fttev. 84 TRST, petek 25. marca Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tuđ ob aedeljih In pruniklh ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, bt. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ft ini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OALA8I 8E RAČUNAJO HA MILIMETRE v širokosti 1 kotooe. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, oaaartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-namj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in uloZljivo v Trstu. ■== CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko. V edinosti je moč l NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece «K; aa m- ročbe brez doposlane naročnino, se uprava ne ozira, laroinlnt na nedeljsko ladanja „EDDfOaTI" ataao: aa mIo leto Krda 5*20, sa pol lata Kroa 2 00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra&ko- vana pisma oo no sprejemajo ia rokopisi se m vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Mata. UREDNIŠTVO: ulice Giorgio Galattl 18 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Losftaifc konsorcij lista „Edinost*'. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, uHon --Giorgio Galatti štev. 18. ..... . PoStno-hranilntfni račun St 841652. TELEFON SL 11-57. Politično druft io „Edinost" o Trsta. Podpisani odbor sklicuje IZREDEN občni zbor na dan 4. aprila 1910 ob lO. uri predpoludne v Sokolovo dvorano v N. Domu. Dnevni red: 1) Volitev odbora in pragledovalcev računov. 3) Slučajnosti. ODBOR Polit d rušiva „Edinost*. BRZOJflUNE VESTI. Dunajčani hočejo Weiskirchnerja za Župana. DUNAJ 24. Zastopstvo vseh 21 dunajskih okrajev so poslali ministru za trgovino dr. Weiskirchnerju adreso, v kateri ga prosijo, naj vsprejme župansko čast dunajskega mesta. Dunajski vseučiHŠčniki v Puli. DUNAJ 24. Danes po noči so dospeli z Lloydovim parnikom „Baron Cal" dunajski sveučiliščniki, med katerimi se nahaja nekoliko profesorjev in druge osebe. Mej temi so rektor dr. Svoboda, sekcijski načelnik Maks vit. Hussarek pl. Heinlein in profesorji Bruchner, Wettstein, Kolisko i drugi ter mnogo dijakov. Tekom današnjega dne so najprej pod vodstvom pomorskih častnikov obiskali arzenal in doke c. in kr. vojne mornarice, nato pa rimske starine pod vodstvom konservatorja dr. Guiersa. V areni je popotno družbo pozdravil voditelj okrajnega glavarstva dvorni svetnik grof Attems. Po-poludne se je družba s tenderji vojne mornarice odpeljala na Brionski otok. Ob 7. uri zvečer se družba odpelje v Dalmacijo. Bolgarski car v Carigradu. DUNAJ 24. „Zeit44 poroča iz Sofije: Vesti iz Carigrada poročajo, da niso Bolgari zadovoljni z obiskom caija Ferdinanda v Carigradu, češ, da je car ponižal Bolgarijo odrekši se rešitvi makedonskega vprašanja. Bati se je izgredov, ko se car povrne v Sofijo. CARIGRAD 24. Bolgarski car je čestital sultanu in vojnemu ministru na izvrstnem vedenju častnikov in čet na včerajšnji paradi. Vojni minister je izdal dnevno povelje, v katerem je sporočil četam priznanje in pozdrave carja Ferdinanda. Dnevno povelje pravi, da priznanje vladarja tako uglednega vojaškega znanja zamore napolniti turško armado s ponosom in veseljem. Srbski kralj v Petrogradu. PETROGRAD 24. (Petr. brz. ag.) Srbski kralj Peter je posetil danes ministerske- PODLISTEK. Lastna ovira... Zf«tfba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRAT1NA. — Časopis? sem zaklical z bridkim nasmehom. Vi se pri svojem ravnanju in nehanju vendar ne boste ravnali po onem preglasnem polčloveku, ki zastopa v našem mestecu javno mnenje! Jaz ki sem se njegovi preveliki hvali tolikokrat smehljal, smem tudi sedaj popolnoma ravnodušno gledati preko njegove neopravičene graje; in vi, vi, gospod direktor ste me ravno včeraj, ko sem s svojim igranjem dosegel pri občinstvu resnično odobravanje, — hvalili toliko čez mero, da sem stal popolnoma nćm pred vami in nisem vedel kaj bi odgovarjal. Direktor se je čutil osramočen po mojih besedah. — Saj jaz nikakor ne trdim, je dejal med tem, ko so se njegovi zabrekli, nerodni prsti igrali z zlato verižico — jaz nikakor ne trdim, da doktoijeve nazore glede vas, ga predsednika, ministra za unanje stvari vojnega ministra in in finančnega ministra. Popoludne je kralj vsprejel deputacijo mesta Petrograda, ki mu je na srebrni skledi prinesla soli in kruha, nato je pa vsprejel diplo-matični zbor. Ministerska kriza v Italiji. RIM 24. „Vita" poroča o govorici, da je Giolitti, ki se ga označa kakor ono osebo, ki bi bila najpripravneja, da reši sedanjo krizo, izjavil kralju, da ne more sedaj vspre-jeti vlade. Zato se domneva, da bo pozvan predsednik zbornice Marcora, da sestavi kabinet, ki pa to absolutno odklanja. Od druge strani se sodi, da bo sestava novega ministerstva poverjena Orlandu ali Boselliju. Vsekakor, pravi list, so to le domnevanja. GRŠKA. ATENE 24. Včeraj se je vršil tukaj shod v svrho spremembe volilnega zakona. Shoda se je udeležilo nekoliko sto oseb. Zdi se pa, da ni shod sklenil nikake spremembe volilnega zakona, ker je vojaška liga opustila tako zahtevo. Roosevelt v Kairu. KAIRO 24. Bivši predsednik Roosevelt je dospel semkaj. Danes ga je Kedive vsprejel v avdijenci. Menelik umira. PARIZ 24. Agence Havas poroča iz Adis Abebe ob 3. uri popoldne: Neguš Menelik umira. Kraljica Taitu je odstavljena in je morala ostaviti palačo. Vsi glavarji so prisegli zvestobo novemu negušu. Vlada popoten mir. Parnik se potopil. BEROLIN 24. „Berliner Zeitung am Mittag" poroča iz Cuxhavena: Ob ustju Labe se je med velikim viharjem potopil norveški parnik „Dixi" namenjen v Škotsko. Utonilo je vse moštvo 15 oseb. Petrograd 24. Car je sinoči vsprejel predsednika dume, Gučkova v avdijenci ki je trajala tričetrt ure. Washfngton 24. Blizu Fort Myera (Virginija) se je ponesrečila z avtomobilom soproga majorja Slocuma. Načelnik generalnega štaba Bell, ki se je vozil z istim avtomobilom, se je tako poškodoval, da smatrajo njegovo stanje brezupnim. New-York 24. Šestnajst členov Pitts-burškega magistrata je velika jury-ja stavila pod obtožbo radi podkupljivosti. Carigrad 23. Sultan odpotuje 10. aprila v Ismid, kjer ostane pet dni. Rim 24. Danes je umrl bivši minister vojne mornarice Mirabello. Tanger 24. (Ag. Havas) Ko so baterije carinske postaje povodom rojstnega dne prorokovega danes zjutraj streljale, se je vsled neprevidnosti nekega vojaka pripetila eksplozija, ki je stopil v zalogo smodnika s prižgano cigareto. Vsled tega je bilo 8 vojakov ubitih, več pa ranjenih. Rim 23. — Minister za unanje stvari Guicciardini se je danes podal v nemško poslaništvo, kjer je imel pogovor z nemškim državnim kancelarjem Bethmann-Hellwegom. Ogrska. BUDIMPEŠTA 24. