mm DOLENJSKI LIST Ob prazniku novomeške občine '.) vsem, kar se dogodi v novomeški občini, obveščamo naše bralec sproti precej obširno na straneh našega lista. Ker ima Dolenjski list sedež prav v Novem mestu, je razumljivo, da najlaže dobimo na razpolago podatke o razvoju novomeške občine. Posamezni sestavki, objavljani iz tedna v teden, pa najbrž ne nudijo dovolj celovite slike, ki bi dajala možnost, da bi vsak občan imel predstavo o tem, koliko je doseženo, in o tem, kaj bo še treba doseči. Zato smo se za letošnji praznik občine Novo mesto odločili zaprositi predsednika občinske skupščine tov. Sergeja Thorževskega za razgovor, v katerem posredujemo pogled v preteklost in v prihodnost. Tovariš predsednik, kako sodite o dosedanjem napredku v novomeški občini in ,o tem, kam usmeriti njen bodoči gospodarski razvoj? V odgovoru se bo vsekakor treba pomuditi ob malce širšem obdobju,- da bi zajeli vsaj najpomembnejše. Vse, kar je bilo doseženo, bi morda najbolj jasno lahko pokazale številke. Precejšnji napori naših občanov so bili skupaj z razumevanjem, na katerega smo naleteli drugod, usmerjeni k težnji: ustvarjati osnovne materialne pogoje za bodoči razvoj. V zvezi s tem se je od leta 1956 do 1962 povečal družbeni bruto proizvod za 2T75 odst., točneje: od začetnih 7,9 milijard je porasel na 29,7 milijarde. Narodni dohodek se je v omenjenem razdobju povečal za 325 odst., od 3,2 milijarde v letu 1956 se je povzpel na 13,6 mili- VREME OD 21. x. DO 3. XI. 1963. Med 26. in' SO. oktobrom bo Prevladovalo deževno in hladno vreme, sneg skoraj do nižin, nato za 2 do 3 dni izboljšanje vremena. Nekako od 2. novembra dalje zopet padavine. Dr. V. M. jarde v letu 1962. V tem času smo povečali zlasti proizvodnjo v industriji. Družbeni plan za letošnje leto je vsem občanom narekoval dokaj obsežne naloge. Letos na primer predvidevamo porast družbenega bruto proizvoda za novih 22 odst., porast narodnega dohodka pa za 19 odst. Pravkar omenjeni odstotki planiranega povečanja so precej večji od tistih, ki so predvideni v zvezi, v republiki in v okraju. To je razumljivo, saj mora biti naš napredek hitrejši od napredka drugod, ker dohitevamo ostala razvitejša področja. Posamezni osnovni gospodarski objekti so bodisi dograjeni, bodisi jih dograjujemo. Tudi pri nas je čutiti vrsto težav, ki so značilne za vsako mlado, porajajočo se industrijo. Te težave bi morali reševati in odpravljati čim hitreje. V mislih imam nekatere osnovne naloge, katerim gre posvečati kar največ pozornosti. To so: trud za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, izpopolnjevanje organizacije dela ter večja produktivnost, ki je v neposredni zvezi z izboljševanjem sistema nagrajevanja po delu itd. V naporih za povečanje proizvodnje pa seveda ne smemo zanemarjati ostalih činiteljev, ki prav ta- ko vplivajo na proizvodnjo. To sta družbeni standard, pa tudi osebni standard proiz vajalcev. Čeprav smo se zelo trudili, da bi povečali oboje, in tudi marsikaj storili, še vedno zaostajamo, kar je do neke meje razumljivo, ker je stanje podobno v vseh nerazvitih področjih. Naslanjamo se na lastne sile! Izhodišče za bodoči gospodarski razvoj novomeške občine bodo doslej ustvarjene gospodarske zmogljivosti, surovinske in prirodne osnove, ki jih imamo, ter naše zgodovinske in kulturne zanimivosti. Razvijali bomo predvsem tisto industrijo, ki bo slonela na lastni surovinski osnovi, hkrati z njo pa za dopolnitev tudi nekatere druge industrijske panoge. Druga naloga bo usmerjanje raz- voja v gozdarski in kmetijski proizvodnji, kjer z doseženimi uspehi še daleč nismo zadovoljni. Kot tretja naloga se pojavlja turizem, pri katerem bomo uporabili naravne lepote, pa tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti, česar je pri nas obilo. Hkrati z naštetim ne bomo smeli pozabljati skladnega razvoja v ostalih panogah, kot so: trgovina, obrt in ostale. Vse gospodarstvo v občini je celota, v kateri se posamezne dejavnosti med seboj prepletajo. Odstopanja, kj bi se pojavila kjerkoli, lahko zavro celoten razvoj. ' V