163. številka. Ljnbljana, v četrtek 19. julija 1900. XXXIII. leto. Izhaia vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za joden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se bla« govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Slovenska inteligenca v klerikalni luči. u. .Slovencev" pamflet na slovensko inteligenco se čita kakcr kaka kaplanska propoved pred volitvami. Pred volitvami je navada, da se inteligenca po cerkvah grdi in sramoti, kakor tolpa ciganov in rokov-njačev, in ravno tako je storil tudi „Slovencev" člankar. Vzel je v delo akademične izobražence, trgovce in učitelje, pozabil pa na obrtnike in posestnike, dasi je tudi mej obrtniško in posestniško inteligenco obilo ljudi, ki glede znanja in omike visoko stoje nad marsikakim duhovnikom. In kaj se očita slovenski inteligenci oziroma tistim trem stanovom, katere zdelava „Slovenčev" pisač? Akademični inteligenci se očita, da je šele od včeraj slovenska, in da za mnogo izmed njih ne vemo, kakšna bo jutri, da ni storila druzega, nego da je z nemških tal presadila na naša slovenska vse, kar je neumnega vzraslo ondukaj, da je v svojem bistvu nemška, in zato ne more umevati našega naroda. Kaj nam pomaga ta naša inteligenca, vprašuje »Slovenec" in nadaljuje potem: „Koliko jih je pa med njo, ki si res skušajo ohraniti svoje znanje in se v njem še spopolniti? Koliko jih je med našimi pravniki, zdravniki in celo med profesorji, ki res kaj študirajo, in tudi kaj vžitnega producirajo ? Da se zmaši kak prevod za srednje šole, že išče prevajavec podpor in odpusta na vseh straneh. Znanstvenega dela iščeš zastonj. Pač je nekaj, a ubogo malo izjem; čast jim; te pa navadno niso liberalne. Kaj nam pomaga taka inteligenca, ki opravlja rokodelske svoje posle, sicer pa vsled lastnega zanemarjenja, vsled krokarij. vsled duševne lenobe stoji na duševni stopinji navadnih kurjevaščanov.8 Taka je po sodbi škofovega glasila akademična inteligenca! Trgovski stan ni nič boljši Mej trgovci sploh ni pravih trgovcev, zakaj po „Slovencevi" sodbi nastajajo pri nas trgovci in kramarji popolnoma slučajno. »Slovenec" pravi o trgovcih: .Narodne izobrazbe ne moremo iskati v njihovih vrstah; splošne izomike dobiš le izredka kaj pri njih. Tudi njihova zgodovina kaže, da se ne da nanje nič zidati. Še vsi pomnimo, da so bili po večini nemškutarji in vsled tega liberalni; ko je prenehal pritisk od zgoraj, so volili tudi Slovence in bili nekaj časa konservativni; sedaj so zopet liberalni. Kaj bodo za teden dni, kedo ve. O kakem prepričanju, sploh o kakem umevanju javnega življenja najdeš le iztežka kako sled". In učiteljstvo! .Slovenec" piše o njem: „Učiteljstvo je tudi med liberalnimi rekruti; in celo v prvih vrstah. Res je, pa tudi ne za vse. A brez strahu lahko vprašujemo : Odkod pa ste vi, gospodje liberalni učitelji? Ob času liberalnih vlad na Kranjskem, takrat ko je bil Pirker deželni šolski nadzornik, ko so bili tudi drugi nadzorniki nemškutarji, si našel prav pri veliko učiteljih Simovo „Laibacher Schulzeitung" in ob volitvah je cela vrsta kasneje narodnih, sedaj zopet liberalnih učiteljev hodila volit nemškutarje. Mladi so Iiberalčki med učitelji; za seboj nimajo zgodovine. Svoboda, ki jim jo daje sedaj zakon, da se smejo združevati in zbirati, in da smejo pisati oziroma prepisavati in tiskati svoje liste, jim je strašno všeč. Uporabljajo jo s šumom, da se zdi, kot bi se svet podiral. Pa se le igrajo svobodo! Prav kot otroci! Nastop brez šuma in ropota je otroku zo-pern; tako tudi liberalnemu učitelju. A naj zapiše druga sapa, pa bodo tudi njihovi sajasti dimniki kmalu ometeni in ne bode več nevarnosti, da bi se vsled ne-snažnosti zatrosil iz njih ogenj po celi Sloveniji." Ko je škofov list tako opljuval akademične izobražence, trgovski stan in učiteljstvo, ter mej svoje blatenje vpletel blazno trditev, da kdor ni klerikalec, se sploh ne more nesebično potezati za bodočnost slovenskega ljudstva, povzpel se je do narav- nost blazne trditve, da zbira liberalstvo samo labilne, valujoče, nestalne elemente okrog sebe, stabilni, stalni element slovenskega kmetskega in delavskega ljudstva (torej ne vsega ljudstva ?) pa živi nevzlomno kot branik klerikalizma. Kar je .Slovencev" stekli pop v tem svojem Članku napisal, to so same prostaške insulte in druzega nič. Izlil je na slovensko inteligenco nekaj čebrov duhovniške gnojnice in jo ozmerjal, kakor je navada pijanih kaplanov, toda dokazov ni navedel nobenih. Čemu tudi? Klerikalec mora itak vse ver. jeti, kar mu nakvasi kak maziljenec! Slovenska inteligenca tega nizkotnega sramoćenja pač ni zaslužila, ali vzlic temu je ne bomo branili, nego se omejili na to, da postavimo v paralelo kulturno gospodarsko in narodno delovanje slovenske inteligence z duhovščino. To bo dovolj jasen odgovor! _ V Ljubljani, 19. julija. Glasovi o položaju. „Grazer Tagblattu" poročajo z Dunaja, da namerava vlada sklicati državni zbor zadnje dni v septembru ali spočetka oktobra. Končna odločitev se sklene v avgustu, ko pride Koerber še enkrat k cesarju v 151. Vrše se baje pogajanja, da dobi levica v državnozborskem predsedništvu zastopnika, ki bo posl. Prade za katerega bodo glasovali Poljaki. — Dr. Engel, načelnik mladočeskega kluba, piše v svojem glasilu, da namerava vlada sklicati češki deželni zbor v septembru ter mu predložiti nekatere zakonske načrte glede jezikovnega vprašanja in glede iz-premembe volilnega reda, ker upa, da bo mogla ustvariti večino „ zmernih elementov". Englu se zdi vse to puhla nada. On misli, da so dnevi Koerberjevega kabineta šteti. Engel trdi tudi, da se skuša sestaviti nemško ministrstvo, v katerem bi bil le poljski minister. Tudi ta namera se mu zdi ponesrečena. — Posl. Stranskv je na shodu v Vel. Meseriču dejal: Nove parlamentarne formacije se Čehi ne bojimo prav nič. Ako bi se Poljaki in drugi Slovani združili z Nemci proti nam, bi bila to napačna politika, in poljski in drugi slovanski volilci bodo svoje poslance prisilili, da se vrnejo. Katoliško-narodna stranka si bode morala dobro premisliti, ali naj se pridruži starim, lokavim liberalcem, med katerimi bi bila peto kolo, dočim je bila pri nas važen faktor. Posl. Šileny pa je dejal, da upa, da se bodo Slovani v parlamentu zopet združili proti Nemcem. — Posl. dr. E b e n h o c h je izjavil v linškem „Volksblattu", da jako dvomi, da bi se mogla ustvariti stara desnica. In ako se to ne posreči, bomo pomagali — — pravi Ebenhoch — da se sestavi druga delavna večina, dasi nimamo do nobene stranke na levici (krščanskih socialistov ne prištevamo k tej) zaupanja in simpatij, in dasi dvomimo, da bi se tak poskus posrečil. Nemškoliberalni zvezi se ne bomo