ZELEZAR Leto XV. Št. 1 Jàhùar 1975 OB ROJSTVU NOVEGA LETA Slovenske železarne včeraj, danes, jutri Slovenske železarne niso proizvodna organizacija, ki bi se lahko hvalila z veliko proizvodno • ekspanzijo, pohvalijo pa se lahko z velikim deležem pri obnavljanju domovine po osvoboditvi. Od leta 1945 so železarne Jesenice, Ravne in Store dale okrog 12 milijonov ton jekla za gradbene objekte, transportna sredstva, stroje in naprave. Imajo pa tudi svojo prihodnost. Slovensko železarstvo ima veliko tradicijo. Začetki. prebujanja izdelave jekla segajo v 16. stoletje,, sledovi taljenja -železa pa še znatno bolj -nazaj, v čase, ko so po teh krajih gospodarili pradslovan-ski: .narodi. Po propadu Avs-tro-Ogrske je v sklopu Jugoslavije slovensko železarstvo -dobilo poseben -pomem Pred dmgo svetovno vojno leta 1-939 je letna. proz-vodnja- narastla na, okrog 140.000 ton surovega;jekla. Te zmogljivosti so tvorile osnovo- .za proizvodnjo jekla,, potrebnega za obnovo, industrializacijo in elektrifikacijo. po -osvobodi,tvi... Z izpopolnjevanjem-proizvodnih naprav ih «postopnim investiranjem-v nove-agregate-je proizvodnja! jekla - stalno rastla' in bo v letošnjem letni prvič .presegla-': 3/4 milijona ;ton,. kar. je 5;5-.krat več kot pred vojno. K-lj-ufe'talki rasti pa delež Slovenije _v proizvodnji -jekla SFRJ' stalno pada. Medtem ko' so leta 1939 .slovenske železarne dale 2/3 jugoslovanske'proizvodnje jekla, sedaj prispevajo" samo 'še eno četrtino. Integracijska celota V svoji dolgi' zgodovini je slovensko“ železarstvo ~ šlo preko mnogih vzponov in kriz. Tako je v šestedesetih letih 19. stoletja malo obrtniških delavnic preživelo ekonomski potres, obdržali ter skoncentrirali so se le najmočnejši in -na Gorenjskem je nastal • industrijski.: obrat, predhodnik današnje železarne Jesenice. Podobno je bilo tudi na Koroškem in Štajerskem. Naključje je hotelo, da je' sto. let za „tern • slovensko železarstvo zopet padlo v nepotrebno krizo, ki je terjala združitev gospodarske moči. Leta 1969 se se združile- tri i železarne Jesenice, Ravne in Štore v enotno Združeno podjetje slovenske železarne. S tem. se je začel' pisati nov list v zgodovini obstoja in ' razvoja slovenskega železarstva. Pred združitvi j o šo premalo zaščitene v borbi z inozemsko konkurenco •-. v ■ pogojih maksimiranih cen vse Iri železarne Je-: sénice, Ravne -lin Štore padle v poslovne izgube. ■ -ZdriJriefii železarni- šb lažje prestali kriizrio obdobje in ob razrešitvi sistemskih pogojev vrnili rast- -proizvodnje, akiuitnulaitivriosifci',-- . produktivnosti, likvidnosti, solventnosti-in kreditne ¡ sposobnosti.. Od leta 1969 do leta- 1973 je ob drobnih investicijskih posegih zraistlk proizvodnja surovega jekla na 695.000 ton ali za - 21 %, proizvodnja gotovega blaga na 643.000 ton ali 27 %, celotni dohodek na 3.430 milijonov din ali 92 %, osebni-dohodid na 515 milijonov dur ali za 119 %, bruto akumulacija pa na 386 milijonov din ali za 210 %. . Iz teh poidatkoV.se vidi, da je ob rasti fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dela, ki se je v blagovni proizvodnji dvignila na 52 ton na zaposlenega ali za 19 %, najbolj iporastla ekonomska moč. Rast celotnega dohodka, osebnih dohodkov in bruto akumulacije, to je seštevka amortizacije -in ostanka dohodka, je učinek obsega in specializacije proizvodnje, odpravljanje nerentabilne proizvodnje, boljšega koriščenja zmogljivosti, optimalnejšega financiranja proizvodnje, boljšega oskrbovanja, plemenitenja .proizvodnega programa im regulacije cen jekla. . Po prvi štiriletni skupni politiki . usmerjanja ¿proizvodnje -In poslovanja so Slovenske železarne. izšle, ekonomsko močnejše, in sposobne za vstop v novo obdobje razvoja proizvodnih naprav, in tehnološkega postopka. Nova stopnja združevanja Na' podlagi pridobljenih izkušenj, iin ugleda.se je v petem letu obstoja, integracijska tvorba slovenskega ....železarstva ..razširila. Dne 27. novembra. 1973 je bil podpisan .samoupravni ..sporazum, ô združevanju Organizacij združenega dela v Slovenske železarne, s katerim sp se železarnam Jesenice, RaVne iin Štore pridružili še predelovalci žice; Veriga Lësce, Pldfhen. Kropa, Tovil Ljubljana, Zïefta Celje ter Metalurški inštitut S to integracijo so .se proizvajalci jekla neposredno združili s predelovalci, iiastâla je ena proizvodna linija, 'vertikalne povezanosti primarne s sekundarno proizvodno' dejavnostjo. Tud širše združevanje dela in sredstev v Slovenske želzame se je uspešno uveljavilo. V primerjavi z letom 1973 je bilo leta 1974 doseženega: , — surovega železa 207.000 ton ali 19 % več; surovega jekla 760.000 ton ali 9% več; blagovne proizvodnje -660.000 'ton ali : 3 % več; realizacije 4.960 milijonov din» 49 % več,; -izvoza 41,6 -.milijonov, dolarjev ali 32,5 % več). Kot logični učinek boljšega koriščenja proizvodnih zmogljivosti je rastla tudi ek., moč Cele sestavljene organizacijein posameznih organizacij združenega delà. Pèriodièfll: obračun 9-mesečnega poslovanja kaže* da so osebni dohodki bruto narasti! na-561 milijonov ali 25 °/o, brilto’akumulacija-na 530 milijonov din ali za 53%. Res je, da ta bruto akumulacija predstavlja le slabih 14 % celotnega dohodka, za dejavnost proizvodnje in primarne predelave jekla ipa je vendar zadovoljiva. Železarji se upravičeno bojijo nadaljevanja inflacije stroškov, saj ta .neposredno vpliva-- na njihov dohodek ih znižuje sredstva za razširjeno reprodukcijo. -■ Poraba, prerašča proizvodnjo Jeklo je pogoj; industrijske in splošne družbene reprodukcije. V tem je razlog, da proizvodnja tega osnovnega reprodukcijskega materiala stalno raste. Jeklo po-(Nadaljevanje na 2. strani) DELOlUlSHR ZOLEEDIVU . ŽELEZARHE- ST.ORG ti T 0 11 E . - 8 S Z. Vseriu koe,lktivu seliti srečno novo leto 1975 i S m ïiaoso. uspehov pri delu. n : Ljubljana, dne 16.1?.. 1974 Eranc Leskošek '-Luka 6 h+fag PREDSEDNIK REPUBLIKEi JOSIP BROZ TITO i I ZAH^ALJU-JE -'NA-'ČESTITKI 1 I I IZRAŽAVA NAJBOLJE ŽELJE 1 I ZA -N O V U 19 75 /GODINU | Slovenske železarne včeraj, danes, jutri (Nadaljevanje s 1. strani) goju j e razvoj gospodarstva, obrambne sposobnosti in politične samostojnosti. V tem je razlog, da se železarstvo tako v kapitalističnem kot socialističnem svetu izredno hitro razvija in da se tudi države v razvoju pojavljajo kot izdelovalci jekla. Že leta 1973 je svetovna proizvodnja, brez LR Kitajske, dosegla skoraj 700 milijonov ton jekla, kar je v primerjavi z letom 1950 tri in pol-krat več. Modernizacija in širjenje proizvodnih zmogljivosti črne metalurgije pa gre dalje. Prognozi-zirajo, da bo že leta 1985 svetovna proizvodnja jekla presegla milijardo ton. SFR Jugoslavija po proizvodnji jekla zaostaja. Z deležem 0,37 % v svetovni proizvodnji in z okrog 140 kg jekla na prebivalca se vključuje med nerazvite države. SR Slovenija pa spada po proizvodnji in .predvsem po porabi jekla med razvite dežele. V letu 1974 bo proizvodnja znašala 435 kg, poraba pa okrog 480 kg na prebivalca. Kljub zlasti za jugoslovanske razmere relativno visoki proizvodnji jekla ta po količini ne. ustreza republiškim' potrebam, še večje odstopanje pa nastopa, ko se upošteva asortiman jekla. Obdelava podatkov kaže, da v. Sloveniji SŽ krijejo le okrog 49 % potreb. To pomeni, da morajo porabniki te razvite republike preko polovico svojih potreb kriti z uvozom in nabavami iz drUgih republik, slovenske železarne pa okrog 45;% svojih izdelkov prodati izven Slovenije. Vzrok takemu stanju je predvsem specaliza-cija proizvodnje in orientacija SŽ na plemenita jekla. Poslovna skupnost za jeklo Slovensko železarstvo se po zgodovini in pogojih sedanjega časa najlažje primerja z avstrijsko črno metalurgijo. Tam so se razvile železarne • s specializiranim proizvodnim programom kvalitetnih in žlahtnih vrst jekel, za katere je trg v 'nacionalnem Okviru daleč preozek. Ni zato naključje, da Bohler in Schoeller-BleCkmann okrog 3/4 svojih izdelkov izvažata. Tudi slovenske železarne čaka podobna usoda. Le prilagojevanje programov kovinsko predelovalnega kompleksa plemenitenju programa proizvodnje jekla lahko zmanjša delež prodaje SŽ na inozemska tržišča. Izogibanje zahtevnih zunanjih porabnikov jekla je torej možen le z razvojem notranje porabe. Povečanje porabe žlahnih jekel doma pa sočasno zahteva širjenje kroga tržišča .Za tovrstne izdelke ali povečevanje izvoza finalnih vdsokovr.ednih izdelkov. V ta namen smo pred ustanovitvijo poslovne skupnosti za izdelavo in predelavo jekla. Ustanovitev poslovne skupnosti za jeklo, v kateri bodo slovenske železarne kot proizvajalec in proizvodne grupacije bele tehnike in elektro industrije Iskra — Gorenje, strojegradnje Združenega podjetja strojegradnje, transportnih vozil TAM in poljedelske opreme Združeno' podjetje za kmetijsko mehanizacijo kot porabniki in predelovalci jekla, ima nalogo izvedbe težavnega procesa skladnega razvoja proizvodnje in porabe jekla. Poslovna skupnost za jeklo SR Slovenije bo:, — upravljala prenešena sredstva SR Slovenije za investicije/ namenjene za črno metalurgijo; — skrbela' za uspešno in usklajeno povečevanje proizvodnje jekla v SR Sloveniji; * — usmerjala strukturalno prilagojevanje in .plemenitenje izdelave ter predelave jekla; — Skrbela za enotnejši ter ubrane j ši. nastop v celotnem blagovnem in denarnem prometu. K milijonu ton jekla Pri pogledu v prihodnost je težko trditi, da že razpolagamo z realnim in. gospodarsko utemeljenim konceptom razvoja črne metalurgije SFRJ. Z gotovostjo lahko računamo, da bo poraba jekla leta 1985 znašala okrog 7,5 do 8 milijonov.ton, kar pomeni podvojitev potrošnje v 1974. . V teh dimenzijah se bo moral nahajati tudi razvoj jugoslovanske, črne metalurgije, ki za leto 1975 načrtuje. 3 milijone ton surovega jekla. Ob upoštevanju izvoza in uvoza moramo do 'leta 1985 domačo proizvodnjo jekla povečati na 6,75 do 7,25 milijonov ton. V tem okviru se nahaja tudi okrog 1,1 milijon ton načrtovane proizvodnje jekla Slovenskih železarn; Ob tem da količina'in struktura predvidene proizvodnje jekla SR Slovenije nista sporni, pa je odprto^ še vrsto tehnoloških in razvojnih problemov. Ve se, da bo za lastno proizvodnjo surovega jekla prevladovala elektro meta--lurgija, .v odvisnosti od svetovnega razvoja tehnologije direktne redakcije bogatih železnih rud pa je odvisna usoda Slovenske proizvodnje gredlja. Šele ko bo direktna redukcija rud ali proizvodnja metaiiizirandh pelet dosegla konkurenčno raven s proizvodnjo tekočega vložka iz plavžev, bo možna odločitev za tehnološki postopek povečane proizvodnje jekla slovenskih železarn. Bri tem bo pomembna; „tudi zahteva o čiščenju voda ih ozračja. Eno pa je'že jasno, da bodo slovenske železarne poleg proizvodnje kvalitetnih in žlahtnih jekel iz lastne proizvodnje morale dobiti tudi okrog četrt milijona ton polizdelkov iz železarn ž" optimalnim klasičnim postopkom in' primemo lokacijo izven Slovenije. Objektivno lahko pričakujemo, da bodo slovenske- železarne-leta 1985 pokrivale okrog 70 % potreb SR Slovenije in da bodo z blagovno menjavo in -samoupravno povezavo s trgovino prevzele kompleksno oskrbovanje slovenske porabe z jeklom. Samoupravni sporazum, sklenjen z Metalko, že - vsebuje te težnje/ Razvoj in prihodnost slovenskega železarstva sta torej odvisna: — od tesne vertikalne povezanosti in ubranega dela proizvodnje ter predelave jekla; — od napredovanja svetovnega tehnološkega procesa proizvodnje surovega jekla, in — od tesne povezanosti s celotno jugoslovansko črno metalurgi-jo. Tudi bilateralna in multinacio-nal-na povezanost zlasti z državami SEV in deželami v razvoju bo odigrala svojo vlogo, zato z zaupanjem gledamo na prihodnost slovenskega železarstva. Kondicija in sposobni kadri so zagotovilo, -da bo v naslednjem desetletnem obdobju preskočena ovira milijon ton surovega jekla slovenskih železarn. Leta 1975 vse za izvoz Tudi leto 1975 bo na tej poti pomemben mejnik., Organizacije združenega dela SŽ so se že odločile za osrednjo akcijo naše sestavljene organizacije, da bomo naslednje leto, ki je zadnje leto tekočega petletnega razvojnega obdobja, dosegli in presegli 800 tisoč ton surovega jekla. To bo zahtevna naloga, dosegljiva le s tekočim oskrbovanjem s surovinami in energijo, zato bo temu problemu potrebno posvečati največjo pažojo. V petletnem načrtu za leta 1971 do 1975 so vse jugoslovanske železarne predvidele za zadnje leto 4,8 milijonov ton surovega jekla, sedaj pa ga za naslednje leto predvidevajo le dobre 3 milijone ton. Ponosni bomo, če bodo slovenske železarne dosegle svoj delež petletnega načrta. Predvidena količina surovega jekla pa je-le en del naše zahtevne naloge za -leto 1975. Pridružuje se ji povečanje primarne in' sekundarne predelave. Načrt predvideva, da bomo izdelali 722.500 ton blagovne, proizvodnje ali 4,3% več kot preteklo leto 1974. Resno pa se bomo morali vključiti v splošno akcijo za zboljšanje trgovinske bilance, znižanje inflacije in v stabilizacij o jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva. ; Z rezultati dela leta' 1974 pri nas ne moremo biti zadovoljni. Velik zunanjetrgovinski deficit in primanjkljaj v plačilni bilanci, ki presega milijardo dolarjev,'’ nas opozarjata, da nismo, vodili zdrave politike in da še med letom nismo hoteli odreči tisitemu, kar nam po produktivnosti in lastni ustvarjalnosti- ne pripada. SR Slovenija je v zunanjetrgovinskem primanjkljaju prispevala občuten delež,, prek 12 milijard dinarjev ali dvakrat več kot'leta 1973. Kljub dejstvu, .da je izvoz Slovenije po vrednosti porastel za 30 %, ga uvozna postavka ne samo ..po obsegu, temveč tudi po rasti prekoračuje in znaša 57 %. Zanimiv .je tUdi podatek, da je SR Slovenija izvoz realno povečala le za 1 %, uvoz pa za 6 %. Tudi Slovenske železarne so devizno deficitarna dejavnost. Leta 1974 smo izvoz sicer povečali na 41,6 milijonov dolarjev, kar pa še daleč ne pomeni'; /da se sami devizno pokrivamo. Smo izdelovalci reprodukcijskega materiala, zato je devjzni primanjkljaj sicer normalen pojav; to pa nas ne bo odvezovalo zlasti naslednje leto, ko bo po resoluciji o družbeno eko-. nomskem razvoju ŠR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 izvoz moral porasti za 10 %, uvoza pa le za .6 %. Leto 1975 bo leto težke preizkušnje, v katerem moramo doka-zato odpornost in učinkovitost naše samoupravne družbe' Preusmerit; bo treba generatorje iz razvi- . jan ja pretirane, porabe' in umetno vzpodbujanega povpraševanja na tokove v’ izvoz. Vsa politika 'cen in financiranja proizvodnje bo morala biti posvečena tej prelom-, ni nalogi. Z njo se bo efcdnomizi-ral proizvodni proces, umirilo domače povpraševanje, blažila rast cen na domačem tržišču in izboljšala stabilnost -gospodarstva. Slovenske železarne, bodo poleg lastne realizacije izvoza v resoluciji ekonomskega razvoja leta 1975 morale biti prisotne predvsem s promptnim izvrševanjem pogodbenih obveznosti, da ne bodo ovira ampak vzvod tisti predelovalni, industriji, ki bo(devize ustvarjala zase in za uvoz rude, starega železa, legur in . drugih, za proizvodnjo jekla potrebnih surovin in opreme. Uspehi, ki so 'jih Slovenske železarne dosegle, na področju poglabljanja samoupravljanja, vertikalnega povezovanja V proizvodnji in blagovnem prometu, v izvozu in rasti proizvodnje, so zagotovilo, da bomo zvesti svoji: tradiciji pospeševalno delovali tudi v naslednjem letu. Zaslužena priznanja Na zadnjem zasedanju Delavskega sveta železarne je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje tov. Marjan Ašič v imenu Predsednika republike podelil dvanajstim našim delavcem državna odlikovanja za njihove zasluge v dolgoletnem vestnem delu Red republike z bronastim vencem je prejel ANTON FRANULIC, Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Gajšek Franc, Gorjup Karel, Jager Alojz, Jermol Stanko, Košak Franc, Lubej Martin, Mernik Franc, Voga Edvard, Žgank Franc, Žnidar Ivan Medaljo dela je prejel Vrečko. Karel Ob vstopu v novo letno obdobje želim vsem delavcem in družinskim članom srečno in uspešno novo leto 1975. Gregor Klančnik Proizvodnja 114. panoge v 1974 TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA PROIZVODNJE 114. PANOGE V LETU 1974 ; Sedaj, ko so za nami prvi dnevi novega leta 1975 in je delno popustil zagon in tekmovalni duh, ki je Vladal v mesecu decembru pri doseganju čim večje proizvodnje, lahko trezno ocenimo prehojeno pot v preteklem letu. Prvi plan, ki smo‘si ga zastavili v začetku leta 1974, smo v sredini leta rebalansirali v cilju, da maksimalno izkoristimo razpoložljive tehnične kapacitete, povečamo proizvodnjo, in produktivnost in ustvarimo dohodek, ki bi nam dal nove možnosti za razširitev oziroma izpopolnitev naših proizvodnih, obratov, kakor tudi možnosti večjega koriščenja sredstev za skupno porabo in družbeni standard. 26.557 ton. Plan ni dosegla,, predvsem zaradi pomanjkanja vložka (gredic) iri. velikega pomanjkanja delovne sile; v poletnih mesecih. Kljub temu, pa je potrebno obratu dati. vse priznanje, saj je delal pod izredno težkimi pogoji. Jeklarna II je planirala proizvodnjo 52.000 ton Surovega jekla. Proizvedeno je 50.640 ton surovega jekla. Obrat ni dosegel planirane proizvodnje, ker je zaradi pomanjkanja delovne sile pričel s Jeldovlek je planiral proizvodnjo 4.000' ton brušenega in vlečenega materiala. Obrat je dosegel 4.008 ton proizvodnje in je plan presegel, kar jo glede na. asorti-man v primerjavi s proizvodnjo v ostalih dveh železarnah, velik uspeh. Podani rezultati dela vseh obratov so bili doseženi z veliko prizadevnostjo, delom, ob prostih sobotah iri nedeljah, kar še posebej kaže na veliko delovno zavest. . Druga faza uresničevanja ustave v DO SŽ Na sestanku širšega vodstva SŽ dne .3. 7. 1974 je bil sprejet sklep o ustanovitvi posebne posvetovalne skupine za uveljavljanje ustave v SŽ. Ob ustanovitvi skupine šo bile okvirno določene njene naloge, tako ugotovitev stanja pri : ustanavljanju TOZD v posamez-‘ndh DO SŽ, oblikovanje usklajenih načel Za ustanavljanje in medsebojno, združevanje' TOZD, iskanje primernih modelov in ocenjevanje, zasnov DO za .plodno združevanje dela. Posvetovalna skupina je na svojem prvem sestanku določila cilje delà skupine: zagotovitev ustavnosti, učinkovitosti in večje povezanosti Slovenskih, železarn. Grupa je razširila svoj sestav še s predstavniki tistih DO SŽ, ki še niso imele svojega člana v skupini, ter se dogovorila o nadaljnjem delu. Na drugem razširjenem sestanku je skupina obravnavala analizo- združevanja v sestavljenih organizacijah združenega dela ter s tem v zvezi o uresničitvi zastavljenih ciljev, v nadaljnjem delu pa je ugotovila stanje v dr-u-gi fazi ures-iičevanja ustave v posameznih DO SZ (na tem pospešeno delata predvsem železarni Jesenice in Kavne) in se dogovorila o nadaljnjem skupnem delu. Na novem sestanku bo skupina obravnavala .analizo" samoupravnih sporazumov o združevanju delà in sredstev v sestavljenih OZD, katero pripravlja Center za. samoupravljanje pri RS ZSS, ter ocenila dosedanje delo pri uresničevanju ustave v posameznih DO SŽ. Na vodstvu za organizacijo, Ici j.e prav tako vključeno v delo pri. uresničevanju .ustave, je bilo v zadnjem času več razprav o organizacijskih pristopih uveljavljanja" novih TOZD in izpopolnjene, organizacije-v DO, predvsem o modelih v železarni Jesenice in Ravne, kateri, pripravljata izpopolnjene modele in' večje število novih TOZD, Glede na to, da sta železarni Jesenice in Ravne doslej še naj--„bolj osvetlili problgriiatiko ustanavljanja TOZD, naj bi se po dogovoru 'grupe uporabil njun koncept uvajanja novih TOZD — usklajen in izpopolnjen — kot osnutek ,za skupno razpravo, rezultat; katere naj predstavlja skupno osnovo za ; nadalj ri.je': usklajevanju rešitev DO SŽ. Po 93. členu samoupravnega sporazuma o združevanju v SŽ so se podpisniki zavezali, da bodo ustanavljanje novih TOZD .vršili usklajeno/ Da bo ta usklajenost resnično dosežena), naj bi -DS SŽ podprl predhodni dogovor'skupine in tako zagotovil, da bodo nove organizacijske rešitve omogočile večjo usklajenost med DO SŽ in ne nasprotnega: Kljub temu pa si moramo pri izdelavi letošnjega plana zadati višje cilje. Stalno motamo stremeti k. povečanju produktivnosti, izboljšanju izplenov, izboljšanju delovnih pogojev in k modernizaciji dela. Za doseganje le-tega se moramo še.naprej angažirati kot;, zavedni delavci, razvijati samoupravne odnose in še nadalje težiti, k izboljšavam. dipl. met. inž! Srečko Senčic Uresničevanje ustave v SOZD SŽ V zadnjem času so se v zvezi s članstvom SŽ v ZJŽ. zaostrile razprave o tem, ali lahko Slovenske železarne kot. celota nastopajo v ZJŽ, saj v rnaterialnem pogledu ne predstavljajo čvrste integracije in. ne nudijo nobene garancije, da bodo dogovorjene obveze ria skupnih sestankih organov ZJŽ res izpolnjene. Gledano s stališča ostalih članov ZJŽ naša integracija ni trdna. Na registrskem sodišču v Ljubljani tudi postavljajo več pogojev glede ureditve pooblastil v pravnem prometu razmejitve odgovornosti itd., da bodo Slovenske železarne lahko registrirane. Dokler namreč niso'bile registrirane vse DO SŽ, tudi ni bilo mogoča registrirati SŽ. Sedaj, ko. so te registracije urejene, je že toliko novih zakonskih rešitev (vključno ,s sprejemom nove ustave), da je treba .samoupravni sporazum SŽ predhodno popraviti, da bo registracija mogoča, saj registrsko sodišče presoja sporazum po sedanjih predpisih : , in novi sodni praksi,, ne po takratnih. Vsaka poprava pa bo nujno zahtevala več sprememb z bolj konkretno razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti. V samoupravnem sporazumu SŽ pa je tudi več drugih določil, ki so bila sicer skladna z osnutkom ustave, ko je sporazum nastal, niso pa več s sprejetim besedilom ustave (tako je sedaj pri SOZD nujen statut, poslovodni organi so drugače postavljeni, delavska kontrola je nujna tudi v SOZD). Povečano število TOZD bo zahtevalo spremembe tudi pri organih samoupravljanja v SŽ. Vse navedeno zahteva spremembe našega sporazuma SŽ, ki jih bo treba, prav zaradi registracije uresničiti v krajšem času. Sekretar: Miha Potočnik . ZSSR. Zallodnonemški konzorcij firm SALZG1TTER, KORF in KRUPE, bo gradil v bližini Kur-ska metalurški kombinat v vrednosti 1,9 bilijonov dolarjev. Pro-jelct obsega naprave za peletizi-ranje, elelctro-jeklarno.. in valjar-no. Brazilija. S,skupnim vlaganjem sredstev. brazilske vlade in FIAT bddo zgradili v bližini: mesta Belo Horizonte livarno za ulitke za avtomobilsko in traktorsko industrijo! Vrednost- investicij jé 70 milijonov -dolarjev. 1 -I ■r ;v': -.'i -a m i inp ii 11 mm p p | «ess «MU ic-S 6 ' t I lili - ..............i «.......i ■p ¡¡¡fc I M Valjarna II — pogled na progo 550 Plan • 'je predvidel proizvodnjo , 47.000 ton surovega železa. Obrat je dosegel 45.950 t, kar je za 1.050 ton pod planom; pri tem pa je potrebno” navesti, da je plavž zaradi redukcije ‘električne energije v zimskih -mesecih ' izgubil :ca. 2.000 ton proizvodnje. Upoštevajoč navedeni ‘izpad, proizvodnje, ugotavlj amo, da j.e Obrat v tem letu povečal storilnost in, da bi pre-. segel zastavljeni plan v normalnih pogojih dela. Obrat je uspešno osvojil s strokovnjaki za plav-žarstvo proizvodnjo, specialnega . -surovega železa, ki nadomešča drago uvoženo surovo železo »soreli«. Uspeh jo tem Večji, ker je to področje perspektivno zaradi . prihranka na vedno bolj dragi električni energiji; .