošiljki 6 radioaparatov pa je poleg dovoljenega zaslužka I in prometnega davka nagrabili še nad 4000 dinarjev.	'
Poleg vsega tega je imel na I "zalogi" 260 cevk — zadostnih! za 50 radioaparatov — in 121'
potenciometrov dvojnikov, kar je po njegovi izjavi vredno ng,d 127,000 din. Iz nabavne knjige to ni razvidno, saj materiala ni vnesel vanje, niti nima zanj ni-kakih računov. Organi notranjega odseka so pri njem prav tako našli večje število prikritih elektrolitov, ki jih je deloma nabavil v Zagrebu, deloma pa obdržal še izza okupacije. Zanje je uporabljal cenik, ki ga je sam sestavil in ga pristojnim organom ni predložil v potrditev. Po njegovi izjavi so take cene tudi za tri in polkrat višje kot leta 1939.
Pregled je bil tudi pri-^JBabi-ču Ivanu, trgovcu z mešanim blagom, Limbuška 21, Studenci pri Mariboru. Pečal se je s trgovino od leta 1936. Do začetka vojne si je napravil lepo zalogo. Nato je moral v koncentracijsko taborišče. Dobil pa je v njem 18 dni dopusta "za razprodajo ostalega blaga in likvidacijo mariborske trgovine". Kljub "likvidaciji in razprodaji" pa mu je ostalo do osvoboditve za nad 50,000 din olja, masti in manufakture. To zalogo je brez prijave za valorizacijo in brez dovoljenja oblasti prodajal po črnoborzijan-skih cenah vse do novembra 1945, ko je ponovno odprl trgovino. Vendar mu je ostalo za poznejši čas precej masti iJi moke. Prav tako je odtegnil potrošnji i n skril v stanovanju 96 navitkov sukanca, 40 navit-kov krpanca^ 216 navitkov svile za šivanje, 83 svitkov raznega drugega sukanca in več to-
aletnega mila — v skupni vrednosti 15,000 din.
Da je znal dobro odirati delovno ljudstvo, nam priča tudi 116 tisočdinarskih bankovcev, ki jih je hranil v dobro založeni škatli sladkorja, in 38 tisoč dinarjev v redni blagajni.
Prav tako dobro pa je znala odirati delovne ljudi tudi Tar-kuš Marija, trgovka s starino na Koroški cesti 19. Starinarno je vodila že pred vojno. Po okupaciji se je s svojim kapitalom in nakupljeno zlatnino preselila v Nemčijo. V Maribor se je vrnila leta 1944. Tudi tu se je dobro preživljala še s predvojnim kapitalom, ob osvoboditvi pa je našla v svojem starem skladišču za nad 30,000 din raznega blaga. Navezala je stike z zagrebškimi prekupčevalci i n jim po mastnih cenah prodala nad 40 žepnih in ročnih ur ter nekaj zlatnine, za kar je po lastnem priznanju prejela preko 100 tisoč din. Toda le po lastnem priznanju, saj je v resnici vsota mnogo višja.
S to osnovo se je zopet lotila starinarne. Predmetom, ki so ji prišli pod roko, je sproti navijala cene. Če pa ji je kontrola odvzela blago, ki ga je kupila od tatov, je nastalo "škodo" poravnala z enkratnim ali večkratnim dvigom cene drugim predmetom. Kot sama pravi: "Pri eni obleki poleg rednega zaslužka še 200 din."
Da je laže špekulirala, je nabavno in prodajno knjigo vodila tako, da je po nji nemogoča vsaka kontrola. Prav tako ni označevala cen. Imela pa je tudi zastavljalnico. Seveda brez obrtnega dovoljenja.
Lukeževa Helena, tudi trgovka s starino, je tudi znala že izpred vojne po svoji špekula-se je prakse, da so ji nepoklicne šivilje izdelovale otroške oblekce iz odpadkov. Te je v svoji starinarni prodajala za novo konfekcijo. Tako "trgovanje" ji je vrglo vilo v vrednosti 250,000 din, njeno celotno premoženje ob kapitulaciji Jugoslavije pa je znašalo več kot milijon din. Med vojno se je z nagrabljenim kapitalom preživljala na. Hrvatskem. Po osvobo-

Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Trgovina je odprta vsaki dan od 10. od 5.30
Velika razprodaja posode ameriškega izdelka
Razni komadi narodno znanega Homer Laughlin izdelka posode .. .