odgovoru na prvo vprašanje ste se mimogrede dotaknili kmetijstva in gozdarstva. Ali bi lahko posredovali malo podrobnejši odgovor o nalogah v obojem? Dosedanji družbeno-gospo-darski razvoj v novomeški občini zahteva hitrejše in učinkovitejše premike v kmetijstvu in gozdarstvu. Obe panogi terjata posebno pozornost. Do ločitve kmetijstva od gozdarstva je prišlo (Nadaljevanje na 6. strani) MIRO KUGLER: BREŽIŠKI MOTIV (1963) — Vsem našim naročnikom in bralcem v brežiški občini iskrene čestitke za letošnji občinski praznik, o katerem berite več na 4., 5., 11. in 16. strani današnje številke! CELJE: šolski problemi niso lahki POHVALA IN PRIZNANJE Vpis posojila wt Skopje je končan. V novomeški občini *e je končna vsota posojila povzpela na 141,164.000 din, kar je precej več, kot so planirali. Vpis je v celoti naletel na dober odziv, saj jc le malo občanov, ki ne bi podprli te humane akcije. V torek je občinski odbor SZDL v' Novem mestu sklical posvetovanje aktivistov, ki so sodelovali v vpisni akciji. Razprava je ugotovila, da je bila naloga v celoti Izpolnjena in celo presežena, saj je bilo v občini vpisanega za 17,329.000 din posojila več. kot smo pričakovali. Vsi, razen kmečkih proizvajalcev, so presegli planirane zneske. Ob tej priložnosti moramo ^meniti, da so se zlasti d! . ro izkazali mali kmetje, vrsta močnejših kmetovalcev pa je stala ob strani in ni pokazala pravega razumevanja. Vse priznanje zasluzijo predvsem nekateri kmetje, delavci in upokojenci. Vsi, ki so ob tej strašni nesreči zatisnili oko, pa ne zaslužijo, da bi zaradi njih izgubljali besede. Na posvetovanju je dobil vsak, kdor je na terenu delal v vpisni akoiji, za svoje delo priznanje. VeJiko je namreč občanov, ki so poleg posojila prispevali še precejšen delež pri organiziranju vpisovanja posojila. Ti tovariši ln tovarišice zaslužijo Javno priznanje in pohvalo! Prejšnji teden se je sestal izvršni odbor okrajnega odbora SZDL v Celju. Razpravljal je o nekaterih problemih v šolstvu tega okraja, hkrati pa je ob zaključku vpisovanja ljud-' skega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja ocenil potek te akcije. Na seji so obravnavali celotno šolsko problematiko, zlasti pa tista vprašanja, ki bi jih naj temeljiteje obdelali na današnjem plenumu OO SZDL, povezanem s pripravami za volitve novih šolskih odborov. Ugotovili so, da so v okraju zabeležili sicer lepe uspehe na področju šolstva, vendar so še nekateri stari problemi, s katerimi se šole in drugi družbeno-politični činitelji spet srečujejo ob začetku letošnjega šolskega leta. Predvsem je pouk na šolah še vedno preveč izobraževalnega in premalo vzgojnega značaja. Prav tako so slabosti v delitvi dokodka in osebnih dohodkov na šolah; nobena Pro V '" s' ° rnknlt 7 drugega zornega kota. Za občinski praznik, ki ga v torek slavlja sreilisoV novomeške občine in dolenjske deželice, prisrčno čestitamo vaem našim naročnikom ln bralcem! šola še ni sestavila svoje ga statuta. Poseben problem so nerazvite osnovne šole. V celjskem okraju ima izmed vseh 41.788 učencev približno 15 odst. učencev tako imenovani kombinirani pouk. Takšen pouk, pomanjkanje sredstev, prostorov in predmetnega pouka povzročajo mnogim učencem težave pri vključevanju v uk in v šole II. stopnje. Razen v eni občini ni posebnega pomanjkanja učiteljev za razredni pouk, povsod pa primanjkuje predmetnih učiteljev. Na seji so poudarili, da bo v prihodnje treba bolj skrbeti za srednje šole. Te šole morajo vsako leto odklanjati precej učencev, medtem pa se število absolventov osnovnih šol z vsakim letom povečuje. Gimnaziji v Celju in Brežicah sta le pogojno verificirani, ker nimata laboratorijev, delavnic in kabinetov. Podobni problemi glede verifikacije bodo nastali tudi takrat, ko bo treba verificirati srednjo tehnično šolo. Za nemoten in uspešen gospodarski razvoj pa bi bilo potrebno čimprej ustanoviti center za višje in visoko šolstvo v Celju. Ob zaključku razprave o šolstvu je izvršni odbor OO SZDL sprejel več sklepov, med njimi tudi predloge, naj bi občinski odbori SZDL skupaj