- *. Jeklarna I j e planirala proizvodnjo 30.000 ton surovega jekla. Obrat je dosegel 26.661 ton. Odstopanje od rebaiansiranega pla- . na je zelo-veliko,; kar pa ni krivda .obrata. Planirali smo.4-izmensko delo v šestih mesecih, kar: pa " zaradi hitrega: pričetka' obratovanjajeklarne II nn premestitve delavcev: iz jeklarne I v jeklarno II, ob stalnem pomanjkanjm delovne sile,, ni bilo mogoče izvesti. Ob-rat je napram'prejšnjim letom de- -. lal pod izredno težkimi pogoji za-. radi stalnega pomanjkanja neka-terih energetskih medi jev m ker se: je spremenila tehnologija"' izdelave jekla v tem smislu, da ni bi-- lo mogoče koristiti tekoče belo surovo; železo.1 .: Valjarna I _je 'planirala proizvodnjo -27.000- tori in;, je - dosegla 3-izmenskim obratovanjem Ob koncu januarja-in s 4-izmenskim šele konec maja in ne s 1. marcem, kot je bilo planirano. Prav tako ni majhen izpad proizvodnje zaradi redukcije električne energije.: Določen davek v obliki izgubljene proizvodnje pa je obrat »plačal« na račun uvajanja delovne šile; in' osvajanja nove proizvodnje. Kljub nedoseganju pla-. na pa mislim, da smo lahko v Železarni Štore ponosni na uspeh, ki ga je dosegla jeklarna prvo leto ‘svojega obratovanja, sploh, če upoštevamo pesimistične napovedi nekaterih metalurških strokovnjakov v slovenskih železarnah. Poseben uspeh je jeklarna dosegla v 1 novembru, ko je odlila celotno proizvodnjo na konti napravi in v mesecu decembru, ko je dosegla rekordno mesečno proizvodnjo ca. 5.5001. Ti rezultati so. .odraz pri- , zadéynosti'.Vséh: delavcev y jeklarni in služb, ki' so bile angažirane. Valjarna lije planirala proizvodnjo 80.000 ton, obrat jé dosegel 76.858 ion. Planirana proizvodnja ni dosežena, ker zaradi pomanjkanja delovne sile ni prešla na 4-izmensko delo; določen izpad proizvodnje pa gre tudi na račun pomanjkanja gredic za zahtevnejši asortiman. Kljub te-: mu pa so je obrat z veliko prizadevnosti in delom na proste so-. bote močno približal planu. Proizvodnja se jc stopnjevala iz me- . seca v mesec, tako, da je prišel obrat v mesecu decembru do rekordno mesečne proizvodnje 7.858 ton. Informacija o uveljavljanju ustave v slovenskih železarnah « , St. 1 — januar 1975 ViLJARNA II - REKORD V VALJARNI II PONOVNO DOSEGLI REKORDNO PROIZVODNJO V DECEMBRU 7.852 t VALJANI IZDELKOV Prijetno je delati v kolektivu, ki dosega vedno nove in večje uspehe, v kolektivu, ki mu materialna stimulacija ni vse. Ko smo se veljarji poslavljali od »-starega, za nas dobrega leta«, smo si zaželeli osebne sreče in zadovoljstva, pri tem pa si nismo mogli kaj, da ne bi beseda silila k skupnim uspehom, ki jih pričakujemo v »novem letu« z željo sodelovanja in tekmovanja brez antagonizma (nepomirljivega nasprotovanja). V letu 1975 nas čakajo velike naloge. To leto smo v TOZD 114. p. proglasili za leto kvalitete, ob ■trdno zastavljenih ciljih, doseči tudi optimalne količine.- Kakor smo že v tem glasilu prebrali v preliminarnem planu fizično zadolžitev valjarne II 80.000 ton, je to naš cilj. Za relativno majhen kolektiv, ne vštevši vzdrževanje, nas je 150, je to velika obveznost, vendar ne nemogoča. Zadolžitev, ki smo si jo zastavili ob planiranih tudi finančno ugodnih rezultatih , bo realizirana le v tem primeru: 1. Na zalogi moramo vse leto imeti primerne in kvalitetne gredice v količini enomesečne proizvodnje valjarne II, 2. Povečati moramo štalež delavcev v neposredni proizvodnji nh 168 delavcev, to je ža 18 delavcev za obratovanje — normalno ob prostih sobotah. 3. Povečati moramo efektivni čas obratovanja, to je: a) zmanjšati zastoje s povprečnih v letu 1974 23,8 % časa skupno v pogbnu na 20 % časa skupno v pogonu v letu 1975; b) optimalno planirati proizvodnjo glede na programe valjanja, menjave in priprave prog, dvojni program in izkoriščati tehnološke prednosti optimalnih tež in kvadratov gredic ter kakovost gredic (čiščenje gredic) in izločanje nekvalitetnih že v pripravi vložka). 4. Iskati optimalno motiviranje vseh zaposlenih za doseganje mesečnih in končno letnega cilja. 5. Izboljšati, izplen za 1 °/o. 6. Povečati; produktivnost na uro za 1 Vo. Ad. 1) Glede na dekonjunkturo v svetu in na prizadevanje sodelavcev iz komercialnega sektorja ter z ozirom na dobre rezultate proizvodnje v jeklarni II, predvidevamo, da bo oskrba z gredicami zadovoljiva. Ad 2) Mislimo, da je kadrovska politika v našem kolektivu v zadnjem času dosegla znaten uspeh. Kljub temu, da na »trgu« primanjkuje delovne sile; je kadrovska služba več ali manj uspešno urejevala problem delovne sile v valjarni II; posebej zato, ker v preteklem letu nismo imeli prevelike fluktuaoije. Ob prehodu valjarne I na dve izmeni ne bo težko izpolniti ta pogoj, posebno 'ne zato, ker dobimo v letu 1975 prve kvalificirane valjarje iz; redne šole, kar je produkt skupnega dela Šolskega kovinarsko-indu-strijskega metalurškega centra, kadrovskega sektor j a in obrata valjarna II. Ad 3) Zastoje valjarne II ločimo na valjarske, mehanske (armaturna delavnica), mehanske (centralno vzdrževanje), elektro zastoje (to so elektro in regulacijski zastoji), energetske zastoje, (pomanjkanje energije) in ostale zastoje. Zastoji, ki jih lahko predvidevamo in v tem smislu lahko zmanjšamo, so: — valjarski zastoji (menjava dimenzij, kaliber, programa in urejevanje prog), Tu imamo velike'rezerve, ki pa so tudi odvisne od dobre priprave armature. Valjarji se bomo morali tu še posebej potruditi in zmanjšati predvsem zastoje (urejevanje prog«. To bomo dosegli z načrtnim men j an j em armature, z večjimi delovnimi izkušnjami in vestnostjo pri delu. — Mehanski zastoji armaturna delavnica — tu imamo precejšnje rezerve in sicer, pri ažurnem pripravljanju armature. Zastoji, ki smo jih imeli do sedaj, so bili subjektivnega in' objektivnega značaja. Ključavničarji delajo v precej neugodnih razmerah, ker še nimamo pogojev za pranje o-grodij. — Mehanski zastoji centralnega vzdrževanja pa bodo morali prestati preizkušnjo na področju hidravlike, mazanja in pnevmatike. Zastoji so delno objektivnega, delno pa subjektivnega značaja. Tu bo potrebno posebno pozornost posvetiti odgovornosti ob zadostnem vplivu posameznikov. — Elektro zastoji — zastoje na ta račun bo potrebno zmanjšati na minimum, za kar pa imamo pogoje. V tem poglavju pa moram omeniti tudi zastoje, ki velikokrat niso evidentirani, to so zastoji zaradi transportnih naprav. Žerjavi v valjarni II so ozko grlo, imamo jih premalo, obstoječi pa so v slabem stanju, ker jih vsled časovne preobremenjenosti ne moremo.. primerno vzdrževati. . Dostava tirnih vozil je nevsklaje-na in premajhne zmogljivosti. Cestnega prometa pa sploh ne izkoriščamo, ker nimamo za to naprav. Premalo se poslužujemo v železarni prednosti cestnega prometa z vlačilci in priklopniki. Tu imamo še posebej velike rezerve za večjo produktivnost v proizvodnji. Prepričan sem, da imamo možnostiornen j ene “ teža-; ve in ovire Odstraniti in doseči s; skupnimi, napori predvideni uspeh pri zmanjšanju zastojev. —. Kadrovske Spremembe in dopolnitve v pripravi dela 114. panoge ter dobro sodelovanje med pripravo dela, prodajno službo komercialnega sektorja, kalibra-cijskim oddelkom in obratovod-stvom. valjarne II, so porok, da bomo tu dosegli optimalne, mož-.’, ne uspehe. Ad 4) Izplen planiramo,, da ga bomo v skupnem znesku izboljšali ža 1 % na račun boljše priprave vložka (¡brušenje, prebiranje in sortiranje gredic), manj rriedfaž-" nega odpadka (vestnost pri delu valjarjev in še boljša delovna disciplina vseh, ki služijo proizvodnji od pripravljalnih, vzdrževalnih do neposrednih proizvodnih funk-kcij). Pr izplenu računamo na rezultat iz količine in finančni učinek, ki ne bo majhen, če bomo dosegli v to smer zastavljen cilj. Ad. 5) Motiviranje za delo vseh zaposlenih v.val jami II, od vzdrževalcev, valjarjev, priprave dela in obratovodstva, je zelo različno; smatram, da je potrebno negovati in dopolnjevati štiri glavne momente: — medsebojne odnose (samoupravne), -—nagrajevanje (nagrajevanje izenačiti z ostalimi slovenskimi železarnami, dosledno obračunavati stimulativni del po obstoječih pravilnikih o nagrajevanju), — doseganje uspehov na podla- gi invendij (iznajdba), na novo pridobljeno znanje (učenje) in javno priznanje uspehov ter razpolaganje in odločanje z rezultati dela, . — negovati socialne odnose, prijateljsko tekmovanje; kooperacije brez antagonizma. Ad. 6) V letu 1974 smo velikokrat dosegli ih presegli izračunano produktivnost določenih dimenzij glede na projekt, valj. II. Za l % bomo iskali večje količine na časovno enoto pri ploščatih profilih na progi 0 550 mm,' kjer imamo , še določene rezerve. Sigurno se bo kdo vprašal, kako, da si ne zastavljamo nalog izboljšanja rezultatov porabe ostalih spremljajočih gradiv oziroma energije. Povedati moram, da smo tu v tem kratkem času dosegli izredne rezultate, lsi nam jih zavidajo prenekateri, ki se spoznajo na val jarštvo. Ne redek kompliment ih za nas veliko priznanje je izjava energetikov železarne Štore, da dosegamo v valjarni II »paradne« številke v porabi energije in spreminjajočih gradiv proizvodnje. V prihodnjem letu bomo v. tem slhislu obdržali politiko, ki smo jo uresničevali do sedaj z načelom: čim manjši input ob največjem autputu (ob čim manjših vlaganjih, čim večji dosežki). V vseh teh razmišljanjih pa ne morem mimo dveh zelo važnih dosežkov v letu 1974, ki pa bodo tudi važen element v proizvodnji v letu 1975, to je: a) varnost pri delu. b) red in disciplina, v obratu valjarne II. Ad a) V letu 1974 smo imeli 9 nezgod, to je za 12 manj kot v : letu 1973 in to lažjega značaja. Komisija za varnost, skupno z ob-ratovodstvom in predstavniki oddelka za varstvo pri delu, smo izvršili veliko delo, to je odpravljanje potencialnih možnosti za nezgode — s.tem smo prihranili veliko denarja kolektivu in naši družbi, bolečin in posledic „nezgod „ter invalidnost posameznih sodelavcev. V prihodnjem letu imamo za cilj število nezgod še zmanjšati. Ad b) Vsakdanje nam je postalo načelo, »ne delaj nereda, da bomo živeli in delali v lepem ih urejenem-okolju«. Tega načela se držimo. že od pričetka obratovanja valjarne II in nam bo svetlo vodilo tudi v 'prihodnosti, predvsem, če si želimo varno dosegati uspehe v proizvodnji. • Težave, ki jih imamo pri tem, so pomanjkanje vozil za Odpadke, nevestno opravljanje službenih dolžnosti tistih, na katere po organizaciji nimamo vpliva in . izredno heterogenost zaposlenih v valjarni II. Ob načelih in vestnem delu bomo tudi v prihodnjem letu delali v prijetnem okolju. Leto 1975 bo za vse jugoslovanske narode leto investicij in inovacij, tu ne Smemo in ne bomb v obratu valjarne II zaostajali. V novo leto prinašamo pet inovacij in le čas je tisti, ki bo te spravil v življenje in v korist kolektivu. Na tem področju preveč razpravljamo, potrebna je nesebična akcija 'tudi ob priznanju in nagradi tistim, ki tu doprlnašajo svoj I delež; V proces dela bomo vključili v tem letu nekaj naprav, ka jih bor mo kupili pri znanih firmah,.ali . pa izdelali doma,1 Na prvem mestu so vezalnt stroji „za. adjustiranje od firme--TITAN, nadalje nove gonilne valjč-nice št. II in III, to so tiste, s katerimi imamo veliko težav, od •firme Danieli, od katere že'ob.ra--tuje uspešno gonilna valjčhica.št.* I, dobili bomo planski. brusilni stroj za brušenje armature in nožev za 400-tonske škarje (ne bo treba več iskati storitev prij nič poceni izvajalcih). Izdelali bomo nova krožna yo-' dila za valjanje, okroglih profilov •na progi 0 300 mm (na novo'pri-, rejene za 0 12.mm) in -ža valjanje' okroglih profilov, .ki jih bomo prenesli iz progama proge 0 300 na progo 0 500 min. (Nadaljevanje na 5. sitrani) ZK o uresničevanju ustave Skladno s 16. sklepom VII. seje občinske konference ZKS Celje z dne 8. 11. 1973, ki je obravnavala uresničevanje ustavnih sprememb v občini Celje, da bo občinska konferenca ZKS Celje ponovno posvetila sejo uresničevanju ustave v občini Celje na vseh področjih družbenega življenja konec leta 1974, je VI. seja občinske konference ZKS Celje,, ko je obravnavala »-oceno učinkovitosti uresničevanja ustave v občini Celje in nadaljnje naloge ZK in ostalih subjektivnih sil« ugotovila: .. — da je ZK z .ostalimi družbenopolitičnimi. dejavniki • vložila/in še vlaga velike nabore za vsebinsko uveljavljanje ’ustave v vseh sredinah in na vseh ravneh v občini Celje;- — da šo prizadevanja in vloženi napori ZK in drugih družbenopolitičnih sil skupno z drugimi naprednimi delovnimi /ljudmi- v našii občim' zagotovili pri vsebinskem uveljavljanju ustave pomembne uspehe. Ti uspehi morajo biti spodbuda, da ZK skupno z delovnimi ljudmi in občani v o-kviru SZDL hitreje in celoviteje zagotovi -vsebinsko uresničevanje ustave v občini Celje. Da bi čim prej vsebinsko uveljavili ustave v TOZD in drugih OZD, krajevnih ih drugih samoupravnih skupnostih in tako dejansko spremenili vlogo in položaj delavca v združenem delil, : sprejema konferenca k sklepom Vil, seje občinske konference ZKS. Celje, ki jih še’ nismo v celoti uresničili, še naslednje sklepe, od katerih objavljamo tiste, ki neposredno obvezujejo komuniste v delovnih organizacijah: — ■ Komunisti na najodgovornejših delovnih mestih in funkcijah v OZD, krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah iri bbčinški skupščini morajo premeriti uresničevanje sklepov VII. Seje občinske konference ZKS Celje z dne 8. 11. 1973. — Komunisti v OZD, posebno še komunisti na najodgovornej- 'ših funkcijah v sindikatih, samoupravnih organih, delegacijah in poslovodni organi morajo zagotoviti, da bodo delavci v TOZD celovito poučeni in da jim bo omogočeno -hkratno odločanje o celoviti delitvi dohodka, še posebno za financiranje splošne in skupne porabe. — Vse OZK v TOZD in drugih ■OZD morajo preučiti kriterije, dogovore in programe za združevanje sredstev. Pri tem se morajo zavzeti, da bodo.-kriteriji, dogovori in programi o združevanju sredstev takšni, da bodo . onemogočali združevanje sredstev, ki bi. pomenilo \ odtujevanje sredstev delavcem v TOZD. " OZK v OŽD morajo oceniti delovanje organov, samoupravne delavske kontrole. Razrešiti, mo- j rajo vse dileme in odpore proti delovanju teh organov in zagotoviti, da bo zbor delovnih ljudi v OŽD najmanj 3-krat na leto ocenil delovanje samoupravne delavske kontrole. Pri tem morajo' zagotoviti,.. .da bo delovanje organov samoupravne delavske' kontrole usmerjeno vedno bolj v _ preverjanje uresničevanja sklepov samoupravnih organov- — Vse OZK v OZD, krajevnih in drugih ; samoupravnih skupnostih morajo politično oceniti me- : tode, način in vsebino obveščanja V svojih sredinah. Pri tem se morajo zavzeti za takšne oblike in,.vsebino obveščanja, ki bodo omogdčile vsem delovnim ljudem in občanom celovito, pravočasno in oblikovno razumljivo obveščenost o vseh pomembnih informacijah- za celovito-; samoupravno delovanje./ — Komunisti v OZD, krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih morajo idej,no politično oceniti - Uresničevanje programov družbenopolitičnega, oziroma samoupravnega usposabljanja. delovnih , ljudi . in uresničevanje družbenega dogovora o družbe-: (Nadaljevanje s Á. strani) Dokončno bojno uredili- praznjenje koračnih'peči s podaljšano valjčnico proti vzhodu in zbiralnim žepom s;.prevlačnikom. Nabavili bomo nekaj novih dovodnih skrinj inznjimi zamenjali iztrošene, pri firmi Morgards-hammar.; Posebno pozornost bomo posvetili-orodju in, manjši opremi, ki bo olajšala delo sodelavcem in skrajšala čas za opravljanje delovnih ur vzdrževanja. . Tako si zamišljamo leto pričakovanj, leto, ki ga bomo pisali 1975. To leto bo zopet eno, ki ga bo nasledilo drugo, zato bomo vodili skrb tudi o tem, kakšno dediščino bó zapustilo ob doseganju zastavljenih ciljev, to je .stanje naprav, vseh sredstev za delo o-kolja, odnosov med nami in podobno. - -. Na kraju tega sestavka in ..razmišljanj, naj na kratko zadostim naslovu. V letu 1974 smo imeli valjarji valjarne II nemogočo zadolžitev 80,000 fon valjanih izdelkov. 2e ob planiranju, na katerega nismo imeli vpliva, smo vedeli, da tega plana ne bomo mogli realizirati,, ker ne bomo ob polletju prešli na 4-izmensko obratovanje vsled pomanjkanja delavcev. Pri rebalansu’ plana' realno stanje zopet ni bilo upoštevano in tako je ostala zadolžitev brez izpolnjenih’ pogojev 80.000 ton valjanih izdelkov. : Vse leto smo si vsi, ki prispevamo k proizvodnji valjarne II prizadevali približati se planski zadolžitvi. Imeli smo velike težave, tako energetske, tehnološke, vzdrževalne, organizacijske, kadrovske in druge, vendar smo jih uspešno reševali s kritičnimi analizami in jasno postavljenimi cilji. Delali smo veliko prostih sobot, (v nadurah), nadomestili smo letni remont ž delom ob nedeljah in prostih sobotah, vsa dela smo natančno planirali in uspeh ni izostal. V decembru smo dosegli več kot smo pričakovali kljub temu, da nam mesec ni bil preveč naklonjen. • V tem mesecu smo realizirali organizacijsko in tehnično najbolj zahteven program valjanja, to je dvojni’.program.’ .* - nem izobraževanju članov družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov v občini Celje in zagotoviti, da postane družbenopolitično izobraževanje sestavni del delovnega procesa. — Komunisti v. TOZD in drugih; OZD morajo takoj oceniti, kako, potekajo priprave za. sprejem novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka..in o-sebnih dohodkov v njihovi grupaciji. Svojega delegata v zboru podpisnic' morajo zadolžiti, da bo vztrajal -na sprejetju 'roka, ko mora biti samoupravni sporazum sprejet. — Med na j odgovorne j ši m i nalogami, ki stojijo pred komunisti in delovnimi ljudmi, je takojšnje in ,celovito,.furesničevanje poglobljenih delegatskih razmerij in de- Obratovale so vse tri proge, obe peči »Vse luknje ha progah so polne«, je rekel neki valjar,in res je, kar smo vgradili v obrat, kije naši železarni lahko v ponos, je obratoval hkrati, kar je za takšne valjarne redek pojav. Že ’sicer, smo valjarji' takšnega značaja, če se kače vijejo, smo\ dobre volje, notranje smo zadovoljni — stimulirani smo, ob takš-nih trenutkih, žal kratkih in redkih, pa nam je bilo posebno prijetno, vsak za sebe in vsi skupaj smo lahko pokazali kaj zmoremo, kaj znamo in kaj hočemo. Vendar to zadovoljstvo ni trajalo dolgo. Dobili smo sporočilo, da kljub velikim naporom energetikov, ne bomo imeli dovolj plina — »plina, je še za 4 ure«, u-. gasnili smo peč. Vživeli’smo se v stanje pomanjkanja energije, druga vest — »peči so v okvari, hidravlika, vdor hladilne vode v peč«, nas je zopet prizadela; kazalci so kazali 6.100 t (tipanje na tihem 8.500 t je bilo ponovno' prizadeto), stisnili smo zobe, odstranili okvare in valjali naprej. Zopet lepi rezultati in ponovno upanje. Vendar le za kratek ¿čas, sporočilo »sneli sta se dve sklopki na ogr. 01«. Globoko prizadeti smo brez tarnanja me- legatskega sistema v vseh družbenih sredinah in na vseh ravneh. ■Pri tem moramo komunisti zlasti zagotoviti, da bodlo delegati stalno povezani z delovnimi ljudmi in občani v. samoupravnih skupnostih, da bodo delegacije i-dejno politično povezane z družbenopolitičnimi organizacijami ter da bo zagotovljeno učinkovito usposabljanje delegacij in delegatov, ’ OZK morajo takoj v svoje programe vključiti stale naloge za poglabljanje' učinkovitega, dela delegatov, prav tako pa morajo ob vsakokratni obravnavi samoupravne problematike s posebno’ pozornostjo analizirati delo dele-: ga tov in delegacij. n j ali program, menjali ogrodje, izpraznili peči, menjali valje in podobno, v upanju, da imamo še možnost. Vendar . drži pregovor: valjarjev.: »hudič nima nikoli.ene-ga . mladega ampak vedno več«, je bil potrjen. Ponovno zastoj zaradi snetja sklopk ,na ogr. 01 in še enkrat, da bi bila mera polna, pa. je prišlo’ še do zloma dveh valjev na ogr. 01, vsled lokalno podhlajene gredice. Bilo je izgubljeno, vendar ne vse. . Nismo dosegli tistega, kar smo ši na tihem zastavili, dosegli pa smo 7.852 t . kvalitetno ¡zvaljanega jekla, realizirali'smo dvojni program, prestali smo veliko preizkušnjo in približali smo se letnemu planu in proizvedli 76.858 ton valjanih izdelkov. Rezultatov poslovanja in s tem finančnih rezultatov ne bom omenjal, ker bomo o tem še govorili-Dahko pa rečem, da smo vsi, ki smo delali v letu 1974 v posrednem ali neposrednem procesu v valjarni II, vštevši SS, vzdrževanje in obrat, na svoje delo lahko ponbšni. Zadolžitev za leto 1975, ki ima realne'osnove pa z nadaljevanjem takšnega dela lahko prejmemo kot svojo zadolžitev in cilj. Ferdo Haler. VALJARNA II - REKORD SKLEPI SVETA ZK ŽELEZARNE Sklepi IV. seje Sveta ZK Železarne Štore z dne 12. 12. 1974 Sklep I. Novo organizacijsko- obliko, ki jo narekuje TOZD je potrebno čimprej.'razdelati do mikroorga-nizacije in jo dosledno uveljaviti’. Nosilec naloge: ekonomsko organizacijski sektor z vodji TOZD in sektorjev ter obratovodij. Ekonomsko organizacijski sektor mora mesečno obveščati osnovne .organizacije ZK ter organe upravljanja o poteku realizacije. .Sklep II. Komunisti v sektorju za- kakovost in razvoj se morajo takoj sestati z nalogo, da temeljito-obravnavajo organizacijsko obliko z ■navedenimi nalogami, da s programom najdejo skupno delovanje ih povezovanje interesov, za ; kar se obvezujejo tudi! TOZD. Nosilec naloge: sekretar OOZK skupnih služb. Rok: takoj. ' Sklep III. Dosedaj neuspela investicija, naprave za: cementno formiranje v livarni I. kjer se pojavljajo vedno novi zahtevki po dodatnih sredstvih v to napravo. Svet ZK Železarne Štore posebej zadolžuje vodjo sektorja za novogradnje, vodjo sektorja za kakovost;in razvoj in vodj TOZD 117. panoge, da predložijo Svetu ZK oceno ali je investicija v to napravo uspešna, v kolikor pa ni, se naj naprava likvidira, Nosilec naloger vodja sektorja za novogradnjo, vodja sektorja Za kakovost in razvoj,' vodja TOZD 117, panoge, sekretar Sveta ZK železarne Štore. je -bil■ -storjen kvalitetna pre-mik. k neposrednemu nagrajevanju po adelu, kar .potrjujejo; tudi proizvodni rezultati v TOZD. Delegati ViT, so postavili zahtevo, da se enakovredno, oziroma enakovredna delovna mesta v DO tudi enako' rangirajo, in drugo, da se v kadrovanju omogoči nastavitve na boljše oceijetia delovna mesta delavcem, ki so s svojim boljšim delom to zaslužili. Prednosti pri tam naj -imajo delavci z daljšim delovnim stažem.. Opaža se, da se pojavljajo vse večje ■ zahteve po zviševanju točk za določena delovna mesta, po drugi strani pa se ugotavlja, da tako zviševanje ne pokaže oziroma ni v skladu z dvigom produktivnosti in "ekonomičnosti poslovanja. Nujno se mora pristopiti k izdelavi kriterijev za normalne učinke dela. ■ Nosilec naloge: vodja kadrovskega-sektorja . Rok: 31. marec 1975. Kovač - Sklop VII. . K boljšemu rezultatu poslovanja 'prispeva tildi dosledna • tehnološka ih - splošna disciplina tei* osebna odgovornost na vseh ravneh, posebno pozornost je treba posvetili: varčevanju z energijo, surovinami, zaščitnimi sredstvi in drobnim: inventarjem. Zato je nujno, da OOZK, Osnovne organizacije Sindikata ter DS TOZD mobilizirajo po svojih članih vse - člane delovmecsfcupnosti. ••• Nosilec ; -naloge: sekretarji OOZK, predsedniki 'OOS, sekretar ZSM in predsedniki DS .TOZD. Sklep, Vlil. Vsi samoupravni organi tako na nivoju TOZD in DO morajo izdelati. program - dela za obdobje ja-nuar—julij 1975 .v skladu z nalogami s statutom TOZD in DO. Nosilec naloge: .tajništvo organov upravljanja, sekretarjiOOZK, ■ komunisti v samoupravnih organih. Rok: 31. januar 1975. . Sklep IX. . Izdela se program o družbenopolitičnem izobraževanju. Nosilec naloge: namestnik sekretarja--Sveta ZK. -.Rok: 20;.januar -— izobraževanje se naj izvede v obdobju februar—marec. ' Sklep X.. Ugotovljeno je, da člani samoupravnih organov in delegacij ni- so dovolj išeznanjeini z ftašo interno zakonodajo, zato mora biti zagotovljeno normalno izobraževanje. Nosilec naloge: Vodja izobraževalnega ‘centra,' namestnik' sekretarja Sveta ZK. Sklep XI. Pripravi naj še analiza za honorarno zaposlitev izven delovne organizacije. Opozarja Se vse člane delavnega kolektiva, posebno pa kadrovski sektor,. da je vsak član DO dolžan pri javiti honorarno zaposlitev izven DO In dobiti od nje soglasje tako, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu o medsebojnem delovnem razmerju. Nosilec naloge: vodja kadrovskega Sektorja. Rok: takoj. Sklep XII. Naloge za učinkovitejše delovanje SDK: a) sekretariati OOZK naj čimprej obravnavajo ter analizirajo na svojih sejah'stanj e ter vzroke premajhne 'aktivnosti dela SDK v TOZD; b) sekretarji OOZK ter vodstva TOZD naj pomagajo komisijam SDK najti metodo, obliko ter-vsebino dela komisij SDK skladno S pravilnikom SDK z dne 16. 