napravijo vaš set za 4, 6, 8 ali 12 ljudi
The Homer Laughlin China Company—ena izmed naj večjih izdelovalcev line ameriške posode na svetu—nas zopet enkrat počasti s svojo odvišno zalogo raznih komadov. Na tej velikanski razprodaji si boste našli krasno in obširno izbero mnogih znanih in priljubljenih vzorcev, ki bodo krasili vašo mizo. Sedaj je čas, da se založite, gi nadomestite komade po teh posebnih cenah. Možno je, da si nabavite popolen set v enem vzorcu če pridete zgodaj

^ ;
iff'i« 4

Krožnike za sadje ....... 7c
Majhni krožniki ........... 7c
Krožniki za kruh in maslo 7c
Oatmeal krožniki .............15c
Salad krožniki.................. 12c
Časice ..................................12c
Skodelice - _____________________20c
Zajtrkalni krožniki __________20c
Krožniki za juho .. _________20c
Kvad. Salad krožniki .......15c
Lug Soups .....................—15c
8" krožniki ................... 25c
10" krožniki .....................30c
Okrogli krožniki za
zelenjavo ------------------- 30c
Pokrita Casserole posoda 1.00
Veliki krožniki -----------------25c
Krožniki za kumare __________25c
čajna posodica ..................100
Posodica za sladkor __________50c
Posodica za smetano __________30c
Posodica za prikuhe ....... 30c
Žal, ne sprejmemo poštnih, telefonskih ali C.O.D. naročil
ditvi je izjavila, da je ob zasedbi Maribora po Nemcih izgubila za nad milijon din blaga. Zato so ji naše oblasti vrnile založeno poslovalnico. Toda to ji ni bilo dovolj. Ob valorizaciji blaga ni prijavila, izkoristila je splošno pomanjkanje za odiranje ljudi.
Kakor vsi njej podobni ni vodila nabavne in prodajne knjige. Govorila je; "To je šablona!" Zato ob poslednji kontroli ni "vedela", kolikšen je bil njen promet. Da bi ustvarila videz nerentabilnosti pa je v začetku letošnjega leta opustila svojo manufakturno trgovino. Z njo- je nadaljevala kar v starinarni, ki je bila hkrati tudi zastavljalnica. Seveda brez vsakršnega dovoljenja.
Vrsta izločenih mariborskih privatnih trgovcev-špekulantov, ki so odirali delovne ljudi in zavirali pravilen razmah naše nove trgovine, je še dolga. Treba jih je bilo odstraniti, da bo nova trgovina služila ljudstvu, ne pa bogatenju posameznikov.
"Slov. Poročevalec"
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" "je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tuMlnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy.
1520—16th St.. N. W.. Washington 9. D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General.
745—5th Ave., New York 22. N. Y.
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
Za cementna dela
KOT PLOČNIKE IN DRIVEWAYS
pokličite
JOHN ZUPANČIČ
18220 MARCELLA RD.—KE 4993
IPrijateFs Lekarna
PRESCRIPTION SPECIALISTS!
Zastonj pripeljemo na dom 1 St. Clair Ave., vogal E. 68 St. I ^ ENdicott 4212
Pri nas rade volje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske
izdelujem in popravljam po zmernih cenah
VSE DELO JE JAMČENO Se priporočam
ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer. Pa.
V priporočilo
Za vljudno in točno postrežbo ter zmerne cene
OBIŠČITE
DAVID'S
na 934 E. 152 St.
GLenville 8287
kjer si boste lahko izbrali iz njih obširne zaloge zlatnino, stenske in zapestne ure, srebrnino, radio aparate in električne predmete.
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NAŠO TRGOVINO IN SE SEZNANITE Z NAMI
#
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
3. julija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Jaz sem delavec, — je dejal Valet in trepetal kakor v vročici. — Čemu naj bi te neki ubijal? Beži! — in na rahlo je trepljal Nemca z desnirt) po rami, kažoč na črno zaplato gozda. — Beži, neumnež, če ne, bodo kmalu naši . . .