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je odpotoval danes ob 2. uri popoludne v Hedervar, odkoder se povrne v Budimpešto v nedeljo predpoludne. Preiskava radi napada na ministre. BUDIMPEŠTA 24. Policija je nadaljevala danes zaslišavanje v zadevi napada na ministerskega predsednika in poljedelskega ministra. Posl. Niegre je izjavil, da je, ko je začel hrup, poskusil priti v bližino ministerskega predsednika, da bi ga branil, ker je pa bil sam obmetan s knjigami, je varoval obraz z rokami, tako, da ni ničesar videl od prizorov. Časnikar L i n d t k e r je izpovedal, da je videl, kako so vrgli posl. Zaharias nek zakonik, posl. Hoffman hišni red in posl. Markos bronast črnilnik proti ministerskemu predsedniku. j Časnikar Frischer je izjavil, da more ispovedati samo o svojih utisih. Dobil ježe v hodnikih utis, da se nekaj pripravlja proti ministerskemu predsedniku. Pustil je poklicati posl. Hemza iz dvorane in mu rekel, da se nekaj namrrava proti ministerskemu predsedniku. Naj se pred njega usede, in brani. Hemz je to tudi storil. Posl. Hemz je izjavil, da je čul od časnikarja Frischer-ja, da se proti ministerskemu predsedniku grofu Khuen-Hederva-ry-ju nekaj pripravlja. Hrup je nastal med i sejo. Videl je, da so poslanci Eitner, Zaharias, Hoffman, Markos in Beck metali stvari ' proti ministerskemu predsedniku. Posl. Geza Polony je med odmorom hujskal poslance v hodnikih in rekel, da treba vlado izgnati iz dvorane s klofutami. I Časnikar C z e r g o je izjavil, da se je 'vrgel poslanec Eitner z drugimi proti ministerskemu predsedniku. On ne more imeno-! vati oseb, ki so metale predmete, a zna, da so Justhovi pristaši med odmorom sklenili, da ne bodo pustili ministerskega predsednika naprej govoriti. ) BUDIMPEŠTA 24. Danes opoludne je •zaslišala policija grofa Geza Polony-ja. Izjavil je, da je videl, kako se je skupina 20 do 25 poslancev vrgla na ministerskega j predsednika. On je prihitel, da bi ga varoval, !ga je objel in vodil iz dvorane. Imena po-; slancev ki so metali predmete, nemore navesti. ' Voditelj preiskovalnega oddelka policije je naprosil višje-zdravniški policijski urad, 'naj dne 29, marca, to je osmi dan po na-ipadu na ministre iste preišče, če so rane ! ozdravile v osmih dneh. Ako rane ne bi bile zaceljene, bi se šlo za težko telesno poškodbo, katero treba kaznovati uradnim potom. Policija nadaljuje svoje proizvedbe po „corpora delicti* in je poklicala za jutri daljnih 8 prič, mej temi slušatelje pravne fakultete in druge obiskovalce galerije. Časnikar H i z e s s e r y je pri svojim zaslišanju označil za neresnično navedbo, da je bil hrup v poslanski zbornici dogovorjen od Justhove stranke. Grof Hedervary — knez? BUDIMPEŠTA 24. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da dobi grof Hedervary, ki ima že vsa najviša odlikovanja, v kratkem kne-• ževstvo. ' Romunska narodna stranka. i I BUDIMPEŠTA 24. Romunska narodna i stranka zvršila je svoje tridnevne konference. Kandidature in volilni proglas obelodani stranka 5. maja v Sibinju povodom deželne skupščine romunske narodne stranke. Romunska narodna stranka postavi svoje kan-' didate v vseh okrajih, kjer bivajo Romuni.. Vzroki in bistvo moderne ženske emancipacije. u. Vzroki, kakor tudi pogoji te emancipacije so — kakor smo že prej omenili, —■ ekonomičnega značaja, izvirajo iz posebnih razmer našega gospodarskega življenja, kar vtiskuje v tem, kakor tudi mnogo drugih slučajih, našemu družabnemu življenju posebno znamenje. Na eni strani se od dne do dne konsu-mira več delavskih moči, delitev dela napreduje velikansko »n omogoča, da se vedno nov človeški materijal uvršča v velikanski, nikdar mirujoči stroj — na drugi strani pa se producira stalno naraščujoči človeški materijal, ki tišči k delu tako silno, da se ga včasih ne more niti poslužiti. Zakaj pa — tako se moramo vprašati — so nastopile ženske v ravnotako velikem številu v tej množici? Zakaj ne uporabljajo še nadalje svojih bogatih in koristnih delavnih moči na družinskem ognjišču? Odgovor je ravnotako priprost, kakor sam na sebi pereč: ker družinsko delo ne nudi več prostora za bogati zaklad ženske delavne moči. ' To pa izvira zopet iz tega, ker se je obseg potrebnega domačega dela vsled pripravnosti in cenosti trga zelo skrčil, na drugi strani pa tudi vsled tega, ker se ne ustanavlja potrebno število družin. Prašajmo najprej o vseh tukaj v ozir prihajajočih vprašanjih statistična dejstva! Za vzgled podajamo nekaj statistike nemške države iz leta 1890, ker najnovejše statistike nismo imeli ravno pri rokah. Čitatelj pa sprevidi pri tem dejstvo še lažje, ker so se potrebe vled naraščujoče mase le še zvečale. Pri nas v Avstriji niso te diference tako eminentne, zato tudi ženska emancipacija ni v takem štadiju, kakor drugod. Znano je, da v Nemčiji prebivalsrvo relativno zelo močno in konstantno narašča in znano je tudi, da je bilo po Štetju iz leta 1890 že skoraj milijon več ženskega prebivalstva. Še bolj drastično pa postaja to razmerje spolov, če vzamemo iz vsega števila vso starost, godno za zakon. Potem dobimo, da 15,200.000 ženskam, godnim za množitev v starosti od 16 let naprej, stoji nasproti le 12,440.000 možkih v starosti 20 let naprej, torej je razlike že čez 2 milijona, pri čemer se mora seveda upoštevati, da je nastavljena starost za zakon pri ženskah za 4 leta preje. Če bi pa tudi bilo razmerje števila obeh spolov ugodno, bi namere žensk za posvečanje svoje