12. 1973, c) pripraviti~ seminar za I vse člane komisij In odbora :SDK s posebnim poudarkom temeljitega seznanjanja s pravilnikom o- SDK, analizi Obtiike delovanja; seznanjanju o analizi poslovanja na osnovi poročil in podatkov ter iž-menj avl medsebo jni# izkušenj delovanj a. " Nosilec naloge: izobraževalni center. "d) : občasno voditi razgovore s predsedniki | komisij in odbora SDK v cilju medsebojnega obveščanja; pridobivanja izkušenj delovanja,-iskanja novih, metod in oblik dela SDK ter nudenja pomoči.pri delu.SDK; . e) povečati odgovornost delovanja Vseh. članov ZK v komisijah in udboru SDK pri. izvrševanju nalog; Nosilec naloge: sekretarji OOZK in predsedniki. OOS. Sklep XIII. TOU mora Svetu ZK in Svetu sindikata posredovati • tromesečno analizo zahtevanih ter danih odgovorov1 delovnih skupin. TOU mora izdelati takoj, poslovnike ža organe upravljanja. Nosilec naloge: tajnik organov upravljanja. Rok: takoj. . Sklop XIV. 1: Sedanji . način '■ zajemanja stroškov vzdrževanja ¡ta ugotavljanja realizacije temelji na kal-kulativno določenih cenah izdelovalnih ur za posamezne vrste del. Osnova Za obračun učinkov vzdrževalnih obratov So torej opravljene ure. obračunane po planiški lastni ceni. Po tem načinu TOZD VIT ne ustvarja ¡.nobene akumulacije. 2. Planske1 cene ure vzdrževalnih obratov niso tržne cene, ki bi pomenile objektivno merilo za ugotavljanje dohodka, ampak so precej nižje, kar je razumljivo če upoštevamo, da ne vsebujejo aku- mulacijé. Zaradi tega TOZD ViT navidezno ne Ustvarja" nobenih lastnih sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. 3. TOZD I in TOZD II oziroma proizvodni' ‘Obrati, ki so koristniki uslug vzdrževanja -imajo zaradi navedenega nižje stroške, toda le navidezno,- saj enostavna in razširjena raprodukdjarTOZD ViT moira biti zagotovljena. 4. Samoupravno dogovorjena principa solidarnega ■ vlaganj a sredstev je že zagotovil izgradnjo' ali' modernizacijo tistih .objektov v. podjetju, ki imajo -opravičilo v ekonomskem izračunu. Potrebe -po vlaganju v TOZD ViT pa so ostale odprte, čeprav-so 'Opravičila tehtna (seveda ta. opravičila ne - morejo sloneti na enakem; ■ ekonomskem izračunu' kot pri proizvodnih obratih). 5. Da bi odpraviltnavedena ne-, skiadja in dosegli ¡skladen ta ana-kopraven ekonomski in samoupravni razvoj vseh TOZD v naši delovni organizaciji je po mnenju komunistov OOZK ViT in energetike poleg drugega potrebno: - ‘ ~~ 3) proučiti možnost- takega obračunavanja vzdrževalnih .uslug, ki bd poleg, pokrivanj a lastne ce-! ne ■ vsebovalo ■ tudi določano.. akumulacijo; b) dosledno realizirati v osnutku srednjeročnega plaña razvoja; predvidenega vlaganja v TOZD ViT ta s tem zagotoviti pogoje za. uspešno delovginje’. vzdrževalne, dejavnosti. . . , _ . Sklep: V letu 1975 se-pripravi-celotno gradivo tako za TOZD ViT,, TOZD gradbeno, komunalno' stanovanjsko gospodarstvo, TOZD družbena prehrana, TOZD energetika, da se ustanovijo- v ietu?1976’ vsi pogoji z enakopravnim ekonomskim ta samoupravnim razvojem. .Sklep XV. Globalni cilji družbenega načrta za leto 1975. 1. Realizirati jmaksimalne proizvodne rezultate ina instaliranih zmogljivostih ¡ planiranih za lato-1975; kakor tudi za 5-letnO- Obdobje 1971—1975. 2. Povečati produktivnost dela z- izboljšanjem 'delitve¡dala» boljšo organizacijo -¡ita' Stimulativnejšim’' nagrajevanjem. :-3. Trend zaposlovanja nove de-lovne šile ne snss'Prelistavati rasti družbenega1 proizvoda. 4. Povečati ekonomičnost poslovanj a z - ¡izdelano' metodologijo programa varčevanja od delovnega mesta, obrata, TOZD in strokovnih sliižb. : 5. Izboljšati kvaliteto naših pro- ‘ izvodov '-in' doseči večjo poslovno disciplino pri spoštovanju dobavnih rokov. 6. Nadaljevati -š 'sedanjim trendom mednarodne blagovne menjave* s tem da nfe zmanjšujemo pokrivanje uvoza z izvozom. 7. Pospeševati inovacije na vseh nivojih ta vseh področjih proizvodnje 'in poslovne dejavnosti. - Sklep: Sekretarji OOZK morajo s svojimi sekretariati takoj pristopiti k analizi nalog z IV. seje SVeta. ZK. Na osnovi globalnih ciljev je -potrebno izdelati konkretne programe' z zadolžitvami slehernega člana OOZK, ter s programom seznaniti samoupravne organe in >. delovne skupine. Svet ZK Železarne Store St. 1 — januar 1975 • . » SAMOUPRAVNI SPORAZUM Poslovno. 2druženj&Jugoslovanskih - zéltóarn: 3 e obstajalo tudi"’ doslej kot Združenje, jugoslovanskih železarn: S sklenitvijo novega samoupravnega sporazuma se želi, doseči, da bi bile vezi med članicami podpisniki, mnogo čvrstejše, predvsem pá , da’ bi. délo. potekalo1 bolj racionalno, organizirano 'in. uspešno.'To je, tudi o-sriovni namen sklepanja tega: sa- f moupravnega sporazuma. Dodati. moramo, da se je takšno, združe-. nje- - pokazalo1 kot zelo koristno, zlasti pri enotnem -nastopanju pred predstavniškimi organi in na trgu, dogovarjanju o delitvi dela itd. Potreba za novo urejanje -medsebojnih odnosov pa-iz-, haja. tudi iz drugačno organiziranost: , posameznih organizacij združenega dela, kar vse je rezultat ; spremenjenih-- družbenoekonomskih odnosov -na podlagi lista ve in zakonskih predpisov. Prvotno je bilo to združenje usta-, novijeno- na podlagi pogodbe, sedaj pa -bi -se -. medsebojni odnosi, -organizacija ter ostale zadeve u-rodile -s - - samoupravnim -sporazumom.. . ; Sam : samoupravni sporazum doioča • namen ustanovljenega poslovnega- združenja v j ugoslovan- . skih železarn, -ki naj bi omogočal izvajanje- skupnih akcij-, pred-• vsem- pa: 1. določanjb delitve dela, - kot temelja1 sporazumevanja -in dogovarjanja v panogi, 2: -usklajevanje' razvoja, .- 3.. biianSH'ttftje' -in spremljanje-pEdii-zvodnjeji surpvin - -m1 materin-; leV!potrebnih> Za-prbižVodn-jOj' i i - 4. spremljanje, raziskovanje in nastbpanje¡-na’trgilp-; i-5. ;spi!emljainje;'' : tehnološkega5-razvoja •iníborgamzacijskéga: pošlo vab ja> , | 6. spremljanje ;. in sprejemanje stališč o družbenoekonomskih 'gfi-banjih -na vseh: 'področjih’ delovanja; zaradi • ' bolj h. organiztraneg-ai vključevanja'- panoge" v '■ splošna gospodarska gibanja v državi, kar riaj bo'-V skladu s splošno- gospod arskifim--irt'. družbenimi' edašos' si in gibanji-; 'naše samoupravne'-drrižbri, :: v ; g 8 - 7. spremljanje predpisov In a-naliza' • njihovega .- delovanja na; panogo kot edlo.to, '| : 8. " sodelovanjo- 'z; ustreznimi strdite-vriimi’ in 'poslovnimi - združenji tako v'državi, kot tudi v 1-noZérnst-VU'. ' : ’ ■ Vse te - zadeve ;. in 's celotnim zdrtiženiem 'upravljajo članice —. podpisnice sporazuma prek oiga- ' nov: samoupravljanja v združenju. ki 'svoje sklepe' sprejemajo ; -na načelih: — delegiranje svoji]} predstavnikov -v, organe upravljanja,Jizvr-'; silne organe' in.- delovna telesa Združenja, - ,' - i —. samoupravnega dogovarja-. rija in sporazumevanja pri odločanji! in skupnih akcijah. odgovornosti med članicami vza. izvrševanj e skupnih sklepov in prevzetih obveznosti, ■ Čl, 13 predloga samoupravnega ■' sporazuma natančno določa, kateri posli so skupnega pomena in jih-deli na::- l'a)i področje spremljanja razvoja, iri njegovega: usklajevanja, . b) področje tehniških zadev, 1 e) področje komercialnih zadev,. . d) področje ekonomskih in fi-' nančni-H-zadev, . e)-področje -ostalih zadev (samoupravljanje, . kadrovske, orga- -nizac-i jske,- zadeve - narodne o-brambe itd.) Ta predlog sprememb predvi-. deva tudi način in. cilje pri sodelovanju -združenja z gospodarskimi zbornicami-ter z drugimi or--ganizacijanu doma . in v tujini, predvsem v SEV, . Organi združenja so. . — skupščina kot prgan upravljanja, ki, je,, sestavljena po delegatskem principu. Vsako delegacijo sestavlja pet- delegatov, skle-, pa pa se praviloma enoglasno, izjemoma, pa z dvetretjimsko večino, . — izvršni odbor, ki je sestavljen tako, da vsaka članica zdru- -žen ja predlaga enega od delegatov v ta odbor, po svoji tfunkciji. pa so člani;- še predsedniki odbo-rov- in:generaini sekretar, - — strokovni organi- '(predvidoma-odbori), ki jih.-je pet-in v katerih sodeluje vsaka članica s. po enim članom, , i—- - komisij a za - s amoupravna,, kadrovska in ! . Organizadi jsko-pravna vprašanja, i | —.generalni, sekretar združenja, kd-v-.zastopa združenje, usklajuje, organizira :in-- koordinira„delOi-.v združenju ,4er-skrbi za izvrševanje::‘-sklepov samoupravnih organov' 'Združenja. 1 . :V. ’-‘združenju.-.‘,sei^organizira delovna i skupnost,; ki:; bo ■■ opravljala-. stEokovnbiadriiinistrativne ‘M nalo-. ge.-.-Delovno skupnost vodi. in za:, njenoi' delo odgovarja- -generalni;, sekretar■ s združenja. - Pravice in., obveznosti-‘- med teelovriovoskup-ndštj© m združen j ern ise- bodo ukradi le-s posebfiimnsamoupravniim: sporazumom!'.;- •. - Samoupravni sporazum določa,: da'-&redstvn -za- delo; taka združenja-; kot tudi delovne skupnosti v rijem,--prispevajo5: članice .združen, rijh:-:Prispevek: je. ¡sorazmeren u-stvšfrjenemu - skupnemu dohodku za pretekih Jeto, -Višina- teh sred- • štev se določa na": podlagi predračuna .dohodkov in izdatkov; Zdru-žerife’ lahko poleg tega formirai poslovne -sklade-s posebnimi na-meni. S lakirni skladi upravljajo posebni .organi, ki jih imenuje • skupščina, istočasno jim-'ta'dolo-ča tudi pristojnosti' in -odgovor-\ n osti: m Slovenske železarne so udeležene V združeriju 's svojimi .sredstvi--v višini 27,63 odstotka .skupne vrednosti teh sredstev; ki ■ jih ima v upr-avljanjuteidruženje. Dohodek, - ki bi ga združenje doseglo (dobiček), se deli po tem sporazumu sorazmerno s prispevkom članic . združenja, o čemer odloča skupščina, . . Članice odgovarjajo za obveze združenja z . omejeno 'solidarno, odgovornostjo, t-o je do. višine v združenje vloženih sredstev. Izjemoma Članice-jamčijo za obveze, kHpresegajo višino teh sredstev, do 'višine, sprejete z obveznostjo. Za reševanje sporov, ki bi nastali .med članicami, -se -imenuje arbitraža. Poleg, tega samoupravni sporazum vsebuje še vrsto drugih. -določb, -;ki - so bolj ali manj . DS DO Železarne Store je na 4; seji temeljito preučil kadrovsko, poročilo, ki ga je za obdobje januar—september pripravil kad-rpvsko-splošni .sektor.- DS je .ob . tem osvojil predlagane' zaključke in upošteval pripombe in mnenja posameznih delegacij iz TOZD. KRATKOROČNE NALOGE, KI JIH JE TREBA REŠITI DO KONCA. TEGA LETA 1. Zaradi realizacije, gospodarskega- načrta Za' leto 1974 je treba " ¿àpdslitr 1Ô0 novih 'delavcev' in v zvezi« -tem pridobiti- od grad- -b.enega podjetja »Ingrad«" nov trakt samskega doma na Teharij ih s 35 Težišči "in -urediti pogodbene odnose s TOZD 'dom učencev'na ! Lipi. •' 2. Zmanjšati je l'treba, bolniški-stalež od’ sedan jih 5,96 % ria' lati-. skoletnii nivo '4,96%, ' to Je za .l,06-0/p.,,, 3. Poftovno - je treba. izračunati dejarisko Viširio stanarine v samskih domovih in jo difetertcirati ~ glede na pogoje bivanja ter zavze-. ti konkretno .st^šče. do’ Ttegre-siratfja Stanarine -in'hrane. - 4. .Posebno pozornost- j,e potrebno posvetiti pravilriemrir uvajanju, delavcev v delfr nateèiovflemmm" stu ter. sploh medsebojnim pdno-som"pri'’-dedu;'4n'-samoupravnemu1 angažiranju Vseh zaposlenih. 5. Pripraviti -in-sprejeti je -.tre-.-ba -osnovne samoupravne, akte'-v v zvezi z beneficirano: delovno dobo -ter opredeliti tista' Mvarsfca. delov-na mesta, na katerih se prizna be-n ef-icirana delovna doba,- . 6. Odpreti je treba .nova delov-.-n a..mes ta ali; organizirati nov od- -delek. kjer bi lahko zaposlili na- ». še deloVne invalide.1 7. V zvezi z novo situacijo v .prometu, iki^jaînastala, zaradi, uve-. -1 javit vi novega zakona, bo treba dodatno -urediti t.prevoze (verjet-- -no z najetjem avtobusov). - 8. V 'izobraževalnem, procesu bo treba program za.to leto realiži^. • rat-i- v celoti .s tem, da se dopolni : s. tečaji za tuje Jezike. . 9. Sodelovati Je .treba v formiranju predloga .in. pospešiti pošto- -pek :.spr.ejetnanja novega samo-, upravnega. sporazuma o delitidv-dohodka in . osebnega, dohodka za-črno in barvasto metalurgijo,,-ki. bi predviddiria?; bil sprejet: do; konca;,'tega;.leta.'. 101 i V Dodelati. j e j treba | kriterije . za tstiriiufetivno.:'nagrajevanje: dr-; ■ gaiiizatoijev proizvodnje . inÏ poslovanja. .. 11-, iliitenzivno Je treba delovati. riâ: : opisih delovnih j mest. , 12.šProgram .rekreacije -V okvi- -ru družbenega standarda je treba realizirati :v ‘celoti;^s tem,: da se dopolni s programom za vključe- ■ vanje novih delavcev . zlasti iz. drugih irepubMk. - PERSPEKTIVNE NALOGE, KI SO: POVEZANE‘ZLASTI NA RE- -ALIZAC1JO V LETU 1975 1. V zvezi z reševanjem problemov kadrovskega . področja ri je ; treba veliko pozornosti' posvetiti . povečanju produktivnosti' dela in delovni vter. tehnološki, disciplini. formalno pravne narave ali po--drobneje ‘. urejajo . organizacijo združenja: i oziroma . posamezne postopke. 2. V program, investicij je treba zajeti tiste, investicije, kr prispevajo k povečani produktivnosti dela in k zmanjšanju delovne sile.; 3. Letni gospodarski .načrt in srednjeročni načrt razvoja je tre-. - ha postaviti na čimbolj realne temelje, da je tako možna tudi normalna realizaGija,,ka močno vpliva zlasti na. siistem^inagrajevanja po delu in na -nadaljnji . gospodarski, . razvoj. posameznih TOZD. in DO kot celote. 4ri Kadrovsko politiko je treba v celoti zasnovati na novem konceptu in permanentno vključevati vsa načela, Vsebino im oblike, - ki so dogovorjene in opredeljene y družbenih , dogovorih in samoupravnih ‘ ter... normativnih .aktih.: za to področje, , 5. Stalno je treba skrbeti za,po- -rast kvalifikacijske strukture zaposlenih. 6. *V bkviru programa izobražen.. Vanja jo treba še naprej razvijati: že uveljavljene obliko izobraževanja s tem, da je treba program dopolniti z izobraževanjem iz družbeno-ekonomskega in družbenopolitičnega področja. ■ 7. V politiki1 nagrajevanja je trebd V praksi-uveljaviti ‘furikci-oniranje,: novega samoupravnega sporazuma • o delitvi - dohodka .im osebnega dohodka za čmn in bar- ' vasto metalurgijo ter uredita:' vse ostale samoupravne akte s področja nagrajevanja. | 8. 'JInterni ; sistem nagrajevanja je treba sproti - usklajevati družbenim smernicam, in -, skrbeti- zar pravočasno porast- OD 'Ar skladu -z rezultati dela in z upoštevanjem porasta življenjskih stroškov, 9. Končati je treba opise delovnih mest ter.s prejeto-mikro-brganizacijo;.izdelati Sistemizacijo ■ delovnih mest. . .16, C Pr6očiti\tni ¡.dodelati :Je:tre-ba ¡ osnove za ugotavljanje indi-vidualniih ¡ iučarikov deda: šriaris de-lovndh.. mestih in jih vključiti v j sistem.magrajeVanja:.. lil Na. osnovi lestnega: gospodarskega načrta za leto 197.5 . in srednjeročnega plana do leta 1980 in ..v.-skladu s ..porastom števila zaposlenih je treba izdelati • sred-. njeročnd: ' plan. stanovanjske: izgradnje, ..oziroma dopolniti- Obstoječega, v katerem bodo precizira-.ni .prikazi..po možnosti za izgradnjo družbenih (družinska, samska, iz. .Tsolidamostnega sklada, adap-,. taci je) -in. zasebnih stanovanj, j 12. V okviru družbenega standarda Je potrebno:,še naprej razvijati že. uveljavljene oblike delovanja s tem, da se v program primerno vključijo določene.. ob-like 'kulturnega udejstvovanja.. 13. V programe s kadrovskega področja za DO' Železarne Store je treba vključiti kadrovske programe za novo tovarno traktorjev. | Zaključki'. so sprejeti, vendar, sami vzase me bodo ničesar rešili;, vsakdo mora prispevati svoj delež za realizacijo sklepov -—to je za to, da bo v naslednjem kadrovskem poročilu navedenih manj problemov. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O POSLOVNEM ZDRUŽEVANJU IN UREJANJU MEDSEBOJNIH RAZMERIJ O POSLOVNEM ZDRUŽENJU JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov, bodočih ustanoviteljev. Združenja' jugoslovanskih železarn, je pripravila osnutek, izvršni odbor pa je na svoji 158. seji s spremembami in dopolnitvami sprejel predlog samoupravnega sporazuma za to združenje. jniiniiiiiiiiiimiiinifmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminnuiiiiminnnun' Iz kadrovskega, poročila DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV KRATEK PREGLED DELA DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN Leto 1974 je za nami. Novoizvoljeni delegati v različnih samoupravnih .organih so zaključili prvo leto dela in že se z nezmanjšanim tempom aktivnost nadaljuje V leto 1975. Zadnjih deset dni preteklega leta je bilo v samoupravnem prometu zelo živahno: Svoje zaključne seje so imeli poleg DS DO še posamezni odbori in tudi DS TOZD. O čem so razpravljali? Predvsem o pogledu v bodočnost: pregledali so izhodišča za srednjeročni. razvojni program železarne za obdobje 1976—1980 ter se seznanili z okviri gospodarskega načrta za leto 1975. Večina DS TOZD je ob zaključku leta razpravljala še o predlaganih dopolnitvah osnov za delitev OD in o predlogu Sprememb pri do? datkih za minulo delo. 1 V zadnjem mesecu lanskega leta je zaživela tudi komisija samoupravne delavske kontrole v TOZD p. 117. panoge in po izčrpni obravnavi vsebinsko obširnega dnevnega reda sprejela vrsto pomembnih zaključkov. Na zaključni seji DS DO je predsednik IS Občinske skupščine Celje izročil nekaterim našim delavcem odlikovanja* s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito. In kako smo pričeli leto 1975? DELAVSKI SVET TOZD ViT se je sestal 6. januarja. Vsekakor je bila najtehtnejša razprava ob predlogu rezervacije stanovanj za strokovnjake. DS je predlagani način odločno zavrnil in to utemeljil z množico dejstev. DELAVSKI SVET TOZD PROIZV. 117. PANOGE je imel 16. redno sejo 8. januarja. Zanimivo je, da se je v zvezi s predlagano rezervacijo stanovanj •povsem pridružil stališčem DS TOZD ViT. Sicer pa so poleg pregleda preteklega poslovanja posvetili največ pozornosti načrtom za letošnje leto. Zanimivo je, da so pri programu valjev in obdelane litine opozorili, da obstaja nevarnost nezadostnih naročil. KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE je bila prav tako ibed prvimi. Pripravila je tri predloge za odobritev nagrad predlagateljem racionalizacij. In kot je že navada, se je v prvih dneh meseca sestal na svoji redni seji tudi EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR, ki se je zopet največ ukvarjal z rezultati^ poslovanja in operativnim planom. Ob operativnem planu so razpravljali o obrambnih ukrepih za ublažitev vplivov nestabilnih gospodarskih gibanj, pri obravnavi inovacijske dejavnosti pa so opozorili na nezadostno publiciranje dosežkov tako znotraj kot zunaj delovne skupnosti. Toliko v tem prvem letošnjem pregledu. Pričakujemo, da bo delo samoupravnih organov letos še uspešnejše, za kar pa se moramo zavzeti vsi. V nadaljevanju objavljamo, kot je že navada, sklepe posameznih samoupravnih organov. Ulivanje jekla v kokile v jeklarni II 5. seja je bila na Ravnah, dne 27. 12. 1974; iz naše železarne pa so se je udeležili: Senčic ing. Srečko, Kranjc Emil, Maganja Vlado in Burnik ing. Dušan. Po pregledu izvršitve sklepov prejšnje' seje je odobril zapisnik četrte seje, nakar je v drugi točki dnevnega reda podal predlog gospodarskega načrta slovenskih železarn v letu 1975 dirdktor Gregor Klančnik. V zvezi- s predloženim gospodarskim načrtom je delavski svet na podlagi razprave sprejel naslednje' sklepe: 1. DS SŽ potrjuje gospodarski načrt SZ za leto 1975 — delni V predloženi obliki. ’ 2. Glede medsebojne menjave med DO SZ naj. se izpolnjujejo vse sprejete obveze pristojnih organov, kar sledi iz zapisnikov," in to po količim in dinamiki;' pri tem pa je treba, zagotoviti- večji medsebojni ekonomski interes s prevzemanjem skupnega poslovnega rizdka po skupinah proizvodov oziroma za posamezne proizvode. 3. Povečati je treba napore pri zagotavljanju vloženega- materiala od drugih proizvajalcev v Jugoslaviji :n tujini. Po podanem predlogu in razpravi o predlogu; samoupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla, katerega naj bi podpisali Slovenske- železarne Ljubi j ana, Združena podjetja Strojegradnje Ljubljana, združena podjetja elek-Iro ko Vinske industrije Ljubljana, združeno podjetje za kmetijske! mehanizacijo ter TAM Maribor kot ’nosilec proizvodnje cestnih in železniških vozil, je delavski svet sprejel 'naslednjirsklep: ;; . Samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne: Skupnosti izdelave in predelave jekla seisprejme, kolikor bodo naknadno podani pozitivni odgovori vseh preostalih TOZD S2. Zadnji rok za odgovor je 8. 1. 1975. V 3. členu DS S2 podpira varianto. 2. točke, sprejemljiv pa je. tudi predlog. Delavski, svet je razpravljal tudi- „o. predlogu samoupravnega sporazuma o poslovnem združevanju iri urejanju razmerij v„ poslovnem združenju jugrefovanskih železarn ter je na osno-vi razprave ter predhodnih razprav sprejel naslednji sklep: ' DS S2 soglaša s predloženim samoupravnim sporazumom e poslovnem združevanju in urejanju razmerij v Poslovnem združenju jugoslovanskih železarn. Pri tom podpira rešitev o "enotnem članstvu SlovensEh železarn v ŽJŽ kot tudi generalno pooblastilo generalnemu direktorju SŽ. K predloženemu samoupravnemu .sporazumu o združevanju sredstev v skupno .porabo,-za re- alizacijo programa gazifikacije v Sloveniji je na osnovi predhodnih obravnav in razprav sprejel naslednje sklepe: ,1. DS SZ soglaša s - pristopom Slovenskih železarn v poslovno Skupnost za gradnjo plinovodnega omrežja y SR Sloveniji. 2. Delegacijo Slovenskih žele-■ zarn sestavljajo delegati Železarne Jesenice, Železarne Ravne, Železarne Store, Verige Lesce ter skupnih 'služb SŽ. 3. Slovenske železarne Ljubljana bodo sredstva za pokrivanje obveznost: iz 7. in 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije. v Sloveniji:;;Oblikovale:-! bodo železarne Jesenice, Ravne in‘ Store ter Veriga Lesce prispe? vale v ta namen 0,20 din za Nm3 . za njihove ob pristopu,prijavljene porabe zemeljskega plina 0,05 diri pa se bo prispevalo iz že združenih sredstev interno banke Slo-' venskih železarn. V enpkem razmerju kot se oblikuje v prejšnjem odstavku navedena- obveznost, se bodo oblikovale tudi morebitne dodatne obveznosti do poslovne skupnosti, oziroma se bodo delile finančne; ugodnosti, . ki bodo Slovenskim železarnam Ljubljana pripadale iz naslova pristopa v poslovno skupnost oziroma iz njenega poslovanja. Slovenske železarne Ljubljana sitem tudi Železarna Jesenico, Ravnjo ia Store in Veriga Lesce bodo vse finančne odnose s (poslovno Skupnostjo uhejale preko interne; banke Slovenskih’ železarni IZ’ nadaljnjim svojim sklepom pa: je delavski svet dal v javno razpravo vsem. delovnim organizacijam Slovenskih železarn predlog -.