z občinskimi skupščinami pripravili volitve novih šolskih odborov, v pripravah na te volitve pa naj bi obravnavali najbolj pereče vsebinske, reformne in materialne probleme šolstva v občinah in okraju. Po volitvah novih šolskih odborov naj bi za njihove člane po občinah pripravili tečaje. Občinski odbori SZDL se morajo zavzeti za krepitev samoupravljanja v Šolah, za izpopolnjevanje sistema in meril za delitev dohodka v šolah, za izdelavo šolskih statutov in za nadaljnjo reorganizacijo osnovnih in drugih šol, da bi čim večjemu številu otrok omogočili ustrezno šolanje. Občinske skupščine in sveti za šolstvo naj bolj skrbijo za kadrovske probleme v šolah in jih rešujejo s smotrno in dolgoročnejšo kadrovsko politiko. Občinske skupščine in okrajna skupščina naj izdelajo perspektivni program razvoja šolstva po občinah in v okraju, ob upoštevanju gospodarskega razvoja in naraščanja prebivalcev v posameznih krajih. Razen tega je izvršni odbor predlaga}, naj bi se Zavod za pro-svetno-pedagoško službo v Krškem združil z Zavodom za prosvetno-pedagoško službo v Celju. Celjski zavod že zdaj opravlja svoje naloge za srednje in strokovne šole v Posavju, skupen zavod za vse šole pa bi po mnenju izvršnega odbora lahko še uspešneje deloval. Ob tej priložnosti je izvršni odbor OO SZDL ocenil tudi potek vpisovanja ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. Po tej oceni so delovni ljudje celjskega okraja ponovno pokazali veliko zavest, solidarnost in pripravljenost pomagati Skopju, saj so z vpisom presegli predvideni znesek posojila za 25,5 odst. Ta množični odziv je pripisati tudi pravilnemu delu organizacij SZDL in sindikalnih organizacij pri prikazovanju pomena posojila. Komunisti o telesni kulturi Na pobudo občinskega komiteja Zveze komunistov v Novem mestu se je pretekli' teden na I.oki sestal aktiv komunistov, ki delajo na področju telesne vzgoje. Namen sestanka je bil, da s« pogovorijo o perečih vprašanjih telesne kulture v občini. Ker so bila v razpravi obrazložena razna mišljenja oziroma predlogi, ki naj bi še bolj poživili telesnovzgojno dejavnost, bodo s temi in z nekaterimi drugimi perečimi vprašanji seznanili širši krog, da bi še bolj razgibali to pomembno dejavnost. O predlo« gih bomo obširneje spregovorili v prihodnji številki. Sd Predkongresno gasilsko slavje bo v nedeljo v Novem mestu Več kot 1500 slovenskih gasilcev se bo zbralo ob otvoritvi novega gasilskega doma v Novem mestu, ki ga bodo odprli v nedeljo, 27 oktobTa v počastitev občin skega praznika. Udeleženci slovesnosti bodo imeli naj prej ob 9. uri priložnost vi deti vaje gasilcev na Glav nem trgu, kjer bodo prika zani novejši načini gašenja požarov s kemičnimi bi drugimi sredstvi, nato pa bo ob 11. uri slovesno odprt in izročen domačemu centru za požarno varnost moderno urejen gasilski dom, v katerem bo delovala stalna preventivna varnostna služba. Z gasilskim slavjem v Novem mestu se bodo začela predkongresne manifestacija slovenskih poklicnih gasilcev in prostovoljcev. Republiški kongres slovenskih gasilcev, ki bo prihodnji mesec, pa bo ponovno potrdil sposobnost in pripravljenost organiziranih gasilskih skupin za hitro in uspešno reševanj« ljudskega premoženja.ob taki ali drugačni katastrofi. URESNICUJMO NOVO USTAVO! Izvir pobud in ustvarjalnih predlogov Občinska skupščina' oziroma njeni organi morajo obravnavali sklepe in predloge zborov volivcev in jih obvestiti o svojem stališču do teh sklepov oziroma predlogov. (Iz Ustave SR Slovenije) Doslej zbori volivcev mar-»ikje niso opravičili vloge, ki jim je bila namenjena: da bi namreč bili eden najbogatejših izvirov pobud in predlogov občanov, buctoikj nad delom predstavniških teles in njih organov, tribuna za razčiščevanje vprašanj ožjega in širšega pomena. Znano je, da v preteklosti niso vselej upoštevali stališč zborov volivcev, četudi zahteve oziroma predlogi volivcev niso segali čez obstoječe možnosti. Nekaterikrat tudi ni bilo mogoče sprejeti pobud tega ali onega zbora volivcev, ker tega niso dovoljevala razpoložljiva sredstva, toda