vrgli v naročje- Ebenhoch dvomi torej, da bi se mogla oživiti stara desnica, dvomi pa tudi, da bi se mogla sestaviti nova nemška večina. — V Lvovu je imelo te dni posvetovanje dvajset konservativnih poljskih državnih poslancev. Večinoma so izražali prepričanje, da bi se dala desnica oživiti, ako bi se Čehi izjavili, da so pripravljeni opustiti obštrukcijo ter se pridružiti prejšnji večini. Za sestavo prejšnje avtonomistične večine se je zlasti potezal posl. dr. Kozlowski. Dr. Masarvk o klerikalizmu in veri. Na shodu čeških realistov je govoril dr. Masarvk, veleodlični učenjak, tudi o klerikalizmu. Na interpelacijo nekega katoliškega župnika, kakšno stališče zavzema v verskem vprašanju, je dejal Masarvk: Kot pristno vero smatram jaz resnično po-božnost; vedno sem in bom spoštoval vsako versko izpovedanje: pa bodi katoliško, protestantsko, židovsko ali mohamedansko, ako so členi teh ver po svojem načinu pobožni. Ponavljam, samo za pobožnost se gre. Toda klerikalizem zlorablja pri nas LISTEK. S sela. Hrvatski spisal Srgjan Tucić". (Konec.) Od tega dne je gonila Mara svoje krave na Ivino pašo. Po cele dneve sta ležala oba pod hladno bukvo, a včasih nista cele ure iz-pregovorila niti besedice. Jurija sta omenila redkokdaj. Ive je običajno vzel Marino roko ter jo ljubkoval v svoji. Ona pa je to mirno trpela. Čestokrat je Mara zapela, a tedaj je ležal Ive nepremično ter poslušal, poljubljajoč jo s svojimi jasnimi, modrimi očmi, m zdelo se mu je, kakor da ni na tem svetu. Nekega dne jo je vprašal: — Ali ga še ljubiš? — Koga? — No, njega, Jurija? — A kaj me vprašuješ? — Tako ... Ive je težko vzdehnil. Ljubi ga, gotovo ga ljubi, je mislil, m nekaj mu je bolestno prešinilo srce. Mara je postajala proti večeru navadno mehkejša, popustljivejša. Jednoč jo je Ivan objel, bojazljivo in prav lahko. — Nikari, Ive, je dejala, toda ni se mu odtegnila, marveč naslonila je glavo na njegovo ramo. Dolgo jo je tako držal ter samo mislil, naj bi jo poljubil ali ne. In ostalo je pri misli. * Bilo je na predvečer dneva sv. Ane. Pod bukvo sta ležala Mara in Ive. Ona je zaprla oči, in zdelo se je, da spava. Ive jo je držal za roko ter uprl svoj pogled v njeno rudeče lice. Tedaj se je nakrat nagnil globlje, objel njeno glavo ter pritisnil dolg poljub na njeni ustni. Mara se je zganila, stresnila. — Ive! — Moja, moja Mara! — Nikari, Ive! — O, pusti, moja si! — Nisem, Ive, nikar! — Mara, Bog pravi, da si, in ako Bog pravi, kaj naju briga oni. Mara se je odtegnila, skočila po konci. — Ive, zakaj si to storil? — Ker te ljubim, Mara, ljubim te kakor solnce na nebu. Zopet jo je hotel objeti. — Pusti me, Ive! — Ne boš njegova, veš, da ne bos njegova. Držal jo je z železnimi pestmi. — Ne boS, Cuješ, Mara, ne boS! — Moram, Ive. — Ne moraš, ako jaz nečem . . . Jaz te ljubim, in moja boš . .. — Ne morem, Ive, radi sramote ne morem. — Radi kake sramote? Mara je molčala, samo oči je povesila. — Povej, Mara, radi kake sramote? — Ne vprašuj me, Ive, ne morem ti povedati. — Vse mi moreš reči, ker te ljubim. — Zanosila sem. Trenotek je vladala grobna tišina. Ive je stal kakor okamenel. Potem je nakrat spustil Marino roko ter zaplakal. — Ive! — Joj, meni, draga moja, torej tudi to? ! Pregovorila nista ni besede več. Ive si je otrl z rokavom solzo, vtaknil dva prsta med zobe ter poklical svojo čredo. Od gozda je odmeval prodirajoči drhteči žvižg. Molče sta šla domov, vsak zase. * * • Ko se je znočilo, je šla Mara v sliv-njak. Bila je tužna in zlovoljna. Dolgo je čakala Jurija, a ker ga ni bilo, je mislila, da je vsled kakega opravka zadržan, in šla je v kočo k počitka. Grdo se jej je sanjalo. V jutru so jo zbudile ob nenavadnem času mati in dve sosedi z razburjenim, prestrašenim glasom. Pred plotom slivnjaka so našli mrtvo Jurijevo telo, z razcepljeno glavo. Mara je samo prebledela, a rekla ni niti besedice-- Tam na cesarski cesti pa so gnali orožniki Iva. „Poezije v prozi". Spisal Iv. S. Tur ge nje v. Menih. Poznal sem meniha, pnščavnika, svetnika. Živel je v sladkosti molitve — in vtopivši se v njo, je stal tako dolgo na mrzlem cerkvenem kamenju, da so mu noge pod koleni strpnele in se takorekoč spremenile v dva stebra. Nič več jih ni čutil, stal je — in molil. Razumel sem ga; morebiti sem ga zavidal; toda tudi on naj bi mogel mene razumeti in me ne prokleti — mene, kateremu njegovo veselje ni pristopno. Posrečilo se mu je, da je zatrl svoj sovraženi jaz; toda jaz tudi ne opuščam molitve iz samoljubja. Moj jaz mi je morebiti še težji in nas-protnejši kakor njemu njegov. Našel je sredstvo, pozabiti samega sebe ... a tudi jaz najdem sredstvo, dasi ne deluje tako uspešno .. . On ne laže... pa tudi jaz ne lažem.. vero v politične namene, da bi dosegel vlado, hegemonijo. S prižnic se ne prepoveduje o Kristusu, o božji besedi, nego se pridiguje sovraStvo, vladohlepnost. Duhovnika, in naj si je katoliški, ki je pobožen, ki živi čisto, ki vodi narod k ljubezni in zmernosti ter k nravni samozavesti, takega duhovnika bom cenil vedno. Masarvkovo stališče je tudi vsakega izobraženca ter se strinjamo z njim docela. Vojna na Kitajskem. „Daily Express" je prinesel 14. t m. natančen popis klanja v Pekinu. Temu posnemamo, da so dobivali na angleškem poslaništvu več tednov oblegani tujci po noči od princa Činga streljiva in hrane. Ko pa je princ Tuan to izvedel, je s svojimi četami zgrabil Činga in njegove oddelke ter ga premagal. Čing je ali ubit ali težko ranjen. Ker tujci niso imeli več hrane, so trpeli strašno lakoto. Zategadelj so sklenili, da ponoči vderd iz poslaništva in se nrebijejo iz Pekina. Ponoči namreč Kitajci tudi v vojnem stanju počivajo in spe. Tujci so torej napravili čveterokot, v čegar sredi so bile ženske in otroci, ter vdrli iz poslaništva. Res so presenetili Kitajce ter jih več sto v spanju pobili. General Tung pa je začel streljati na tujce s topovi. Kar v trumah so padali tujci, ki so v obupu postrelili sami vse svoje žene in otroke. Boksarji so planili na padle ter jih razsekali. Nekateri tujci pa so pobegnili nazaj v poslaništvo. Boksarji so jih zasledovali in pomorili. Vsled streljanja pa se je poslopje vnelo in tako so zgoreli še zadnji tujci in tudi mnogo boksarjev. Nato so naskočili boksarji še hiše tujcev ter ondi pomerili vse, kogar so našli. One-Častili so ženske in jih potem pomorili, otroke pa s puškinimi kopiti potolkli. Po cesti v tartarskem mestu je tekla kri v potokih. — V Tsientsinu so se mednarodne čete dne 14. t. m. polastile z ogromnim trudom vseh fortov razen enega. Izgube so velike. Padlo je samo ta dan 575 ubitih in ranjenih. Tekom bojev v zadnjih štirinajstih dneh so izgubili mednarodni oddelki, ki štejejo skupno