moči možu in družini Še vedno ne bile najsijajnejše, ker ekonomične razmere sedanjosti odvračajo velik del možkih od zakona dlje časa, nego bi bilo potrehno in koristno. Pri tem je — kar se mora odkrito priznati, — ravno v višjih slojih pri možkih strah pred drugo vrsto ženske emancipacije v veliko oviro. Strah, da bi mesto resne, delavne družice, dobil razvajeno, prenapeto modno soprogo, je odvrnil od zakona že mnogega resnomislečega moža. Toda to le v parantezi! Druga bolj resna ovira za možke je to, kar je bilo že omenjeno, da namreč njih gospodarske razmere, njih budget ne dopušča tako za časa vstopa v zakon, kakor bi bilo v interesu njih samih, posebno pa v interesu ženskega dela. Razpravljalo se je že mnogokrat, da odobravam; toda sodite vendar sami, kaj naj storim? Ali n^j si s tem, da se potegujem za vas, napravim uplivni časopis za sovražnika? V velikih mestih, kjer izhaja več žurnalov, ne more nikoli en sam referent samovoljno vladati. Tam je vsak umetnik varovan, in zavarovan po objektivnosti enega vestnega recenzenta proti drugim sovražnim in zavidnim; mi pa smo na razpolago samovolji, pred katero nas nihče ne more rešiti. —-- — Kot publika, ki ima toliko poguma, da si ustvari lastno sodbo! — sem skočil in dopolnil direktorjev govor, ki je menda mislil, da je že končan. Postaren gospod je postal med pogovorom v vsem svojem vedenju milejši, me prosil naj njegove izjave ne smatram za od-slovitev, in mi strogo prepovedoval nadlegovati ga še enkrat za predujem. Čmeren in brez poguma sem zapustil pisarno. Obrnil sem se do nekaterih kolegov, ki bi morali imeti v mojo poštenost zaupanje; a sem slabo opravil. Poiskal sem dva bogata habitueja, ki sta me vedno obsipala s hvalo in ki sta mnogokrat izme-tala nesmiselno za šampanjec in rože več denarja en sam večer, kakor sem se trudil dobiti jaz tedaj za več tednov; — zaman 1 Tilkina nesreča je postala moja: poni-žaval sem se, prosil, zaklinjal; a povsod so me neusmiljeno odslovili s praznimi izgovori, s frazami o principih, z namigavanjem na moj „od božje milosti blagoslovljen talent44 ali na mojo „sijajno bodočnost44. Z bolestjo sem se domislil tedaj onih besed, ki jih je govorila moja mati z drhtečim glasom takrat, ko sem šel v njeno največjo žalost med komedijante.... Mlad umetnik, — je dejala karajoče,— ki zasleduje s čistimi sredstvi visoke cilje, je najzapuščenejše bitje na svetu. Njegovo življenje ne nudi nobene sigurne garancije praktične zaposlenosti. Le redko najde sočutja,,.. zaupanja!.. In če se, zasledovan od zlć usode, zgrudi od lakote pred sijajnim mogočnim gradom, potem se ga dvigne in vspodbuja z puhlim vprašanjem: „Kakomorete s svojim velikim talentom obupavati?44 in se ga obsuva z glasnodonečim pohvalnim ploskanjem... a kruha mu ne da nihče! Če pa se to včasih le zgodi, ne ostaja tankočutno zamolčano... Po najvišjih ciljih stremeči umetnik, ki se mu je za krates čas pomagalo, pade tako naenkrat zopet globoko doli do berača, ki se ga povsod obžalovanjem... zasmehava------ ♦ V svojem velikem pomanjkanju, ki me je večkrat obiskovalo v življenju, nisem bridke neprijetnosti siromaštva občutil nikoli tako globoko, kakor pa ono siromaštvo, ki mu je bila podvržena Tilka brez prave pomoči... Bilo je prvič in edinkrat v mojem življenju, da se je napolnilo srce s sovraštvom in nevoščljivostjo, ko sem stopal mimo bogatih palač. Skozi ograjo, črnobarva-nih železnih vrat nekega predvrta se je sklanjala mimoidočemu proletarijatu bela roža. Jaz sem jo zagrabil in surovo odlomil; in med tem, ko me je omamljal nje močni vonj, mi je vrelo skozi možgane vsepolno divjih, krvoločnih misli... Zazdelo se mi je naenkrat, da čujem od daleč silne, mogočne zvoke marzeljeze, in takoj sem pojmoval vse one grozne pretnje socijalne bede, in sem začutil v sebi silen, vroč ogenj kakoršen je plamtel v tolikointoliko prsih nesrečneže v, ki so s čustvom in hrepenenjem pravice provzročili in razvili velikanske revolucije, a so nazadnje ponižani prelili svojo vročo kri na krvavem odru!... Tilka se je srčno veselila rože, ki sem ji jo prinesel s poti in gotovo ni slutila, kakšne divje zmedene misli so me navdajale, ko sem jo utrgal, ob mirnem, tihotap-nem grajskem vrtu... Sanje bolnice je bilo zelo nevarno in bati se je bilo najhujšega. Jaz se nisem ganil od njene postelje, dokler ni prišla ura za v gledališče. _ , v 6 (Pride ie.) Stran II. EDINOST" st 84. V Trstu. 25. marca 191H oni moment nezadostnih financijeinih sredstev nastopa v mnogi < slučajih ravno radi tega, ker ustvarja moderna družabna vzgoja preveliko mero pogojev tako pri možu, kakor pri ženski, obilica, ki jo je ob neravno sijajnih dohodkih komaj ali pa le težko zadovoljiti. Tu ni druge rešitve, nego : ne puščajte se vezati po le prevečkrat prav neumnem družabnem kodeksu, temveč vršite raje svojo dolžnost in živite solidnejše! Mnogi mož bi potem lahko sledil nagonu srca in mnogo mlado cvetoče dekle bi našlo svojo srečo v skromnem, toda kljubu temu zadovoljnem zakonu. Žalibog pa mora Himen relativno le m»lo dekletom pomagati do zlatega prstana in tako je velik del njih prisiljen iskati si obstanka v trdem delu. Ali potem moremo tej veliki množici žensk zameriti, če se hočejo osvoboditi vseh vezi, ki jih ovirajo v boju za obstanek? Imajo morda možki pravico, izrekati se proti pripuščanju žensk do kakega poklica, za katerega so pokazale v drugih deželah izborno zmožnost ?! Od dne do dne si pridobivajo ženske nove veje poklicev, delajo poprečno ravnotako dobro, kakor možki, in so pri tem bolj skromneje v zahtevi po plačilu, nego njih možki konkurenti, ker je nivo njih življenskih zahtev mnogo nižji. Brezdvomno ja ta ženska konkurenca za niožke rastoče zlo, toda ali nimajo ravno i te svete pravice: pravico da dele ? ! Ali pa naj se ženska, ki j - že tako šibkejši del, ne varuje tem bolj n;- vse načine, ko mora stopiti v sovražno ivljenje? in vendar kako velik del žensk odnaša vihar življenja in poginja! Toda ne vedno po lastni krivdi. Gotovo, velik del njih sili emancipacija predaleč, da bi ne izgubile