le redkokdaj smo si vzeli dovolj časa, da bi to do konca pojasnili ljudem. To bi bila namreč lepa priložnost, da bi sicer neizvedljivo pobudo spremenili v ustvarjalno akcijo za pospešeno ustvarjanje pogojev, od katerih je odvisno hitrejše izpolnjevanje potreb in želja delovnih ljudi. Vprašajmo se, kje so vzroki, da se zbori volivcev v preteklosti niso vsepovsod uveljavili tako, kakor bi bilo treba. Bili bi krivični in tudi neobjektivni, če bi zvalili vso krivdo na občinske organe, češ, niso upoštevali naših sklepov, delali so po svoje. Marsikje se je tudi to dogajalo. Laže je bilo sklepati v ožjem krogu vodilnih ljudi na občini, največkrat celo pametno in koristno, kakor pa iti med ljudi in jim pojasnjevati oziroma jih prepričevati, zakaj je tako bolje in čemu bi bilo drugače slabše. Nemalokrat smo se bali odprtih, včasih celo burnih razprav, ostre kritike, zato smo sicer zbrali mnenja in stališča zborov volivcev, nismo pa kasneje povedali, kaj smo osvojili in katere pobude še niso izvedljive ali pa sploh niso napredne, ker so vzklile iz konservativne miselnosti. Toda tudi za raz- čiščevanje takih vprašanj je treba imeti časa in potrpljenja — celo še več. Zbori volivcev morajo biti hkrati tribuna, kjer naj zmagujejo — seve s prepričevanjem — napredna stališča članov Socialistične zveze in še zlasti komunistov. Vzrok za pogostno nedejavnost zborov volivcev je treba iskati tudi pri volivcih samih. Pogosto je bil očitek občinskim organom, češ da ne upoštevajo sklepov zborov volivcev, samo izgovor, ki je v resnici prikrival pomanjkanje volje za ustvarjalno sodelovanje pri obravnavanju vprašanj splošnega pomena za življenje in delo v naselju, v občini in v širši skupnosti. Temu bi se lahko reklo tudi — premajhna politična zavest. Dediščina preteklosti še ni povsem odstranjena. V miselnosti nekaterih ljudi je še zmerom nekaj starega, kar ne ustreza več današnjim pogojem življenja, namreč mnenje, da morajo vladati izbranci, večina »podanikov« pa naj samo opazuje, godrnja in kritizira, če to sploh kaj pomaga. Taka miselnost so kaj plodna tla, na katerih dosti laže rase samovolja posameznikov. Druga drugo pogojujeta, zato se je treba bojevati proti obema enako vztrajno, dokler ne bodo povsem izruvane njune korenine. Zlasti organizacije Socialistične zveze bi si morale prizadevati, da v polni meri zaživijo zbori volivcev kot ena najmnožičnejših oblik neposredne demokracije. — Vsak zbor volivcev posebej je preizkušnja življenjske moči in sposobnosti organizacije Socialistične zveze, njene prodornosti in prepvi-čevalnosti njenih naprednih stališč. Zadovoljiti se s slabimi, dejal bi slabokrvnimi zbori volivcev, od katerih je pričakovati komaj kaj več kot samo formalno, suhoparno razpravo, v kateri ponavljajo, kar je prišlo od zgoraj, pomeni ožiti množično osnovo odločitev predstavniških organov. Zbori volivcev morajo biti najpomembnejši iavir pobud in predlogov, iz katerih rasejo sklepi občin- Praznik slovenskih rudarjev v severni Franciji ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Morda je še prekmalu, da bi skušali pregledati in oceniti vse, kar je pozitivnega in pomembnega prineslo potovanje predsednika Tita, tako v mednarodno življenje, kot v razvoj bilateralnega sodelovanja Jugoslavije z državami »novega sveta«. Prekmalu zato, ker so komaj izzvenele Titove besede v palači OZN — zadnji postaji na njegovi poti po obeh Amerikah — in pa ker so sporazumi in skupna poročila iz Brazilije, Čila, Bolivije, Mehike in ZDA dokumenti trajnejše vrednotiti, katerih pomen bo v celoti viden šele, ko bodo njihove ideje izpričevale svojo prisotnost v prihodnjih mednarodnih dogajanjih. Kljub temu pa lahko že zdaj poudarimo, da je predsednikovo potovanje prineslo bistveno nov element v mednarodno življenje. Z njim je ideja koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi doživela novo afirmacijo v delu sveta, kjer je latentno sicer že živela, vendar zaradi specifičnega položaja latinskoameriških držav ne tako intenzivno in ustvarjalno kot na primer v Aziji in