okoli 18.000 mož, velikansko število 3000 mož! In vendar Kitajci še niso prepodeni docela, nego so še v enem delu mesta ter imajo v oblasti močen fort. Mednarodne čete pričakujejo novih oddelkov, da vzamejo še zadnje predmestje. Splošno se trdi, da so Kitajci izvrstni strelci in da so njihovi topovi boljši kot katerekoli države. „Kreuz Ztg." poroča, da pošlje Nemčija na Kitajsko 18.455 mož s 94 topovi. Med temi je 15000 bojevnikov. Iz Peterburga poročajo „Beri. Tagblattu", da namerava Rusija na svojo pest prodreti do Pekina, in da pošlje zato veliko vojsko. Na mandžurijski meji se je začela pravilna vojna med Rusijo in Kitajsko. „Daily Mail" javlja, da misli Kitajska napovedati Rusiji oficialno vojno. Kitajci so z mnogimi baterijami vdrli v vshodnjo Sibirijo. Bombardirali so Blagovesčenk in pretrgali železniške proge. C. kr. obrtne strokovne šole v Ljubljani. Pomen in važnost obrtnih učnih zavodov narašča od dne do dne, kajti v nobenem stanu ni boj za obstanek tako težek, kakor pri obrtnem stanu. Kdor se poda v ta boj, kdor se posveti obrtnemu stanu, ima le tedaj upanje do sigurne eksistence, ako razpolaga z zadostnim strokovnim znanjem. To znanje pa v prvi vrsti nudijo obrtniučni zavodi, kateri imajo nalogo, privesti svoje učence na vrhunec onega obrta, ki je predmet dotične šole. Opremljeni z vsemi modernimi sredstvi, imajoč učiteljsko osobje, ki docela pozna potrebe in težnje obrtnega življenja, so obrtne šole danes velevažen faktor za vsak narod, ki ima med seboj razvit in probujen obrtni stan, in ki se hoče otresti tuje, uničujoče konkurence. Obiskovalci obrtnih učnih zavodov se v prvi vrsti rekrutirajo iz ljudske šole. Ugodno dovršena ljudska šola je podlaga za vstop, in zategadelj je osobito za učitelje na ljudskih šolah važno, da poznajo ustroj in nalogo, vsprejemne pogoje in končni cilj obrtnih šol, katerim pripravljajo učeniški materijal. Ko zapušča učenec ljudsko šolo, se nudi učitelju najlepša prilika opozarjati dečke in deklice, osobito pa njihove stariše, na obrtne zavode, ter jim s svetom in podatki olajšati izbiro prihodnjega stanu. V naši državi imamo troje vrst obrtnih zavodov z dnevnim poukom: državne obrtne šole, strokovne šole in rokodelske šole. Prve so največji zavodi in so prav za prav le konglomerat različnih strokovnih šol pod skupnim vodstvom. Njih posamezni strokovni oddelki se v ničemer ne razločujejo od takozvanih strokovnih šol, ki žive samostojno na raznih krajih. Ljubljanska strokovna šola za lesni obrt je na pr. povsem tako organizirana, kakor dotična strokovna šola, ki tvori jeden oddelek graške državne obrtne Šole. Tretja vrsta obrtnih zavodov so rokodelske šole, ki imajo namen, da nadomeščajo prve razrede nižje realke. Učenci se uče samo take predmete, ki so v zvezi z obrtnim stanom, vsa druga teorija, kakeršne se realec mora tudi učiti, pa je izpuščena iz učnega načrta. V naši domovini imamo samo drugo vrsto obrtnih učnih zavodov, namreč stro kovne šole. Največja se nahajajo v Ljub Ijani, in sicer strokovna šola za lesni obrt in strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo. Obe stojita pod skupnim vodstvom in spadata, kar se tiče števila obiskovalcev, med prve jednake zavode v Avstriji. V nastopnem hočemo podati kratko skico o organizaciji in o namenih teh obeh zavodov, meneč, da s tem vstrežemo vsem onim krogom, ki se v interesu našega ljudstva zanimajo za obrtno šolstvo sploh, oso bito pa za ono, ki je pristopno našemu narodu. A. Strokovna šola za obdelavanje lesa. Zavod ima naslednje oddelke: a) za pohištvo in stavbinsko mizarstvo, b) za strugarstvo, c) za rezbarstvo, d) za figuralno podobarstvo s posebnim ozirom na cerkveno umetnost, e) za pletarstvo in f) javno risarsko šolo. Prvi štirje oddelki imajo namen, na podlagi umerjenega teoretičnega in praktičnega pouka vzgojevati mizarje, strugarje, rezbarje in figuralne podobarje ter jim podajati ono množino vede in spretnosti, kakršno zahtevajo potrebe sedanjega časa. Pletarski oddelek ima pa še posebej nalogo, obiskovalcem podajati vse potrebne tehnične spretnosti in znanja v pletenju košaric in v racionalni vrboreji, ob jednem pa pospeševati in povzdigniti dotično domačo industrijo. Teoretični pouk na zavodu obsega splošno izobraževalne, tehnične, umetno-obrtne in kupčijske predmete; osobito pa se goji pouk v risanju v zvezi z razlaganjem, s konstrukcijskimi vajami in z izum-ljenjem načrtov. S pomočjo risarskih predmetov (prostoročno risanje, prostoročno risanje po modelih, geometrijsko risanje, projekcijsko risanje in nauk o sencah, arhitektonsko oblikoslovje in strokovno risanje) se učenec uri v izdelovanju konstruktivno in artistično pravilnih narisov in skic, spoznava najvažnejše sloge in se vadi samostojno napravi jati načrte za priprostejše predmete. Tehnologični predmeti obsegajo pouk o elementih strojev, o motorjih za mali obrt, o tehničnih svojstvih in o strojnih sredstvih za obdelovanje lesa; poleg tega račune o transmisijah, o napravi mehaničnih delavnic, opis najvažnejših strok lesne industrije in končno temeljne pojme o obrtni higijeni. V kupčij skih predmetih se uče vsi važnejši obrtni spisi, glavna pravila jedno stavnega knjigovodstva in za obrtnika važna obrtna določila (obrtni zakon, zavarovanje proti bolezni in nezgodi). Računstvu je učni smoter, priučiti vse za obrtnika važne računske vrste, kalkulacije materijala in izdelkov. Največje število učnih ur pa pripada pouku v delavnicah; tu se učenec sistematično in po priznanih metodah vadi v vseh delih dotičnega obrta in dotične umetnosti. Največja važnost se polaga na pravilno in solidno delo. Uče se vsi moderni načini dela in dekoracije, gojenec se seznanja z vsemi slogi in dobiva toliko pobude za praktično življenje, kolikor mu je navadna delavnica nikdar ne more podati. Strokovno šolo lahko obiskujejo redni učenci, to so taki, ki se hočejo učiti v smislu učnega načrta v vseh predpisanih letnikih, in izredni učenci ali hospi-tantje, ki se vdeležujejo le nekaterih učnih predmetov in žele torej ne glede na predpisani učni načrt popolniti le nekatere praznine svojega znanja. Obisk šole je v prvi vrsti priporočati sinovom obrtnikov, ki se pečajo z lesnim obrtom, torej učencem, ki nameravajo prevzeti očetov obrt ali se mu pa vsaj posvetiti. Pri vsprejemu imajo taki učenci pred nost pred drugimi, in nanje se tudi najbolj ozira pri oddaji ustanov in podpor. Popolno izvežbanje rednih učencev v jednem od a) do d) navedenih oddelkov traja v normalnih razmerah štiri leta; le v pletarskem oddelku je mogoče doseči učni smoter v jednem do dveh letih. Odhodno izpričevalo zavoda daje pravico za nastop in samostojno izvrševanje priučenega