-samoupravnega.: sporazuma o; poslovnem ¡ sodelovanju pri pro? metu z železnimi odpadki.. Nadalje je delavski svet dal soglasje k poročilu komisije ža pregled-investicijskega programa _ rekonstrukcije -žične valjarne Železarne Jesenice. V zadnji točki dnevnega reda je, delavski svet obravnaval informacijo- o: .pveljavljanjU: iustave v slovenskih^;gelezarnah-ter spre-; jel naslednji sklep: Na pobudo in ob sodelovanju vodstev družbenopolitičnih organizacij SZ naj - vodstvo SŽ pripravi' zasnovo "ustanavljanja novih TOZD na podl.agi práfcsé. taistih DO SŽ, ki imajo tu največ . izkušenj, ter pripravi zašhovo povezovanja dela ih sredstev na raynd delovnih organizacij in se-i; stavljene OZD SŽ,- da bo tako dosežena veča'Učinkovitost,. zagotovljena ustavnost iri boljša-povezanost ter usklajenost med DO SZ. DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE 14, seja, 13. decembra 1974 1. DS je potrdil sklepe prejšnje seje. 2. Strinjal se je s smernicami družbenega načrta za leto 1975. 3. Potrdil je predlog prehoda valjarne I ha dvoizmenski način dela in sicer od marca 1975. 4. Potrdil je predlog za uskladitev odnosov v kategorizaciji delovnih mest ih sicer: ~—■ najnižje število točk (III. rang) v višini 210, — najvišje. število točk XXX,. rang) y višini 900, — delovno mesto direktor se enako kot sedaj ovrednoti izven kategorije in se ocena ne spremeni. — Potrdil je predlog rangira-nje vodilnih delovnih mest s pripombo, da se vodjem TOZD izplača po tej ocenitvi od takrat, ko so bili ■ imenovani; za. vodje’ TOZD. (Nadaljevanje na 9. strani) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE (Nadaljevanje z. S. strani) — Potrdil je predlog za dopolnitev kriterijev za zmanjšanje ali črtanje odbitkov zaradi prenizke izobrazbe; za vodstvena delovna mesta v TOZD in sektorjih s pripombo, da se pod točko a) zmanjša od 4 let na 2 leti, pod . točko' b) pa od. 4 let na 2 leti in od 8 let na 4 leta. 5. Sprejel je celotni plan investicij za leto 1975 v višini 16.430.000 din in sicer pregledno po posameznih obratih in napravah. 6. Odobril je nabavo: -----univerzalnega orodja (04 za proge 0 550 mm) tip P 564 tvrdke Morgandshammar iz Švedske v skupni vrednosti 18,125.608,00 din, — hidravličnega zašuna — v vrednosti 800.000,00 dih. ' — aparatov ža vezanje valjanih profilov v vrednosti 142.450,80 din, — elektrohidravlično opremo »Reivroth« za^ rekonstrukcijo koračne peči . 2, mehanski del-- DM 112.930 in elektro ded, DM 25.731, — napravo za odpraševanje elektro ' obločne peči ’ v približni vrednosti 3,365.900 diin, s tem, da še plača 30 % ob podpisu pogodbe, 70 % t. j. 2,356.130 — ob dobavah .plačljivo po situacijah. . 7. Odobril je najetje garancije pri LB podružnici Cel j e 'na tekoči preliv amortizacije v letu 1975 v znesku 2,356.130 v zvezi ■z nabavo naprave za odpraševanje' elektro obločne peči. 8. Sklenil je, da se čimprej realizira sklep, ki- je bil sprejet na ; 2. seja, 17. decembra 1974, 1. Komisija SDK ugotavlja, da MS slabo vzdržuje obdelovalne stroje v obratu MO, posebej kopirne stružnice. Ker komisiji niso. znani vsi razlogi za tako star nje zahteva, da MS do 27. decembra 1974 pripravi izčrpno poročilo,o problematiki vzdrževanja omenjenih strojev in naprav. 2. Komisija predlaga vodstvu TOZD proizvodnja 117. panoge, da o tej problematiki seznani vodstvo delovne organizacije, 3. O konkretnih predlogih za ■izboljšanje .stanja bo komisija razpravljala, ko bo seznanjena s poročilom MS,- vendar že, sedaj priporoča nekatere ukrepe: — V MS naj bi se formiral poseben tim, ki bi se specializiral ža celotno vzdrževanje reguliranih -pogonov in"-kopirnih naprav v MO. Pospeši naj se oskrba ž rezervnimi deli. Točno naj , še razmeji vzdrževanje ijako- in šibkotoč-mh naprav. . — Že; sedaj je potrebno usposabljati vzdrževalec za brezhibno vzdrževanje strojev in naprav, ki bodo na novo nameščeni v MO. — Tudi. na nai§rayah v MO' naj se popravila nadaljujejo po 14. uri, za nadaljevalm, tečaj, se ji odobri povračilo tečajnine tudi za ta tečaj. | f). Odbor ni odobril črtanja odbitka na prakso tov. Potočnik Dragu, asistentu za vzdrževanje v TOZD Energetika. Nadalje je' odbor sklenil, da sp mora po sklepu 38. seje KSO z dne 2. 11. 1973 v celoti urediti organizacijska oblika za asistente vzdrževanja, - g) Prav tako ni odobril črtanja odbitka -na izobrazbo Mlakar Martinu in Stante. Rudiju, na delovnem mestu delovodja v EO. Ko pa si bosta pridobila potrebno strokovno izobrazbo, se jima bo črtal’odbitek po pravilniku. 8. Odobril je dežurstvo na domu-za TTMR oddelek v TOZD Energetika s tem, 'da. se pri izboru kadra za dežurstvo določijo ] ljudje, 'kd bodo lahko v celoti po--kri vali zahtevo obratov po vprašanju regulacije, a-vtomatike in ■elekt-romke.- V zvezi s tem naj se izdela tudi organizacijski predpis dežurstva. 9. Odbor je sklenil, da je vabilo za seje odbora potrebno poslati tudi vodstvu fOZD DPG, ki ■naj organizira, da.se bo seje uider ležil vsaj eden delegat iz TOZD DPG. Ililiillllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Se posnetek z obiska tovariša Popita. Sekretar medobčinskega komiteja ZK tovariš Zakrajšek, direktor tovariš Voga in predsednik CK ŽK tovariš Popit DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT 7. seja, 6. januarja 1975. H DS je potrdil sklepe zadnje seje in se seznanil-z njihovo realizacijo. Ob tem je sklenil: DS preklicuje svoj sklep št. 3, točka b) s .6. seje, ker se vsebina, nanaša.;na dolžnosti obratovod-stvaprometa, ne pa na HTV službo.. : „ t 2. Sprejel je predlagano, .uskladitev odnosov v kategorizaciji, delovnih mest. 3. Sprejel je predlog za rang-i-ranje vodilnih delovnih- mest s pripombo; da naj se izenači'Ocenitev delovnih mest’ -vodij" TOZD Vit in TOZD Energetika z ocenitvami" delovnih mest vodi j TOZD p. 114. panoge in TOZD p.:117. panoge:- 4. Nadalje je DS sprejel predlagano dopolnitev kriterijev za zmanjšanje ah črtanje odbitka zaradi. prenizke -izobrazbe za vodstvena delovna mesta. 5. Seznanil se je s poročilom o UsMaddtvi pripomb na pravilnik o izobraževanju in sprejel naslednjo predlagano dopolnitev pravilnika: Med členoma 38 in 39 se vnese nov člen, in sicer kot sledi : »Štipendistu, ki diplomira oziroma uspešno . zaključi šolanje pred rokom določenim s pogodbo, delovna organizacija izplača znesek štipendije do pogodbenega roka, če se takoj po končanem šolanju Vključi v delo delovne organizacije Železarne Store in pridobi lastnost delavca v tej DO«. 6. DS je r sprejel .predlagano, uskladitev dodatkov za minulo delo s sindikalno listo in stališči družbenopolitičnih. organizacij. Že»_ lezame Štore s pripombo, da je potrebno vnesti .določilo o vsakoletni : revalorizaciji -fiksnega dela dodatka. Revalorizacija naj se prvič izvrši v letu 1976. - 7. V zvezi. s predlagano rezervacijo stanovanj za strokovnjake je DS sprejel naslednje ugotovitve in sklepe:. i'îrr’DS nasprotuje takemu načinu razdeljevanja stanovanj,- tako glede načina Zbiranja in potrjevanja . rezervacij „ kot.. tudi ...„glede.-velikega..štgvila rezervacij v prh mefjavi z "vsemi razpoložljivimi Stanovanji;.. . — vodstvo TOZD ViT ni sodelovalo pri; pripravi liste rezervacij. stanovanj, zato ta lista ne predstavlja dejanskih potreb TOZD; 16. seja, 8. januarja 1975. l-.-DS jetpdtrdil sklepe prejšnje .seje.. 2. Potrdil je pravilnik za dodat- ' no stimuliranje delavcev pri .odbijanju vlivkov dn. napajalnikov v čistilnici livarne . II. ~ ~3, Seznanil se .je„ž operativnim pianom za'januar 1975 in na predlog komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu sklenil: Meni se, da se problem delovne počasi rešuje. Do naslednjega zasedanja DS naj bi ustrezne službe sile za livarno I in livarno II pre-podale poročilo o ukrepih in uspehih pri povečanju zaposlenih v li-. vbrnah, posebej pa še o reševanju stanovanjskega problema za nove delavce. Zadolženi : TOZD GKSG, sektor za novogradnje, ka-drovsko-sploš-ni sektor. f, 4. Sklenil je, da se sanacijska komisija za valje ukine: nedovršene naloge, predvidene po sana- — DS zahteva, da se takoj objavi celotna lista prosilcev za stanovanja. ter da se takoj pristopi k izdelavi predloga novega pravilnika, ki bo urejeval stanovanjsko področje; — DS nadalje meni, da bi lahko o;eventuednih rezervacijah stanovanj odločali šele po sprejetju novega pravilnika. DS ViT se zaveda, da smo se v naši't DO dogovorili, da b.omo stanovanjska ; vprašanja. reševali solidarnostno na -.nivoju. DO, če pa bo sprejeta ¡ - ta lista -rezervacij; zahteva DS, 'da se rezervacija stanovanj .za TOZD ViT poveča za 3 stanovanja. V tem primeru si- seveda-tudi DS ViT, enako kot ostali DS, . pridržuje-! pravico, da bo 0. dodeliivi :teh stanovanj odločal sam, čeprav to ni v pristojnosti delavskih svetov TOZD. 8. DS se je seznanil z. izhodišči, razvojnega programa 1976—1980 in izhodišči gospodarskega načrta ...za leto,-1975.. 9. DS je sklenil, da na temelju zakona Ur. list SRS;-št. 8, člen 24 in v skladu s 5. in 36. členom Samoupravnega sporazuma o „združitvi v delovno organizaci j o Ze- _ lezame Store TOZD. VIT soglaša, da se izločijo osnovna sredstva sklada stanovanjskih- hiš, vodena v TOZD GKSG v višini 26,981.728 din oziroma po ugotovljenem bilančnem štanju na dan prenosa ter prenesejo -na Samoupravne stanovanjske skupnosti.. . 10. V zvezi s pr odlogom ebrato-' vodstva mehanične- delavnice za razširitev nekaterih delovnih mest _je DS sklenil: — ustrezna, služba v kadrovsko-splošnem sektorju naj izdela pred- _log za. spremembo določil v zve-' ; zi z. delovnimi , mesti »starejši ■ specialist« (XV rang) in sicer tako. da , bi .-lahko. , bilo ..takih.delovnih mest 6% (do sedaj 3%); — DS se s predlaganimi razširitvami strinja in zadolžuje vodstvo TOZD ViT, da posreduje ustreznim službam v nadaljnji postopek podrobneje izdelan predlog po posameznih, delovnih me-. ""stih, vendar ne le za mehanično delavnico, temveč tudi za druge obrate, 'j* _ 11. DS se je seznanil s sklepom odbora za dohodke in delitve OD v zvezi z vrednostjo točke za iz- .r.plačilo osnovnega dela OD, ki bo letos, 7,75 din. cijiskem načrtu, prevzame biro za valje. - Komercialni sektor-naj poveča aktivnost v smislu dosežka naročji za letni plan „2,50Q..ton,.ker je. dosežena kvaliteta valjev takšna, da lahko z njo uspešno konkuriramo drugim proizvajalcem valjev; 5. V zvezi z rezultati poslovanja za november je sprejel sklep komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu kot sledi: — vodstvo TOZD in obratovod-stvo naj predloži DS analizo stroškov proizvodnje v livarni II do konca januarja, Analiza naj zajema II. polletje 1974; — pridobiti je potrebno naročila do letnega plana v MO. V obdelovalnim litine ta naročila lahko dosežejo 1.000 ton; — asortiman, ki ustreza novim strojem in ki se odliva pri nas (npr. križi, peste ...) naj bi kupcem prodajali v obdelanem sta- nju. To' naj bi bila 'osnovna tržna usmerjenost za proizvodnjo livarne II in obdelovalniee litine; — pristopi se naj k dolgoročni povezavi s kupci za ptasman obdelane. „litine, j 6. a) Sprejel je predlagano uskladitev odnosov v kategorizaciji „delovnih mest. b) Sprejel,je predlog, za rangi-ranje.. vodilnih delovnih mest. c) Sprejel je. predlagano, dopolnitev. kriterijev za zmanjšanje ali črtanje? odbitka zaradi; prenizke izobrazbe -ža vodstvena delovna mesta.-. 7. Seznanil se je s poročilom o. uskladitvi pripomb na pravilnik q izobraževanju in sprejel nasled-njo l predlagano-dopolni'tev pravil-; nika: Med..,členoma 38 in .39 se vnese nov .člen,'in..sicer: »Štipendistu', ki diplomira,. oziroma uspešno? zaključi šolanje, pred rokom določenim s pogodbo, delovna organizacija izplača znesek štipendije do pogodbenega : roka; Če se takoj po končanem šolanju vključi v delo v delovno organizacijo Železarne Store in-.'pridobLlastnost delavca v tej DO«. 8. V zvezi s predlagano listo rezervacije stanovanj je DS Sklenil, da se v celoti pridružuje naslednjim sklepom DS TOZD ViT: — DS naspriotuje takemu načinu razdeljevanja stanovanj, tako glede načina zbiranja in potrjevanja rezervacij kot tudi glede velikega števila rezervacij v primerjavi z vsemi razpoložljivim’ stanovanji; . — vodstvo TOZD proizvodnja 117. panoge ni sodelovalo pri pri-- 15. seja, 10. januarja 1975. 1. Odbor' je potrdil sklepe prej š-. •_ nje seje, pravtakoso bili člani? odbora: seznanjeni s pojasnilom kadrovsko-splošnega sektorja o politiki štipendiranja v zvezi s samoupravnim sporazumom. .2. Seznanil.se' je s sklepi odbora samoupravne delavske kontrole, še posebno v zvezi z odpisi nega-ti vnih„.razlik ?Pri „izvoznih. poslih.. „ Ugodno je-ocenil vse sklepe SDK in še-posebej priporočil- čdmprejf- ■ njo izdelavo novega pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj. 3. Seznanil se je z -rezultati poslovanja za november 1974; 4. Seznanil,,s,e. je' s poročilom komercialnega'sektorja za novem» ber 1974 .in sprejel operativni plan. za januar 1975. Razpravljal je O. obrambnih ukrepih za ublažitev vplivov nestabilnih gospodarskih gibanj, ugotovil -’je določeno tendenco upadanja 'planiranih nadur ter pri obravnavi- "razvojne u dejavnos.ti-opozori'1 na nezadostno -publiciranje naših dosežkov tako znotraj kot zunaj delovne skupnosti. Za-... dolžil je dipl. ing. Dušana Burni- 7. seja, 8. januarja 1975. 1. Komisija je sklenila, da se tov. Šeliga Vinku za racionaliza-' torskj predlog »prevaljanje kvadrata 0 45 v valjarni I« na osnovi prihranka, ki znaša 38.727,95 din, izplača odškodnina za prvo leto 910,91 din. 2. Tov. Salezina Francu in Selič Francu se za predlog tehnične izboljšave »postopdk sintranja elek-tro indukcijske peči v livarni II« na osnovi prihranka, ki znaša pravi liste rezervacij stanovanj, zato ta lista ne predstavlja dejanskih potreb TOZD; — DS zahteva, da se takoj objavi celotna lista prosilcev za stanovanja.ter. da se takoj pristopi k izdelavi. .predloga novega pravilnika, ki bo urejeval stanovanjsko področje; — DS nadalje meni, da bi lahko .o. eventuelnih , rezervacijah stanovanj odločali šele po sprejetju novega pravilnika;: če- pa bo predložena lista kljub temu? sprejeta;, zahteva DS TOZD, proizvodnja. 117.. panoge, da se tudi število rezerviranih stanovanj za strokovnjake te TOZD poveča.?.; 9. Sprejel je predlagano uskladitev. dodatkov za minulo. delo. s sindikalno listo in stališči dcužbe-nopolitčilh ‘ organizacij Železarne Store s pripombo, da je potrebno vnesti-določito -o vsakoletni revalorizaciji fiksnega dela dodatka. 10. Na temelju zakona Ur. list SRS, št. 8, člen 24 ia v skladu s 5. in 36. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Železarno Store TOZD proizvodnja 117. panoge soglaša, da se izločajo osnovna sredstva sklada stanovanjskih hiš, vodena v TOZD GKSG v višini 26,981.728 din oziroma po ugotovljenem bilančnem stanju na dan prenosa ter prenesejo na Samoupravne. stanovanjske skupnosti. 11. Seznanil se je s sklepom odbora za dohodek in delitev OD v zvezi z vrednostjo točke za izplačilo osnovnega dela OD v letu 1975, Iti bo znašala 7,75 din. - ka, da se v zvezd s tem pogovori z vodji TOZD -in sektorjev; - 5. Sprejel je tri predloge komisije za racionalizacij o (predlogi so objavljeni-'pri sklepih" komisije); — Ponovno je razpravljal o predlogu komisije za racionalizacijo o- racionalizaciji Skladiščenja gredlja, ki jo je predlagal tovariš Ignac Korošec in sklenil, da komercialni sektor prevzame pobudo-za odgovor med obrati livarne- I, livarne II, elektroplavž. in efcspedit, ker je takšen, dogovor za realizacijo -raciemalizatorskega predloga o skladiščenju gradlja tov. Korošec ,Ignaca nujno, -potreben. — Priporočil je komisiji za racionalizacijo, da do prihodnje seje pripravi. • konkreten predlog o pooblastilu za odobravanje' nagrad, še; zlasti pri idejnih racio-nalizatorskih predlogih. 6. Seznanil se' je s potnimi poročili službenih potovanj ing, Senčica - v Železarni Hogondange v Franciji,- oec. Beleja in ing. Gori--šeka v ZRN, tov. Gerkeša pri firmi MetaQiimpex na Madžarskem ter ing. Senčica in ing. Manojlo-viča pri firmi Concast in Creusot Loirp. 17.616,00 din, izplača odškodnina 594,24 din, ki si jo delita 50:500. 3. Na osnovi zahtevka EGO (13. seja z dne 9. novembra 1974), da mora komisija poročati o višini nagrade za tov. Haler Ferda, komisija posreduje naslednji sklep: Tov. Haler Ferdu se za predlog »valjanje raznih profilov „na progi 0 250 mm, na osnovi prihranka 152.853,88 din, izplača odškodnina za prvo leto 1.976,40 din. Tajništvo organov upravljanja DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE EKONOMSKO-GOSPODARSKi ODBOR KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE ORGANIZACIJA NOVA V naši delovni organizaciji že več mesecev tečejo intenzivna dela na izdelavi makro in mikro organizacijske strukture. Osnova za organizacijsko strukturo podjetja je sklep o formiranju temeljnih organizacij združenega dela; končni cilj pa je točna opredelitev nosilcev posameznih poslovnih funkcij, njihova čimboljša notranja organiziranost ter medsebojna skladna povezanost vseh nosilcev poslovnih funkcij, kar je nujno za doseganje optimalnih rezultatov dela. Pristop k izdelavi nove organizacijske strukture delovne organizacije Ker je orgahiziraiost vsake de- Shema številka 1' lovne organizacije kompleksno področje, je bil osvojen naslednji program dela: 1. posnetek obstoječe organiziranosti delovne organizacije, 2. posnetek obstoječega sistema informacij in komunikacij, 3. analiza posnetkov organiziranosti in sistema informacij, 4. izdelava temeljnih izhodišč za oblikovanje informacijskega sistema, 5. izdelava makro in mikro organizacijske strukture delovne organizacije, 6. potrditev nove organizacijske strukture s strani organov upravljanja na nivoju TOZD in delovne organizacije, 7. izdelava opisov delovnih mest za nova delovna mesta in obnovitev , opisov za obstoječa delovna mesta, . 8. ocenitev novih delovnih mest, 9. potrditev in ocenitev novih delovnih mest na ustreznih organih upravljanja. 10. oblikovanje novega organizacijskega sistema za poslovodne in samoupravne odločitve, 11. izdelava poslovnikov za vsako organizacijsko enoto v delovni organizaciji, 12. izdelava organizacijskih predpisov v okviru poslovnikov organizacijskih enot za področja, kjer je to potrebno glede na zakonska določila poslovanja in Od tega, sorazmerno obsežnega programa, je bilo do sedaj realizirano naslednje: — posnetek in analiza ter izdelava temeljnih izhodišč za. oblikovanje informacijskega siistema, — posnetek, analiza in izdelava nove organizacijske strukture delovne organizacije, — kar predstavlja naloge pod točko 1, 2, 3, 4 in 5 predvidenega programa. Pri prvi nalogi so sodelovali strokovnjaki iz Ekonomskega centra Maribor, ki so v »Temeljnih izhodiščih za oblikovanje informacijskega sistema v Železarni Store« podali osnove in napotke za izdelavo novega informacijskega sistema. dela. ' DELOVNA ORGANIZACIJA ŽELEZARNA ŠTORE Direktor Pomočnik T OZ D _ proizvod. 114.panoge T OZD proizvod. 117 .-panogi % OT Z D Energetika T OZD Vzdrževan, in transp. T OZD gradb.kom. in st an.g. TOZD družb.preh in gost in. 0 R- G A N I Z A C. I J A S" K TJ PNI il S L U S B Organizacijska struktura železarne Kakšna je torej nova organizacijska struktura naše delovne organizacije? To' zanima večino zaposlenih.- V tem sestavku žal ni mogoče zaradi obsežnosti objaviti celotne mikro organizacije, zato se bomo omejili samo na makro-organizacijsko ’ strukturo, katere zasnova izhaja iz uveljavljanja ustavnih dopolnil.. | Iz sheme številka 1 je razvidno, da delovno organizacijo Železarno Store sestavlja šest temeljnih organizacij združenega dela (TOZD), medtem, ko so službe, ki so skupnega pomena za celotno delovno organizacijo, organizirane kot organizacija skupnih služb (OSS). Posamezne temeljne organizacije združenega dela sestavljajo naslednje organizacijske enote: 2. TOZD — Proizvodnja 117. panoge: (shema številka 3): -- >- livarna I ■— -livarna II — modelna mizama — obdelovalnica valjev — obdelovalniča litine — orodjarna in — priprava . dela, livam, priprava dela mehanske obdelave ter biro za valje kot štabne službe; ’ - 1. TOZD — Proizvodnja 114. panoge (shema številka 3); — elektroplavž z aglomeracijo -— SM jeklarna (jeklarna I) — Elektrp j eklarn a — Valjarna I — Valjarna II — Jeklovlek in — Priprava dela kot štabna | služba; STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk —. Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje. ŽELEZARNE TORE ; Shema št e vi lka 4 TOZD - ENERGETIKA. Vodja Administr acij a Energetsko gospodarstvo Vodja 1 Energetski obrat Elektroenergetski služba Merilna '*• služba Obrat oVodja Vodja ■ Vodja 3. TOZD — Energetika (shema številka 4): — energetski obrat — elektroenergetska služba — merilna služba dn .— energetsko gospodarstvo (štabna služba); £ho«a čtovilka 5 Preventivno vzdrževan" Štore I.______________ hreVentiVno Vzdrzeván TOZD - VZDRŽEVANJS' . in TRANSPORT .. . Mehanična delavnica - Priprava vzdrževanja Vzdrževanje transportnih sredštev 4. TOZD transport (shema . številka 5): — mehanična delavnica ji— elektrodelavnica • — vzdrževanje transportnih sredstev — transportni obrat Štabne službe te temeljne or- Vzdrževanje in gänizacije združenega dela so: — priprava vzdrževanja. — preventivno vzdrževanje . Store I — preventivno vzdrževanje Store II dn — preventivno vzdrževanje dvigalno transportnih naprav; Shema številka 6 tTOZD - GRADBENO-, ' KOMUNALNO in STANO-V AN J SKO: G ÓSPO DAR STVO Vod j a Administrac 13 a' Obračun storitev §| - Tehnični oddelek S :Gošppdarsin/o' ' družbenih in po slov.obnektov Komhnalni oddelek Vod j a, v Vodja • Vodja 5. TOZD —; Gradbeno, komu-nalno din stanovanjsko gospodarstvo (shema. številka 6)' — tehnični oddelek gospodarstvo družbenih in poslovnih objektov in komunalni. oddelek; Shema. številka 7 ‘Administracija: c TOZD’ 1.RANA - -DRUŽBENA PRÉH-in 'GOSTINSTVO Vodja Obračun-storit ev 's'-Obrat družbene, ajH pr e hrane jl|| :Obrat gostinstva , ' .Vod ja - . Vodja . - 6. TOZD *“ Družbena preb ra- — obrat družbene prehrane in na in gostinstvo (shema številka —-obrat gostinstva; 7): 7. Organizacijo skupnih služb sestavljajo naslednji sektorji: . -— ekonomsko organizacijski sektor — sektor za kakovost in razvoj — sektor za novogradnje — komercialni sektor . — finančni sektor — kadrovsko-splošni sektor in — sekretariat delovne organizacije. Makroorganizaci.jska sestava posameznih sektorjev in sekretariata delovne organizacije je razvidna iz shem številka 8, 9 10, 11, 12, 13 in 14. Ob prizadevnem sodelovanju vodstva podjetja, vodij TOZD, vodij sektorjev, obratovodij ter vo-‘dij oddelkov in služb je bila izdelana tudi celotna- organizacija vseh organizacijskih enot do posameznega delovnega mesta v delovni organizaciji. Shema številka.8 EKONOMSKO-ORGANIZACIJ . sektor mm Vodja Tajništvo Odd.za analizo in statistiko Oddelek za plan Oddelek za orgžsnizaCfin EOF -Vodja j Vodja I , Vodja Shema številka 9 . SEKTOR ZA RAZVOJ 'IN KAKOVOST Vpdja Tajništvo Analitik za invent. : dejavnost ________ Dokumentacijski ’center Vodja Oddelek za raz v oj Oddelek za ka.kp.yost Oddelek za varstvo pri delu ‘ Vp d j ai. ' Vodja Vodja' Shema številka 10 SEKTOR'ZA NOVOGRADNJE Vodja Tehnični oddelek Bkonomski oddelek Tajništvo Konstrukcij ski biro Vodja Operativni Oddelek oddelek traktorjev Vodja ' Vodja Shema, številka 11 KOMERCIALNI SEKTOR Vodja Tajni'stVo Raziskava ... trga ; - Vodja Nabava Prodaja i .Uvoz - izvoz Špedicija ■ Vodj a Vodja |j Vodj a Vodj a . She nia-št evilka 12 Taj ni št vo FINANČNI.