Nemec je venomer gledal na Valetovo stegnjeno roko, se na vso moč naprezal, nagnjen neko naprej, da bi doumel za nerazumljivimi besedami njihov prikriti pomen. To je trajalo trenutek, dva; oči so se mu srečale z Valetovimi in Nemčev pogled je hipoma spreletel vesel nasmešek'. Nemec je stopil za korak nazaj, s široko kretnjo stegnil roke predse, krepko stisnil Valetove roke, jih po-tresel, zažarel od razburjenaga nasmeha, se sklonil in zastrmel Valetu v oči.
—	Du entlasst mich? ... O, jetzt hab ich verstanden! Du bist ein russishcer Arbeiter? Social-Demokrat, wie ich? So? O! O! Das ist wie im Traum . . . Mein Bruder, wie kann ich vergessen? Ich finde keine Worte . . . Nur du bist ein wun-derbarer wagender Junga . . . Ich . . .
V kipečem toku besed tujega jezika je Valet ujel eno samo znano, vprašujočo — "soci-al-demokrat".
—	I, kajpak, social-demokrat sem. Ti pa beži ... Zbogom, bratec. Daj mi šapo!
Po umih sta doumela drug drugega, gledala sta drug drugemu v oči — zastavni, visokorasli Bavarec in drobni ruski vojak. Po gozdu so zacmokali koraki bližajoče se bojne vrste. Bavarec je zašepetal:
— In den zukunftigen Klas-sen kampfen werden wir in den-selben Ausgangen sein, nicht wahr, Genosse? — in kakor velika siva žival skočil na prso-bran.
Strelci so se približali. Na čelu je šlo načelstvo čeških oglednikov s svojim častnikom. Toliko niso ustrelili iz podzemnice prišedšega vojaka, ki je kakor Valet, stikal po njih za živežem.
—	Naš! Ne vidiš . . , čeljust hudičeva! ... — je prestrašeno vzkriknil oni, ki je zagledal vase naperjeno črno očesce puškine cevi.
—	Naša dva, — je ponovil oni in stisnil na prsi kakor otroka črno štruco kruha.
Ko je podčastnik prepoznal Valeta, je preskočil okop in ga trdo butil s kopitom po hrbtu.
—	Ti bom že dal! Kri bo tekla! Kje si bil?
Valet je stopal brez moči, mlahav, celo udarec ni deloval nanj, kakor bi bil moral. Zganil se je in presenetil podčastnika z njemu nelastnim dobrodušnim odgovorom:
—	Naprej sem šel. Nikar ne bij.
—	Ti pa ne opletaj kakor pasji rep! Zdaj ti zaostane, zdaj ti prehiti. Ali ne poznaš pravil? Si nemara prvo leto v službi?
—	Malo je pomolčal in vprašal:
—	Imaš kaj tobaka?
—	Samo zdrobljenega.
—	Natresi mi ga.
Podčastnik je prižgal in odšel na konec voda.
Še preden se je zdanilo, so
češki ogledniki šiloma vdrli v nemško opazovalno postojanko. Nemci so prerezali tišino s salvo. V enakomernih presledkih so oddali še dve salvi. Nad okope se je dvignila rdeča raketa, oglasili so se glasovi; niso še utegnile pominiti v zraku bakrene iskre rakete, se je že začelo z nemške plati topovsko obstreljevanje.
Bum! Bum! — in prva dva topovska groma sta dohitela še dva: Bum! Bum!
Kle-kle-kle-kle-vzi-i-i-i! — so z naraščajočo silo zaškrebetali izstrelki, se kakor sveder zavrtali v zrak, žvižgaje preletavali glave vojakov prve polčete; trenutek tišine in potem daleč, zraven prehoda čez Stohod, olajšujoče grmenje razstrelov — bah! . . . bah! . . .
Veriga strelcev, ki je šla štirideset sežnjev za češkimi ogledniki, je po prvi salvi polegla. Raketa je razlila rdečo luč; ob njeni svetlovi je Valet videl, kako so vojaki kakor mravljin-
Iz poveljstva polka so čez pol ure dobili povelje: "Po topniški pripravi ukazujem bataljonu, da skupno s posebno kozaško stot-nijo naskoči sovražnika in ga vrže iz prve črte okopov."
Pičla priprava je trajala do dvanajstih opoldne. Kozaki in vojaki so razpostavili straže in počivali po podzemnicah. Opoldne so prešli v napad. Bolj levo, na glavnem odseku, je odmevalo topovsko grmenje, tam so vnovič naskakovali.