Afriki. Lahko rečemo, da je obisk pomembno prispeval k rojstvu in potrditvi specifične latinskoameriške inačice koeksistence. Blagodejni učinek ideje koeksistence na mednarodno življenje je • prišel še posebno do izraza med predsednikovim obiskom v ZDA in razgovori s predsednikom Kennedvjem. Nedavni obisk premiera Hruščova v Jugoslaviji in sedanji predsednika Tita v VVashing-tonu je stvar, ki nedvomno potrjuje spoznanje, da prepad med Vzhodom in Zahodom postaja nevzdržen tudi za protagoniste razdeljenosti današnjega sveta in da je na eni kot na drugi strani dobrodošla pobuda za zmanjšanje tega prepada. In katera pobuda bi lahko bila uspešnejša in sprejemljivejša, za obe strani, kot ideja mirne koeksistence vseh držav?! Nove pobude Ko danes z veseljem ugotavljamo, da je mednarodni položaj zadnje čase krenil po bolj razveseljivih poteh in da se je po dolgoletni zaledenitvi mednarodnih odnosov led vendarle začel tajati, ne moremo mimo ugotovitve, da gre pomemben del zasluge za tak razvoj prav državam, ki so odločno zavrnile jezik orožja in sile in našle nove besede sožitja in sporazumevanja. Napačno bi bilo misliti, da je zdaj, ko so nekdanji zagovorniki hladne voj- " ne spoznali, da pot nasilja ne pelje nikamor, vloga sil, ki so najbolj vztrajno zagovarjale ideje koeksistence, manjša. Prav nasprotno; do dokončnega miru je še dolga pot, ki bo vse prej kot lahka in pomoč vseh tistih sil, ki rešitve za probleme današnjega sveta ne vidijo v orožju, bo še mnogokrat dobrodošla in nujna. Prav zato, ker se zavedamo tega, nas vesti o pobudah za novo konferenco neangažiranih niso niti najmanj presenetile. Pobudo sta javno sprožila predsednik ZAR Naser in premier Cejlona gospa Sirimavo Bandaranaike med ne* davnim obiskom slednje v Kairu. Kairski predlog je naletel na ugoden odmev v vrsti držav, ki so ga pozitivno ocenile in podprle. Naj med njimi omenimo samo Indijo, Indonezijo in Jugoslavijo. Ideja o novi konferenci neangažiranih je že nekaj časa visela v zraku, kajti razvoj mednarodnih dogodkov v zadnjih mesecih zahteva novo oceno in nove napore, s katerimi bi podprli in pospešili pozitivna gibanja. Obenem pa je še vedno toliko problemov in težav, da so koordinirani napori miroljubnih sil nujno potrebni. Dovolj je, če pomislimo, kakšno latentno napetost in nelagodnost povzroča samo razlika med razvitimi in nerazvitimi državami ter diskriminacija v mednarodni menjavi dobrin in že nam postane jasno, da je dozorel čas, ko je treba od deklarativnega priznavanja enakopravnosti vseh držav storiti odločne korake, da bi to enakopravnost tudi dejansko dosegli. Pa ne samo gospodarska diskriminacij;'«, še vrsta drugih problemov od rasne diskriminacije do neokolo-nializma čaka rešitve, kajti vse dokler bodo obstajali taki in podobni pojavi, bo obstajala mednarodna napetost, toliko časa ne bomo mogli z zaupanjem zreti v prihodnost. Prav zato nam je dobrodošla vsaka pobuda in vsako dejanje, ki je usmerjeno k odstranjevanju anomalij in problemov, katerih je v današnjem svetu — žal — še toliko. RATK IZRAZNIH STRAN! ■ Iz buckinghamske palač« 80 v petek sporočili, da je kraljica Koza beta II. sprejela odstop premiera Macmillana in da je mandat za sestavo nove vlade poverila lordu ' Hdmeu, dosedanjemu ministru za zunanje zadeve. Imenovanje Homca za Macmillanovera naslednika je zbudilo precejšnje presenečenje, čeprav so ca sicer redno Imeli za morebitnega naslednika, vendar le v primeru, če bi morali Izbrati kompromisnega kandidata. Videti je, da se je prav to zgodilo in da ostali trije najresnejii kandidati — Butler, Hailsham in Maudling — niso do< bili zadostne podpore med svojimi kolegi v konservativni stranki. ■ V mestu Cliattanooga v ameriški zvezni državi Tenncssee so rasisti izvršili nov zločin. V črnski cerkvi v mestu je eksplodirala bomba, Id Je porušila in zažgala cerkev. Poročajo, da so pod ruševinami našle smrt štiri osebe. ■ V Grčiji se odvija predvolilna kampanja, ki je ena najbur-nej.