- SEKTOR ■ Vod j a Raounovodj a ... Finančno Obračun stroškov Finančna - k n-j igo vod 's tv-o '■ - in kontrola §J operativa j Vodja . Vodja Vodja, (Nadaljevanje ná 14. strani) NOVA ORGANIZACIJA ŽELEZARNE ŠTORE Plinovodno omrežje POROČILO O PRISTOPU V POSLOVNO SKUPNOST ZA IZGRADNJO PLINOVODNEGA OMREŽJA SR SLOVENIJE (Nadaljevanje s 13. strani). -Nadaljnji program dela Konec januarja tega leta bo mi-kroorganizaci j a delovne organizacij e ,v skladu s predpisanim načinom poslovanja- posredovana kadrovsko-spl osnemu sektorju, ki bo predlog dal v obravnavo in potrditev organom upravljanja na nivoju TOZD, OSS iti delovne organizacije. Kadrovsko-splošni sektor bo nadaljeval delo na: organizacijsko problematiko,. je pokazala.:. •. — da zahteve po organizacijskih spremembah, niso temeljile na obstoječem stanju in njegovi analiz;, temveč-predvsem na bazi intuicij in izkušenj;. — da se je npr. s spremembo vodje neke poslovne funkcije menjal celotnj, organizacijski mehanizem in postavila nova organizacijska -Struktura določene službe oziroma organizacijske enote, — da se specializiranemu in Shema številka 1'3 KADROVSKO-SPLOSH P • . =' SEKTOR- - - Void a Kadrovski biro Vodja - — -izdelavi' iri dopolnitvi opisov delovnih mest, — rangiranju novih "delovnih mest in morebitni uskladitvi ran-giranja obstoječih delovnih mest-ter — izdelavi predloga rangtrapja za ustrezne''organe upravljanja. Oddelek za organizacijo v eko-nomsko-organizacijskem sektorju pa bo v skladu .s politiko na področju organizacije, ki je sestavni del družbenega- načrta za leto-1975, pristopil k; Oddelek za • nagrajfvanje ~ Ócfdeíek za T družbeni st ar. 3 ar 3 Vodja ji Vod ja profesionalno izobraženemu kadru, ki se ukvarja z razvojem in problematiko organizacije dela in poslovanja, ne posveča zadosti pozornosti-, — da so se, zaradi nerazvitosti organizacijske funkcije, ki izhaja iz njene nezasedenosti; problemi organizacije reševali stihijsko iij šablonsko,. — da študij organizacijske problematike in- nujnost--njenega -reševanja v preteklosti ni našel dovolj .potrebnega. razumevanja in SheBS'številka p - SEKRETARIAT_______ DELOVNE ORSAljjŽACiJE dministracija Oddelek za ■- pravne zadeve Oddelek za splošne zadeva. Odd;za informat. in sgaeupridejaV. Vodja (Vodja Vod j a Tajništvo družb» političnih org» Tajnik — izdelavi novega informacij.-skega sistema na osnovi »Temeljnih izhodišč za oblikovanje informacijskega sistema v Železarni Store« s posebnim poudarkom obdelave informacij s pomočjo računalnika, — izdelavi poslovnikov za posamezne organizacijske enote in — izdelavi vseh potrebnih organizacijskih predpisov. Seveda bo za realizacijo tega programa potrebno vsestransko sodelovanje vseh vodilnih in vodstvenih delavcev v podjetju, ki se mora odraziti v pomoči in podpori sodelavcem na področju organizacije dela, kajti" (povzeto iz »Temeljnih izhodišč, za oblikovanje -informacijskega sistema«) »organizacija« v današnjih tržnih pogojih in samoupravnem delovanju, predstavlja bolj kot kdajkoli poprej tisti element v poslovanju, od katerega v veliki meri zarvise gospodarski učinki in aktiviranje notranjih rezerv. Pri tem se je treba zavedati, da ne more dati pozitivnih rezultatov, če se jo smatra kot enkratno, občasno ponavljajočo se aktivnost. Organizacija je namreč nenehen proces usklajevanja proizvodnih elementov z namenom, da se dosežejo optimalni rezultati. Dosedanja praksa, ki je pogojevala določene vzroke za obstoječo podpore pri vseh vodstvenih ih vodilnih delavcih delovne organi-, zacije. Posledica takšiega -obravnavanja organizacije so bile stalne reorganizacije, brez prisotnosti znanstvene organizacije dela ter so povzročale: — povečane stroške poslovanja, na eni strani ..zaradi, porabljenega časa na reorganizacijah ter destimulativnega delovanja na ljudi, na drugi strani, — nezadovoljstvo zaposlenih in 'Socialna nesigurnost zaradi nestrokovnih in neutemeljenih organizacijskih sprememb, . — slabšanje delovno-tehnolo-ške discipline in nezainteresiranost zaposlenih za strokovno napredovanje. Prikazana organizacija naše delovne organizacije je prvi prispevek k. odpravi navedenih negativnih pojavov na področju organizacije dela in poslovanja; dosledno izvajanje programa dela ob nenehnem sodelovanju vseh vodilnih in vodstvenih delavcev pa mora odpraviti vsfe vzroke za obstoječo organizacijsko problematiko. Samo s skupnimi napori bomo lahko dosegli takšno stopnjo organiziranosti, ki bi zagotavljala optimalen razvoj podjetja. Odbor za zemeljski plin, ki so ga sestavljali predstavniki, večjih po-( rabnikov (med njimi železarne), Ljubljanska banka, Gospodarska zbornica, PZE Slovenije in »Petrol« Ljubljana, je začetkom septembra; lani objavil vabilo za pristop v poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja v SR Sloveniji. Komisija za energetiko Slovenskih želczarn je zainteresiranim podjetjem svojega sestava posredovala predlog pristopa v imenovano skupnost, v prilogi predloga pa problematiko cen, izvleček iz poročila o pripravah za plinifikacijo Slovenije, kratek povzetek finančne konstrukcije, O imenovanem predlogu je razpravljal tudi .upravni svet Slovenskih železarn. Prva-•faza- izgradnje plinovodnega omrežja je -predvidevala priključek na plinovod TAG v Avstriji, in dobave plina iz SSSR. ... Odziv slovenskega gospodarstva na vabilo o pristopu v. poslovno skupnost za izgradnjo, .plinovodnega omrežja .SR Slovenije pa je bil večji kot je bilo pričakovati in je -presegel letne količine, ki jih nudi SSSR (ca. 750 milijonov Nm3). Da bi pokrili prijavljene potrebe po zemeljskem plinu je bila v soglasju z republiškimi organi vključena, še kombinacija nabave -plina v. A!žitru,.ki. bi se v tekočem stanju transportiral do Tržiča (Monfalcone) pri' Trstu, nato pa po plinovodu do Gorice in Ljubljane. Navedena nova kombinacija pa povečuje magistralni plinovod in s tem tudi investicije za 150 milijonov novih dinarjev od prejšnje vsote 704 milijone .dinarjev na 8.54 milijonov dinarjev. Po dosedaj znanih podatkih je nova kombinacija /stroškov za potrošnike ugodnejša, nudi pa tudi večjo zanesljivost — dobave iz dveh virov. Samoupravni sporazum.o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa plinifikacije v Sloveniji je 15. 11. 1974 podpisalo 76 delovnih organizacij v Sloveniji, in to za količino 994 milijonov -629-900 Nm3. Veflikostni';vEstnr red prv-ih desetih podpisnic je naslednji: p Sloven. železarne 215.000.000 Nm3, 2. Salonit Anhovo 116.000.000 Nm3, INA Lendava 100,000.000 Nm3, 4. -Plinarna Ljubljana 60 mi lijonov N-m3, 5. POLIKEM Ljubljana 42,000.000 Nm3, 6. Petrol Ljubljana 40,000.000 Nm3, 7. Sladkogorska tovarna papirja. Sladki vrh 40,000.000 Nm3, 8. Papirnica Količevo 36,000.000 Nm3;- 9. Steklarna Hrastnik 25,000.000 Nm3 in 10. Aero Celje 22,000.000 Nm3. Našteti" podpisniki so skupno • prijavili odvzem v višini 696 -milijonov Nm3 ali 7.0 °/o vseh količin,. . Podjetja v okviru Slovenskih železarn pa so prijavila naslednje količine: — Železarna Jesenice 110,000.000 Nm3, Železarna" Ravne 70,000.000 Nm3, Železarna Store 30,000.000 Nm3, Veriga 5,000.000 Nm3, skup* no torej 215,000.000 Nm3 ali 21 % celotnih količin. Slovenske železarne bodo v ime- . novani poslovni skupnosti nastopale v skladu z dogovorom o pristopu, ki je naslendnji:. 1. Slovenske železarne so v-soglasju vseh prizadetih organizacij združenega-dela pristopile- v poslovno, skupnost za gradnjo plinovodnega omrežja v SR Sloveniji. 2. Delegacijo Slovenskih žele-, zarn sestavlj oj o' delegati železarne Jesenice, Ravne ih Store ter Verige Lesce ter delegati skupnih s-lužb Slovenskih železarn. 3. Slovenske železarne Ljubljana bodo sredstva za pokrivanje obveznosti iz 7. in 8. člena sa-mo- upravnega sporazuma - o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa plinifikacije .v Sloveniji (Delm z .dne .3.0. 9. 1974) oblikovale tako, da bodo železarne Jesenice,.Ravne, Store ter Veriga Lesce prispevale.v ta namen 0,20 din za N-m3, za njihove ob pristopu prijavljene porabe zemeljskega plina, 0,05 din pa se bo prispevalo iz že združenih sredstev interne banke Slovenskih železarn. V enakem razmerju kot se oblikuje v" prejšnjem odstavku navedena obveznost,-se bodo oblikovale tudi morebitne dodatne obveznosti do poslovne skupnosti oziroma se bodo delile finančne ugodnosti, la bodo Slovenskim železarnam Ljubljana -pripadale iz naslova pristopa vposiovno. skupnost oziroma. iz. njenega. poslovanj a. Slovenske železarne Ljubljana in posredno s. tem tudi železarne .Jesenice,- Ravne, Store ter Veriga Lesce, bodo vse finančne odnose š poslovno skupnostjo urejale prek interne; banke Slovenskih železarn. Z angažiranjem združenih sredstev interne banke. Slovenskih železarn , pri 'financiranju . gradnje plinovodnega omrežja posredno torej sodelujejo vse delovne organizacije sestava Slovenskih železarn, tudi tiste,; ki si ob pristopu v poslovno skupnost niso zagotovile ustrezajočih količin plina. Eventualne bodoče potrebe teh partnerjev po plinu se bodo prednostno obravnavale v okviru Slovenskih železarn (v kolikor bo npr, na razpolago mestna ali lokalna plinovodna mreža). S pristopom v poslovno skupnost za izgradnjo plinovodnega omrežja SR Slovenije je bila pridobljena pravica do deleža na sredstvih, ki se glasom družbenega dogovora o podrobnejši name-' ni uporabe sredstev -plačanega prometnega davka odplačil za storitve, ki: se po »Odloku« prenašajo na temeljne organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva za realizacijo -programa, za plinifikacijo Slovenije, ki sta ga sklenila izvršni .svet, skupščina' SR Slovenije in gospodarska zbornica po 3. členu, prenesejo na temeljne organizacije združenega dela,, ki so na osnovi izvršenega javnega razpisa pristopile, k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za skupno naložbo ža realizacijo programa plinifikacije. Na osnovi prijavljenega- odvzema, ki za 'Slovanske železarne znaša 21 %, znaša naš delež namenskih sredstev 21,00.0.000 dinarjev. -Predsednik skupščine delegatov vseh podpisnic in TOZD zemeljski plin je ing. Niko Zakonjšek iz’ Železarne Store, član izvršilnega odbora pa ing. Ivan Zupan od skupnih služb Slovenskih žele-, zarn. POLOŽAJ SKUPNIH SLUŽB V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA V zvezi z ustavnimi in družbenimi spremembami v zadnjih letih posvečamo precej pozornosti položaju skupnih, oziroma strokovnih služb v organizacijah • zduženega dela. Osnovno vprašanje, ki se na tej relaciji po- • stavlja, je. kakšen položaj imajo skupne službe do ustavnd-prav.no opredeljenega položaja temeljnih organizacij združenega dela in.pa - seveda, kakšni so ekonomski odnosi, oziroma, kakšen je; način financiranja skupnih služb. Ti problemi so., splošnega značaja in se na določen način pojavljajo v vseh OZD. Ker še ti problemi pojavljajo tudi pri nas in ker se pogledi, nekaterih, ljudi na vo-. dilnih delovnih mestih v določeni smeri med .seboj' razlikujejo, zlasti, pa še zato, ker tudi v praksi še ni položaj skupnih služb dovolj urejen, je prav, da o teh konkretnih problemih tudi kaj spregovorimo. 2e uvodoma moramo ugotoviti, da smo v naši delovni organizaciji na - osnovi- ustavnih sprememb sorazmerno zgodaj pristopili k re- - organizacij i. in to reorganizacij o v zakonskih rokih, tudi zaključili. Nova organizacija v dopolnjeni obliki je. bila uveljavljena 1. 5. 1974. Do tega roka so bili pripravljeni in sprejeti vsi elaborati z ekonomsko analizo upravičeno-.sti konstituiranja novih, temeljnih organizacij združenega dela, sprejeta je bila nova makroorganiza-cija, izvoljeni in .konstituiran; .so bili novi organi upravljanja ter sprejeti. ' temeljni:, samoupravni akti. _, Z . ozirom- , na- navedene spremembe lahko ugotovimo, da je transformacija prejšnje delovne organizacije v nove samoupravne oblike na temelju ustavnih sprememb praktično v osnovi končana. S tem je nastopil trenutek, ko •konvencionalnega podjetja s kon- 1 vencional-nim položajem strokovnih služb ni več. Tako je nastopil trenutek prehoda, ki ga s for-malno-pravne oziroma organizacijske strani lahko dokaj natančno razmejimo, ne moremo pa tako hitro spremeniti vseh že ustavljenih- vsebinskih odnosov, navad, ■običajev in hierarhične odvisnosti, ker je to daljši proces, ki poteka objektivno okrog- nas im v naši zavesti. Družbene sile bodo v premagovanju starega morale uporabiti še veliko naporov, da bodo v celoti uveljavljeni tudi - vsebinski odnosi. To se v veliki meri nanaša tudi na položaj skupnih služb. Tudi pri nas status, skupnih služb ni bil povsem jasen, kar so pokazale dolge razprave. Po. teh . razpravah se je vendarle pokazalo, da nam v moVi organizara-. nosti^delovne organizacije ustreza takšna organizacija skupnih služb, ki ne kaže na obliko temeljne organizacije združenega dela. Tako smo se organizirali kot organizacija skupnih služb (OSS). Takšna organizacijska : oblika skupnih služb nam pomeni, čeprav v samoupravnih aktih posebej nismo precizirali,' dejansko delovno, skupnost, ki opravlja strokovne posle za potrebe, temeljnih orga- - nizacij združenega dela in-smo tako v okviru ustavnih določil. Kljub takšni enotni opredelitvi skupnih služb pa ugotavljamo, da pa gledanja lia vlogo, položaj in 'funkcijo in s tem na ekonomski položaj skupnih služb niso enotna. To pa niti ni tako čudno, šaj. -so v preteklosti skupne službe imele precejšnjo, samostojnost, ustavna dopolnila iz leta 1971 (XXI, XXII, XXIII ustavno dopolnilo) do organizacije skupnih služb niso bila dovolj jasna. Rezultat takšnega stanja se še odraža v današnji organiziranosti, gledanju in/.razmišljanju. V razmišljanjih so še stalno prisotne različne oblike konstituiranja' strokovnih služb, ko' so v . tem, da je treba strokovne službe oi’-ganizirati na ravni delovne organizacije kot temeljno organizacijo združenega dela, da še strokovne Službe organizirajo kot delovna skupnost in celo, da se strokovne službe organizirajo na ravni temeljnih organizacij združenega dela. Pri .navajanju stališč glede organizacijskih oblik strokovnih služb bi se o vsakem predlogu dalo še veliko razpravljati posebej še, če imamo v mislih položaj človeka kot upravljalča svojih in skupnih zadev; vendar pa, je sedaj, ko je z novo ustavo, natančneje opredeljeno, da se strokovne službe organizirajo kot de- lovna skupnost, potrebno, da razmislimo v tej smeri. Glavni problemi’ in viri nesporazumov nastajajo pri reguliranju ekonomskega položaja strokovnih služb. Gre torej za formiranje . dohodka skupnih služb, od katerega je odvisno tudi nagrajevanje oziroma osebni dohodek, ki bi naj bil v skladu z rezultati. dela, Prav to načelo je bilo im je še v ospredju pr} določanju kriterijev za stimulativne dodatke organizatorjem proizvodnje in. poslovanja. Prav. pri strokovnih službah smo se opredeljevali za zelo .ozke in ■parcialne rešitve, pri tem pa zanemarjali celovitost doiočene strokovne službe in njene uspešnosti. Kot kriterij :za stimulativni dodatek npr. v kadrov-sko-splošnem sektorju bi naj bil plan delovne sile, po mišljenju nekaterih uspešnost zaposlovanja ljudi na ključna delovna mesta itd, po drugi strani pa da- npr. ■ekOnomsko-organizacljski sektor kot noke vrste štabna služba naj ne bi imel nekih posebnih kri-. terijev, .ker.'jih ni mogoče najti. . Ni dvoma, da do takih težav v razmišljanju in pozneje v sami praksi pridemo . predvsem zato, ker probleme obravnavamo parcialno in izolirano. Če bi vsako službo obravnavali. kot celoto in v okviru organizacije skupnih služb, bi lahko prišli do ugotovitve, da opravljamo celoto strokovnih del, ki jo lahko tudi bolj ali manj natančno plansko opredelimo, izvajanje teh del in opravil pa spremljamo skozi vse leto ter ob zaključku poslovnega leta ugotovimo realizacijo plana kot celote. Planirane storitve s potrebno ovrednotenostjo so tudi primerna osnova za razpravo v temeljnih organizacijah združenega dela in za sklepanje samoupravnega sporazuma v financiranju skupnih služb. V zadnjem času se zopet pojavljajo različni ključi in prispevki, s katerimi bi naj strokovnim službam zagotovili potrebni dohodek. V zvezi s tem je zanimivo gradivo Zveze sindikatov Slovenije iz leta 1973, ki je bilo pripravljeno za. posvetovanje o drdžbeno-eko-nomskih odnosih v združenem delu. čeprav je to gradivo z ozirom na dinamiko razvoja nekoliko staro, je še 'kljub temu aktualno, saj kaže na različnost financiranja skupnih. služb,; ki še danes hi odpravljena. Tako so se na osnovi. določil samoupravnih sporazumov v organizacijah združenega dela posamezne strokovne službe . financirale takole: — financirajo jih TOZD po ključu 15 % sporazumov; — TOZD dajo določen odstotek od svojega dohodka 15 % sporazumov; — s finančnim planom delovne organizacije in 'TOZD 42 % sporazumov; : s cenikom del 3 % sporazumov; —r z ■ letno pogodbo 4 % sporazumov; — samo na splošno opredeljeno 20 % sporazumov. Ta pestrost financiranja strokovnih služb je še danes močno prisotna in ni težko ugotoviti, v katero ud naštetih oblik financiranja spadamo mi. Iz tega tudi izhaja, da problem vprašanja družbeno-ekonomskega položaja skupnih služb ne bo tako hitro razčiščen in da še bo dolgo vir številnih nesporazumov, težav in nerešenih vprašanj. V kolikor pa bo razreševanje teh problemov potekalo hitreje in učinkovitejše, se bo tudi hitreje krepila, uspešnost strokovnih služb s tem pa tudi produktivnost dela in poslovna uspešnost temeljnih organizacij združenega dela. To' nas tudi obvezuje, da protislovja čim-prej razrešimo. Pri obravnavanju vloge, strokovnih služb,-j e treba odpraviti zmote, in nesporazume v zvezi s statusom delavcev v strokovnih službah. Predvsem je treba odpraviti,zmotno mnenje, da so delavci v strokovnih službah, okrnjeni pri ustavnih pravicah glede urejanja družbenih .zadev. Nasprotno, z razvojem samoupravljanja v- delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela vloga strokovnih služb progresivno raste, saj te s povečano družbeno-ekonomsko aktivnostjo temeljnih organizacij združenega dela dobivajo pomemben vpliv pri-določanju strateških ciljev in politike, pri sprejemanju dobrih planskih odločitev, ki bodo vplivale na uresničevanje zastavljene politike, pri zagotavljanju kontinuiranega predvidevanja in usmerjanja strategije in ...taktike, .TOZD im delovne organizacije v celoti; pri zagotavljanju funkcioniranja informacijskega sistema v delovni organizaciji in na ta način direktnega vplivanja na pravilno neposredno od-ločr.nje in boljše funkcioniranje samoupravnega - mehanizma, pri sodelovanju in koordinaciji dela poslovanja v medsebojnih odnosih itd. To je samo. nekaj področij, na katere lahko strokovne službe s pravilno znanstvend-ana-litično dejavnostjo vplivajo in prispevajo k boljši organiziranosti-. proizvodnje in v produktivnosti dela. Pri tem je treba računati, da obstaja realna nevarnost, da se vrinejo stare rešitve in odnosi, kajti v strokovnih službah so le/Strokovno usposobljeni ljudje, ki .razpolagajo z znanjem, informacijami, izkušnjami, ustvarjalno sposobnostjo in drugimi sposobnostmi, ki še kako lahko vplivajo na poslovne rezultate delavcev, združenih v temeljni organizaciji združenega dela. Če se v teh odnosih ne uveljavi nova samoupravna pot, lahko pride do močne koncentracije oblasti in upravljalske strukture, kar lahko ima v sedanjem trenutku veliko zaviralno vlogo pri razvoju in uveljavljanju neposrednega odločanja'. Prav zaradi tega je logično in normalno, da ustava ločuje in prepoveduje zraščanje strokovnega dela s samoupravnim odločanjem. Ni sprejemljivo, da strokovna struktura pripravi rešitve predlogov in sama odloča o njih. Izogniti .se je treba odnosom, ki porajajo stanje, da lahko »kadija tuži i kadija sudi«. Na drugi strani pa zopet moramo vedeti, da. je prispevek strokovnih služb v ustvarjanju poslovnih rezultatov in s tem dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela dejansko velik in jih je tako treba pravilno vrednotiti. Prav zaradi tega je posebno pomembno, da so strokovni delavci (Nadaljevanje na 16. strani) Na konti napravi v jeklarni II POLOŽAJ SKUPNIH SLUŽB V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA (Nadaljevanje s 15L strani) v teh službah pravilno usmerjeni',''organizirani in motivirani za doseganje več jih. poslovnih rezultatov. Strokovne službe morajo na sedanji stopnji našega družbenega razvoja postati močnejši zaveznik združenih delavcev, strokovni delavci pa se morajo truditi, da ohranijo visoko zavest za strokovno delo in s tem uvidijo svoj vpliv na skupne rezultate pri združevaiju svojega dela s produkcijskimi sredstvi in, da tako ohranijo ustrezno disciplino in etiko strokovnega dela. Pri tem pa je istočasno treba izkoreniniti in onemogočiti vsako špekulacijo in zakulisne borbe, ki bi prispevale k degradaciji strokovnega dela organizacije skupnih služb in s tem zmanjševale sodobni proces .povezovanja umskega in fizičnega dela. Z ozirom na navedeno strokovni delavci v skupnih službah morajo biti motivirani za izpolnjevanje planiranih nalog. Njihov položaj pri ustvarjanju dela dohodka mora 'biti konkretno določen in v sorazmerju s pričakovanim in uresničenim vplivom pri ustvarjanju dohodka TOZD. Varovati se je treba napačnih potez, ki bi vplivale na omejevanje dela Skupnih služb ali na omejevanje ekonomskega položaja, ker' bi v tem primeru lahko prišlo do napačne usmeritve aktivnosti in do pasivizacije strokovnih služb. V vsaki delovni organizaciji, ki ima v svoji Sestavi več temeljnih organizacij, je cela vrsta poslov in opravil, ki jih normalno opravijo strokovne službe. Med temi skupnimi opravili in dejavnostmi skupnih služb so zlasti naslednji posli in opravila: prodaje proizvodov, priprava predlogov glavnih ciljev in politike za daljši in krajši časovni rok, organizacija raziskav in razvaja za TOZD in delovno skupnost v celoti, izdelava predlogov dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročiih in osnovnih planov, organizacija evidence, knjigovodstva in statistike, izdelava bilance, obračuna, analiz in poročil, organizacija .nabave sredstev, osnovnega materiala, pomožnega in pisarniškega materiala. vodenje plačilnega prometa in blagajniških poslov za TOZD, organizacija delovanja informacijskih tokov v celotni delovni 1 organizaciji, kontinuirana izdelava analiz in poročil o uresničenih rezultatih, uspehih in neuspehih, ugotavljanje nastalih vzrokov in posledic, vodenje celotne kadrovske politike z vsemi oblikami pridobivanja novih delavcev, celotna kadrovska evideni-ca in analiza, vse izobraževanje, uveljavljanje sistemov nagrajevanja, analiza delovnih mest s sistemizacijo. organizacija vseh oblik rekreacije in družbenega standarda ter vsi splošni posli, ki jih je treba zaradi racionalnosti in učinkovitosti . organizirati ih o-pravljati rta ravni delovne organizacije. Tako vidimo, da so delovnim skupnostim strokovnih služb delegirane in-zaupane najpomembnejše funkcije, ki imajo življenjski pomen za eksistenco in razvoj celotnega samaupravne-jj ga. organizma delovne