obstanka; toda veliko število jih podlega radi tega, ker jim močnejša roka moža ne nudi nobene opore, marveč se celo nestraŠi potopiti jo v vrtincu. Naj bi si zato vzeli vsi k srcu oni lepi izrek Vergila : „Non ignara mali miseris succurrere diseo." — „Nesreča me je učila, Čutiti z nesrečo! Proti postopanju vojaških oblastnij. Literpe'acija. poslanca Matica Maadiča in tovarišev na ministra za deželno brambo v seji zbornice poslancev dne 18. marca 1910. Tržaški slovenski dnevnik „Edinost" je priobčil v svoji 75. številki od dne 16. marca 1910 sledečo vest: „Graje vredno postopanje vojaške oblasti. Doznali smo o sledečem slučaju: Ivan Bertok iz Brtokov, okolice ko-perske, je služil pri brambovskem polku št. 5 v Puli od 9. oktobra pa do 12. decembra 1909, katerega dne so ga radi glušnosti premestili iz aktivne službe v neaktivno razmerje do pozneje zdravniške pre-skušnje, takozvane „Uberprufung". Dne 14. februvarja t. 1. je bil Bertok pozvan k tej uberprufungi v Trst, Landwehrexpo-s i t u r, in sicer za 7. uro zjutraj. Ker pa vojaške oblast nije navadno tako prakticiraj o, da določajo na pozivnici 7., dočim se dotični čin vrši v resnici Še-le ob 9. uri in včasih tudi ob II. uri, in ker tako za rano — da bi mogli biti že ob 7. uri v Trstu — nimajo iz Bertokov zveze s Trstom (ne železniške, ne po morju), so ljudje nasve-tovali Bertoku, naj gre s prvim vlakom, ki dospeva v Trst okolo 8. ure zjutraj. In tako fe pozvanec tudi storil, ker ni imel sredstev, da bi se peljal s posebnim vozom, ali da bi prenočil v Trstu. Mati mu je siromašna vdova s tremi, za delo nedoraslimi otroci. Dospevši v Trst * ob 8. uri zjutraj je hitel Bertok iskat tisto ekspozituro. Najprej je šel v mornariško vojašnico, potem v vojašnico v Rocol, dokler ni prišel po 8.30 uri na pravo mesto, a bilo je — prepozno. Rekli so mu, da bo vnovič pozvan. Minoli petek je dobil res drugo pozivnico na rečeno zdravniško preskušnjo za ponedeljek dne 14. t. m. zopet ob 7. uri zjutraj. Namenil je iti po noči peš. A kaj se je zgodilo: V nedeljo zvečer kmalu po 7. uri je prišel ponj orožnik, kar je provzročilo v družini neopisen strah. Ženske so glasno zajokale. To postopanje vojaške oblasti se pa kaže v Še — čudneji luči vspričo dejstva, da je orožnik pokazal dopis c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru, s katerim dopisom je hotela ta oblast preprečiti, da se ne bi po nepotrebnem na tak način plašilo ljudi, zagotavljajoč, da se pozvanec gotovo predstavi ob določeni uri. Ali vse zastonj. Vojaška oblast je vstra-jala pri svoji zahtevi in Bertok je moral oditi poleg orožnika kakor kakov zločinec. Je-li to prav — in je-li to v interesu vojne institucije same, da vojaške oblasti s takim postopanjem po nepotrebnem vzne-mirjajo in žalijo ljudstvo ?" Na podlagi tega stavljajo podpisani na njegovo prevzvišenost, gospoda ministra za deželno brambo sledeče vprašanje: 1. Je-li njegovi prevzvišenosti poznan gori opisani dogodek, in ako ni, 2. Hoče-li ga dati preiskati, ia ako se izkaže resničnim, 3. hoče-li ukreniti primerne odredbe, da se kaj tacega v bodoče ne bo več godilo? _ Dnevne novice. Nadomestne volitve na Krasu v „Gorici". „Gorica" pripoveduje onim, ki jo hočejo postdšati, da je provzročil dr. Gregorin s tem, da je zbežal iz deželnega zbora, Kraševcem najmanje 50.000 Kron škode za nove volitve. In potem klobasari „Gorica", da bi moral dr. Gregorin povrniti Kraševcem iz svojega onih 50000 Kron. Bravo! Dr. Gregorin je provzročil eno novo volitev, a kaj pravi „Gorica" o dr. Gregorčiču, ki je s svojo obstrukcijo v deželnem zboru prisilil vlado, da je morala razpustiti dež. zbor in razpisati nove volitve. Če taksiramo troške za posamezne volitve po „Goričinem" tarifu, bi zneslo to en milijon in pol! Najprvo naj torej poseže v žep dr. Gregorčič in povrne volilcem cele dežele milijon in pol, ki so jih potrošili radi njegove obstruk-cije, potem bo smela „Gorica" zahtevati tudi od dr. Gregorina, da plača svojih 50000 K, katere mu bo pa nazadnje moral tudi povrniti dr. Gregorčič, ki je edini provzročitelj vseb teh troškov. Novim predsednikom ruske dume je bil namesto odstopivšega Chomjakova izvoljen oktobrist Gučkov z 221 proti 68 glasom. Socijalni demokratje in kadetje so se volitve vzdržali. Prof. dr. Šurmin, ki je bil, kakor znano, od Rauchove vlade brezvestno suspendiran od službe vseučiliškega profesorja, je reaktiviran. Tozadevni dekret je že prišel v Zagreb. Ruski gostje v Ljubljani in Zagrebu. Kakor poročajo iz Petrograda, priredi društvo „Obščestvo slavjanskoj vzaimnosti" meseca maja izlet v jugoslovanske dežele naše monarhije. Koncem maja pridejo ruski gostje v Ljubljano. Obiskati hočejo tudi Postojno in Bled, na kar se odpeljejo v Zagreb. Iz Zagreba se podajo v Dalmacijo, Bosno, Črnogoro in Srbijo, a od tu se odpeljejo v Sofijo na vseslovanski kongres, ki se bo vršil začetkom julija. Voditelj tega potovanje, je znani Vseslovan general Volo-dimirov. Predsednik bosanskega dež. zbora postane, kakor poroča „Agramer Tagblatt", bivši predsednik hrvatskega sabora, Vaso Gjurgjevič. V občinski svet v Štokholmu sta bili izvoljene za občinski svetnici dve dami, ena socijalistinja in ena konservativka. — Za slučaj obstrukcije bosta izvrstno služili! „Slovenska Matica" ima 4069 členov, kar je v razmerju s številom slovenske inteligence — vsaj ta bi morala biti naročena na Matične publikacije — vsekakor premrlo. Po našem mnenju bi se moralo reorga-nizjvati poverjeništvo v smislu, da bi poverjeniki z večim navdušenjem nabirali člene. Marsikdo bi rad dal one 4 kronice za „Matico", pa vse leto ni nikogar k njemu, da bi pobral členarino. Treba pač več agitacije, pa pojde. Kipar Johannes Schilling je umrl v nekem selu pri Draždanih. Bil je eden najuglednejših kipaijev in ustvaritelj Schillerje-vega spomenika na Dunaju. Zlasti so znameniti njegovi reliefi. Za drugi milijon češki „Školski matici" je že nabranih 45.584 K. Krščanski sodjalci se po Luegerjevi smrti prav pridno kregajo. Na nekem javnem zborovanju je dunajski občinski svetnik in deželni poslanec