šlh v zadnjih letih. Eden najhujših incidentov med sedanjo kampanjo je bil nedavno v Atenah, kjer je prišlo do pretepa med ogromno množico ljudi in močnimi oddelki policije. V pretepu i° bilo ranjenih 38 demonstrantov in 24 policajev. ■ V Stockholmu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za medicino. Delijo si jo trije znanstveniki, dva Britanca in en Avstralec za uspehe pri proučevanju liziologije živčnega sistema. Nagrajenci soj John Carew Ecclcs, Alan tlova Hodgkln in Andrew Flelding Hux-ley. ■ Generalna skupščina OZN je I aklamacijo sprejela resolucijo, I" pozdravlja odločitev ZDA in ZSSK, da ne bosta pošiljali jedrskega orožja v vesolje in da ne bosta inštalirali raketnih oporišč na drugih planetih. Resolucija poziva tudi druge države, naj ne Izstreljujejo v vesolje Jedrskega orožja-Načrt te resolucije so predloHU predstavniki 17 držav, vđel^^ ženevske konference o razorožim. V nede'jjo so v Sallaumi-nesu, majhnem rudarskem naselju v severni Franciji skih skupščin in predstavniških teles višjih družbeno-po-litičnih skupnosti. Ta, dejali bi tok množičnih 'pobud, ki se poraja spodaj in ki se konča zgoraj, mora biti zmerom poln in svež, kakor se spreminja tudi življenje. Od tega je namreč odvisno, ali bo tudi obraten tok — tok od zgoraj tako poln in ali bo odseval resnične probleme in težnje ljudi, še več: od tega je tudi odvisno, ali bodo sprejemali delovni ljudje odločitve svojih predstavniških teles za svoje in jih take tudi v polni meri uresničevali v življenje. J. B. slovesno proslavili 40-letnico prihoda slovenskih rudarjev v ta rudarski bazen. V letih velike gospodarske krize v stari Jugoslaviji je v to mesto prišlo od 1922 do 1927 nekaj nad 45 tisoč Slovencev. Med njimi je bilo mnogo dolenjskih rojakov. Po vojni se je" vrnilo v Jugoslavijo 15 tisoč rudarjev, zdaj pa živi v Sallauminesu še kakih 3 tisoč naših rojakov. Večina jih je medtem pomrla, predvsem zaradi silikoze, poklicne bolezni rudarjev. Proslave naših rojakov se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu Mita Miljkovič, kakor tudi člani mestnega sveta iz Trbovelj. Govorila sta sallau-mineski župan in tajnik trboveljske občinske skup- ščine; oba sta izrazila veselje, da sta Sallaumines in Trbovlje postala prijateljski mesti. Tovariš Trpin je povabil delegacijo občine Sallaumines, da naj obišče Trbovlje. Popoldne je bil v slovesni dvorani občine sprejem, na katerem so odlikovali rudarja Hrtiča in Jožeta Martinčiča z redom ; jugoslovanske zastave z zlato zvezdo, rudarje Den-harja, Tomca, Čebula, Ka-stelca in. Skočirja pa z redom jugoslovanske zastave s srebrno zvezdo. Našim rojakom — rudarjem, posebno pa še našima naročnikoma in sodelavcema Martinčiču in Kastelcu prisrčno čestitamo za visoko odlikovanje in priznanje njunega dolgoletnega revolucionarnega dela v korist delavskega razreda! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 V nedeljo je podpredsednik republike Aleksander Rankovič prerezal trak in s tem odprl novih 58 kilometrov avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« od Osipaonice do Beograda. To je nov dar mladine domovini, svoji socialistični skupnosti, ki tako zelo zaupa mladi generaciji, polaga upe vanjo, da bo nadaljevala na tradicijah revolucionarne preteklosti. Dograditev tega odseka pa pomeni še nekaj več: izpolnitev obveznosti, ki jo je 1.1958 na VI. kongresu I..VU prevzela mladina, ko jo je tovariš Tito pozval, naj sodeluje na delovnih akcijah. V nedeljo je mladina predložila svoj obračun: 1170 kilometrov avtomobilske ceste, ki se vije od LJubljane do Djevdjelije. Zgrajena je cesta bratstva in enotnosti, k i je še bolj povezala jugoslovanske narode, naša mesta in vasi, obenem pa še bolj široko odprla Jugoslaviji vrata v svet. Dograditev zadnjega odseka ceste »Bratstva in enotnosti« je sovpadala z obletnico osvoboditve Beograda. To ni bilo naključje. Mladina je zavestno hotela, da bi stekli novi kilometri asfalta pred rokom. To je njena delovna čestitka Beogradu, iskren izraz njene ljubezni do jugoslovanskega glavnega mesta. Na Trgu svobode v Beogradu je bilo v nedeljo veliko zborovanje, ki se ga .je udeležilo