obrta (dokaz usposobljenosti). Kar se tiče prihodnosti absolventov, je treba opozoriti na nekatere zmote in napačna mnenja, ki so razširjena glede tega vprašanja. V prvi vrsti je povdarjati, da ni tako lahko dospeti do relativno ugodnih mest. Le nekaterim se posreči, da pridejo po dovrštni strokovni šoli v višje učne zavode (tehnologični obrtni muzej, umetno-obrtna šola avstrijskega muzeja, akademija upodabljajočih umetnostij) in če tudi zavzemajo nekateri absolventje razmerno dobre službe kot tvorniški vodje, tehnični uradniki, delovodje in risarji, so to le izjeme in ne pravilo. Skoraj vsi absolventje morajo pričeti kot obrtniški pomočniki in pridejo le pri ugodnih razmerah in po daljši praksi do boljših postojank, ter postanejo delovodje, risarji ali samostojni obrtniki. Napačno je tudi domnevanje, da je absolvent po dovršenem uku na zavodu v vsakem oziru samostojen, v svoji stroki povsod doma, in da mu ni treba ničesar več storiti za svoje nadaljno izobraževanje. Tako mnenje je povsem pretirano, kajti nobena šola na svetu ne more nadomestiti praktične izkušnje. Šola daje potrebno pobudo, izuči pa človeka le življenje. Zato je absolventom priporočati, da vstopijo kot pomočniki v vzorno opremljene delavnice, osobito pa da poiščejo dela v večjih mestih inozemstva. Pripomniti je tudi, da šola nikakor nima namena skrbeti za naraščaj navadnih obrtniških pomočnikov, temveč zavod hoče vzgajati bolj izobražene in bolj uporabne moči, osobito pa izboljšati v strokovnih krogih zanemarjeni umetniški čut in vplivati s pripomočki moderne tehnike. Končno je treba še opozoriti da, je nastop in samostojno izvrševanje obrta v današnjih razmerah jako težko in skoraj vsakemu nemogoče, kdor nima bogate praktične izkušnje in zadostnih denarnih sredstev. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. julija. — Osobne vesti. Gozdarska asistenta gg. Karol H o ni g na Bledu in Karol Posch v Idriji sta imenovana za gozdna in domenska oskrbnika. — Liguorianstvo v cvetju. Strahovita blamaža, katero so si nakopali šen-klavški gospodje s svojo brezmejno lažnji-vostjo, je obudila občno veselost Vse se smeje in z vseh stranij dobivamo dopise, naj vendar citirane liguorianske moralne nauke preložimo na slovenski jezik. Tej želji ustrežemo, ko se bomo bavili z včerajšnjim člankom v .Katoliški Tiskarni" izhajajočega in na ime „Slovenec" krščenega lažnjivega Kljnkca. Danes se hočemo omejiti samo na to, da pribijemo neko trditev v „Slovenčevem" članku, ki se sicer nanaša na razupito ligucriansko moralo, pa vendar ni v direktni zvezi z našo polemiko. Rekli smo v svojem članku, da je 6. knjiga Liguorijevega spisa polna tacih svinjarij, da človeku slabo prihaja, kadar jih čita. aSlovenec" pravi na to: rSvetnik govori tam o grehih zoper šesto božjo zapoved. Ti grehi, katerih so polni oni romani, ki jih .Narodovci" tako radi pišejo, razširjajo in bero, se morajo vsekako obravnavati v moralni teologiji, a s tem namenom, da se kaže njih ostudnost, in da se nam dajo sredstva, da se jih varujemo. Sveti Alfonz se bojuje proti grehu, ki ga .Narodovci* sicer poveličujejo." To je že vrhunec infam-nosti in bi .Slovencev" pisač res zaslužil, da se ga s pasjim bičem po čeljusti oplazi. Kar piše Liguori v tej šesti knjigi, je nečuveno svinjsko. Take stvari se sploh v kakem listu ali v romanu še od daleč namigniti ne dajo, ker bi bil dotični spis takoj konfisciran, pisatelj pa bi šel prav gotovo za nekaj mesecev pod ključ. Sta'v-ljati moderno beletristiko, slovensko in neslovensko, v jedno vrsto z Liguorievimi svinjarijami, to je že vrhunec nesram nosti. Liguori razpravlja o tacih rečeh, da bi še najnemarnejša prostitutka zaru-dela, če bi jih čitala. Ponatisniti teh svinjarij seveda ne moremo, ali kakšne da so, uganejo naši čitatelji lahko iz tega, daje c. kr. deželno sodišče Ljubljani lani potrdilo konfiskacijo brošure, ki je obsegala dosloven nemški prevod teh Liguorijevih svinjarij. Sodišče je spoznalo, daje ta Ligu-orijev spis pregrešek proti nravnosti, da se ž njim nravnost, in sramožljivost hudo žalita, in da je ta spis tako pohujšanje, za kakršno določa naš kazenski zakon zapor od šestih mesecev do enega leta. Sodišče je torej priznalo nemoralni, pobujšljivi značaj tega dela Liguorijeve moralne teologije, in s tem je dovolj povedano. S tem pa je tudi dosti označeno „Slovenčevo" primerjanje Liguorijevih svinjarij z moderno beletristiko. Pripomniti je samo še, da predpisuje Liguori, naj se vsak duhovnik njegovo moralno teologijo na pamet nauči, in naj vse tiste svinjarije izprašuje pri spovedi. Kako morena poštene žene in dekleta vplivati izpraševanje o stvareh, ki jih utegne k večjemu poznati samo kaka prav zavržena vlačuga, ali pa kak Liguorijanec, o tem naj razmišljajo očetje in soprogi. — Duhovniška sodba o literarni delavnosti Aleša Ušeničnika. Te dni sta se dva duhovnika z dežele v neki boljši ljubljanski restavraciji pogovarjala o „Katoli-škem obzorniku" in o dr. Alešu Ušeničniku To se pravi starejši je samo povedal, da mu je rajni „Rimski Katolik" želodec tako pokvaril, da .Katol. Obzornika" še nikdar ni v roke vzel, potem pa poslušal, kar mu je mlajši pripovedoval. Pa tudi ta ni poseben častilec Ušeničnikov. Kritiko val je Ušeničnikovo pisarjenje brez usmiljenja, očital Ušeničniku polovičarsko znanje, in ga kot literata označil z besedami: „Kadar čitam Ušeničnikove razprave, imam občutek, kakor bi vžival nezabeljeno poleno vko". Mi tej kritiki nimamo ničesar dostaviti. — Sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov. Vest, katero je prinesel predvčerajšnji „S 1 o v e n e c", ni resnična. Sestanek se vrši vzlic zaprekam, katere dela hrvatska vlada in sicer, kakor je bilo naznanjeno v hrvatskih časopisih, dne 27., 28. in 29. julija. Opozarjamo na to vse slovenske abiturijente. Natančneje o sestanku poročali bomo prihodnjič. Objednem prosimo v interesu stvari vse slovenske časopise, da i to vest, i vsa sledeča poročila ponatisnejo. — Odbor za sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov. — I. slovenska umetniška razstava v Ljubljani. V sinočnji odborovi seji slovenskega umetniškega društva je sklenil odbor po dogovoru z nekaterimi povabljenimi umetniki, da se otvori I. slovenska umetniška razstava dne 15. septembra t. I. Razstava se bo le vršila v veliki dvorani „Mestnega doma". Doslej se je odboru pri glasilo 27 slikarjev, risarjev, kiparjev in arhitektov. Tudi pet slikaric je med oglaše-nimi. Razstaviti more vsak slov. umetnik, ki je člen društva. Umetnine, ki so name njene za razstavo, je doposlati tako, da bodo v Ljubljani vsaj do 1. septembra t. 1. Društvo plača zavarovalnino in stroške vožnje iz Ljubljane