Na skrajnem koncu desnega krila so bili zabajkaljski koza-ki, bolj levo černojarski polk s posebno kozaško stotnijo, ob njih fanagorijski grenadirski polk, dalje čembarski, bugulj-minski, 208. pehotni, 211. pehotni, pavlogradski, vengrovski; polki 53. divizije so naskakovali v sredini; vse levo krilo je zavzemala druga turkestanska strelska divizija. Bobnelo je na vsem odseku, Rusi so povsod napadali.
Stotnija je šla v redki verigi-Njeno levo krilo se je stikalo z desnim Črnorajcev. Toda komaj se je pokazal greben prsobra-nov, so Nemci začeli peklensko streljati. Stotnija je tekla brez glasu; polegli so, spraznili ma-gacine pri puškah in spet stekli. Nazadnje so polegli kakih petdeset korakov od okopov. Streljali so, ne da bi dvignili glave. Nemci so na vsej črti po metali iz okopov španske jezdece z mrežasto žico. Dve bombi, ki ju je vrgel Afonjka Ozjorov sta se razleteli, ker sta se odbili od mreže. Nekoliko se je dvig
Vrnili so se tudi černojarci. V prvem bataljonu so bile izgube še znatnejši, toda ne glede nato je prišel iz poveljstva polka ukaz: "Napad je treba nemudoma obnoviti in po vsej sili pregnati nasprotnika iz prve črte okopov. Od uspešne vzpostavitve izhodniščnega stanja je odvisen končni uspeh operacij na vsej črti."
Stotnija se je razvila na redko v strelce. Spet so odšli dalje. Spričo uničujočega nemškega ognja so polegli sto korakov od okopov. Spet so se začeli oddelki krčiti, zblazneli ljudje so se vračali v zemljo, ležali so, ne da bi dvignili glavo, ne da bi vstali, opojeni s smrtno grozo.
ci lezli med grmi in drevesi,.
kako se jim blatasta zemlja ni ■ ker je hotel vreči še tretja več gnusila, ampak so se priže- j toda zadela ga je krogla po mali nanjo, iskali zavetja. Lju- j l^vo ramo in izstopila pri zad-dje so se rili v vsako vdrtino, j njici. Ivan Aleksejevič, ki je lese skrivali pod vsako majceno. žal ne daleč vstran, je vide ,
,	J. A C«.	—^	M1	11 r»
gubo zemeljske skorje, potis
kali glavo v vsako luknjico. In vendar, ko je kakor majski naliv gosto brizgnil in zaštropo-tal po gozdu regija joči strojnič-ni ogenj, niso vzdržali: plazili 80 nazaj, na vso moč potegovali glave med ramena, se kakor gosenice lepili na zemljo, se premikali, ne da bi gibali z rokami in z nogami, se vili kakor kača, puščajoč za seboj v blatu sled . . . Nekateri so planili pokonci in stekli. Po gozdu so predirale in se razletevale krogle, klestili igličje, zadevale smreke, se s kačjim sikanjem zarivale v tla, poskakovale in cmokale.
Sedemnajst mož je manjkalo v prvi polčeti, ko so dospeli v drugo črto okopov. Ne daleč stran so se preurejevali koza-ki posebne stotnije. šli so bolj desno od prve polučete, hodili previdno in morebiti bi bili Nemce presenetili, ker so poprej pobili straže; toda ko so Nemci zavoljo čeških oglednikov oddali salvo, so se vznemirili po vsem odseku. Streljali so v prazno, ubili dva koza-ka, enega ranili. Kozaki so prinesli s seboj ranjenega in ubita, se urejali in pomenkovali:
—	Naše je treba pokopati.
—	Jih bodo že drugi.
—	Tukaj je treba misliti na žive, mrliču je hitro zadosti.
kako je Afonjka rahlo trznil z nogami in se umiril. Ubili so Prohorja Šamilja, brata enoro-kega Aleška; tretji je padel prejšnji ataman Manickov in zdajle je zadela krogla krivono-gega, čopastega šamiljevega soseda, Jevlantija Kalinina.
V drugem v6du je v pol ure padlo osem mož. Ubilo je stotnika, poveljnika stotnije, dva vodna častnika in stotnija se je brez poveljnika odplazila nazaj. Ko so kozaki začutili, da so izven dosega strelov, so se stekli v gručo; pogrešili so pol ljudi.