Hraba ojstro napadal Gessmanna in njegove ljudi, ki so se zbrali okoli smrtne postelje Luegerjeve in niso mogli pričakati trenotka, da so si razdelili plen. Seveda je vzbudil ta govor med Ges-smanovimi pristaši veliko ogorčenje. Sloga v krščansko-socijalni stranki je legla v grob menda z Luegerjem. Ta spor gotovo ne ostane osamljen. Narodno-socijalni antimilitaristi so že nastopili kazen. Ker je v Pragi premalo prostora, bodo nekateri odvedeni v zapore drugih mest. Letalni stroj „Eda". — Kakor smo zadnja meseca t. 1. večkrat poročali o poskusih vzletanja g. E. Rusjana, kateri so se vršili takrat večinoma zasebno, sporočamo danes, da se bodo ti poskusi na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri pop. javno vršili in sicer proti vstopnini. „Velike roje", (tako se imenuje glavno vojaško vežbališče, nahajajoče se v blizini Št. Andreža) bodo prostor vzletanja; tam bode možno natančno opazovati zanimivi Rusjanov letalni stroj, ki nosi ime „EdaM 5. — „EdaM 5 je takozvani „Monoplan", t. j. ima le eno stalno plast (krilo) (kakor Bleriot, Latham, a je povsem različen od njih v sestavi), pokrito s platnom, v sredini iste se spredaj nahaja motor 25 konjskih sil, imajoč krepek lesen vijak (Propeller), ki s silnim vrtenjem prov-zroča premikanje, ozir. letanje vsega stroja. — Zadnji je „rep", ki se krmi navzgor in navzdol, a ob straneh istega sta dve krmili za na desno ali levo stran, kateri krmilar poljubno in z lahkoto kreče. Prostor za osebo se nahaja spodaj, a zadaj za motorjem. Ves stroj leži na dveh kolesih, na katerih nekaj časa po zemlji teče, predno se dvigne v zrak. Letalni stroj „Eda" tehta do 200 kg.; motor sam 75 kg, dolg je 6 m, a širok 7 m. Rusjan je bil prvi v Avstriji, ki se je lotil tega dela in se tudi prvi v zrak dvignil; imel je veliko zaprek, a delal je vseeno neumorno dalje, brez počitka, brez podpore ; in posrečilo se mu je, kar je želel. Njegov stroj je domače delo in naprava, vredna, da si jo vsakdo ogleda; zlasti je poučljiv za učečo se mladino. — Zato pa vsi na Velikonočni ponedeljek v Gorico na Velike roje, kjer ga bo možno videti s pogumnim, hladnokrvnim Rusjanom v zraku. Domače vesti. Naše čitatelje opozarjamo na veliko-konočno številko „Edinosti", ki izide na 16 straneh in prinese razun druzega tudi celoten, po stenografičnem zapisniku posneti znameniti govor dr. Rybara o priliki vseuči-liške debate v državnem zboru. Taki so Nemci! Neki tukajšnji slovenski trgovski pomočnik je pisal prijatelju Slovencu v Beljak razglednico, na katero je prilepil slovenski narodni kolek. Slučajno je prišla ta razglednica v roke nekemu kolegu naslovljenca in ta jo je pokazal gospodarju Nemcu. Naš mladenič je moral poslušati grozno pridigo radi „zločina", ki mu ga je naredil prijatelj iz Trsta! Na vse zadnje je gospodar zapovedat slovenskemu pomočniku, naj odgovori z nemško razglednico — na katero mora prilepiti kolek Siidmarcke — in Germanija je bila rešena! Še ne bo konec! Vkljub temu, da je deželna sodnija v Ljubljani razveljavila zaplembo narodnega kolka „Ptuj" in da se ni državno pravdništvo pritožilo proti razsodbi, vrača ljubljanska (in meda tudi tržaška) pošta pisma in razglednice, na katerih je prilepljen kolek Ptuj t Bo ali ne bo konca tem svojevoljnim poštnim zaplembam? Da ni ta kolek zaplenjen, je dokaz v temu, da je tržaška policija vrnila ta kolek vsem prodajalcem, katerim ga je bila zaplenila. Torej ? I! Žaljenje našega naroda v cerkvi. Julij Dovjak, stanujoč v ulici Riborgo št. 35 je dobit pred nekaj meseci sina, katerega so nesli h krstu v cerkev k Jezuitom. Oče in botri so hoteli, da se ima otroka krstiti v slovenskem jeziku, to je, staviti tozadevna vprašanja na slovenskem jeziku. Dotični duhovnik pa je odgovoril: Se vole batisarlo per ščavo, ande in ščavaria! Temu služabniku cerkve je seveda sekundirala tudi italijanska babica. Oče in botri so se tedaj obrnili in nesli otroka brez krsta domu. Otrok ima sedaj štiri mesece, a je Še vedno nekrščen. Graje vredno je, da je dotični duhovnik rabil take izraze, mesto, da bi bil ljudi primerno poučil. Znak slovenske — neumnosti! Na Jesenicah je bila oddana na pošto nemška razglednica s slovenskim naslovom. Neka Brodnik je pisala prijateljici (v slovenskem jeziku), par prijateljskih vrst. Ni bilo dovolj, da je razglednica izmed onih, ki jih je izdal „Deutscher Schulverein" — morala je Slovenka še zraven prilepiti koleg tega najzagrizenejšega društva nemških slo-vanožrcev! Ah ti slovenska neumnost — kako daleč sezaš !!! Mizar Mariatti Giovanni, ki ima delavnico, kakor rečeno v včerajšnji „Edinosti", v ul. Piccolomini štev. 7. — je odpustil slovenske delavce 1 Vsled prepovedi, napisane na tablici, da ne smejo govoriti slovenski, so dotični izjavili, da so oni prišli v delavnico delat in ne politizirat. Materinega jezika jim pa ne bo nikdo prepovedoval govoriti med seboj. Regnikolo je vsled tega odpustil slovenske delavce ! — Menda pa stvar ne pojde tako gladko, kakor si to regnikolo domneva. (Prosimo obvestila o tej slovanožrski zadevi regnikola Mariatti. Ured.). Razpis gradbe železniških poslopij. — Glasom v „Wiener Zeitung" priobčenega razglasa je razpisana zgradba treh personalnih poslopij in ene lope za železniško-vzdr-ževalne namene s prizidkom za pisarno v stični postaji Aspang lokalne železnice Fried-berg-Aspang. Ponudbe vsprejema najkasneje do 31. marca 1910 — 12 ure opoludne c. k. železniško stavbeno ravnateljstvo na Dunaju VI, Gumpendorferstrasse 10. Pogoji in drugi podatki so na upogled, ozirama se lahko kupijo pri prej navedenem ravnateljstvu in pri c. kr. železniškem stavbenem vodstvu v Friedbergu. Umivanje nog v stolnici sv. Jušta. Včeraj na Veliki četrtek je kapitularni vikar in stolni prošt dr. Frančišek Petronio izvršil obred umivanja nog na 12 starčkih. Skupna starost starčkov znaša 1002 leti. Vojaški nabor. Predvčerajšnjem je bilo k naboru pozvanih 204 novincev, od katerih se jih je odzvalo 194. Potrjenih je bilo 20, od katerih 3 za mornarico. Radi preiskovanja vida je bilo 12 novincev odposlanih v