do umetnikovega bivališča za ona dela, katera jury odobri kot sposobna za izložbo. Vožnino v Ljubljano in vse druge stroške do razstavišča pa plačajo umetniki sami. Nadejati se je, da bode slovensko občinstvo znalo ceniti važnost te prve umetniške razstave, za katero se odbor umetniškega društva resno trudi, da bo za naš narod častna. — Iz Istre se nam piše: V „Slov. Narodu" št. 137. od 18. m. m. in „Učit. Tovarišu" št 18. je zahteval .Istrski učitelj", naj pove in podpiše tisti .Istrski župnik" svoje pravo ime in naj pove ime učitelja, o katerem trdi v „Slovencu" št. 132. sledeče: „Ta mož, bivši plačan ogleduh italijanske gospoda v Kopru." — Ker tega ni storil, smatram ga za lažnjivca in obrekovalca! Kolegi! Ta .Istrski župnik' piše tudi o učitelju, ki je bedno učiteljsko stanje opisoval, da je leta .javkal". -3 Vemo, katero „ Sloveče8 (take izraze rabi on) je „javkalo" po novinah in drugod, ki bi rado ljudem „uzdo stavilo na usta", a je moralo „obmolčati" in sedaj je spet „obmolčalo", ko bi bilo treba se pokazati na pristojnem mestu z dokazi. — Da, da; nič drugega ni kakor zavist v zvezi maščevanja, zvijačne lažnjive splerke iu končno _ večna gonja. Vredno je čestitati dvojici ^razsodnih" učiteljev, ki v prijetni »slogi" se ogrevajo za tacega moža. — Druzega res ne ostane, kakor v pravem pomenu besede „prezirati", kakor vselej, vse skup ! Učitelj. _ £t. Jakobsko - trnovska moška Dodružnica sv. Cirila in Metoda v Lj ubijani je na občnem zboru izvolila naslednji odbor: Prvomestnik: Dr. Fran Papež, odvetnik; njega namestnik: Mavrilij Š a r a b o n, L mestne deške šole katehet; zapisnikar: Josip Pichler, umir. c. kr. okr. tajnik; blagajnik: Ivan Vrhovnik, trnovski župnik. Zastopnika k veliki skupščini: Mavrilij Šarabon in J. Kilar, c.kr.rač. revident. Pregledovalca računov: Drago t in Žagar, deželni blagajnik in Vinko Vizjak, revident deželnega knjigovodstva. — S Črnega vrha nad Idrijo se nam piše: V nedeljo dne 15. t. m. je priredilo „Prostovoljno gasilno društvo" veselico s tombolo. Čisti dohodek je bil namenjen v poravnavo dolga za gasilni dom. Vas je bila praznično oblečena. Slovenske troboj-nice, zvoki domače hvalevredne godbe, kakor tudi pevskega zbora so že od daleč pozdravljali prihajajoče goste. Slavnost je počastil z deputacijo g. M. Petrič kot načelnik postojinskega gasilnega društva, za-vezni odbornik in nadzornik gasilnih društev za Notranjsko. Drnštvo so počastila tudi društva: iz Idrije, Gorenjega in DoL Logatca kakor tudi iz Rovt. Gospod načelnik je pozdravil zbrano občinstvo, zlasti došle goste ter temu predstavil po primernem govoru velezasluženega g. Petriča, koji je nato v kratkih, a jedrnatih besedah s prepričevalno navdušenostjo pojasnil pomen in korist gasilnih društev. Primerno je ožigosal one, koji še vedno nekako „smrtno spanje spe", a bi lahko mnogo storili v raz vitek društva, čegar vzorni red in lep napredek je sam opazil. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Toda oblak se prikaže na nebu tudi ob lepem vremen — tako je skušala v Črnem Vrhu celo pri najlepšem vremenu v „črn plašč zavita burja" pre-bosti s svojo strogo „sapo" boben, ki je grmel v pozdrav prihajajočemu društvu. Brila je tem huje, ko je v svoji zmoti opazila, da domačo društvo ne gre k popoldanski službi božji, ampak idrijskemu društvu naproti. Ne da bi kalilo vero — ampak v pozdrav društvu! Niste li čitali napisa na slavoloku: „Bogu v čast, bližnjemu v pomoč.'0 Vera še gori v prsih zavednih Črnovrščev z istim plamenom, kojega jim je prižgala mati še v zibeli; — a vse Vaše morebitne nakane so zaman! Ako hočete, poskusite, — a posrečilo se Vam ne bode nikdar več dragi J. 0. Ž. E — Šolska izvestja. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani kaže, da je na šoli poučevalo 11 stalnih in 4 pomožni učitelji. Koncem leta je bilo 626 učencev, samih Slovencev. V srednje šole pojde 96 učencev. Obrtno pripravljalno šolo je obiskovalo 174 učencev. — Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole, obrtne pripravljalnice in šolske delarne v Ljubljani kaže, da je na šoli poučevalo 11 stalnih in 1 pomožni učitelj. Učenčev je bilo koncem leta 589, mej katerimi sta bila dva Neslo venca. V srednje šole jih pojde 94. Obrtno pripravljalno šolo je obiskovalo 119 učencev. — Letno poročilo osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani prinaša razpravico „Kako se spoji pnjetno s koristnim v počitnicah", katero je spisala učiteljica gospč. Marija Šerc. Na šoli je osem stalnih in troje pomožnih učiteljic, štiri radovoljke in trije katehetje. Učenk je bilo 509, po narodnosti 499 Slovenk, 1 Hrvatica, 7 Nemk in 2 Čehinji. — Vsa ta doslej omenjena izvestja so spisana samo slovenski. Letno poročilo uršulinskih dekliških šol pa je slovensko nemško. Na prvem mestu prinaša nadaljevanje razprave „Vrla gospodinja", iz katere smo mej drugim izvedeli, da je že sv. Frančišek Šaleški razmišljal o ženski toileti. Vnanjo šolo (ljudsko in meščansko), na kateri je slovenščina učni jezik, je obiskalo 608 učenk, mej katerimi je bilo 597 Slovenk in 7 Nemk, 4 učenke so bile druge narodnosti. Notranjo ljudsko in meščansko Šolo, kjer je učni jezik nemščina, je obiskovalo 272 učenk, mej njimi 58 Nemk, 204 Slovenke in 10 učenk drugih narodnostij. — Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju kaže, da je na tej šoli poučevalo sedem učnih močij. Učencev je bilo koncem leta 167, mej njimi 165 Slovencev in 2 Nemca. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskov alo 112 učencev. — Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole v Rudolfovem kaže, da je na tej šoli poučevalo šest učiteljev-frančiškanov. Koncem šolskega leta je bilo 187 učencev. — Letno izvestje štirirazredne ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Metliki kaže, da je poučevalo na šoli 7 učiteljskih močij. Šolskih otrok je bilo 305, ponavljalno šolo v zimskem tečaju je obiskovalo 85 otrok, obrtno nadaljevalno šolo pa 63 učencev. — Letno poročilo dvorazredne ljudske šole v Starem trgu pri Poljanah prinaša na prvem mestu spis „Tukajšnjim rojakom o 25letnem delovanju čast. gosp. Petra Režeka v Starem trgu kot župnik, predsednik krajnega šolskega sveta in krajni šolski nadzornik". Na šoli so poučevale tri učiteljske moči, šolskih otrok pa je bilo 242. — Godišnji izvještaj pučkih škola spadajućih pod okružje mjestnog školskog vijeća u Kastvu poroča o deveterih ljudskih šolah, ki spadajo v to okrožje. Vsakdanji pouk na teh šolah je obiskovalo 2159 otrok, nedeljski pouk pa 523. Vrh tega je dodano poročilo o delavski šoli v Kastvu, katero je obiskovalo 83 učencev in poročilo o c. kr. pripravnici za učiteljišča, katero je obiskovalo šest učencev. Poročilu je dodana razpravica „Crtice iz kastavske povjesti. Po izvorih napisao Vinko Rubeša." — Russkij kružok v Idriji sklene doslejšnje društveno delovanje dne 22. t. m. in prične vnovič meseca oktobra. V proslavo dosedanjih lepih uspehov bo prihodnjo nedeljo v Šebalku pri Godoviču zabaven shod, pri katerem bo mej drugim na vzporedu: A. S. Puškin: „Kavkazskij plčnnik" deklamacija, „Krasnyj sarafan" mešan zbor, M. I. Lermontov : .