organizacije. Pri takšni vlogi in pomenu skupnih služb je posebno vprašanje valorizacija rezultatov dela skupnih služb. Pri revalorizaciji rezultatov dela je osnovno vprašanje, kako nagrajevati strokovne delavce, da bodo ti pravilno stimulirani in motivirani za svoje delo. . Pri čeli vrsti odnosov, ki smo jih že omenili, na osnovi dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da se je metoda cen in kalkulacij planiranega in opravljenega dela še najbolj obnesla. Prav zaradi .tega bomo poskušali v tem zapisu izmed več načinov valorizira-nja rezultatov dela prikazati prav tega. • Če izhajamo iz ustavnih določil, delovna skupnost strokovnih služb ne formira sredstev reprodukcije (ne . razvija razširjene produkcije), ima pa pravico do kritja materialnih stroškov in do dela dohodka za osebne dohodke itn skupno potrošnjo,, kar zajemamo s pojmom enostavna reprodukcija. Tako na osnovi1 izrečenega lahko izrazimo v obliki formule tudi dohodek skupnih služb z naslednjb formulo: •" Dss = Sss 4- ODss + SSPss Dss = dohodek skupnih služb Sss ■ =( stroški skupnih služb ODss. = osebni dohodek skupnih služb SSPss = sredstva skupne porabe skupnih služb Dohodek skupnih služb je zasnovan na realizaciji plana skupnih (strokovnih) služb, kar pomeni, da je treba pripraviti in sprejeti plane delovne skupnosti skupnih služb, ki bodo določali vrste, obseg in roke storitev: Tako se npr. v planu analize določi, kakšnih, koliko in v katerih rokih mora biti pripravljenih poslovnih in drugih analiz, predlo-; gov planov in kolektivnih planskih odločitev ali npr. za finančno službo, koliko, kakšnih in v katerih rokih morajo biti izdelane razne bilance in poročila ter obračuni, ki bodo zagotovili normalno funkcioniranj e plačilnega prometa za potrebe TOZD. S takšnim poslovanjem se po eni strani zavračajo zablode v tem, da strokovne službe delajo malo ali pa so celo samo v breme proizvodnji, po drugi strani pa predstavljajo realno osnovo za vrednotenje dela skupnih služb. Pri tem je treba zaradi. jasnosti pri obračunu izhajati iz končnih storitev. Pri planiranju dohodkov skupnih služb je važno, da imaipo stalno pred očmi enostavno reprodukcijo, kar pomeni, da. se dohodki pokrivajo z izdatki. Ker je povsem točno določevanje -realizacije stroškov nemogoče, se je potrebno dogovoriti za mejo odstopanja, ki je lahko v plus ali minus npr, 3 %. ali 5 %, Če se dogovorjena meja prekorači, je treba pripraviti dodatne analize, in '"poročila,.: na osnovi katerih je lahko sprejeta ustrezna odločitev. Najbolj občutljivo 'področje je planiranje in formiranje sredstev •za osebne dohodke. To je tudi najbolj boleča in-najpomembnejša- kategorija pri; oblikovanju medsebojnih odnosov. Ker smo se v medsebojnih odnosih opredelili za sistem valoriziran j a rezultatov, iz tega izhaja, da so osebni dohodki skupnih služb v direktni, odvisnosti od ustvarjanja osebnih dohodkov v TOZD. Prikazana metoda formiranja osebnih dohodkov Skupnih služb je sorazmerno preprosta in razumljiva in za dane razmere poslovanja pravična in navezana na rezultate TOZD. Pri tem pa priznavanje sorazmerne udeležbe ne sme biti avtomatično, temveč na osnovi pisanih dokumentov dejanskih storitev. Na koncu obračunskega obdobja je potrebno, da se UODde = uresničeni OD' delovne enote, PODde = planirani OD delovne enote. SMODdOj= sporna masa OD delovne enote Uresničeni osebni dohodek posameznega delavca je prav tako mogoče ugotoviti na osnovi individualnega učinka in uresničenih OD delovne enote po naslednji formuli: • UODde UODdx M UUdx n 1 m d—1 UODd = uresničeni OD delavca n V UUd = uresničeni učinek, d—1 delavca od d—1 do d—n UUDx = uresničeni učinek delavca x Ti učinki so lahko izraženi na različne načine kot so delovne' norme, delovne ure, prevedene na točke ,ali dinarje ipd. Konkretna oblika je odvisna od dane situacije. Podobna je situacija pri formiranju sredstev za skupno porabo (potrošnjo). Tudi ta- sredstva in njihova višina so določena, s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, ki jih pri. planiranju sredstev v skupnih službah treba planirati v skladu z ustvarjanjem teh sredstev v TOZD. Osebne dohodke v sedanjih pogojih normalno planiramo na osnovi samoupravnih sporazumov. Tudi to planiranje lahko izrazimo s formulami in sicer: usklajene osebne dohodke formiramo pripravijo medsebojni obračuni, ki jih morajo TOZD priznati. Pri tem pa se ne sme zanemariti načelo delitve po delu, ki se mora priznati na ravni posameznih služb in na ravni posameznih de-lavcpv. Formiranje dohodka v okviru delovne skupnosti skupnih služb lahko, izrazimo tudi matematično: Metoda valoriziranja učinkov delavcev in delovnih . enot .strokovnih služb v ustvarjenih dohodkih TOZD ni edina niti idealna, je pa precej enostavna in jasna ter lahko prepreči razne nesporazume in nejasnosti pri zajemanju dohodka v korist skupnih služb. Delavci v strokovnih službah so razbremenjeni skrbi, s katero .metodo si naj zagotovijo dohodek, ker je ta metoda že znana. Z rešitvijo navedenih nejasnosti se delavci v strokovnih službah lahko s svojimi rešitvami, nasveti in predlogi direktno povezujejo z delavci v proizvodnji in tako vplivajo na ustvarjanje ugodnejših rezultatov. V takšnem odnosu lahko pride do večje'stopnje motiviranosti združenih delavcev v vseh delih delovne organizacije za povečanje dohodka, kar je vsem osnovni cilj. Pri tem pa je tudi osnovnega pomena planiranje storitev skupnih služb iri vrednotenje teh planov, ki morajo postati osnova'' samoupravnega sporazumevanja med organizacijo skupnih služb in posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Na sedanji stopnji' naše organiziranosti in samoupravnega življenja bo v procesu povezovanja umskega in fizičnega dela prav gotovo prišlo do-nadaljnjega povezovanja in poglabljanja' tudi na tem področju. S. F. »»«» Zambija. Nemška firma DE-MAG bo gradila skupno z Ener-goprojektom, Jugaslavija, jeklar-' no v vrednosti 44 milijonov dolarjev, pri tem bo DEMAG dobavil opremo, Energoprojekt pa bo jeklarno montiral. UOD — UDOD tozd i mCffi tozd 2 UDOD tozd 3 ■ ■ • i^- UDOD tozd i = PUOD tozd i ' POD TOZD 1 KV -------------- 1 UOD TOZD 1 . UDOD TOZD 2 = RDOD tozd 2 j K^2 UOD TOZD 2 KV =. :----------itd. i 2 POD TOZD 2 UOD — uresničeni OD Skupnih služb UDOD = uresničeni del OD PDODTOzd = planirani del OD TOZD KV — koeficient valorizacije UOD TOZD = uresničeni OD TOZD POD TOZD = planirani OD TOZD UODss UODde =-----PODde — SMODde PODss NOVI ZAKON 0 VARSTVI! PRI DELE Urejanje zadev iz ¡področja varstva pri delu je prešlo v skladu ■z ustavnimi spremembami v pristojnost posameznih republik. Po dolgih in precej živahnih razpravah, ki so trajale več kot leto dni, je sprejela pred nekaj dnevi skupščina Socialistične republike Slovenije Zakon o varstvu pri delu. S tem je; prenehala veljavnost Temeljnega zakona o varstvu pri delu, ki ga je sprejela leta 1965; Zvezna skupščina SFRJ in' pa republiškega -zakona o varstvu pri delu, ki ga je sprejela leta 1966 skupščina socialistične republike Slovenije. Novi zakon o Varstvu pri delu ne predstavlja revolucionarne spremembe; .na področju pravne ■ureditve varstva pri delu. Primerjava s temeljnim zakonom in republiškim zakonom o varstvu pri delu, ki sta bila v veljavi do sej-.: daj, kaže precejšnjo podobnost novega zakona in obeh starih. Splošna ocena bi bila, da je besedilo novega zakona; očiščeno vseh tistih določb, ki So bile v doslej Veljavnih zakonih, a so po vsebini sodile bolj v tehniške predpise in No, sedaj ko so praznični, dnevi prešernosti že krepko za nami, ko smo praktično padli v vsakdanjo življenjsko problematiko in ko smo še znebili trenutnega navdušujočega občutka ugibanja, kaj nam bo dobrega, novega in sploh ... prineslo novo leto '— ser daj že spet trezno gledamo v svet in na,lastni koži spoznavamo, da nam bo to leto prineslo samo in. še enkrat samo, tisto, kar bomo sami prinesli vanj. In ko razmišljamo- naprej, kaj kmalu lahko ugotovimo, da pravzaprav leto 1974 niti ni bilo tako zelo. betežno,' ampak hudirjevo mlado, Zagnano,, ustvarjalno — da mu je bila le »dolgost življenja , kratka« in, da smo bili mi vsi »prekratki« za uresničitev vseh v preteklem letu postavljenih ciljev in načrtov. Mnogo dobrih stvari smo le zastavili, , postavili . temelje novim družbenim odnosom, razširili krila pristnejšemu samoupravljanju, izvedli dvoje volitev, sprejeli za svojega delegatski sistem kot novo organiziranost naše socialistične samoupravne družbe ... Pa še bi lahko naštevali! Vse to mi da misliti, da nas za . delo v bodoče močno obvezuje že (ali pa še!) prav leto 1974. Ne moremo in ne smemo ga pozabiti. Misliti moramo nanj ob letošnjem načelu gospodamostnega obnašanja: vsestranskega varčevanja in racionalnega obnašanja na vseh standarde, medtem ko so nekatere druge določbe precizneje zastavljene. VARSTVENI UKREPI ŽE V TEHNIŠKI DOKUMENTACIJI Zakon je razdeljen na sedem poglavij. Prvo poglavje se odlikuje v primerjavi, s predhodnimi zakoni predvsem po mnogo bolj natančnih definicijah pojmov, kot npr.: kaj je varstvo -pri delu, ¡kako in kdo’ ga mora zagotoviti, kdo ga uživa itd. Zakon določa, da se ustvarjajo; varni delovni pogoji in varne delovne razmere s tehniškimi, zdravstvenimi,' socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi. Varno delovno okolje in varne delovne razmere so zagotovljene takrat kadar- lahko, opravlja delavec, svoje delo ob norr-s malhi- delovni pazljivosti;. in ob normalni delovni sposobnosti, ne da bi prišlo pri tem do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar. Organizacije združenega dela morajo upoštevati to..načelo, in predpisane varnostne ukrepe že pri projektiranju, konstruiranju, graditvi ali izdelavi objektov, delovnih -naprav in. priprav • in te-hno- področjih in na vseh ravneh, še posebej v smeri zmanjševanja stroškov poslovanja. Iz prejšnjega leta nismo prinesli majhnega kupa', stabilizacijskih, inflacijskih, likvidnostnih in ne vem kakšnih še težav. Veliki francoski književnik Camus je rekel : Za .neprijetne resnice poznamo samo eno zdravilo — moramo se sprijazniti z njimi. Tudi mi se moramo sprijazniti ž resnico, da bomo morali več in bolje -delati, da bomo obdržali to, kar imamo.. In ker ponavadi človek želi .spet več, kot trenutno ima, nam je odgovor ob spoznani ,resnici tudi jasen. .Toda več in bolje .delati ne pomeni intenzivnejše in večje trošenje delavskih mišic, ampak, je tréba večjo, storilnost in boljšo gospodarnost doseči z večjo strokovnostjo, boljšo organizacijo dela, modernejšo tehnologijo, smotrnejšo izkoriščepostjo proizvodnih kapacitet. In končno, . ko govorimo o zmanjšanju potrošnje, o omejevanju skupne in splošne porabe, se je treba-zavedati, da v bistvu ne gre. za zmanjševanje potrošnje kar tako na splošno, ampak predvsem za to, da.’trošimo bolj smotrno. Ugotavljamo, ' da imama - v gospodarstvu (tudi ! izven njega) opraviti ,s strokovno premalo organiziranim stališčem do racidna-lizacije poslovanja, do umetnosti, varčevanja in poslovanja. Turin tam slišimo, da varčujemo pri sponkah in sukancu, puščamo pa stroje, da tečejo, ljudi,'da stojijo, elektriko, da gré v nič itd. Boj proti negospodarnosti in inflaciji je treba tehnično, tehnološko in organizacijsko povzdigniti iz okvirov primitivnega varčevanja in omejevanja na višjo raven. Predvsem pa nas mora voditi načelo kvalitetnejšega ravnanja na vsakem mestu, pri čemer je mišljena tehnološka, delovna in samoupravna discipliniranost. Mitja Umnik loških postopkov. Upoštevanje varnostnih ukrepov mora biti razvidno že iž tehniške dokumentacije, oziroma iz izjave projektanta ali izdelovalca. V njej morajo biti navedeni predvideni varstveni. ukrepi. . Varstveni ukrepi in romativi, s katerimi se zagotavljajo varni delovni pogoji in varne delovne razmere, so zajeti v drugem poglav-:; ju. Varstvo pri delu urejajo delavci v organizacijah združenega dela s ¡'samoupravnimi sporazumi in drugimi normativi. V"Temeljnem zakonu o varstvu pri delu so bili -naštevani: varstveni ukrepi, kot 'npr. določila o delovnih ‘napravah, transportu, električnem toku. itd. Takih določil v novem zakonu ni, kar'je tudi popolnoma logično. Varstveni ukrepi. morajo biti določeni s tehniškimi predpisi oziroma pravilniki, ki so že v veljavi, ali pa bodo sledili novemu Zakonu o varstvu pri delu. ODLOČANJE DELAVCEV O ■ VARNOSTI PRI DELU Pravice in obveznosti delavcev in organizacij združenega delà so usklajene z načeli ustave. Delavcem - je omogočeno, da . s samoupravnimi sporazumi o združevanju določajo urejanje skupnih zadev iz .področja Varstva, pri delu. Tako delavci sami odločajo, kako bodo zagotovljeni varni delovni pogoji in varhe delovne razmere, sami. odločajo .varnostne ukrepe in-jih Sami uresničujejo. 'Nevarnosti, katerim so izpostavljeni, delavci pri delu,, morajo biti evidentirane. V opisih delovnih mest morajo biti določene vrste in stopnje nevarnosti, ki se pojavljajo pri opravljanju dela ter naloge in obveznosti delavcev V zvezi-z zagotavljanjem varstva pri delu. r T POUDARJENA VARSTVENA VZGOJA 'Kot'v dosedanjih predpisih, je tudi v novem zakonu močno poudarjena varstvena vzgoja;- Nalo-. ge na tem področju So ostale praktično nespremenjene,' le da so po-; daljšani roki, v katerih morajo delavci, ki delajo na delovnih mestih, s povečano nevarnostjo na ponovna preverjanja znanja. Do sedaj je bilo potrebno preverjati znanje vsako leto, sedaj .pa je .tak rok podaljšan na vsaki dve Teti. NA SKUPNEM DELOVIŠČU — SKUPNO VARSTVO . ,; Pomembnejša novost . novega Zakona o varstvu pri delu je urejanje varstva pri‘delu . na deloviščih, kjer se pojavlja več organi-' zacij združenega dela. Doslej je bila dolžna vsaka poskrbeti le za svoje delavce, medtem ko bodo morale odslej vse delovne organizacije, ki delajo na skupnih deloviščih, s pismenim dogovorom določiti skupne,. varstvene ukrepe in skupno organizacijo varstva pri delu ter pooblastiti .delavca, ki bo zagotavljal usklajeno izvajanje varstva pri delu, VARNO DELA ZASE IN ZA DRUGE Več členov je posvečenih pravicam in obveznostim neposrednih izvrševalcev. Delavec mora opravljati svoje delo tako, da ne ogroža svoje varnosti ali varnosti svojih sodelavcev. Ce zaradi ne- upošteva-nja predpisov ali neuporabe osebnih varstvenih sredstev ogroža svojo varnost -ali varnost drugih, ga je dolžan nadrejeni vodstveni delavec takoj odstraniti z delovnega mesta in proti njemu uvesti postopek zaradi hujše kršitve'delovnih dolžnosti. BREZPOGOJNA ZAGOTOVITEV VARNEGA DELA t§¡ Uveljavljanje pravie-do varstva pri delu je sedaj urejeno tako, da daje delavcu večje možnosti'!'za uresničevanje upravičenih zahtev. Delavec lahko zahteva- od odgovornega delavca pismeno ali ust- , no izvedbo varstvenih ukrepov. Ce njegovi zahtevi ni ugodeno v 8' dneh, ali če je delavec, mnenja, da varstveni ukrepi nišo bili izvedeni po predpisih o varstvu pri delu, lahko vloži zahtevo pri. Službi za várstvo pri delu organizacije združenega dela, hkrati pa se lahko obrne na pristojni organ inšpekcije dela, ki mora po opravljenem ogledu .izdati; ¡delovni- organizaciji odločbo, s katero odredi ureditev delovnih pogojev ali pa obvestiti delavca, če je njegova zahteva neupravičena. KAZNI ZOPER, KRŠITVE VARNOSTI PRI DELU Med zanimivejšimi novostmi so kazenske odločbe, ki so mnogo' ostrejše kot so bile po do sedaj veljavnih predpisih. Delovna organizacija je bila lahko do sedaj kaznovana zaradi kršitve predpisov o varstvu pri delu z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, odgovorna oseba pa s kaznijo do 500 dinarjev.: Novi zakon pa določa denarne kazni za delovno organizacijo od 5.000 do 500,000 dinarjev, 'za odgovorno osebo pa od 500 do 15.000 dinarjev. Kazni, so tako visoke, vda se velja zamisliti - ob ! njih. Z-denarno: kazni jo se kaznujejo delovne, organizacije za prestopke ■kot so: '■i— neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu pri projektiranju, izdelavi-ali uporabi delovnih na-'prav in priprav; — uporaba delovnih priprav ali naprav, :ki so brez- atesta; — neurejena varstvena-vzgoja, oziroma delovna organizacija, nima dokazila, da je bil delavec pred razporeditvijo na nevarno delo poučen o nevarnosti in da je-bilo preverjeno njegovo znanje-iz’ ‘varstva; pri delu; •M delavce, ki delajo na zdrav-. ju škodljivih delovnih- mestih delovna organizacija ni napotila na 'preventivne zdraVstveie preglede; — delavci uporabljajo neustrezna varstvena sredstva; — organizacija združenega dela ne organizira službe za varstvo pri delu ali delo v taki službi samostojno opravlja oseba brez predpisane strokovne usposobljenosti itd. Delovni inšpektor lahko na mestu ogleda kaznuje za manjše prekrške’delavca z denarno kaznijo ■50 din, vodstvenega delavca pa s 100 din, Zakon o varstvu pri delu je začel veljati 25. novembra 1974. Organizacije združenega dela, ki še nimajo urejenega varstva pri delu kot ga predpisuje novi zakon, morajo to urediti v roku šestih mesécev po uveljavitvi tega zakona. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiñEdmnimniiiiii: Ponovoletno razmišljanje STRAN 18 »ŠTORSKI ŽELEZAR« , St. 1 — januar 1975 ONESNAŽENOST CELJSKE ATMOSFERE Po nalogu celjske občinske skupščine je Zavod za zdravstveni)'varstvo' vršil kontrolo nečistoč v celjskem ozračju v letih 1967 do 1970. Kot merodajni pokazatelj oneči-ščenja zraka je služila koncentracija žveplovega dioksida, kakor je to v svetu normalno, poleg nje še koncentracija dima Izbrana je bila razmeroma enostavna metoda, zadosti precizna in brez možnih večjih 'sistemskih napak'. Takrat je bilo ugotovljeno, da se prek poletnih mesecev, ko stanovanjskih prostorov in uradov ni treba ogrevati, in izvira pretežno večina onečiščerija zraka-iz industrijskih izvorov in železnice, sučejo nečistoče le okoli dveh tretjin-dovoljenih koncentracij, to je pri dovoljehih 150 mikrogramih SO., na kubični meter zraka vsebuje celjski - zrak poleti le 100 mikrogramov na kubični meter v po-vprečku. V zimskih mesecih je bila ugotovljena situacija bistveno slabša, kot je to tudi normalno, s poprečjem ca. 250 mikrogramev/m3. ali 5/3 od dovoljenega maksima; pri tem so bili neredki dnevi, ko je koncentracija žveplovega dioksida nekajkrat dovoljeni nivo presegla. Tudi koncentracija dim a-'j e bila koncentraciji SOj proporcionalna in podobna. Takratne' meritve niso zajele, glavne škode, tiste, ki je nastala jz glavnega izvora, iz (visokega dimnrfca) cinkarhiške pràïar-ne in iz' drugih’ 'dimnikov cèljške industrije in se je v glavnem poznala izven ožjega celjskega območja ha vzhodno od’ Gel] a ležečih iglastih gozdovih in obdelani žemlji- Tedanje-.' prvotne meritve so- tako- rezultirale v zaključku, da so nedoVoljehih: 1 povprečnih konceri-. tracij'zračnih- necistoc 'v mestnem okolišu',' predvsem 'SOr /v glavnem . kriva indvidiialna hišna kurišča,'"in1 to je tudi*normalna situacija večjHi naselij'v mrzli lethi dobi.-1 Situ'aCljà v Celju se’jë- V zadnjih.-5 letih, v času po prvotnih morit-' vah, močno1 spremenila, - Število Stanbvanjških' Zgradb Se je. mbčno povečalo; še žiasji 'število cerîtfaï-nih. kurjav._ Isto velja za javne'in industrijske zgradbe, kar3!vse 'pomeni bistvedcr povečano' pdrhbo' goriv1 za ogrév’v Zimških' mësédîh. CinkarnišKh prdžarhS’ je sičet' pro-izvodnjo ustavila; kar’1 pomeni zmanjšano nevarfidst za (v glavnem) predele Vzhodno od- Celja namesto' nje je 'zrastel ' hoy, najVečji-čeljski industrijski, 'objekt',to je titanov dioksid,'"ki naznanja svoje obratovanje z močnim belim dimomJz■ nižkegh dimnika. Železu ča je medtem v Veliki meri prešla1’ ha koriščenje‘sodobnejših goriv oziroma virov energije, Z manj žvepla' in marijšini " onečišččnjem zraka. Ostàlï1 pogoji industrije še nišo bistveno' Spremenili. Iz gornjega sodée smo pričakd-vali poslabšanje celjskega zraka v zadnjih letih, vsaj v. mesecih ogrevanja prostorov zaradi mnogo1 večje. porabe kurjavê, pà"tudi zaradi nizkd-dimmh emisij povečane in nove celjske’industrije, predvsem titanovega dioksida, iz njegovega vidnega izvora. Zato je celjska občinska skupščina lansko jesen naročila, ponovno preveritev celjske atmosfere Za, zmanjšanje..stroškov- so bilo določene le štiri merilne postaje,-in sicer glavne postaje iz prejšnjih me- ritev, ki stojijo na vzhodnem, južnem in zahodnem robu celjskega mestnega področja. Vzhodni rob je zaradi največje pomembnosti obdržal 2 postaji, zaradi proti vzhodu obrnjene celjske vetrovne rože in zaradi koncentracije umazane industrije v vzhodnem delu Celja. Severni rob je ostal --(in prvotno je bil) brez merilne postaje zaradi relativne nepomembnosti južnih vetrov. Do takih zaključkov vodi tudi študija gibanja zraka v Celju ob neugodnih situacijah hladnih . nizkih Zračnih plasti’brez izrazitih ve-troV. Poleg tega Se'je dalo iz prvotnih meritev, njihoVih podatkov in medsebojnih § razmerij;' ’ zanesljivo računati iz teh 4 ključnih merilnih poštni ha situacijo ostalih lokaciji’ Proti pričakovanju smo v vseh zimskih mpsemh zadnje Zime. dobili 7eldelst'f UktUhej' kar je prvi pogoj'za'boljši'Uspeh dela, Oblika ■ dopisnega študija je ugodna tudi za posameznika. Kurznd sistem pouka je za delovnega človeka v današnjih razmerah tudi najprimernejši. Kandidat se lahko skoncentrira le na en predmet, ima konzultativhe seminarje iz tega predmeta in ko je pripravljen ha izpit, ga opravlja. Seminarji šo enkrat tedensko v ; študijskih središčih. - Temeljne organizacije - združenega dela in združenja temeljnih organizacij združenega dela morajo precizirati naloge in cilje na področju izobraževanja ter te naloge in cilje opredeliti v notranjih samoupravnih ¡aktih. Združevanje panog temeljnih organizacij združenega dela in gospodarska zbornica kot asociacija združenega dela morajo prevzeti večjo odgovornost za usklajevanje1.vseh akcij na področju izobraževanja, programiranja in izobraževanja, njegovega izvajanja in ne-naposled tudi za1 rezultate izobraževanja. (Iz osti. sklepov s posveta-OZD gospodarstva z dne 29. 5. 1974 V Portorožu). • ZSMS je po zadnjem kongresu ZKJ posvetila posebno skrb permanentnemu izobraževanju mladih.. V procesu idejnega, strokovnega ih1 političnega izgrajevanja usposablja mladino za opravljanje odgovornih družbenopolitičnih nalog in si prizadeva razvijati vsestransko socialistično ■■ orientirane an samoupravno angažiranje mlade Osebnosti. To pa pomeni, da se mora mladina izobraževati Ob delu, da se mora iz dela vračati v izobraže-valni proces. V ta namen je ZMŠ sprejela resolucijo :o akcijah, ki So ’žet stekle,; ¡zlasti ha področju družbenopolitičnega ' ■■ izobraževanja. 