bolnišnico. Popravek. V poročilu o koncertu minule sobote se je urinila pomota. V drugem odstavku je beseda: poetično ljudstvo, a bi moralo biti p e t i č n o ljudstvo, kar s tem popravljamo na izrecno prošnjo g. Adamiča. Za naše delavstvo! Pišejo nam: Kakor znano, je bila zadnja številka „Narodnega Delavca" konfiscirana zaradi uvodnega članka, v katerem je bila priobčena kritika postopanja raznih oblasti v zadevi delavskega vprašanja v novi prosti luki. Upamo, da „Narodni Delavec" vsled te konfiskacije ne bo prenehal odločno braniti koristi našega delavstva. Zato pričakujemo, da bo „Narodni Delavec", ki izide drevi ob 5. uri, izpregovoril zopet primerno odločno besedo. Ne pozabite, da uprizori St. Jakobska Čitalnica na Velikonočni ponedeljek v dvorani „Nar doma" pri sv. Ivanu, krasno nar. igro „Divji lovec" s petjem in godbo. Mislimo, da ni potreba posebne reklame za to uprizoritev, ker najboljša reklama je uprizo-riteljica sama. Vlogo vaškega norčka (Tončka) bo igral g. Požar, ki se je posebno v opereti izkazal resničnega igralca. Sviral bo popolni društveni orkester, vodil društveni pevovodja g. Polič. Po predstavi bo ples do polnoči. Odbor slovanske mladine, kateri je priredil veliki ples v korist Ciril-Metodove družbe, prosi najuljudneje vse one rodoljube, kateri niso še poslali na račun sprejetih vstopnic, kakor tudi na račun šaljivega lista Škrata čim preje potom ugledne Jadranske banke ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4, z ozirom na zaključna seja katera se bo v najkrajšem času vršila. Tržaška mata kronika. Tatvina. Včeraj zjutraj je bil aretiran na Lloydovem parniku „Praga" tam zaposleni kurjač Fran Vladinovič, star 33 let, iz Trsta, ker je med vožnjo ukradel 10 cin-kastih plošč, ki jih je prodal na Krfu. Priznal je tatvino. Samomor. Predvčerajšnjem zvečer je prišla v hotel „Air Abbondanza" neka elegantno oblečena gospa, ki se je v knjigo za tujce vpisala pod imenom Marija Kocijančič brez drugih navedb. Mogla je biti stara kakih 30 do 35 let. Ko je včeraj zjutraj še ob 11. uri ni bilo iz sobe, je hotelsko osobje po dolgem in brezvspešnem trkanju vdrlo vrata. V postelji je ležala ne-srečnica — mrtva! Smrt je bila nastala že pred precej Časom. Zastrupila se je s kar-bolno kislino. Po ogledu se strani oblasti so truplo odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu, Koledar in vreme. — Danes: Veliki petek. — Jutri: Vel. sobota. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne -f- 14' Cels. — Vreme včeraj: lepo, veter. Vremenska napoved za Primorsko: Lepo; večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. DAROVL — Veleposestnik Vatovec Jožef daroval je v odgovor „Slovencu" svoje dijete, ki jih je dobil od „Gospodarskega društva" na Frdeniču, v narodne namene in sicer „Svetoivanski podružnici" „Vrdeljski podružnici družbe sv. CM. in Tržaškemu dijaškemu podp. društvu" po 10 K. Skupaj 30 K. Živel 1 Denar hrani g. J. Negode. „Podpornemu društvu za „slov. vt-sokošolce na Dunaju" so dalje poslali: 225 : K Ljubljanska kreditna banka ; 200 K: Posavcev na Dunaju; po 100 K: inž. Gustav Pibroutz, tehn. vodja na Dunaju in Hranilno in posojilno društvo v Ptuju ; po 50 K: Mestno županstvo v Kranju, Posojilnica v Ribnici in Kmetska posojilnica na Vrhniki; po 30 K: Dr. Karol Hinterlechner, Dunaj, Obrtno pomožno društvo v Ljubljani in Okrajna posojilnica v Ormožu ; po 20 K : g.a Ana Dobida v Trstu, K. A. na Jesenicah, Hranilnica in posojilnica na Dolu, Posojilnica v Framu in na Vranskem ; 12 K : Posojilnica v Vojniku; po 10 K: Dr. Matko Heric, prof. v St. Pavlu, Minka Hrašovec v Radovljici, dr. Ivan Jenko, primarij v Ljubljani, dr. Leop. Poljanec, c. k. prof. v Mariboru, Juri Šenk, p. d. Makek, Jezersko in dr. Klement Seshun, odvetnik na Dunaju. __(Pride še). Književnost in umotnost Uredništvo je dobilo v oceno sledeče knjige: A. Aškerc: Pesnitve. Peti zbornik. Založil L. Schvventner 1910. Cena broš. K 4, eleg. vez. K 5 50. Cvetko G o 1 a r. Pisano polje. Založila Ign. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg 1910. Cena broš. knjigi K 180, vezani K 2-80. Povesti slov. ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan Založila Ka oliška bukvama 1910. Dr. Ivan Pregelj: Romantika. Cena K 1*50. Založila „Narodna tiskarna" v Gorici 1910. Svatopluk Cech: Pripovijesti. S češkog preveo: Pavao M. Rakoš. (Broj 14 „Moderne biblijoteke") Zagreb 1910. Naroča se na Upravo „Moderne biblijoteke". (M. Malinar). Samobor. O alkoholizmu. Kot 2. zvezek Ljudske knjižnice, katero je pričel izdajati v Celju Vekoslav Spindler, je izšla poljudna razprava o alkoholizmu. Pisatelj razpravlja o pogubnih posledicah alkoholizma za člo- V Trstu, 25. marca 1910. „EDINOST" št. 84 Stran III veŠki organizem in Človeštvo sploh. Ta knjižica je zlasti priprostem ljudstvu zelo priporočljiva. Stane 50 stot. O teh knjigah prinesemo ocene o priliki. ___ Gospodarstvo. Redni občni zbor Ustfedni banky českych sporitelen v Pragi se je vršil dne 13. t. m. v prisotnosti 661 delničarjev, ki so zastopali 18794 delnic s 5653 glasovi. Predsednik g. dr. Poschl je pozdravil delničarje, posebno zastopnike slovanskih denarnih zavodov, nakar, je prečital vrhovni ravnatelj g. Patek letno poročilo za 1909, iz katerega je razvidno, da je bilo minulo leto eno najvspešnejših : povišanje delniškega kapitala na K 15.000.000-—, vstanovitev pete podružnice v Ćernovicah v Bukovini, realizacija izseljevalne banke „Bohemia" Ustfedne banke v Budapešti, povišanje delniškega kapitala „Securitas" na 1 mil. K, razvoj pokojninskega zavoda čeŠkoslovan-skega denarstva itd. Banka je dosegla čisti dobiček v znesku K 1.081.770.58, v katerem pa še ni vračunan dobiček nekaterih kupčij, ki pridejo v bilanco prihodnjega leta. Skupni promet znaša K 6.323.531.501-18, menice in devize K 69.648.615-16, komunalna posojila kron 46.871.312—, vloge K 117,168.98104, vrednostni papirji v upravi in shrambi K 94.015.380-89. davek in pristojbine kron 245.129.48, upravni stroški K 552.894-66. Število nameščencev je stopilo od 219 na 287. — Poslovno