Želanije" deklamacija, N. F. Solovijev: „Muzyka i penije" samospev s spremljevanjem glaso-virja, več moških zborov, gosli in kitara ter prosta zabava. Zbiranje in odhod iz Idrije ob 1. uri popoldne pri stari pošti, prihod v Godovič čez črnovrške ključe ob pol 4. uri, začetek ob 4. uri in odhod ob 8. uri. V slučaji neugodnega vremena se vrši shod istotam nepreklicno naslednjo nedeljo dne 29. t. m. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Gosti dobrodošli! — Pevsko društvo „Slovan" v Pad-riču priredi v nedeljo, dne 22. julija 1900 na dvorišču gostilne „Pri Martinu" veliko veselico. Na veselici bodo blagohotno sodelovala zraven domačega društva tudi: Pevsko društvo „Lipa" iz Bazovice in „Zvezda" od Sv. Ivana. Društvo „Slovana razvije v prvič ob tej priliki svojo novo zastavo. Svirala bo godba Majcenova. Začetek veselice ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Na veselico za osebo 25 nvč. (50 stotink), otroci plačajo 10 nvč. (20 stotink). Za vsaki posamezni ples 10 nvč. (20 stotink), za splošni ples po dogovoru. — O smrti povožene Ivane Sojar smo prejeli naslednje pojasnilo: Ivana Sojar ni šla skozi stari prelaz, kjer je prepovedano hoditi. Šla je po poti, po kateri hodijo in vozijo sploh vsi domačini. Natočila si je iz čuvajevega vodnjaka steklenico vode, katero je hotela nesti na polje. Čuvajev vodnjak pa ne stoji pri starem prelazu, ampak pri hiši čuvajevi, kjer se železnica in prava pot križati. Ivana Sojar tudi ni šla pod vagoni. 0 tem priča okoliščina, da sta bili le kolesi lokomotivini krvavi. Pod lokomotivo lesti pa je nemogoče. Deček, ki je vso stvar opazoval, je pravil, da je videl, kako je lokomotivin železni drog čez železnično progo hitečo Ivano Sojar zagrabil za krilo, na kar je ona padla na tla in se ponesrečila. — Tatvina. Gostilničarju v .Narodnem domu" je včeraj neznan tat ukradel obleko, katera se je zračila na vrtu. Tat je odnesel sivo zelen havelok, dvoje rujavih hlač, jeden meter in pol zelenega sukna, suknjo in telovnik kostanjeve barve in kožuh. Vsa obleka je vredna okoli 250 kron. Policija je tatu baje že na sledu. — Zaradi muh sta se sprla včeraj popoludne črevljarska vajenca pri Oblakn v Vegovih ulicah štev. 12, Alojzij Jančar in Ignacij Vidrih. Slednji je podil iz vrča, v katerem je bila pitna voda, muhe, prvi pa je mislil, da jih le noter meče in ga je sunil z nogo. Na to pa je Vidrih popadel črev-Ijarski nož in sunil Jančarja v desno stegno, da je pridobil ll,a cm dolgo rano. * Vojska in šola. Avstrijsko-ogrska država izda v letu 1901 a) za vojsko: redno 301,980.832 K, izvanredno: 40,137.688 K; b) za ljudske šole pa — nič. * Polkovni adjutant defravdant. V Budimpešti zbuja največjo senzacijo areto-vanjenadporočnika Leopolda Hohlmiil-lerja, polkovnega adjutanta, ki je igral kot lep, galanten častnik v vseh salonih veliko ulogo. Poneveril je svojemu polku tekom dveh let 62.000 kron, katere bi bil moral plačati za plin. Polkovnik Venus je šel za tri tedne na dopust. V tem času ga je nadomeščal major Billig. Ta je našel pismo, v katerem zahteva plinova družba v Budimpešti svoj denar. Adjutant je ubežal, a dobili so ga v Oerkenvju. Denar je zapravil z neko lepo ločeno gospo. * Samomori na Kitajskem niso sramotni, zato pa se jih pripeti grozno veliko. Navadno se Kitajec zastrupi z opijem ali pa se obesi. Te dve vrsti smrti volijo Kitajci zato, ker svojih teles nikakor nočejo poškodovati, nego morajo ostati cela. Samomori so zategadelj tako pogosti, ker je ondi navada, da za zločin, ki ga napravi kdo, trpi, kazen vsa familija. Da torej reši kazni in trpljenja svojce, se zločinec, predno ga zasači pravica, kar sam usmrti. * Kitajci v Berolinu. „Munch. Allg. Ztg." poroča: Danes je hiša, v kateri prebiva tukajšnje kitajsko poslaništvo, na zunaj docela zapuščena in kakor izmrta. Kitajski prapor je izginil, okna so zastrta in prebivalci so izginili. Očividno se boje berolinskih boksarjev, dasi teh v kitajskem smislu k sreči ni. Splošno so se tu živeči Kitajci tudi prej skoro docela vzdrževali evropske družbe ter so živeli le mej sabo in niso prikrivali, da komaj čakajo, da pridejo zopet v svojo azijatsko domovino. Našim razmeram so docela tuji in se tudi ne trudijo, da bi se jim približali. Samo za iz vestna „ razmerja" imajo mnogo razuma. Komaj se je tak Kitajec tu ogrel, že vodi ob roki svojo „nevesto". Naravnost neverjetno je, kako neke Berolinčanke letajo, in kako se ponujajo tem navadno odurno zoper ni m, sila debelim in grdim Kitajcem. Tudi tu se kaže jasno, da ljubi ženstvo nenavadnost, in če je tudi še tako umazana in grda. V prejšnjih letih so se vršili zoperni javni prizori, nekaj časa sem pa se Kitajci ne kažejo v ženski družbi več javno, a nimajo zategadelj na tem polju nič manjših uspehov. Sicer pa Kitajci ne taje, da jim nemška dekleta navadno niso prav nič všeč, nego da se pečajo z njimi, „ker ni boljšega". * Kako določajo Kitajci otrokom spol. Rus Korsakov, ki je potoval po „nebeski državi", podal je v „Ruskih Včdo-mostih" zanimiva poročila o usodi kitajskih otrok. Kitajci gotovo ne zasledujejo učene metoda profesorja Schenka o določevanju spola ljudskih zarodkov, ampak imajo svoj posebni način določevanja spola še ne-porojenega otroka. Porodna babica določi že nekoliko mesecev pred rojstvom po znakih, ki se naslanjajo ob račune modrijanov, ki trdijo, da je mogoče gotovo naprej povedati spol otroka, ako pozname natanko starost materino ob času spočetja. Vzame se samo poslednje Število materinih let in tako tudi poslednje število luninih mesecev, ko je mati spočela; ako sta obe števili ravni ali pa neravni, bode otrok moškega spola, ako pa je jedno število ravno, drugo pa neravno, bode otrok deklica. Toda ta račun velja samo za nezakonske matere; pri zakonskih materah se vzame poslednja Številka njene starosti in števila mesecev, ki so minuli od dne svatbe; ostalo je ista operacija. Toda še drug način imajo v določevanju spola, katerega se poslužujejo taosisti, in ki se nahaja v listinah že leta 1593. Za temelj treh računov se jemlje število 49, h kateremu se prišteje še število luninih mesecev, ko se je spočetje vršilo; od te svote se odšteje materina starost in zaporedoma še ta