Proti večeru se je druga polučeta Černojarcev zganila in zbežala. Krik "zajeti!" je zaneslo h kozakom. Planili so pokonci, se zavalili nazaj, lomili grmovje, padali, zgubljali orožje. Ko je Ivan Aleksejevič pritekel na varen kraj, je padel pod smreko, ki so jo bili raz-strelki zlomili, lovil sapo in te-dajci zagledal Gavrila Lihovi-dova, ki se mu je bližal. Oni je šel, pijano prestavljal noge, po-vežal oči, nekaj grabil po zraku z roko, z drugo pa si trebil pred obrazom, kakor bi odstranjeval nevidno pajčevino. Ni imel ne puške ne sablje, čez oči so mu nizko viseli gladki, od znoja mokri temnoplavi lasje. Izognil se je jasi in prišel k Ivanu Aleksejeviču. Ustavil se je, zavrtal škilasti, neulovljivo-nemirni pogled v zemljo. Noge so mu v kolenih rahlo trepetale, se šibile in Ivanu Aleksejeviču se je zdelo, da misli Liho-vidov počeniti, da bi se pognal kvišku.
_ Nu . . . vidiš, kako je . .
_ je začel in poskušal kaj reči, a obraz Lihovidova je prešinil krč.
_ Stoj! je zaklical oni, po-
čenil, razkrečil prste in se prestrašeno ozrl naokrog. — Po-
slušaj! Precej ti bom zapel pesem. Priletela je gospodova ptička k sovi in rekla:
Povej, moja sovica, povej,
Kuprejanovna:
Kdo je več kot ti, kdo je nad teboj?
Orel, glej — naš vladar,
jastreb, glej — naš major, postovka — stotnik in kragulji — Uralci.
A golobi — atamanci,
strnadi — linijci,
škorci —Kalmiki,
kavke — cigani,
srake — plemiči,
siva račka — pehota in plezavci — Moldavci . . .
—	Počakaj! — Ivan Aleksejevič je prebledel — Lihovidov, kaj pa ti je? . . . Si zbolel? Kaj?
—	Ne moti me! — je oni po-škrlatel, spet razpotegnil sivka-ste ustnice v nor smeh in z istim neznanim glasom dalje de klamiral:
In plezavci — Moldavci,
droplje — coklje,
ščinkavci — branjevci in krokarji — topničarji,
vrani — Vlahi,
kljunači — škripačl . . .
Ivan Aleksejevič je planil:
—	Pojdiva, pojdiva k našim Nemci naju bodo še ujeli! Slišiš?
Lihovidov mu je iztrgal roko, pohitel, brusil iz ust gorko slino in nadalje kričal:
■ Slovci — godci,
lastovke — hodci,
srakoper — zoboder,
sinička — klicar,
vrabec — desetar . . .
In nepričakovano se mu je prelomil glas, potem je zapel
Ta je prišel.
opiraje se na puško
zategnjeno, hripavo. Ne pesem,j — Martin! Martin, pojdi k ampak volčje zavijanje mu je, meni! — je zavpil Ivan Alekse-vrelo v toku iz razveznjenih, jevič, ko je zagledal Martina ust. Na ostrih, sekajočih zobeh šamilja, ki je šepal čez poseko, se ,mu je lesketala slina kakor!
bisernica. Ivan Aleksejevič je z'
grozo strmel v blazno priprte |
oči nedavnega tovariša, na nje-j — Pomagaj mi ga odpeljati, govo glavo z gladko poiizanimi j Vidiš? — Ivan Aleksejevič je z lasmi in voščenimi školjkami; očmi pokazal na zblaznelega.— uhljev. Lihovidov je zavijal že j Zmešalo se mu je. Kri mu je
udarila v glavo.
nekako srditeje:
Trombe slavo pojejo. Tam za reko Donavo Turka smo do tal pobili in kristjane vse rešil'. Smo čez mesteca letali ko kobilic lačni roj. Z risankami smo streljali, šli kozaki donski v boj. Pure vaše, peteline s perjem vred pospravimo, a otroke in dekline v ujetništvo vzamemo.
Šamilj si je obvezal ranjeno nogo z rokavom, ki ga je odtrgal od spodnje srajce; ne da bi pogledal Lihovidova, ga je od ene strani prijel za podpazduho, Ivan Aleksejevič ga je z druge in so šli.
(Dalje 'prihodnjič)
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave.
KEnmore 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
Podr. št. 3 S. M. Z.