poročilo, kakor tudi poročilo revizorjev je bilo vsprejeto z odobravanjem na znanje in je bilo na predlog upravnega sveta sklenjeno dodeliti od dobička 5 odsto zav. fondu zast. listov in bančnih zadolžnic t. j. K 54.088-50, osnovnemu fondu vštevši ažijo K 162.105"— od V. emisije delnic K 393.498.85, 5 odstotno dividendo od K 15 mil. delniškega kapitala (5 mil. kron V. em. participira le na dividendi za II. polletje) K 625.000 — ter ostanek K 9.173.23 prenesti na novi račun. Fondi banke znašajo sedaj 1 milijon kron, t. j. K 26.67 na delnico, katerih faktična vrednost znaŠ2 K 426*67 proti K 400*— nom. Dividenda se začne izplačevati z dnem 29. t. m. Dalje so bili odobreni predlogi glede spremembe pravil tako v svrho razširjenja poslovanja banke, kakor v svrho povišanja delniškega kapitala 25.000.000*—, ki naj se izvede ob ugodnem času. Na volit vi v upravni svet je bil enoglasno izvoljen g. dr. Č. Klier, ravnatelj Praške mestne hranilnice od grupe hranilnic. Istočasno se je vršila volitev članov nadzornega sveta za centralo in podružnice. Na predvečer občnega zbora se je vršil dobrovspel sestanek delničarjev, ob kateri priliki je podal ravnatelj banke g. Kril krasen referat o načinu razširjenja prometa med banko in njenimi zaveznicami, a zatem vrhovni ravnatelj g. Patek zanimiv referat o svojem potovanju v ZeJinjene države Sev. Amerike in poedinih pojavih živahnega amerikanskega novčarstva. Referati so bili jako skrbno sestavljeni in vsprejeti z navdušenim odobravanjem. Vesti iz Goriške* Nadomestne deželnozborske volitve za slov. veleposestvo na Goriškem. C. kr. namestništvo je v včerajšnjem „Osser-vatore Triestino" priobčilo imenik volilcev volilnega okraja I. slov. veleposestva za volitev v deželni zbor poknežene grofije goriške in gradiščanske, ki se bo vršila dne 23. aprila t. I. Volilni okraj obsega: mesto Gorica, politični okraj Gorica okolica, politična okraja tolminski in sežanski in krajne občine Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana političnega okraja gradiščanskega. Vseh volilcev je upisanih 132. — Pritožbe radi vpisa volilne pravice nemajočih ali nevpisa volilno pravico imajočih oseb je vložiti na c. kr. namestništvo v Trstu tekom neprestopnega roka 14 dnij začenši z dnem objave omenjenega imenika. Po preteku tega roka vložene pritožbe se zavrnejo ker za-kasnjene. x Ljubljansko gledališče v Gorici. Gostovanje ljubljanskih igralcev prične 2. aprila z realistično komedijo Poljakinje Gabrijele Zapolske : Morala gospe Dulske. Na ljubljanskem odru je doseglo to delo fenonienalen vspeh ; gotovo se priljubi tudi goriškemu občinstvu. Zatem nastopijo igralci tudi v Tolminu in Ajdovščini. x Iz Solkana. Umrl je tu širokoznani župan Anton Mozetič. Kako priljubljen in popularen je bit ranjki to, je pokazal veličasten pogreb. Črne in slovenske črnoovite zastave so visele s hiš in luči so gorele. Pogreba se je udeležilo starešinstvo, Sokoli, obilo županov iz goriške okolice, šolska mladina in vse polno občinstva iz Solkana in iz okolice. Pogreba se je udeležil tudi okr. glavar grof Attems, drž. pravdnik A. Jeglič, šolski nadzornik Finžgar, komisar Mozetič itd. Čitalniški pevci so zapeli tri žalostinke pred hišo in na grobu; govor v slovo na grobu je imel solkanski nadučitelj Bajt. Svirala je pri pogrebu vrla Prv\7Ška godba. — Naj počiva v miru! Pregled železniškega načrta in postajna komisija glede projektirane normalno-tirne lokalne železnice od postaje Sv. Lucija-Tolmin do Kobarida določena z razglasom c. kr. namestništva z dne 4. marca 1910 št. II.—1282 1—09 na dan 30. marca 1910 se odložita na dan 18. aprila 1910. Glede kraja in ure sestanka ni nikake premembe. Kdo ne vrši svoje dolžnosti?! S Krasa nam piše naročnik: „Eden za trpine s Krasa" toži v „Gorici" od dne 18. marca 1910 I. o pomanjkanju krme ter vabi županstvo, naj poročajo poslancem, kako nujno je, da se pride v najkrajšem času na pomoč, ker drugače morajo kmetje svoje hleve, ki so že na pol izpraznjeni, popolnoma izprazniti. Kolikor je nam znano, je vlada že davno dovolila sredstva za nakup sena ter jih stavila deželnemu odboru na razpolago. Ne vemo pa, kaj se gospoda na deželnem od-bodru obotavljajo toliko časa. Namesto da bi „Gorica" pisala, kako so „poslanci vršili svojo — dolžnost", bi bilo bolj umestno, da bi od istih zahtevala, da se pobrigajo za-to, da deželni odbor dobavi enkrat krme vsaj za tisti iznos, ki ga je dobil v to svrho od strani vlade. Kaka poročila pa naj dado še županstva? Saj je poslanec Stepančič v svojem govoru o kobilicah omenjal, da je okrajno glavarstvo v Sežani sestavilo seznam strank, ki prosijo za seno. Ta seznam je omenjena politična oblast pač izgotovila na podlagi izkazov županstev. — Nam se zdi skrajna krutost, da hočejo gosp. zopet zlorabljati volitve za mrcvarenje bednega kraškega ljudstva. Opazovalec. Povišanje v službi. Učitelj na pripravnici državne realke v Gorici Vinko Dittrich je pomaknjen v osmi činovni razred. Umrl je v Šmihelu pri Šempasu posestnik Gregor Samokec v starosti 75 let. Trgovsko-obrtna zadr. v 1 rstu Vabilo IT. nlii D« ki bo v nedeljo, 3. aprila ob 10. uri zjutraj ▼ dvot&ni ,.Tgov. lzobr&i. drafttva" ulica San Francesco d' Aasisi, 2. I. ĐNETNTBED: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva, 3. Potijenje letnih računov, 4. Razdelitev čistega dobička, 5. Eventualna sprememba pravil, 6. Spopolnitev načelstva, 7. Spopolnitev nadzorstva 8. Slučajnosti. *) TRST, v marcu 1910. •) Opomba. § 37 zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu, a jih mora naznaniti pismeno načelstvu vsaj pet dni pred občnim zborom. PROĐAJALVZCA 8LASIIE IVAN SUBAN, TRST ulica della Caserma št 13. TOĆl SE sr IZVB8THO "K DRE. HEBJEVO flVO vodno svet«. Prodatam tudi i«vrstne praške in graSfce gnjati, kranjsko in Staiernko perutnio >, dunajafce in kranj-h k6 klobase ter razno r^bm sir in salame. i^T Izvrsten zjutrek. Jakob Vatovec Trst, ulica Torre bianca 23 Telefon št. 11-56 naznanja, da je odprl ZALOGO črnesn in Belega ilna ii TRST, u!. C-tvana 2 P£&ARNA