REFERATNI ČASOPISI INŠTITUTA ZA ZNANSTVENO INFORMACIJO V PHILADELPHIJI
Tita Kovač
Ker je sodobna znanstvena produktivnost velika in postaja iz dneva v dan večja, so znanstveniki prisiljeni, da se z novostmi s svojega delovnega področja seznanijo čimprej in da so obveščeni prav o vseh
delih, ki so objavljena in ki jih zanimajo. Število revij, ki prinašajo literaturo izključno v obliki izvlečkov, je veliko. Oglejmo si samo najvažnejše. Prva revija, ki je podajala literaturo v izvlečkih, je bil 1830 ustanovljeni Pharmazeutisches Centralblatt. Po desetih letih se je preimenoval v Chemisches Zentralblatt in še danes izhaja v Berlinu, letno na več tisoč straneh, s sodelovanjem kemikov in založb Vzhodne in Zahodne Nemčije. V reviji so objavljeni izključno izvlečki člankov s čim bolj popolnim in seveda najkrajšim opisom snovi.
Drugi vodilni časopis, ki prinaša izvlečke iz kemije in sorodnih znanosti, je amerikanski Chemical Abstracts, ki ga izdaja Amerikansko kemijsko društvo. Njegovi izvlečki so nekoliko krajši in bolj splošni, prinaša pa jih z dosti manjšo zamudo kot Chemisches Zentralblatt. Tudi Abstracts ima na leto več tisoč strani.
Inštitut VINITI v Moskvi izdaja Referativnyj žumal. Ta prinaša kratke izvlečke z vseh področij naravoslovja in tehnike, razdeljene po posameznih serijah. Francoska referatna revija Bulletin signaletique CNRS-a izhaja podobno kot sovjetska v posameznih serijah, vendar pa zajema v svojih 21 sekcijah poleg naravoslovnih ved tudi filozofijo in zgodovino, katerih nima nobena druga referatna revija.
Biološko medicinsko področje podaja revija Excerpta Medica, ki izhaja v Amsterdamu in prinaša v 17 sekcijah novosti v izvlečkih, podobnih tistim v Referatyvnem žumalu ali Bulletin signaletique.
Inštitut za znanstveno informacijo v Philadelphiji v ZDA pa je v zadnjem času razvil poleg že znanih, čisto nove načine znanstvene informacije (Institute for scientific information). Delo inštituta obsega pet različnih področij: ASCA — Automatic Subject Citation Alert, Current Contents (Space, electronic and physical sciences), Current Contents (Chemical, pharmaco-medical and life sciences), Index Che-micus in Science Citation Index.
ASCA je oddelek, ki išče podatke za odgovor na individualna vprašanja. Raziskovalec hoče na primer izvedeti, ali je bil članek, ki ga zanima, že kdaj omenjen v opazkah — virih — kakega drugega članka. Vsaka znanstvena publikacija mora imeti na koncu navedene vire, ki so bili pregledani m so služili pri sestavi in objavi članka. Na vprašanje, ali je bil kak članek citiran, kje in kdaj, odgovori služba ASCA vsak teden v individualni publikaciji. Prav tako je mogoče dobiti odgovor na vprašanje o objavljenih delih določenega avtorja. Naročnina za tako informacijo je 100 dolarjev na leto in se mora plačati za eno leto. Za ta denar dobi naročnik 50 odgovorov o iskanih podatkih ali pa pet naslovov del določenega avtorja.
Obe tedenski publikaciji Current Contents objavljata tiskarske kopije posameznih kazal izbranih strokovnih revij. V prvi publikaciji se objavljajo kazala več kot 600, v drugi pa več kot 700 revij. Ta način je
zelo hiter. Revije, ki jih Current Contents navaja, izidejo včasih pozneje, kakor pa je bilo pripravljeno kazalo, ki ga objavlja Current Contents. Omenimo še, da je na področju kemije, farmacevtske, medicinske in biološke znanosti naša revija Chroatica Chemica Acta na 78. rnestu po pomembnosti med 700 navedenimi revijami! Pomembnost revije določa pogostost člankov in referenc, ki jih ti navajajo.
Z Index Chemicus pa je stvar že bolj zapletena. Podatke zbirajo in urejajo elektronski stroji in podatki tu so drugače formulirani in stilistično obdelani. Razumevanje in branje teh poročil je zamudnejše in dostopno samo strokovnjaku, ki išče podatke za svoje ozko področje dela, omejeno včasih samo na nekaj spojin. Je to »grafičen« povzetek vseh člankov in objavljenih del, ki navajajo novo kemično spojino in pot njenega nastanka — njeno sintezo. Izhaja 14-dnevno, zbirna kazala pa vsake tri mesece. V letu 1964 je zbimo kazalo spojin navajalo 107.394 novih kemičnih spojin. Celotna zbirka spojin Index Chemicus obsega nad 450.000 novih spojin.