'Po Vsej Sloveniji uvajajo raz-' lične oblike ¡semMarjev, od takih ;se najbolj' obnesejo’ tako imenovani vikend-seminarji. Za vse oblike r>a velja načelo, da je treba vabiti >na; seminarje z mladimi slušatelji še starejšo sodelavce. ¿N.' Bohorč IZ DELOVNIH SKUPIN Od zaključka- -redakcije za decembrsko številko »Zelezarja« so delovne skupine nekoliko »-počivale«. Predvidena je bila razprava ■ o izhodiščih za srednjeročni -razvojni iprogram 1976—1980 in o gospodarskem načrtu za leto 1975, vendar je potrebno počakati še na izračune finančnih kazalcev. V prejšnjem Železarju smo objavili, katere službe niso posredovale odgovorov delovnim skupinam. Danes ugotavljamo, da odgovora še vedno niso prejele sku- pine iz valjarne ÍI in skupina »Spoienak« iz jeklarne II, ki so postavile > vprašanja v zveza- z avtobusnimi prevozi. Vprašanja so .bila posredovana kadrovsko-splošnemu sektorju v drugi polovici novembra 1974. Prejeli smo tudi .zapisnike delo vnih:- skupin valjarne II, ki so razpravljale o ¡delu ob prostih sobotah, delovna skupina sektorja za kakovost in razvoj pa si je izvolila novega vodjo skupine. čič-ko Iz dnevnika amaterskega gledališča »ŽELEZAR« DEDEK MRAZ ZOPET MED MALČKI Zadnji petek lanskega leta je bilo pred Kulturnim domom v Štorah zelo živahno. Že pred 14. uro so se pričeli zbirati otroci, nekateri s starši, dragi pa kar sami. Ko so se Ob 14.30 končno od- prla vrata v dvorano, se je nestrpna množica pognala v lov za »boljšimi« sedeži. Obisk letošnje novoletne prireditve je pokazal, da je nekajletna praksa potrdila nujnost organizacije večkratnih kulturnih prireditev, predvsem za mladino, pa tudi za odrasle, Amatersko gledališče »Železar« je našim malčkom podarilo prijetno novoletno igrico, organizacija sindikata pa je poskrbela za darila, ki jih je ob pomoči igralcev razdelil dedek Mraz. -■ Naj ob zaključku dodam še to: Vemo, da nekateri starši otrok iz takih ali drugačnih razlogov res niše mogli pripeljati na novoletno prireditev, veliko pa je bilo tudi takih, ki so videli le darilo, na to, da otroku morda novoletni program z obiskom dedka Mraza pomeni veliko več pa sploh niso pomislili. čič-ko NOVE KNJIGE METODOLOGIJA zä 'Utvrdivanje uslova radne sredine žaštite na i radii; NlS, 1972; S-2759 STARČEVIC D.: Proračun investicija, teorija i .praksa. Izd. Pri-vredni pregled, Bgd. 1973, S-0408 BALIC Olga: Prva pomoč kod nesrečnih slučajeVa prouztokova-nih oiektričnoftn strujom, NlS, ' 1971, S-0407 TASCHENBUCH Technische Gase, VEB Deutscher Verlag, Leipzig, .1973, 0406 SLOVENSKA bibliografija XXIV, 1970; NUK Ljubljana, 1974. BATEL W.: Entstaubungstechnik. Springer-Verlag, 1972, S-2763 Zakon o temeljni varnosti cestnega prometa, Avto-moto zveza Slovenije, Lj. 1974, S-0405 VAJS -Albert: Opšta teorija države i prava. Š-2764 ZASTITA od opasnog dejstva električne struje, S-0400 Zastita na radu pri izvodenju ra-dova pod napomom, Niš, g. 1969,-S-0401 SAVREMENI instrumenti i metode za kontrolu zagadenostr va-zduhä, NlS, 1973:, 0402 Toplotno zračenje u industriji i zastita radnika, Niš, 1972, S-Ö403 ZASTITA hä rädu pri održavanju vodovodne instalacije, NlS, 1972,' S-0404 ZASTITA na radu pri ZaVariva-nju, Niš, S-2762 Organižacija rada i zastita na ra-• du, Niš, 1973, S-2760 VASIC V.i Ekonomska politika ' Jugoslavije, Bgd. 1972, S-2761 Batel W. i Entstaubungstechnik, Springer-Verlag, 1972, S-2763 Slovenska bibliografija XXIV, 1970, NUK L j. 1974. Taschenibuch: Technische Gase, VEB Verlag, Leipzig, 1973, S-0406 Batič O.: Prva pomoč kod nesrečnih slučaj eva, prouzrokovanih električnom strujom. NlS, 1971 Starčevič D.: Proračun investicija,' teorija i praksa, izdanje Pri* vrednog pregleda, Bgd. 1973, S-0408 Metodologija za utvrdivanje uslova radne sredine zaštite na radu, 1972, S-2759 Deformacij '■ a. napreždenija pri obrabo tke motallov davlenjem, Izdr »Metallurgija« 1974, S-0409 Leušin A. I.: Duga gorenja, Moskva, »Metallurgija« 1973, S-0410 ' Udarnije ispitanija ihetallov, Moskva, 1973, S-0411 Moderno rukovodenje komerci-jalnom djelatnošču. Izd. Ekonomski- čentar tehn. Zgb., S-3622/I-1, 1-2, 3622/II-1, 2, 3 JtJS katalog jugosl. standarda, 1974, S-3623/a, b, c, č Predpisi ' 6 amortizaciji osnovnih ■ sredstev' S komentar j em, L j u-bljana; 1974, S-0413 Vabilo vsem tovarišicam kolektiva železarne Štore ■V našem kolektivu imamo Več let dokaj uspešno organizirano. rekreacijo na različnih področjih. Vemo, da je V našem kolektivu največ'moških, pa kljub-temu se zavedamo, da morate tovarišice prisostvovati na področju rekreacije. Prav iz teh razlogov vas obveščamo, da imamo posebej za vas pripravljen rekreacijski program in sicer: 1 krat tedensko: vadba v odbojki, v torek 18,30—20. ure v telovadnici na Lipi, / 1 krat tedenska splošna vadba (oblikovalne vaje, vaje spretnosti, družbene igre, ritmika itd.), vsak četrtek ob 18,30— 20. ure v ietovadnici na Lipi. Poleg teh dveh stalnih oddelkov pa vas vabimo k sodelovanju v kegljanju in namiznem tenisu. Prijave za kegljanje sprejema tov. Krajnc Dragica, za namizni tenis pa tov. Pajk Vinko v Livarni II. Komisija za šport in rekreacijo Prenašanje bremen z žerjavom Veliko podzavestnih avtomatičnih gibov nam je prirojenih. Ce se na primer dotaknemo dlani dojenčka, se bo roka kot sama od sebe zaprla. V današnjem tehničnem okolju pa so nam takšni podzavestni gibi lahko zelo neugodni — celo nevarni. Pri prenašanju bremen lahko pride zaradi takšnega refleksnega — podzavestnega giba do nesreče. Avtomatično objamejo prsti verigo, namesto da bi jo samo — kar je pravilno, vendar nenavajeno — samo od zunanje strani pritisnili. Avtomatično primemo breme tako kot kaže slika, ker je roka tako navajena, namesto da bi pravilno, čeprav je nenavajeno — breme vodili kot kaže druga slika. ZRN. Pri razvojni službi firme KLOCKNER-JONON so razvili postopek 'jonskega- nitriranja jekel, ki ima precejšnje ekonomske prednosti pred klasičnim. Postopek so pričeli uporabljati tudi v ZDA in na Japonskem, predvsem za avtomobilske dele. Južna Afrika. DANIELI iz Italije bo. dobavil opremo za profil-no valjarno v vrednosti 3 milijone dolarjev. ■ ZRN. V Fordovih tovarnah v Kolnu so uvedli postopek za rezanje. konstrukcijskega, legiranega jekla in pločevine do 3 mm debeline z laserji. Ker "v primerjavi s klasičnimi postopki odpade vrsta operacij od zarisovanja do piljenja so zabeležili znatno znižanje stroškov. Južna Amerika. V nekaterih južnoameriških državah,; - predvsem Venezueli- se kaže izrazit trend postavljanja novih- metalurških objektov v bližini virov naravnega plina ob uporabi direktne redukcije železove rude. V novejšem času je taka usmeritev zaradi energetske krize vedno bolj aktualna, ker obeta nižjo porabo energije in znižanje, proizvodnih stroškov. USA. V zvezi s svetovno energetsko krizo so značilna splošna prizadevanja za ekonomijo z gorivi na vseh industrijskih področjih. V livarni KOPPERS v Baltimoru so postavili žarilne peči, ki imajo namesto goničev vgrajeno porozno opeko, Skozi katero uhaja zemeljski plin in izgoreva v vrsti majhnih plamenov. Ugotovili so 25—50 % večjo storilnost peči in enakomernejše ogrevanje. ZSSR. Vlada bo dobavila opremo za železarno v'Pakistanu (Pi-pri)v vrednosti 230 milijonov dolarjev, ; ELA SINDIKATA DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE DELAVCEV (1) Sindikati se bomo zavzemali za bolj produktivno zaposlenost, zakaj le tako bomo lahko uresničevali socialno varnost delavcev. Osnovne organizacije sindikata so odgovorne za tako politiko zaposlovanja, ki bo zagotovila racionalno zaposlitev slehernega delavca v organizacijah združenega dela. Osnovne organizacije sindikata bodo aktivne tudi pri uresničevanju in izpopolnjevanju akutovo sistemizaciji: delovnih mest. Se posebej se bomo angažirali pri reševanju .problemov, ki nastajajo v zvezi s premeščanjem in prekvalifikacijo delavcev, tako da zaradi tehnološkega napredka noben' delavec ne bo ostal brez dela. (2) Sindikati na -republiški ravni bomo dali pobudo za sklenitev družbenih dogpvoirov,-, s katerimi .bodo zagotovljeni temeljni normativi za življenjske: in kulturne razmere za delavce, ki prihajajo na delo iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije, in . vztrajali pri tem,- da organizacije združenega .dela, ki normativov ne bodo izpolnjevale, ne bodo moglo zaposlovati teh delavcev. (3) Sindikalne organizacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo čimprej uresničile v sindikatih že sprejeto politiko družbene prehrane; to pomeni, da je vsaka organizacija združenega dela dolžna organizirati obrok prehrane med delom. (4) Sindikati bomo pobudniki aktivne udeležbe temeljnih organizacij združenega dela v skupnostih za zaposlovanje in se v njih opredeljevali za dogovarjanje o vseh sestavinah politike zaposlovanja in kadrovske politike. (5) -Organizacije sindikata se bodo prizadevale, da bo postalo varstvo pri delu sestavni del delavčeve zavesti in materialne odgovornosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, tako da bodo delavci sami nosilci varstva pri delu. ¡gg Sindikati bomo. politično delo--vali za hitrejše odpravljanje težavnih in zdravju škodljivih delovnih mest, za spremembo tehnoloških postopkov, izboljšanje .organizacije* dela in poostritev nadzora nad izvajanjem, varstva pri delu ter vseh drugih ukrepov, ki ohranjujejo človekovo zdravje in delovne sposobnosti. Sindikati bomo spodbujali sprejemanje samoupravnih aktov o varstvu pri delu. S svojim delovanjem bomo zagotovili uresničevanje samoupravno dogovorjenih varstvenih ukrepov in delovnih razmer. Vsaj enkrat na leto bodo osnovne in druge organizacije sindikatov obravnavale varstvo pri delu in obvezno ocenile vzroke in posledice, vsake težje ali smrtne nesreče pri delu. (7) Sindikati bomo samo v primerih, ’ ko ni mogoče preprečiti zdravju škodljivega in nevarnega dela, pristajali na beneficiranje delovne dobe. Pri tem bomo ravnali skladno z družbenim dogovorom o načelih, osnovah in merilih postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. (8) Sindikati na republiški ravni .banjo.: v. sodelovanju, z drugimi družbenimi dejavniki vplivali na to, da se bo pri izbiri tehnologij in v proizvodnji^ ščitijo tudi člo-vekovp okolje. V ta namen bomo spodbujali .sklepanje samouprav-’ nih sporazumov in skupnih načr-■ tov organizacij združenega dela za varstvo okolja. (9) Sindikati. bomo. analizirali ■ in dajali pobude, da se s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu primerno in skladno z zakonodajo uredijo in uresničijo pravice-iz dela v zvozi z delovnim časom,, s. podaljšanim delom in v zvezi .z nočnim delom. Predlagali bomo morebitne spremembe in dopolnitve že sprejetih samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem: delu. (10) Sindikati bomo nosilci akcij za sprejem takih določil v kolektivnih pogodbah o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci, s katerimi bodo izenačene pravice teh’ delavcev s pravicami delavcev v združenem delu.. (11) Nezadostna razvitost otroškega varstva ovira enakopraven razvoj otrok in slabo vpliva na produktivnost dela staršev. Da bi omogočili bolj učinkovito .samoup, ..urejanje. odnosov na tem področju, ■ bomo sindikati delovali v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in interesnih skupnostih in si. prizadevali, da bi pa tem področju zagotovili potrebna sredstva za ustrezne zmogljivosti in za njihovo smotrno izkoriščanje. Posebej bomo sindikati dejavni pri načrtovanju takega otroškega varstva, ki bo vse bolj izenačevalo razvojne možnosti otrok. Osnovne organizacije sindikata in sindikati v organizacijah združenega dela bodo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi preverjali 'uresničevanje sprejetih programov otroškega varstva in predlagali potrebne spremembe in dopolnitve. (12) Da bi zagotovili trajen razvoj zdravstvenega varstva in s tom ustvarili podlago za vse večjo produktivnost, bomo sindikati spodbujali .takšno solidarnostno združevanje sredstev, da bodo imeli vsi delavci enake možnosti za zadovoljitev potreb po zdravstvenem varstvu. Sindikati ne bomo dopustili, da bi neposredna udeležba zavarovancev v stroških zdravljenja krnila načelo solidar-nosti in odvračala zavarovance od potrebnega izkoriščanja zdravstvenih storitev ter s tem poslabševala 'zdravstveno stanje zaposlenih. Sindikati bomo dali pobudo za izenačenje prispevka zavarovancev pri stroških zdravljenja in pri stroških za zdravila v vsej Sloveniji. Sindikati bomo storili vse, da bi onemogočili zlorabo na račun sredstev solidarnosti in vzajemnosti. (13) Sindikati si bomo v osnovnih organizacijah združenega dela in skupnostih zdravstvenega zavarovanja zdravstvenega varstva prizadevali, da' bodo nadomestila za čas delavčeve začasne zadržanosti ž dela sproti usklajevali z zviševanjem življenjskih stroškov in .osebnih dohodkov. (14) V skupnostih zdravstvenega zavarovanja bomo sindikati delovali .tako, da bomo spodbujali nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva in čimbolj racionalno ’ delovanje .zdravstvenih institucij in da bomo na podlagi svobodne menjave dela vplivali na kvaliteto in učinkovitost dela delavcev v zdravstvu. ■ (15) Pomemben cilj sindikatov je tudi odpravljanje vzrokov za nastajanje vseh oblik invalidnosti delavcev. Sindikati bomo v organizacijah združenega dela, v skupnostih invalidsko-pokojninskega zavarovanja in v skupnostih zdravstvenega varstva delovali tako, da bomo preventivno obvladovali vzroke za nastanek invalidnosti delavcev. Delavcem, ki so postali invalidi, bomo zagotavljali ustrezno prekvalifikacijo in enakopravno ponovno vključitev v združeno delo. (16) Da bi zagotovili odvisnost med živim in minulim delom delavcev, Upokojencev i,n - invalidov, bomo sindikat: vztrajali pri doslednem uresničevanju . in V spoštovanju ustavnih, zakonskih in samoupravnih predpisov, tako da bodo pokojnine odsev gibanja osebnih dohodkov, ki so rezultat dosežene' družbene produktivnosti dela. ODDIH IN REKREACIJA DELAVCEV (D Organiziranemu oddihu delavcev ter njihovih družin bomo v organizacijah in organih sindikatov namenili večjo skrb kot doslej. . Pri tem bomo zagotavljali odločilen vpliv delavcev pri ustvarjanju možnosti za množičen oddih in rekreacijo, ki stg. sestavini standarda delavcev. Prek skupnosti za oddih in rekreacijo bomo zagotavljali izrazitejšo solidarnost in vzajemnost, nove površine za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih centrov ter racionalno poslovanje in povezovanje počitniških domov in rekreacijskih objektov. Te skupnosti bodo oblika za dogovarjanje in uresničevanje politike na tem področju. (2) V programe delovanja osnovnih organizacij sindikata bomo vklju- . čili organiziranje zdravstveno-re-kreativnega in preventivnega počitka, zlasti še za taiste delavce, ki delajo v težkih delovnih razmerah. Skladno s tem se bomo zavzeli tudi za deljen letni dopust, . kar bo med drugim omogočilo bolj načrtno izkoriščanje nezasedenih zmogljivosti počitniških domov in gostinsko-turističnih objektov med letom. (3) V krajevnih skupnostih, kjer delavci in njihove družine preživijo večji del dnevnega in tedenskega počitka, se bomo sindikati aktivno vključevali v akcije za povečanje rekreacijske aktivnosti vseh: občanov. Prav tako bomo aktivni pri uresničevanju nalog za vsestransko varstvo okolja. (4) V temeljnih telesnokulturnih , skupnostih borno sindikati prek delegatov iz organizacij združenega dela zagotovili odločanje o politiki razvoja telesne kulture, zlasti pa na področju športne rekreacije delavcev, ki je bila doslej . močno zapostavljena. (5) Sindikati bomo še naprej sodelovali v. vseh akcijah za urejanje rekreacij skih površin in pri gradnji telesnokulturnih objektov, ki morajo postati dostopni vsem občanom. Iz združenih sredstev v telesnokulturnih skupnostih je treba zagotoviti upravljanje in vzdrževanje prav vseh telesnokulturnih objektov ter strokovno pomoč pri uresničevanju dogovorjenega delovnega načrta. 1 (6) V sindikatih bomo vplivali na še bolj intenzivno usposabljanje in šolanje manjkajočih strokovnjakov za organizirano vodenje športne rekreacije, Prav tako bomo vplivali na to, da se bo število strokovnjakov povečalo v skladu s sprejetimi načrti športne rekreacije v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v občini. (7) Sindikalne športne . igre bomo razvijali kot stalno in načrtno aktivnost pretežnega števila delavcev in organizirali tekmovanja v organizacijah združenega dela in na ravni občine. Redno sodelovanje na teh: tekmovanjih mora hiti pogoj Za udeležbo najboljših moštev in posameznikov na igrah j v regionalnem, republiškem ali zveznem merilu. (8) Sindikati bomo še bolj okrepili sodelovanje z vsemi organizacijami za športno rekreacijo. Posebno pozornost bomo 'pri tem namenili prireditvam, ki imajo spominski in manifestativni značaj ali pa imajo vzgojne in vseljudske obrambne cilje.. OBVEŠČANJE IN SAMOUPRAVNO KOMUNICIRANJE (D Vsestransko, celotno, pravočasno in razumljivo obveščanje ter razvite samoupravne komunikacije so eden od temeljnih pogojev, da delavci v združenem delu lahko ustvarjalno odločamo v celotnem spletu samoupravnih odnosov ih v svojem političnem delovanju. Obveščati in biti obveščen je ena izmed neodtujljivih dolžnosti in pravic samoupravi j avce v. Sindikati bomo zato vplivali na korenite spremembe v vsebini in načinih medsebojnega obveščanja in samoupravnega komuniciranja kot enega izmed odločilnih pogojev za resnično samoupravljanje. (2) V osnovnih organizacijah bomo sindikati vplivali na nenehno posodabljanje tistih načinov medsebojnega obveščanja, ki zagotavljajo neposrednost, omogočajo izmenjavanje mnenj in usklajevanje štaMšč ter nadzor nad uresni- . čevanjem dogovarjanja. Obveščanje mora biti vsebinsko tako zasnovano, da bo delavec vedel in znal odločati v svoji organizaciji združenega dela. (3) (Nadaljevanje na 23. strani) Sport in rekreacija Konec decembra so se na Svetini zbrali vsi referenti za športno organiziranost in ostali člani, ki so zadolženi za razvoj športa in rekreacije. Zbralo se je 25 članov, Na sestanku so se prisotni seznanili s celotnim programom in -ga potrdili. Rekradjski program za leto 1975 zajema petnajst področij dejavnosti, od tega so tri tekmovalnega značaja, pet rekreativnega značaja, tri izobraževalnega značaja, ostale pa zgornje dopolnjujejo. Tekmovalne panoge se bodo ocenjevale za medobratna tekmovanja Železarne Store. Pred za-četkm tekmovanja bo komisija,za rekreacijo objavila propozicije v obliki pravilnika in predlagala ključ formacij, združevanja manjših oddelkov in obratov 'v tekmovalne ekipe. Že več let uspešno sodelujemo na občinskih športnih prireditvah, ki so v Celju zelo množične, kvalitetne in tradicionalne. Program športnih iger bo v celoti objavljen lin ga bomo potrdili z našo udeležbo in obveznostjo do rednega sodelovanja. Komisija za šport in rekreacijo ■pri svetu sindikata slovenskih že- : lezann. je na svoji 4. redni seji osvojila program dela, za leto 1975. Program akcij zajema naslednje panoge:: — veleslalom (organizator Veriga Lesce, v februarju) — teki, s sankanjem (organizator Ravne, v marcu) — namizni;tenis (organizator Plamen Kropa, v marcu) —■ odbojka (organizator Store, v juniju) — nogomet (organizator Žična Celje, v juniju) — -ribolov (organizator Ravne, v avgustu) — balinanje (organizator. Jesenice, v avgustu) — kegljanje (organizator Žična, Store, v septembru) 4- plavanje (organizator Ravne, v avgustu) -d- šah (organizator - Tovil v oktobru), Razvidno je, da je Železarna Store, organizator tekmovanja v odbojki in sodeluje pri organizaciji tekmovanj a. v keglj amj u. REDNA VADBA REKREACIJSKIH ODDELKOV: na tem področju še niso izkoriščene vse možnosti za kvalitetnejše delo sistematične tedenske rekreacije. V odnosu do možnosti, ki jih imamo v danih pogojih, je ta izredna pomembna dejavnost še vedno v začetni fazi. V prihodnje - se odpirajo, dodatni idealni pogoji, kar se tiče prostorskih površin, smo pa daleč v zaostanku s strokovnimi- kadri, ki bi,-naj vso to dejavnost 'vodili. Možnosti: rekreiranja so nam ne na naslednjih igriščih : ■ -. za obdojko: rta Lipi, pri gasilskem domu, Kompole in telovadnica na Lipi; kegljanjema Lipi: namizni tenis: dvorana Lipa, gasilski dom; rekreativna vadba: telovadnica Lipa, telovadnica Celje. telovadnica Šentjur; streljanje: MK . strelišče Store, dvorana Store, Na gričku Celje: smučanje: Svetina, Celjska 'koča; TRIM-ste-za: Lipa, Na gričku Celje;, košarka: Lipa/ Gasilski dom, Telovadnica Lipa, Kompole, Šentjur, Sve-tina — enako tudi mali nogomet; nogomet: igrišče Štore Lipa. Predvidene so še tri nove panoge rekreiranja, to je balinanje, badmington in -plavanje — za te pa še niso dane možnosti. Za leto 1975 sta-predvidena dva, dvodnevna pohoda in sicer: po-., hod na Triglav, ki ga bo -organi- zirala Železarna Jesenice v septembru. Pohod na Peco bo organizirala Železarna Ravne v juniju. Predvideno, je še srečanje Slovenskih Železarn v Završnici ob j u-bileju 80-letnice kolektiva Plamen Kropa z zabavno-športnim programom. Organizator je Plamen Kropa. Srečanje bo 27. aprila 1975. Program je vsekakor izredno pester in zanimiv, ker se bodo srečali športniki iz različnih krajev. V upanju, da še.bodo prireditve udeležile tudi ekipe iz železarne, bodo vsem ekipam nudene kvalitetne priprave, da se bodo tekmovalci čim bolje pripravili in uspešno tekmovali/,- TRIM AKCIJE. Tekmovanje za TRIM — športni znak. Tekmovanje vse na kolo za zdravo telo (okoli Celja) in Trim plavanje, smučanje ter TRIM steza. Za tekmovanje TRIM — športni znak so predvidene'skupne tedenske akcije za pridobivanje v posameznih panogah in te akcije bi lahko imenovali »ORANIZI-RANI TRIM TEDEN«. Za prihodnje leto je planirana organizirana REKREACIJA V ČASU POČITNIC v domu na Rabu, kjer je-še edini.center, katerega obiskujejo člani našega ko-, lektiva z: ožjimi svojci. Prizadevnost Komisije za šport in rekreacijo 'v počitniškem, domu na Rabu, so koristniki tega objekta ugodno ocenili in je želja večine, da nadaljujejo in izboljšujejo to dejavnost, ki je vsem v izredno veselje, in korist; V te namene so -bili izneseni dokaj konkretni predlogi od koristnikih organizirane rekreacije na Rabu, kot npr.: .— en sam organizator težko pokriva vse interese .in bi poskusili pridobiti DVA organizatorja rekreacije v času letovanja na Rabu. En organizator bi skrbel samo za plavanje in za ostale vrste športa na vodi (veslanje, igre v vodi, tekmovanja itd.). Drugi organizator pa bi vodil športna tekmovanja na objektih pri domu in bi bil tudi glavni organizator ■ izletnišiva. Oba pa bi organizirala družabne prireditve ob zaključkih posameznih dekad. Za popestritev športnega programa bi uvedli tekmovanje za značko »Počitniškega doma Rab«. Značko bi prejel vsak, ki bi se udeležil, vseh akcij; ki bodo pripravljene za vse udeležence v posameznih dekadah, ločene po strokovnih. kategorijah/: upoštevajoč oba spola. Za dejansko realizacijo bogatejšega programa pa .je osnova v tem, da bo poskrbljeno za boljše športne rekvizite in objekte. IZLETNISTVO - Iz letnega poročila je razvidno, da je program izletništva v lanskem letu bil v celoti izpeljan. Predlog- izletov za leto 1975. je bil sprejet-, upoštevajoč večja finančna sredstva, zaradi podražitve . prometnih storitev. Izleti bodo dobro organizirani,ih naj imajo; večji, poudarek na vsebini izleta in tudi udeležba naj bi bila večja. . - Komisija za rekreacijo bo vsak izlet sofinancirala z 2.500- din. Predviden.