okrog 150.000 ljudi, med njimi tudi na tisoče mladih brigadirjev in drugih graditeljev avtomobilske ceste. Zborovanje je začel komandant Glavnem štaba mladinskih delovnih brigad Zdravko Krvi-na, ki je ponosno izjavil, da je-mladina izpolnila svojo obveznost in ila je pripravljena spet na nove naloge. Za njim je govoril Aleksandar Rankovič, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da je cesta sad združenih naporov vseh graditeljev — 570.000 fantov in deklet, inženirjev, delavcev, tehnikov. Pri graditvi ceste je sodelovala mladina z vseh celin in utrjevala prijateljstvo med narodi. Brigade so bile šola samoupravljanja, v njih se je mladina učila in opravila tudi samoupravljavski izpit. 0 Vpisovanje posojila za pomoč Skopju je končano. Po podatkih, ki še niso dokončni, je bilo vpisano 40,363 milijarde dinarjev ali eno tretjino več, kot je bilo predvideno oziroma razpisano. Največ so vpisali delavci in uslužbenci, ki so z 19,3 milijarde dinarjev izpričali visoko zavest in solidarnost. Delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti so vpisale 13 milijard dinarjev, kmetje 3,8 milijarde in drugi, ZOPET NOVI KILOMETRI NAPREDKA med njimi tudi pripadniki JLA, 4 milijarde dinarjev. 0 V soboto je bila pod predsedstvom Franca Popita seja predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, na kateri so razpravljali o statutih delovnih organizacij. Med drugim so ugotovili, da se je v zadnj"in času povečala aktivnost pri izdelovanju statutov, kar se kaže zlasti v poglobljenih vsebinskih razpravah. Na drugi strani pa so tudi take delovne organizacije, ki še niso pričele z resnejšimi pripravami. To velja zlasti za manjša podjetja. Marsikje se izgovarjajo, češ da je treba počakati na nove predpise. Taki izgovori so neutemeljeni. Narobe: statuti delovnih organizacij — so poudarili na seji predsedstva — naj utirajo pot novi zakonodaji. 0 Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva je predlagala, da bi v naslednjih štirih, petih letih zgradili devet novih električnih central z zmogljivostjo 4,2 milijarde kVVh. Z novimi kapacitetami izvirov električne energije, ki so našemu razvijajočemu se gospodarstvu nujno potrebne, bi se do leta 1968 povečala skupna proizvodnja električne energije na 24 milijard kVVh. To z drugimi besedami pomeni, da bi tega leta prišlo na vsakega Jugoslovana 1000 kVVh ali 15-krat več kot v stari Jugoslaviji. 0 V Makedoniji si zelo prizadevajo, da bi prihodnje leto izrabili vse možnosti za povečanje proizvodnje. S povečano zmogljivostjo obstoječih podjetij in s pričetkom proizvodnje nekaterih novih tovarn, ki so jih začeli graditi prejšnja leta, bo prihodnje leto za eno petino večja proizvodnja od letošnje. To bo kajpak bistveno prispevalo k povečanju narodnega dohodka in s tem k lažjemu premagovanju težav, ki jih bo še'dolgo moralo premagovati gospodarstvo te republike zaradi katastrofe v Skopju. 0 V Mariboru je bil plenum Društva književnikov Slovenije, ki je obravnaval vprašanja, ki zadevajo interese slovenske knjige in književnosti. Udeleženci plennma so med drugim poudarili, da slovenska knjiga še daleč ni opravila svojega poslanstva. Njen razvoj je treba zavestno usmerjati in pospeševati, ne pa ga prepuščati naključju. £ Odbor ZIS za gospodarstvo se je pridružil znanim kritikom dveh izrazito nespodbudnih instrumentov delitve dobodka: rudniškega prispevka in prispevka na izredni dohodek. Odbor se je izrekel za ukinitev obeh instrumentov, ki dejansko obdavčujeta rezultate večje produktivnosti namesto izrrdni dohodek. Spet velik promet na sejmišču 21. oktobra Je bilo na novomeškem prašičjem sejmu dokaj živahno, saj so živinorejci pripeljali naprodaj 1.362 pujskov. Cena je ostala ista kot prejšnji teden in je znašala 6.500 do 10.000 din. Zaradi ugodne cene so prodali 1.088 prašiUcov. B V tovarni aluminija in gllnl-ce* v Kidričevem Jo začel poskusno obratovati obrat dllnlce, ki bo popolnoma avtomatiziran. Na ta način bo lovama proizvedla letno BO.000 ton gllnlce. INVESTITOR ZAVOD ZA OPRAV13MI DRUŽBENEGA PREMD2EH1K Zavod za „opravljanje in zapravljanje"? Svojevrstna posebnost (še boljše: spodrsljaj) ob gradbišču na novomeškem Glavnem trgu. Ko je škrtnil sprožilec objektiva, uperjenega v napis na sliki (tokrat jo uporabljamo kot uvod v sestavek), je nekdo izmed prisotnih pripomnil: »Se boljše bi bilo, ko bi bilo napisano »Zavod za zapravljanje družbenega premoženja ...