števila: 1 za nebo, 2 za zemljo, 3 za človeka, 4 za letni čas, 5 za življe, 6 za godala in 7 za komete. Na primer: mati je stara 28 let, a spočela je v osmem mesecu. Bodeli deček ali deklica? Pripiše se torej 8 k 49 = 57. Od tega se odšteje materina starost: 57 — 28 = 29. Dalje se še odšteje: 1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 = 28. ostane 1, torej neravno število, ki pomeni moškega otroka. Ravno število pomeni hčerko. Telefonska in brzojavna poročila. Kotor 19. julija. Danes predpo-ludne umrl je tu srbski pesnik Jovan Sundečić. Dunaj 19. julija. Vse časopisje posvečuje vprašanju o obnovitvi stare desnice naj intenzivnejšo pozornost. Tudi „Linzer Volksblatt" se bavi zopet s to zadevo in je očitno, da bi Cehe rad pridobil za vstop v desnico. Današnji „Narodni Listy" razpravljajo o tej zadevi na uvodnem mestu in pravijo, da Čehov ni dobiti za vstop v tako večino, kakršna je bila desnica. Ta je samo raznim ministrstvom tlako delala, za uveljavljenje svojih načel pa ni storila ničesar. Ako naj se Cehi zopet pridružijo desnici, morajo dobiti jamstev, da se bo večina odkrito, pošteno in odločno zavzela za avtonomijo dežel in narodno ravnopravnost. Taki večini se bodo Čehi radi pridružili. Petrograd 19. julija. Došla poročila javljajo, da je izkrcanje znatnih vojaških čet japonskih obudilo mej Kitajci silno nevoljo tudi tam, koder je vladal doslej mir. Podkralj v Nankinu je konzulom z ozirom na to že naznanil, da odklanja vsako odgovornost za eventuvalne izgrede. Petrograd 19. julija V tukajšnjih političnih krogih se pripisuje okolnosti, da so Kitajci proti Rusom drugače postopali, kakor proti drugim tujcem, velik pomen. Pravi se, da je to dokaz, da vlada mej Rusijo in Kitajsko dobro razmerje, češ, ako bi tega ne bilo, bi Kitajci Ruse kar tako pobili, kakor druge tujce, ne pa jih prej pozvali, naj zapuste kitajsko ozemlje. Bero lin 19. julija. Poročila iz Petrograda javljajo, da se Rusija tudi sedaj še ne postavlja na stališče, da je nastalo mej njo in Kitajsko vojno stanje. Ruska vlada pravi, da nihče ne ve, kdo da gospodari v Pekinu, da ima torej opraviti samo s kitajskimi ustaši. Po poročilih iz Londona vlada v angleških političnih krogih skrb, da je Rusija dobila sedaj dobrodošel povod, da gre sama, na svojo roko v Pekin, in da reši kitajsko vprašanje samostojno ter na škodo interesov družin velesil. Tukajšnji politični krogi priznavajo resnobo položaja, povdarjaje, da se je ta, sicer ne militarično, pač pa diplomatično jako poostril. Berolin 19. julija. Iz Petrograda se poroča, da izostanejo nameravani carski manevri v Kursku, in da mobi-lizuje vlada na vse kriplje. London 19. julija. Poročilo admirala Sevmourja o zavzetju Tsientsina pravi, da je trajala bitka prvi dan od 2. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Združena armada se je utaborila pred mestnim zidom. Naslednje jutro so Japonci razstrelili vrata in vdrli v mesto. Kitajci so se razpršili. V bitki so se Rusi borili na desnem krilu, Japonci in drugi pa na levem. Združena armada, ki je štela 8000 mož, je izgubila 700 mož. Največ so trpeli Japonci, potem Rusi, ki so vzeli 12 topov. Angleži so imeli 20 mrtvih in 93 ranjenih. London 19. julija. Velesile so se baje že izrekle za to, da prevzame maršal Wolseley poveljstvo združene inozemske armade na Kitajskem. London 19. julija. Vzlic zavzetju Tientsina je položaj ondukaj še jako kritičen, ker stoji v bližini 150.000 Kitajcev z 22 topovi. Črna vojska kitajska šteje pri Šantungu baje 450.000 mož in torej ni pretirano, ako se računa, da ima princ Tuan nad 900.000 mož na razpolaganje. Združena inozemska armada, katero vodita zdaj ruski admiral Aleksejev in vrhovni japonski zapovednik, se je do 13. t. m. podvojila, a sodi se, da se do 10. avgusta pomnoži na kakih 80.0000 mož. Carigrad 19. julija. Bakteriolo-gična preiskava je dognala, da se je v Bejrutu primeril slučaj kuge. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 1. do 16. julija t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: TvrdkaIvanPerdan, od vžigalic 400 K, Al. Podobnik v Mirni peči zbirko 16 K, faktor A. Pucihar tujo stavo 2 K 30 v., kaplan T. Vari na Raki iz nabiralnika v Močilnikovi gostilni 4 K 72 v., podružnica za Ruše in okolico 60 K, podružnica v Celovcu 47 K, kaplan P. Švegelj v Kazljah pri Sežani 5 K, kapi. Jos. Koblar v Hre-novicah iz nabiralnika „pri fari" 10 K, podružnica za Beljak in okolico 70 K, moška podružnica na Vrhniki 97 K, kmečka posojilnica ljubljanske okolice 10 K, medgorski pevci in pevke (Koroško) na predvečer godu sv. Blagovestnikov zbirko 6 K, graški akademiki ob smrti med. Vlad. Škerlja 25 K, posojilnica v Žužemberku 20 K, ženska podružnica v Trstu 600 K, trgovec J. Jebačin od kave 200 K, stavb, nadsvetnik Jos. Wilfan v Trstu ob smrti svoje soproge 50 K, županstvo v Kobaridu 10 K, dež. bolnišnice kurat Avg. Skočir v Gradcu za otroški vrtec v Devinu 60 K, podružnica v Štebnu na Žili 18 K 10 v., upravništvo „Slov. Naroda" 375 K, med katerimi je 200 K kot dar litijsko-šmartinskih Slovenk za god sv. Blagovestnikoma. Blagajništvo družba sv. Cirila in Metoda. Pri Er* iiiii Biirdjrh-u, lekarju v Mk.oQI Loki se dobiva (321—46) ustna voda z novina ontlseptlkom katero je sestavil zobozdravnik de. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane 9 kroni, po pošti kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. julija: Albert \Venzel, agent, 58 let, Streliške ulice št. 2, srčna hiba. — Lovro Knavs, delavec, 26 let, Radeckega cesta št. 11, jetika. V deželni bolnici: Dne 14. julija: Valentin Hartman, posestnikov sin, 20 let, za opeklinami. Dne 15. julija: Ivan Semič, kajžar, 42 let, srčna hiba. V otroški bolnici: Dne 17. julija: Ivan Iskra, sirota, 4 leta, jetika. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806-S o. Srednji načni tlak 736-0 nun. Stanje :s j Čas opa- baro-3 zovanja metra v mm. i s? si Vetrovi Nebo Si ta -a s 18. j 9. zvečer 19 7. zjutraj » 2. popol. 7394 i 7397 I 738 5 I 21-3 si. zahod 18*3 brezvetr. 27 9 sr. jug obiačno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 23*8°, nor-male: 198°. D-u.rj.a.js3s:a "borza dne 19. julija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 97 65 Skupni državni dolg v srebru .... 9750 Avstrijska zlata renta....... 115 60 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 97'40 Ogrska zlata renta 4%....... 115*50 Ogrska kronska renta 4°/0..... 91 — Avstro-ogrske bančne deklice .... 1704— Kreditne delnice......... 66425 London vista.......... 242*45 Nemški drž.bankovc za 100 mark . . 118571,' 20 mark............ 23*70 20 frankov........... 1932 Italijanski bankovci........ 9060 C. kr. cekini........... 