iN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Predaja svežega kruha 4-krat aa dan. - Postrežb* točna i < na dom Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Cvetko Golar: PISANO POLJE 8°, 114 strani. Broširano K 1*80, vezano K 2*80. Golar nam mudi s to knjigo zbirko pesmi, polnih ubranosti in toplega prirodnega čuta, ki jih bodo gotovo povsod radi čitali. Ovitek in velike začetne črke je narisal M. Gaspari. V Ljubljani, meseca marca 1910. Ig. plem. Klefnmayr & Fed. Bamberg, založna knjigarna. POHIŠTVO ■^■■■■■■■■nBBf^BMHnnnMMi SOLIDNO: in : ELEGANTNO W0T PO ZMERNIH CENAH RAFAELE IT ALi A TRST - V A MALCANTON - TRST vr&trn Mnenje gospoda dra. R. Fleckseder-ja no Dunaju azistenta II. zdrav, klinike g. dv. svet. prof. Neusser-ja. G. J. SERRAVALLO Trst. Zahvaljujem se Vam za poslane buteljke Vašega izdelka ŽE-LEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), ki Vam jako rad potrjujem, da ga vsled naših kliničnih skušenj jako rad predpisujem tudi privatnim klijentom, ki trpe na pomanjkanju slasti, šibkosti in malokrvnosti. DUNAJ dne 4. januvarja 1908. Dr. R. FLEKSEDER. Via delle Poste stev. 6 -vogal Via Nicold Machiavelli — 3© Ker amo nakupili na Dunaja veliko part:jo mana-f* turnega blaga, izdelanih oblek ter ženskih in moških čevljev, se p> nuj« slavnemu občin tvu priuka z znižanjem cen z» 30°|o Via Poste 6, vopl m Nicolo Machiavelli. IČfam elllžhfl kot i3lterjtvs!ec pri kakem I9UCIII 9IU4UU denarnem zavodu kot agent sluga ali sploh prisi eroi službo. Govorim in pišem elovt-nski, hrvatski in italijanski. — Po uiam dub.a ep riČevfcla. Ponudbe daja Inseratni oddelek Edin mi pod Stev. 3000. "* Ugodna prilika j Torarna, zalrta po katastrofi mi Je i sročila v rasprodajo obianjeno blago, mnogo tisoč koaor krasnih, teikih flanelast h : pokrival po krasnih, DR'noT|1lih a orcih in tsoduih barrsh, ob* T bi it-aih ■ svilo Te pokrivala imajo io ueauat e „kom»j vidt.e madeže od vod«. Prlk adne bo tt vsako boifftohiAo sa pokrivanje ponteij li« ljudi i. So debele, tople in mutne, 1 JO m dolge in 1SS cm Riroke. Priillaa zbirke 4 lesov flanelastih debelih pokrival is DESET KROS, 3 kese iebeleiiih ooreolienlh za DEVET KR0I in 2 ko«« ntjdehe-lejiih esr. bljenlh pokrival za OEVET KROS. Vsak čitatelj tega ogla« naj ee zaupno obrue na Gostilna »AUa Colomlia' — TRST — til. Giulia 71 [■»e priporoča aiavn°mn ohčinatvu ta obilen [ohiak. Jata t 6i lcraikl teran, balo vi pa g » hi | < trave je Heatisracija Cooperativa es ilaekcrt prodaja it* aH tedenske obroke obleke iu (»»^rSitlke za moške, perilo Itd. d c q o vo r n e j še eene. ZOB ■ Skladišča rI v pritl-čju airpak v prv tu cadstTOD^ ©©©©©©©©©©©©©©©© POZOR!!! Predno kupite pince in presnice za praznike, poslužite se pri dobri in odlikovani tvrdki ŠIRCELJ " TRST Ulica Solitario štev. 8. Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5 Telefon 71, Romano II. GUIDO & UGO COEN lOO.OOO batojjk od Sampasjoa za refoflk. Prodajajo' in kupujejo se hueljke vaaVe vrste za refušk, Šampanjec, bord «T. imo]gt. ko k« n.otoko e. itd Velika zaloga prlpadkov po tovar, conah. TELEFON Stev. 1TS4. iS hali oqla;i ■■■■■■ ^^^ 1 MALI OGLASI se računajo po 4 ^ ^ j stot. besedo. Mastno tiskane be-^k |H m | sede se računajo enkrat več. Naj-^ HH V i manja pristojbina stane 40 sto-Vfr I tink. Plača se takoj Ins. oddelku. Pozcr! M. LEVI Pozor! Trat - ul. Ombrelle 6, XII. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponolene obleko lr šivalne atroje. Pisati dopisnieo. Pride sam na nnQ CD frizerka. Pride tudi na de m. rnpurubd Ot> Cene tizke. Ulica Konco Štrv. 13. II D-dft. 487 I pnn " e urjeDJu gren» S. Marci) 19. kupico Urana v gostilno v ulico 4S9 CncnnHorel/n 'n konsomno druStvo vLokvi UllSpUlIdrollU na KraBu dš svojo prodajalno z mešanim blagom v najem. — Prodajalna daja okrog Seet tisoč kron dohodkov na mesec. PojasmJa in pogoji pri naČelniSlvu. 478 Vsa oprava jestvin. trgovine Kožarska ::: tovarna K$r spretnega knjigovodjo, ki jn tndi kt>re»p »n^ea-, mora govoriti rasan nemSkeg* jezika, oloveuaki *!i hrvatski, event italijanski, »trojepi« a in uteni. grafije. Prednost imajo Bamei in oni, k' foanaj« to-fareko stroko. Poaudbe na Koiar-tko tovarno : A nd. J * k i 1 — Knpa p. Miren pri Gorici. 441 Bogomil Pino v dobrem stanu na prodaj. Ponudbe pod na Ins. odd. £ Ji o osti". Gostilna 473 Gospodarsko društvo v Vrdeli (ulica Cello Sceglio) priporoča slavnemu občinstvu aTojo poeti'no. Toči izvrstna viDa istrska, vipavska in Uran. Drtherjtvo pivo. D* mala kuhinja. Vrt in igre na krtgije. Na razpolago dvorana za društvene zabave. 490 Sirite EDIM0ST Pekarna in sladčičarna | (na novo preurejena) Trst, ulica Giulia štev. 71, Trst foatpr-ti tramvajskega aralI*It Zafoga izgotovljenib oblek 1» 55 manjfafctuntjja blsga — Al iHoiido OO Preseljena fz Barriera 4t. 3100 v nL deli' Jstri štev. S (Sy. Jakob) Vetika Izbira laoskih, de«kih lu otrolkih o-bl«k Zaloga blaga za ©bitke po u^eri. 8ra|ce ■podlije hlaće, uogoviev, pletenine, ovratniki upestniki, ovrataicv itd. iiJ t i ogali iiberi. Zalog« najboljših raodnh, rumenih in belih jop za mehanike itd Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzmernejdih cenah. NOVO POGREBNO PODJETJE^'Z' wr 2 bogato opremo za vsako Corso 49 (Piazza Goldoni) Tel. 1405 vrstni pogreb. in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsa J\ kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic ^ ' ^ perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno sna Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Qastwirtb :: mr, d. SMOon it t - Telefon 22-8S (Ulii jledilliti Fenke) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceno zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPEGUALirETA. : Železno in me leno pohištvo Bogati izbera vsakovrstnih stolić. — fopolae opreme ia posaaezii deli. \1 najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedelji'h In praznikih odprto d.> 4. popolntl. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine Pr. I (trnrik V. Tuscher Mboziravnik :: kcacesij. zoboi tehnik •• TRST - ntioa detla Caterma it 13. n, n.