Science Citation Index (SCI) je ne samo silno enostaven, ampak tudi zelo uporaben. Navaja vse vire, ki jih omenjajo znanstveni in strokovni članki z navedbo, v katerem članku, katerega avtorja, kje in kdaj, v kateri reviji je bil določen avtor citiran in katero njegovo delo. Izhaja še Source Index — Seznam virov z naslovi člankov in publikacij, iz katerih je bila objavljena citirana literatura v SCI. Ta publikacija objavlja tudi vrsto »glej« oziroma kazalko za soavtorja. Na koncu so razvrščeni članki, ki jih zaradi nepopolnih podatkov imenuje anonimne. Vsako leto izidejo štiri debele knjige SCI, prav tak obseg pa ima še Source Index.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj so potrebne zajetne knjige za na videz tako brezpomembno delo: iskanje starih avtorjev le po njih navedbi kot vir za članek drugega avtorja? Na osnovi SCI je raziskovalec iz biologije našel avtorja, ki je delal na istem področju kot sam, objavljal pa je svoje izsledke v astronavtskih revijah. Prav tako je raziskovalec v tovarni pralnih sredstev našel članek s svojega področja v reviji za dermatologijo!
Raziskovalec pa običajno nima časa, da bi sam brskal po referat-nih časopisih ali pa celo prebiral članke v vseh revijah sorodnih strok. Podatki dokumentalistov, ki so v večjih raziskovalnih centrih znanstvenikom na razpolago, so časovno nekoliko v zaostanku in tudi ne zajemajo vsega, kar raziskovalec potrebuje.
Po novem načinu podatkov in literature ne iščemo več po stvarnem kazalu, kot npr. v Current Contents, ampak le po avtorjih, ki so omenjeni v delih; ta obravnavajo podobna ali enaka področja, ki zanimajo raziskovalca.
Jezik je v SCI in v Index Chemicus prirejen. Podatki so okrajšani samo na bistvene besede in tistemu, ki mu je področje tuje, ne povedo nič, raziskovalcu pa dajo dragocene podatke o delu na njegovem področju. SCI odgovori v nekaj minutah na vprašanja: ali je bilo to delo že kje citirano, ali obstaja o njem pregleden članek, ali se je tak raziskovalni program že kje izvedel, ali je ta teorija potrjena, se je to delo nadaljevalo, ali je bil ta domislek preizkušen, ali je ta patent že bil omenjen v literaturi, ali obstaja za to staro spojino nova sinteza, ali je spojina že bila preizkušena na biološko aktivnost, ali ima to zdravilo klinično vrednost, ali je ta ideja res originalna, ali obstaja za kako predhodno obvestilo kje že popoln članek; je bilo to tehnično poročilo objavljeno v reviji, ali so bili objavljeni dodatni popravki; kdo še dela na tem področju, se je ta spojina že uporabila na kakem novem področju? In tako naprej.
Doslej so bili izdani SCI za leta 1961, 1963, 1964, 1965 in 1966. Pripravljajo pa se tudi letniki za nazaj.
Nekaj statističnih podatkov SCI:	1964	1965	1966
Število citiranih referenc	2,128.113	3,336.000	3,400 000
Število citiranih revij	20.000	20.000	20.000
število recenzij knjig	16.116	25.000	30.000
Število citiranih del	323.889	439.000	460.000
Število citiranih izvirnih			
člankov	199.342	296.293	300.000
Število revij — virov	700	1.147	1.500
Sistem je v bistvu zelo preprost in zelo učinkovit. Avtorju je mogoče z enim samim podatkom, prek SCI, se pravi prek navajanja virov — referenc v znanstvenih člankih in potem naprej z referencami teh referenc v drugih člankih, popolnoma pregledati področje, ki ga zanima in dosedanje delo na njem brez časovne omejitve. Na podlagi referenc more tudi ugotoviti, ali je bil kakšen članek popravljen in ali so bili objavljeni dodatni podatki, kar običajna dokumentacijska služba velikokrat prezre.
SCI je precej drag, za šolske — raziskovalne ustanove je cena enega letnika 1250 dolarjev, za podjetja pa 1950 dolarjev. V Ljubljani ima letnik 1961 Centralna tehniška knjižnica, letnik 1964 pa Centralna medicinska knjižnica. Mogoče bi za Ljubljano zadostoval en popoln izvod SCI, te »dokumentacijske enciklopedije«, odpadlo bi pa precej sedanjih stroškov za dokumentacijo.
Literatura: Eugene Garfield, intervju v Revue Internationale de la Documentation, 32, 1965, avgust, št. 3. — Publikacije Institute for Scientific Information, Philadelphia.