1136 Listnica uredništva. Gosp. M as ar y k, restavrater v »Narodnem domu" : Potrjujemo s tem, da naše notice o zadnjem koncertu vojaške godbe v Narodnem domu niste Vi pisali, in da sploh niste ž njo v prav nobeni zvezi. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-britko vest, da je Bog Vsemogočni izvolil našega preljubega soproga, oziroma očeta, deda, tasta, strica in brata, gospoda Jakoba Luckmanna užitninskega paznika po dolgi, mučni bolezni, previđenoga s svetimi zakramenti aa umirajoče, danes ob */26. uri zjutraj v starosti 54. let k sebi v boljše življenje poklicati. Pogreb dražega ranjcega vrši se v petek, dne 20. julija t. 1. ob '/,7. uri zvečer iz hiše žalosti Tržaška cesta št. 13 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Trnovem. V L j ubij ni, dne 19. julija 1900. (1435) Žalujoča rodbina. Ces. kr. avstrijski gjgg državni železnica. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod Is LJubljane J:*ž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Po dna rt-Kropo. — Proga v Novomeato In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomdsta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga lx Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnih. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod ▼ LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305) ti arija Sehuater javlja v svojem in v imenu svojih otrok Antona. Emila in ITIlei vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, odnosno«očeta, gospoda Antona Schuster-ja ii*govca ki je po dolgi, jako mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, pri Sv. Lenartu na Koroškem dne" 18. julija ob 1/38. uri zjutraj v 50. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se bode od Sv. Lenarta po železnici v Ljubljano prepeljalo in v petek, dne" 20. t. m., ob 8/46. uri popoludne od južnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Krištofu prepeljalo in tu v lastni rakvi pokopalo. Svete zadušne maše brale se bodo v župni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne" 19. julija 1900. * Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (B73-35) K1SELJAj^ y| L lMcjelomsvjetuglasovito okrjepljujuće piće. Nenadkriljena voda za lijak. Opominjal ni k li© na vse lopatice! Velik del dam ne misli niti nato, da lepota hoče biti dobro ter skrbno gojena, ter uporablja najčešče kot toaleto najcenejše ter najslabše milo. Dajte se posvariti, kajti s takimi mili si pokvarite lepoto kože ter polti. Uporablajte za svojo toaleto Unprin-(ovo milo m moto! To popolnoma neskeleče ter tolšče bogato milo je dokazljivo najpristnejše milo za gojo polti, katero ne narnll le lepo temveč jo tudi ohrani. Za 30 kr. se kupi povsod. b (503—:',) V LJubljani prodajala: Anton Hrinper in Va*o Petrlele. A. JVIutMcIi »V € o.. Dunaj. f»eneralua zalog-a: \mmm vsprejmem takoj v trgovino z meSanim blagom (1371—3) F. Skušek, trgovec v Metliki. Učenec se vsprejme pri (1433—1) J- Kapseha n; i « < 111 i J* 11 juvelirjn. vsprejme se takoj, oziroma s 1. avgustom t. L v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe vsprejema Vekoslav Dolni-čar v Ljubljani. Dotična pojasnila daje upravništvo „Slov. Naroda". (1419—2) Pri delavskem konsumnem društvu premogokopa v Zagorju sprejme se prodajalec (komi), veščak v mešanem blagu in zmožen obeh deželnih jezikov. Prosilci naj pošljejo prošnje s priloženimi spričevaii, z naznanilom svoje starosti, stanu in plačne zahteve do 31. malega srpana na Delavsko konsumno društvo premogokopa v Zagorju ob Savi". Vstop 15. velikega srpana. Starejši imajo prednost pred mlajšimi. (1418—2) Nova brivnica in česalnica. Slav. občinstvu Tržaške ceste, Gline, Viča itd. si usojam uljudno naznanjati, da sem, upoštevajoč potrebo slav. občinstva, odprl čedno urejeno podružnico v lastni hiši na Tržaški cesti st. 30 pri „Znamenju". Nadejam se torej, da me bode slavno občinstvo v mojem novem podjetju podpiralo ter se, zagotavljajoč točno in čedno postrežbo, priporočam v obilen obisk. Sprejemam naročila na dom in mesečni abonement. (1385—2) Z odličnim spoštovanjem Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo * * uMiiiro lekarnarja Piccoli kot želode«« in tek. vzbu- jajoče, dalje kot prebav- ljen Je in te- Ichiio od- prtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe" na navadnem leleMiieut v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža zaprtju. Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-2) fr v/ C za trgovino z mešanim blagom na deželi se vsprejme. (1421-2; Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.u. Spretno prodajalko J« Kapscha naslednik Jnvellr. (1434) Učenca ki je spolnil 14. leto, dobrih starišev sprejme v trgovino s špecerijskim in že leznim blagom (1412-2) Fran pjcek trgovec v Ribnici, Kranjsko. Dve stanovanji s štirimi sobami in pritiklinami se oddast za novemberski termin v novi vili na vogalu Levstikovih ulic in ceste na Rožnik. Natančneje se poizve v pisarni gosp Fil. Supančiča, Rimska cesta št. 20. i; 14 let star, poštenih starišev, se sprejm-v trgovino z mešanim blagom in deželnim: pridelki v večjem mestu. Prednost ima isti, ki je dovršil prvi ali drugi gimnazijski razred. Naslov pove iz prijaznosti upravniš^v „Slov. Naroda". (1431—i laborant ki je bil več let v dunajskih lekarnah išče sliiib-e, Prijazne ponudbe pod: „J. J. poste restante Kočevje". (1423—2 Prošnja in pojasnilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu na deželi uljudno naznaniti, da se trjcovina t. /»•-Imun Andr. Druškoviča naslednik VaL Golo nahaja edino le na Mestnem trgu št. 10 ter naj blagovoli pri korespondencah in cenj.^ i ročilih natanko adresovati, da zamorem torti" odgovarjati, oziroma postreči. Za doslej mi izkazano zaupanje se najiskr nejše zahvaljujem ter prosim daljne naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem (1414—2) G-olo"b>. Letovišče v Jako lepem kraji na Gorenjskem odda se 11399 hiša z 8 sobami in k uit in za poletno sezono v najem. Hiša je t železniške postaje 5 minut oddaljena, pa vendar v zatišji tik senčnatih gozdov in visokih gora. Več pove upravništvo „SI. Naroda". _a - 2.-E (/> .* ■= t — cd ™ J= n> a 2 "5.E N STTRIA" Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava Styria kolesa «4*- s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1.1900, jako trpežna in lahko tekoča. Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-55) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezatl B3T Ceniki poštnine prosti, -*gu Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. spoštovanjem Franc čuden, na Velikem trgu nasproti rotovža. 03 Od co Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 11 82