Pri podr. št. 3 S.M.Z. imajo sledeči odbor za leto 1948: Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Martin Valetich, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.: IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki;— James Kastelec, Frank Videm-šek in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo ali na 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
ŽELIM KUPITI
hišo za eno ali _ dve družini med Norwood Rd. in E. 74 St. Kdor ima za prodati, naj pokliče PO 3056
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $S; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino xa na dom.
Ekstra posebnost!
če sedaj daste vas fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčistiti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO
$12.50
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba širom mesta
FA 6516
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
PRODA SE HIŠA
za eno družino; 6 sob; moderna kuhinja, fornez na plin s hladilnikom, avtomatični grelec za vodo, lep vrt, sadje in drevje; garaža. Vpraša se po 5. uri popoldne na 15501 LUCKNOW AVE., IV 2006
DOBER NAKUP
Hale Ave., od E. 152 St. 4 sobe in kopalnica na prvemu nadstropju;' 4 sobe in kopalnica na drugemu nad. Se lahko rabi za dve družini. Zelo dober nakup za $6700. Pokličite Mr. Guinan GA 7230 — po 3. uri popoldne
Your Homers Best Friend...
THE
"DUTCH BOY PAINT BLEND
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write- for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9128F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
HIŠA NAPRODAJ
nahaja se na
3287 Richmond Rd.,
med euclid in chardon
California Stucco hiša s 6 sobami; en aker zemlje, 80 sadnih dreves, 4 garaže, cementiran dozov, tovarniško izdelana zimska okna, fornez na olje, prednji porč z "awning," zadnji porč je zgrajen po California Stucco. Vse je lepo urejeno. Če katerega veseli, naj pride hišo pogledat zvečer ali čez dan v nedeljo.
VINO! PIVO!
Imamo nad 40 najbolj popularnih vrst piva in ale. Cene od $2.39 do $6.00 zaboj. Ravno tako imamo veliko iz-bero vina, cordials, šampanjca in Sparkling Burgundy.
Pripeljemo vam na dom na St. Clair, Nottingham, Col-linwood.
Pokličite
ANTON JANŠA
256 E. 156 St., KE 2570
D. B. A. Green Beverage
The new "Dutch Boy" blended paint i> first choice for making beauty last. Each kind, from dazzling white to gay trim colors, is blended just right to stay sparkling bright.
If you're going to paint .. . don't put It off, put it on .. . while our supply lasts. Come in today and make sure you may "Dutch Boy." It's blended!
In colors or white It's blended just right To Stay Sparkling Bright
Grdina Hardware
'You Can Get It at GRDINA'S" 6127 ST. CLAIR AVE.
. UTah 1-3750
22336 LAKE SHORE BLVD.
REdwood 0403 Euclid 17, Ohio
"Why worry, Lizzie?"
GET TO THE POINT!
Chuck all that stuff in the wastebasket, gal! Get hep— go where everybody's going— Cedar Point on Lake Erie. You've never had fun till you vacation at CEDAR POINT!
See you there, Lizzie dear!
__Ohio Route 3 (U.S. 6) _
CEDAR POINT
^ ON LAKE £Rie "" SANDUSKY, OHIO
PIKNIK
društva "Naprej" št. 5 SNP J
V NEDELJO II. JULIJA na farmi Cleve. fed. SNPJ
Bus odpelje izpred SND na St. Clair Ave. ob 12.30 in ob 3. uri popoldne ter se spotoma ustavi pred SDD na Waterloo Rd. Voznina na oba kraja je 75c.
PLES IN PROSTA ZABAVA — Vabi Odbor
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6108 ST. CLAIR AVENUE
A. GRDINA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 2088
Ambulancna posluga podnevi in ponoči
NE ODLAŠAJTE
POSLUŽITE SE NOVE OBRESTOVALNE PERIJODE. KI SE SEDAJ ZAČENJA
Vložite vaše odvisne prihranke na obrestovalno vlogo sedaj
Vloge sprejete na ali pred 12. julija bodo dobile obresti od 1. julija
Vse hranilne vloge so zavarovane do $5,000.00
Obrestovalna mera je najvišja somerno z varnostjo
ST. (LAIR SAVINGS & LOAN (0.
HRANILNA INSTITUCIJA
6235 S+. Clair Ave. HEnderson 5670
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENd!cott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61 st St.	HE 2730