-je seminar organizatorjev izletov v aprilu. Izpeljan -je bil program-izletov za posamezne TOZD. Za kolektivne izlete bo_. Komisij a za rekreacijo pripra- vila predlog v razpravo vsem sindikalnim odborom in organizator-jem rekreacije. Kot vsako leto bo tudi letos (če bo kaj snega) smučarski tečaj na Svetini za člane našega kolektiva. Udeleženci tečaja bodo imeli dve možnosti udeležbe in sicer ce-lodnevni tečaj ali popoldanskega. V ta namen imamo na razpolago tri vaditelje in dva ■ bi tečaj vodila ves dan, eden pa samo popoldne. Razpis za tečaj bo objavljen. Zveza za rekreacijo Celje organizira plavalne tečaje v pokritem bazenu v Celju za odrasle neplavalce. Tudi za naše člane kolektiva bodo organizirali takšne tečaje. V to akcijo »NAUČIMO SE PLAVATI« se bomo vključili v aprilu. V poletnih mesecih pa bo plavalni tečaj na Rabu. JUBILEJNE PRIREDITVE IN ŠPORTNA SREČANJA MED KOLEKTIVI V tem letu proslavljamo 30-let-nico osvoboditve naše dežele. Sprejet je bil predlog, da bi mi bili pobudniki pravočasnih priprav na ta pomembni jubilej in sicer tako da po vseh organih sa-moupravlj anj a, družbenopolitičnih organizacijah, šolah in društvih pripravimo, akcijski program z združenimi močmi organiziramo centralno proslavo z naslovom: »JUBILEJNI TEDEN«. Celotedenske različne prireditve se bodo vršile na malem stadionu na Lipi in ob tej priložnosti , bi organizirali svečano otvoritev razsvetljave malih igrišč. OBČIMI ZBOR NOGOMETNE SEKCIJE Ob zaključku igralne sezone 1974, je nogometna sekcija Kovinarja iz Štor pripravila občni zbor. V soboto, 23. 11. 1974 so se zbrali na' Svetini igralci in člani vodstva " 'kluba. Predsednik kluba TINE K O R Ž E je podal zaključne misli, o delu kluba'Ugotovil je, da so pristali samo -na koncu lestvice prvega razreda prve celjske lige.. Neresnost igralcev in določena nesoglasja so vzrok temu, da se niso bolje odrezali. Upa, da se bo situacija v prihodnje izboljšala. Že sama udeležba na zboru, kaže na neresnost in na nezanimanje za delo kluba — pri takem delu res ne morejo pričakovati boljših rezultatov, Ker 'so bile v klubu skozi vse leto manjše in večje razprtije, so med spomladanskim in jesenskim delom sezone, zamenjali vodstvo kluba. To je povzročilo med .nekaterimi člani vodstva kluba ogorčenje ih nezadovoljstvo. Tovariš Boliš an je poudaril, da ni pravilno, da so nekatere elane kluba' enostavno »odrezali^ od njihovega- dela. »Boli me to, da fantje sedaj slabo igrajo. V spomladanskem delu sezone sem se odpovedal treningom članov kluba, rad pa bi treniral pionirje. Ne hvalim se s tem, da sem strokovnjak na področju nogometa. Lahko pa rečem, če me je klub že poslal na 'seminar, da bi potem tudi lahko od -mene zahteval, da s svojim znanjem pripomorem, k uspešnemu treningu pionirjev. Tovariš Ambrož' je podal ostro kritiko na igralce, na vodstvo kluba S- skratka čuti se prikrajšanega in prizadetega. In prav on je povzročil, da niso skupščine mogli zaključiti. Podal je celotno novo kandidatno listo vodstva za prihodnjo igralno sezono. Vsi so bili presenečeni in ogorčeni in prav gotovo med prisotnimi hi bilo člana, ki ga njegove 'besede ne bi prizadele.. -. " Med navzočimi je bil. tudi tovariš PAVISA — trener, nogometašev- KOVINARJA. Ko sva se pred sestankom na Svetini pogovarjala, mi je povedal naslednje: »Fante v Štorah sem pričel trenirati pred „štirimi -meseci. Priznati moramo, da smo nekaj naredili, vendar, vsi. vemo, da rezultat, ki smo ga dosegli še ni zadovoljiv. Igralci znaj odigrati, ven-, dar jih je potrebno^condičljsko pripraviti — to pa bomo dosegli edinole z voljo. Ne moremo tolerirati nerednih prihodov igralcev na trening, da .o tem ne govorimo, ko se celo" primeri, , da tekmo igramo v okrnjenem številu. Pogoji dela so odlični. Fantom bi bilo potrebno .vcepiti več volje in želel bi, da bi se vsi zavedali, da je klub KOVINAR, klub s tradicijo in vrsta je na/igralcih, da jo ohranijo^ Igrati morajo s srcem zanj. Tako kot je kolektiv velik, bi morali imeti sposoben, kader, ki 'bi delo kluba kontroliral, ne pa da pride do nesoglasij tako v vodstvu kot med igralci.« Dolgoletni -član ŠTORTVAN, je domačin, in že dvanajst let igra za Kovinarja. Povedal -je, da je s sedanjim trenerjem, ki ga je spoznal že pri celjskem Kladivarju, zelo zadovoljen. »Tovariš Paviša nam je' vnesel precej igralskega znanja in samozavesti. Za trenerja ni dovolj, da .samo govori in to in ono kako naj igramo, potrebno je, da nam veš trening razložj_in, da je tudi dober psiholog. Danes je precej težje imeti dobro ekipo, kot včasih. Kajti če fantje spoznajo, da pri nogometu ne bodo zmogli, se enostavno preusmerijo-. na drugi šport.« Na vprašanje kaj misli zakaj igralci odhajajo v druge klube, mi-je odgovoril: .. »Ko smo bili v conski ligi, smo bili dobro moštvo. Nato so igralci prišli v spor- z Vodstvom kluba in ga zapustili. Igralcem mnogokrat obljubljajo lepe službe, odlične plače, nato pa ostane le pri obljubah in igralci/ nimajo več-prave volje za igro in počasi si premislijo in gredo. Če pomislim, da letos nismo odigrali niti ene tekme v pol-ni zasedlbi, ker hi dovolj igralcev, se tudi ne smemo čuditi, da je naš slavni »Kovinar«: na koncu lestvice.1 . Moštvo ni dovo-lj resno, je premalo sa-mpdisciplioirano, fantje nimajo pravega odnosa do športa - in zato je kvaliteta igre Slabša/« ■ Nada Bohorč ZELE Z AR PROGRAM REKREACIJE 1975 JANUAR: — smučarski tečaj na Svetini; — pričetek vadbe novega od-. delka rekreacijske vadbe v Celju (enkrat. tedensko, vsak torek od 20. 21.30); ; — pričetek redne vadbe vseh oddelkov v namiznem tenisu (obnovljena dvorana). • — pričetek redne rekreacijske vadbe' za članice (enkrat teden- : sko, vsak četrtek od 18.30 do 20); 'J — pripraviti program jubilej-; nih prireditev; — pripraviti Pravilnik internih ■ tekmovanj; .- — organizirati pregledne smučarske tekme za nastop na prven-- stvu slovenskih'železarn; : -4-: pripraviti program treningov smučarske reprezentance. FEBRUAR: v — medobratno tekmovanje v J. smučanju — veseslalom člani, sta-I;", rejšif; Slani, članice (organizator | Veriga Lesce);’ ’— medobratno tekmovanje v . namiznem tenisu; ■ ■;— medobratno tekmovanje v odbojki; — vsako soboto in nedel j o, smu-Čanje na Svetini pod strokovnim vodstvom; —' redna vadba vseh rekreacijskih,,oddelkov; — posvetovanje organizatorjev fl rekreacije. MAREC: — kolektivni izlet smučarjev (predlog je za Kanin); — prvenstvo slovenskih železarn v -tekih in sankanju (organizator Železarna Ravne); — nadaljevanje in zaključek medobratnega tekmovanja v namiznem tenisu,; * — nadaljevanje in zaključek , ihedobratnega tekmovanja v odbojki-; — ‘ prvenstvo slovenskih žele--zarn v namiznem tenisu — člani, članice (organizator Plamen Kropa); — vsako soboto, in nedeljo, smučanje na Svetini pod strokovnim vodstvom;' i — redna vadba vseh rekreacijskih organizatorjev izletov — predloge posredovati vsem’ organizatorjem rekreacije in sindikalnim odborom; — objaviti program jubilejnih prireditev. APRIL: — medobratno tekmovanje v streljanju z zračno puško; — medobratno tekmovanje v kegljanju — borbene partije; . — TRIM — igre v namiznem tenisu; — TRIM — igre v odbojki, moški, ženske; — TRIM — igre v malem nogometu; — plavalni tečaj (v Celju — pokriti bazen); — seminar za organizatorje izletov ; , - — intenzivne priprave na jubilejne prireditve; — pripraviti program izobraževanja strokovnih sodelavcev; — pričetek gradnje balin igrišča; .— nabava športnih rekvizitov; — pripraviti program za TRIM tedne; — objaviti program vseh pohodov, kijjlh organizira PD »Železa!’« Store; ■ — udeležiti se srečanja slovenskih železarn v Završnici ob praznovanju jubileja 80-letnice Plamen Kropa; — redna vadba vseh rekreacijskih -oddelkov. MAJ: — medobratno tekmovanje v streljanju z zračno puško;, - —J medobratno tekmovanje v nogometu;, — TRIM kolesarjenje; j — teden jubilejnih prireditev; — organizirana vadba na novi TRIM stezi intenzivne priprave reprezentance odbojke, nioški, ženske; — redna . vadba rekreacijskih, oddelkov; • -7-, otvoritev izletniške sezone; .. — medobratno tekmovanje v vlečenju vrvi in plezanju po vrvi. JUNIJ: ■ - —- medobratno' tekmovanje v malem nogometu; — prvenstvo - slovenskih železarn v nogometu (organizator -Žična Celje); . — .prvenstvo slovenskih železarn v odbojki (organizator Železarna Štore); - — igre r eprezentanc -Celjske industrije.;: iša=j pohod slovenskih železarn na Peco (organizator Železarna Ravne); 1 — pripraviti program organizirane rekreacije v počitniškem domu na Rabu; _ — končati gradnjo balin igrišča; — pripraviti program za pohod in piknik Železarne Štore,-na Svetini — 4. julij; —; pripraviti izbor kandidatov za tečaje strokovnih delavcev; : v— redna vadba vseh rekreacijskih oddelkov; — redna-vadba na .TRIM — stezi. ■ JULIJ: — TRIM igre v plavanju; — intenzivno spremljanje dogodkov letnih oddihov; — organizirati več skupin za redno rekreacijsko vadbo ob večernih urah (razsvetljeno igrišče); ijg&Jiob večernih urah 'organizirati športna srečanja prebivalcev Štor in bližnje okolice; — organizirati plavalne tečaje-za šoloobvezne otroke v sodelovanju z TVD Partizan — Kovinar Store in osnovne šole Štore; — pohod in piknik na Svetino — 4. julij — DAN BORCA, j AVGUST: — medobratno 'tekmovanje v ribolovu;- . ■vL^' medobratno tekmovanje ; v balinanju; — medobratno tekmovanje v plavanju; | — prvenstvo slovenskih železarn v ribolovu (organizator Že-: lezarna Ravne); —- - prvenstvo slovenskih železarn v balinanju (organizator Železarna Jesenice); — 'prvenstvo slovenskih železarn v plavanju (Železarna Ravne); — redna vadba v večernih urah vseh' rekreacijskih' oddelkov na prostem; —7 redna .vadba na TRIM stezi; . — izbrane kandidate poslati na tečaje za strokovne delavce. SEPTEMBER: — medobratno tekmovanje v rokometu (večerne ure); — medohratno tekmovanje v •streljanju z MK puško; — nogomet, košarka — prvenstvo. Celjske, industrije; . — prvenstvo Slovenskih železarn v kegljanju (organizator Žična Celje in Železarna Štore); — pohod na Triglav slovenskih' železarn (organizator Železarna -Jesenice); — redna vadba vseh rekreacij-. skifi' oddelkov na prostem in v zaprtih prostorih;: - — redna vadba na TRIM stezi. OKTOBER: • -V medobratno tekmovanje . v šahu (liga■"sistem); — prvenstvo slovenskih železarn v šahu (TOVIL — Ljubljana) ; ' m pričetek^ intenzivne vadbe 'vseh. rekreacijskih oddelkov; — nadaljevanje in zaključek tekmovanj iz meseca septembra; — - zaključiti tekmovanja za TRIM — športni znak. NOVEMBER: — medobratno tekmovanje v kegljanju ^ posamezno; — nadaljevanje iin zaključek medobratnega tekmovanja v šahu;' — TRIM igre — kegljanje; -7- redna vadba vseh rekreacijskih oddelkov 'in oceniti to' dejavnost; — pristopiti k-pripravam rekreacijske dejavnosti za leto 1976; ■ — organizirati svečan zaključek medobratrišh tekmovanj in podelitev TRIM znaka. DECEMBER: — sprejem programa rekreacijske dejavnosti za leto. 1976; : —.redna vadba vseh rekreacijskih oddelkov; — pripraviti poročilo o, izvršenem programu rekreacije za leto 1975 v obliki biltena; — predvajanje prvega filma rekreacijske dejavnosti Železarne Štore. IZ DELA SINDIKATOV (Nadaljevanje z 21. strani) V osnovnih organizacijah sindikata bomo zagotavljali pravočasno sklicevanje zborov delavcev in skrbeli, da bodo obvestila in gradiva zanje celotna in pregledna. Predlogi odločitev naj bodo tako kvalitetno in strokovno pripravljeni, da bo omogočeno pravilno odločanje. Znane morajo biti tudi možne' posledice take ali drugačne odločitve. V sprejetih odločitvah mora biti določeno, kdo odgovarja za njihovo uresničitev. (4) - V političnem ocenjevanju obveščanja in samoupravnega komuniciranja v združenem delu se bomo sindikati uprli kakršnemukoli zapiranju informativnih virov in preprečevanju dostopa delavcev do informacij. (5) ; Skladno s svojo ustavno, odgo,-vornostjo v delegatskih odnosih bomo sindikati zagotavljali vsem delegatom in delegacijam delavcev v organizacijah združenega dela možnosti za njihovo delovanje. Sindikati bomo v vsaki organizaciji združenega dela vztrajali, da bodo strokovne službe organizirane in usposobljene za zagotavljanje učinkovitega medsebojnega obveščanja vseh delavcev in za delovanje delegatskega sistema. - (6) Sindikati bomo še nadalje razvijali in širili možnosti za uveljavljanje glasil in občasnih biltenov delovnih skupnosti ter drugih učinkovitih načinov za medsebojno obveščanje delavcev v združenem delu. Raziskovali bomo njihovo učinkovitost v samoupravnem komuniciranju, sprejemali ustrezna stališča za njihovo izpopolnjevanje in s tem v zvezi storili vse, da postanejo dobro sredstvo za medsebojno obveščanje samoupravljavcev in hkrati tudi njihove javne tribune. (7) Glasilo Zveze Sindikatov Slovenije Delavska enotnost in druge sindikalne publikacije bomo sindikati še nadalje razvijali tako, da bodo po razširjenosti in vsebini vedno bolj, učinkovita sredstva za družbenopolitično aktivnost delavcev. V njih bo poudarek na takem načinu in vsebini, ki bosta odsevala pereče probleme združenega dela, omogočala izmenjavanje izkušenj lin .odsevala rezultate družbenopolitične aktivnosti sindikalne organizacije, da bi tako postala vpliven pripomoček delegatom pri samoupravnem dogovarjanju. (8) Sindikati bomo vsem sredstvom javnega ■ obveščanja omogočali vpogled v svoje delovanje dri tudi sami vplivali na delovanje sredstev javnega obveščanja. Tako jih bomo še bolj vključili v uspešno razreševanje vprašanj, kii so naše ustavne in (Statutarne naloge pri razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih razmerij. ZRN. Novosti, ki jih uveljavljajo nemški projektanti valjarn sb vse večja uporaba računalnikov in novi tipi valjam. Firma SCHLOEMANN-SAEMAG je razvila trovaljčno planetarno ogrodje, kjer se z enim samim vtikom izvalja okrogli profil, za katerega je bila prej potrebna kontiproga s 6 ogrodji. Podobne rešitve so našli tudi za valjanje cevi. Japonska. Delajo poskuse z u-porabo atomske energije pri pridobivanju jekla in imajo namen postayiti pilotsko napravo s proizvodnjo 20 t jekla dnevno. Za postopek se zanimajo tudi ZDA, Anglija in ZRN. NEZGODE PRI DELU KADROVSKE VESTI V mesecu decembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske Spremembe. Iz JLA so se vrnili: Jazbini ek Rajko. PK premikaš in Štancer Franc, PK premikaš, oba iz prometa; Urleb Bogoslav, PK rezkalec iz valjatne II; Eisenko-ler Franc, KV rezkalec; Goleč Franc, KV strugar; Antlej Ivan,. KV ključavničar, Žlogar Josip, KV kovač in Pocajt Stanislav, KV ključavničar, vsi iz mehanične; Jazbec Jožef, PK žerjavovodja iz livarne I; Karner Jožef, KV sli-kopleskar iz livarne II; Mernik Milan, KV strugar iz obdelovalni-ce valjev; Lužar Vladimir; KV strugar iz- kalibrirnice in Gajšek Branko, KV rezkalec iz Obdelo-valnice litine. Novi člani naše organizacije združenega dela: Hrušovar Jožef, NK delavec, Horjak Anton, PK žerjavovodja in Maksimovič' Mdmčilb,^ NK delavec, vsi'iž jeklarne II; Mastnak Ivan, NK delavec, Kušič Tomislav, VK strojni delovodja. Mlakar Anton, VK strojni delovodja in Zečiri Rizah, NK delavec, vsi iz elektroplavža; Arzenšek Marjan, NK delavec, Leber Tomaž, NK -delavec, Polutnik Ivan, NK delavec. Bobnič Stanislav, NK delavec in Dravinec Ivan, NK delavec, vsi iz livarne I-I; Pasarič Andrija, KV mizar, Kolar Vinko, NK delavec, - oba iz stanovanjsko-gradbene enote; Planiko Konrad, NK delavec in Tkave Albin, NK delavec iz .-valjarne I; Cerovšek* Alojz, KV avtomehanik in Renčelj Zlatko, KV avtomehanik,‘oba iz OTK;-Svetelšek Štefka, NK delavka iz nadzorne službe; Plsti-kapa Petan: KV - elektroinstalater iz, elektroobrata; Koes Josip, NK delavec, Pfeifer- Franc,- PK. žerjavovodja, štiempfler Ivan, - PK strojni kaluper, Draigulovič Ilija, NK delavec, Azema Nezmd, NK delavec,'Krajnc; Alojz, NK - delavec, Dragajner Herman, NK delavec ih Huekič Adil, NK' delavec, vsa iz livarne I; Plaustejner Mar jan, 'NK V delavec iz .obdelovalni ce valjev; Krajnc Karl,‘SS strojni tehnik iž 'sektorja za novogradnje; Krajnc Lidija, KV prodajal* ka iz komercialnega-sektorja; Potočnik Jože. NK delavec iz jeklo-vleka; Skalička Mira, NK delavka, Hliš Srečko, NK delavec, Lež Viktorija; NK delavka in Glavica Dragica, NK delavka iz. komunale. Vsem "želimo" prijetno počutje med .nami! Po lastni želji je odšel iz delovne organizacije: Jazbec Avgust, NK delavec iz valjarne I. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Šket Ivan, NK delavec in Stevanovič Dragomir, KV mizar, oba iz elektroplavža; Rot Janez, NK delavec in Dervishi Veh, NK delavec, oba iz valjarne I; Hanoli Hamdi, NK delavec iz livarne sivo litine; Gajšek Franc,1 strojni delovodja iz-jeklarne II; Balaž Sandor, NK delavec iz livarne II; Marčeta Duško, NK delavec iz livarne I in Kostadinov Trajan, NK delavec iz elektroplavža. V JLA- so odšli: Govc Franc, NK delavec iz livarne valjev; Hostnik Robert, NK delavec iz valjarne I; Slatinšek Martin, PK avtogeni rezalec iz valjarne II; Špacapan Stanko, PK. strugar iz obdelövalnice valjev; Vesenjak Matjan, SS elektro tehnik iz merilne službe in Ivenčnik Vincenc, KV stnigar iz obdelo-valnice litine. Na novo življenjsko pot so stopili: Rastovič Dušan, iz mehanične delavnice, Urbane Alojz iž orodjarne, Oberžan Hermina iz ekonomskega sektorja, Klinar Božo iz mehanične delavnice, Kosma-čin Milena iz energetskega oddelka, Cepin Janez iz li varne I, Oberžan Roman iz merilne službe, Zupanc Viktor iz laboratorija, Panič Dorde iz valjarne I.. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini sp dobili: Žnider Jože iz mehanične delavnice, Penič Anton iz komunale, Kok Rihard iz valjarne I in Hanžič Josip iz valjarne I, Gajšek ' Mirko iz valjarne II, Zekar Valentin iz obdelovalnice litine, Penič Franc iz energetskega oddelka, Bukovšek. Franc iz ekspedita, Golob Ludvik iž prometa, ing; Tomažin Dominik iz jeklarne H in Sturm Duro iz jeklarne II .ter Oset Ivo -iz konstrukcijskega -bi- > rojav. Vsem- iskreno čestitamo! Naš- štipendist," Ivo Matejčiči.pripravnik • v sektor ju" za novogradnje i je diplomiral na strojni fakulteti na Reki. Iskreno čestitamo L HUJSE SO > PREKRŠILI DE- * LOVNO OBVESNOT: Z javnim opominom: 1. ZA-VRŠEK" 1-van, livarna II:' dne—27.-7, 1974.3z -malomarnosti povzročil - lažjo - -telesno poškodbo sodelavcu — javni opomin. 2. ROT Janez, - valjarna I: dne 15. 10„ 26. l(h in 11. 11. 1974 'neopravičeno izostal, z dela — javni opomin. . 3. ZIDAR Branko,’Sobdelovalni-ca litine: dne 6. 9. 1974 zapustil delovno mesto med delovnim časom, dne' 1. 8. 1974'Ofišel -v 'krajevno gostilno — javni opomin; 4. PAJK Alojz, transport: dne 12, -9, 1974 neopravičeno- izostal z dela; — javni opomin. Z A H V A LA Ob nenadni izgubi našega sina in brata MOSKOTEVC Jožeta delavca na prometu, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izkazano pomoč in darovane vence ter da so ga v- tako lepem številu spremljali na zadnji poti. ■ Posebna zahvala velja delovnemu kolektivu in pogrebnemu odboru za- organizacijo pogreba, pevskemu zboru in darovalcem vencev. Žalujoči starši, brat in sestra z družinama • V mesecu decembru 197.4 je bilo.po: obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 1, jeklarna 2, elek-tr-o jeklar na 4, valjarna I 3, valjarna II 1, livarna I 4, livarna II 4, obdelovalnica valjev 1, obdelovalnica litine -3, mehanična delavnica 2, elektroobrat 1, skupaj 26. ■ Na poti na delo je bila prijavljena ena nezgoda: GRAJŽL Ivan iz obdelovalnice valjev. Pri delu so se poškodovali. ELEKTROPLAVŽ: JANŽEKOVIČ Srečko (15 let — 1. nezgoda ■— obratovodja Plahuta), : Pri obračanju kokdle je delavec prehitro obrnil kokilo, še ne do-volj strjeno'železo je ob stiku z vodo eksplodiralo Ob eksploziji ga je tekoče železo opeklo po peti desne noge. JEKLARNA: LESJAK Franc (4 leta — 7; nezgoda — delovodja Mramor). Pa vlečenju¡ žlindre- iz prehodnega žleba ga je - vroča žlindra opekla po trebuhu in zapestju leve 'roke- -ter desnem očesu. VIZJAK Jože (5 mesecev — 6. neizgoda — delovodja Franulič). Pri nakladanju korenin na prekucnik, mu je ena padla na stopalo leve noge. -,-: ELEKTROJEKLARNA: IIROŠOVAR Jože (12 dni — 2. nezgoda -•*- delovodja Ivačič). Pri sestopu .z vagona se je udaril na gleženj desne noge. SJORIC Dragoljub (22 dni — 1. nezgoda- 81 delovodja Ivačič). Pri potiskanju železa v škarje se je z ostrim deiom ubodel v prst,-. . j MAN OJ LO VIC Aleksa (7 mesecev— 1. nezgoda — delovodja Jerič). .Pri vlivanju ja-kle-.na konti napravi-mu je komad vroče žlindre padel 'v čevelj in ga opekel. TADŽIC Sukrija (11 mesecev — 2. nezgoda — delovodja Košir). Pri rezanju 'tračnic: je s čevljem pritisnil 'ob n j o, in se Opekel^ VALJARNAH: MUHIC Džema! (6 mesecev — 1. nezgoda — delovodja Potrata). •Pri potiskanju fedérala mu je stiemlo prste na desni. roki. Roko je dobil’med ročico in federal. KOSTOMAJ Ivan (15 let — 1. nezgoda — delovodja Plabko). Pri 'zapenjanju' z Demagom mu je na. tabli -plošči: zdrsnilo in je udaril z. roko po peči.: SENICA Alojz (1 mesec — 1. nezgoda 7— delovodja Plaiko). . Pri vlečenju .gredic izpod Škarij grobe proge do val j črnce ni opazil naslednje.gredice, ki ga je zadela in opekla po gležnju desne noge. VALJARNA II: MLINAR Edi (3 leta .8- 1. nezgoda: — delovodja Floštajner). . 2- železnim drogom je dvigoval odvodno' cev iz krožnega vodila. Med dvigovanjem se je valjanee zataknil. Žerjavovodja je Kljub znaku »stoj-« , valjanee dvigoval, ki ga, je iSfeisml ob krožno vqdild;- LIVARNA I: LONClNA Velimir (2 meseca =-1, nezgoda — delovodja Strašek). Pri nakladanju grodlj a na-skip- ni voziček mu je padel komad na roko in mu poškodoval, sredinec leve roteé: TADŽIC Sulejman (3 mesece — 1. nezgoda — delovodja Šket). Pri čiščenju stroja mu je spodrsnilo tako, da jé omahnil na skip; dobil 'je udarec na desni kolk iri -rebra. ■ -ANDRASiC Josip-(6 mesecev — 1. nezgoda — delovodja Kočar).' Pri naravnavanju zlomnine mu je padel komad na desno nogo. Dobil jé udarec- na Stopalo desne -noge. '-. AVŽNER Franc (10 let— 3. ne-: zgoda — delovodja Galuf). Pri prevozu z ročnim vozičkom sé je model prevrnil in ga udaril na hrbtno stran leve roke. LIVARNA II: KOMLENAC Duro (7 mesecev — 1. nezgoda — delovodja Plank). Pri. dodajanju mase je stal na sodu; ki n: bil pravilno nameščen, tako da še je prevrnil, P.oriesreče-ni je pade! in dobil odrgnine po hrbtu iri desni nogi. . ■ STOJAN Jože .(2 meseca — 2. nezgoda .— delovodja .Ošlak). Pri ' vbvanju. forme je železo plusknilo prek livne čaše in ga opeklo po nartu le.ve noge. KAJBA Franc (3 leità — 5. nezgoda — delovodja Srebat). | Pu'Vlivanju forme na monore-lu je železo brizgnilo iz livne čaše in ga ' opeklo po nartu léve noge. KOVAČEVIČ Savo (1 mesec — 1. nezgoda — delovodja Krajšek), Pri ' obešanju Ulitkov na čistilni stroj mu. .je ulitek zdrsnil, tako da se je-vrezal na zapestje leve roke. OBDELOVALNICA VALJEV: PLATOVŠEK Božo (1 leto — 2. nezgoda ;=-=- delovodja Gobec). . Pri' pripravi obroča na stružnici se je obrdč prevrnil , ih ga stilni! za .nohti prstanca; lève roke; OBDELOVALNICA LITINE: OJSTERŠEK .Ivan, (4 leta — 5. . nezgoda..—- delovodja. Golob Z.).. Na- stopnicah mu .je spodrsnilo in se je udaril na hrbet. GOBEG Franc (5 let.— 2. nezgoda — delovodja Kolar). Pri ižvlačenju nosilnega droga se je ña nasprotni. strani komad prevrnil-in ga udaril na prst, ki : ga j.e imel ob pridržanem komadu. . 2AKOŠEK Anton., (6 let .—' 2. nezgoda — delovodij a Renčelj). . Pri zapiranju.,vrat na.ladji, so sé ta nenadoma odprla in ga udarila na hrbtno stran roke. MEHANIČNA DELAVNICA: RAZGORŠEK Jože (3 mesece — 1. nezgoda — delovodja Rojc). Pri vrtanju'ploščatega železa ni uporabljal vpenjalne naprave, tako da še mu je komad zavrtel in ga stisnil za sredinec leve roke ob steber stroja. ' ' M ANO.TLOVIC Vèselin (5 let — Ï. nezgoda — delovodja Verdev). Pri ročnem prevozu materiala po ozkotirni progi je stopil med tirnice in Si; poškodoval gleženj desne noge.. ELEKTROOBRAT : STI.PLOVŠEK Željko (2 leti — 1, nezgoda — delovodja Zupane). - Pri .p/otiskanju .vozička, na katerem je .bil naložen elektromotor, je z vozičkom zadel.ob vrata, Sunek je povzročil, da je motor zdrsnil, z vozička in ga poškodoval na gleženj desne noge. Oddelek varstva ‘pri delu