« Tej opazki je sledil porogljiv hehet trojice radovednežev. Neznani hudomušnež je tako nehote dal povod za sestavek, s katerim predstavljamo bralcem Zavod za upravljanje družbenega premoženja v Novem mestu. Da je to potrebno, lahko sodimo po opazki, ki jo je bilo slišati med snemanjem, pa tudi zato, ker je dejavnost zavoda, čeprav je obsežna in pomembna hkrati, javnosti precej neznana. Na sprehodu čez novomeški Glavni trg se srečujete s sodobno urejenimi trgovinami. Najbrž nihče ne pomisli, da gre domala vsa v zadnjih dveh letih preurejena trgovina na rovaš zavoda. Kako to? čuvanje ljudskega premoženja 2e zato, da bi čuvali ljudsko premoženje in ga kar najkoristneje uporabljali, je bilo potrebno ustanoviti tak zavod. Zavest povprečnega državljana je žal še vedno tako majhna, da za svoje zasebnq premoženje skrbi ter ga čuva in skrbno neguje, do družbenega pa nima enakega odnosa, želite dokaze? Na pretek jih je: precej zemljišč, ki so bila po vojni odvzeta raznim lastnikom, je bilo 15 let v pušči, precej so jih izkoriščali nekdanji lastniki, ne da bi plačevali zanje najemnine in davke. Zemlje niso gnojili, le pospravljali so pridelek, držeč se načela: — dokler gre, gre ... Tudi s stavbami je bilo podobno: v mnogih stavbah, ki so postale last splošnega ljudskega premoženja, niso stanovalci 12 pa tudi 15 let po vojni plačevali najemnin, teh stavb pa seveda tudi vzdrževal ni nihče. Desetine podobnih primerov je razčistil zavod po ustanovitvi in uvedel red. Občinski ljudski odbor v Novem mestu je ustanovil Zavod za upravljanje družbenega premoženja z nalogo, da upravlja in vzdržuje vse poslovne stavbe ter kmetijska in gozdna zemljišča v občini, ki so pod njeno upravo in last SLP. Zavod lahko vso tovrstno družbeno Imovino daje v najem. Na primer poslovne lokale, kmetijska zemljišča, gozdove, pa tudi stanovanja, če so ta v poslovnih stavbah, ki mu jih je občinska skupščina prepustila v upravo. Pri najemu mora dati prednost družbenemu sektorju gospodarstva. Po določilih že omenjenega občinskega odloka pa zavod Izvaja tudi investicijska in vzdrževalna dela na objektih, ki jih ima v upravljanju. Sredstva za to zbira iz najemnin in jih uporablja za investicije po predhodni odobritvi občinske skupščine. Letos: 72 milijonov dohodkov, od tega pa bodo investirali 52 milijonov Letos bo Zavod za upravljanje družbenega premoženja zbral z najemninami 12 milijonov dinarjev, od tega bo 20 milijonov dinarjev porabil za vzdrževalna dela ln odplačila prevzetih anuitet, preostalih 52 milijonov pa je namenjenih investicijam. Ka-k0 bodo porabljenu ta sredstva? Do konca preteklega meseca jc bilo uresničenih manj kot polovica planiranih inve-sticij, vsega 23,492.000 dinarjev. Trgovsko podjetje Zeleznina v Novem mestu je porabilo za preureditev poslovalnice »Barve-laki« na Cesti kom. Staneta 1 milijon 200 tisoč, za preureditev »2ele:mine« na Glav. trgu pa 5 milijonov 163 tisoč (predujem, plačan Pionirju). Trgovsko P°djetje »Dolenjka« je porabilo 9 milijo- nov 334 tisoč dinarjev za samopostrežni«) pri mostu in 3 milijone 865 tisoč za dosedanja dela pri urejanju nove delikatese na Glav. trgu. Podjetje »Hmeljnik« je porabilo za ureditev prodajalne alkoholnih in brezalkoholnil pijač na Glav. trgu 2 milijona 830 tisoč dinarjev, novomeška Peka-rija za manjšo preureditev prodajalne kruha v Kandiji 210 tisoč, podjetje »Sadje-ze-lenjava« za ureditev skladišč v Kandiji 680 tisoč dinarjev, KGPK za ureditev mesarije na Glav. trgu 209 tisoč dinarjev (za načrte), razen tega pa je letos bil za 612 tisoč dinarjev kupljen hladilnik za obrat družbene prehrane. 28 še neizrabljenih milijonov je namenjenih za nadaljnja preureditvena. dela pri Delikatesi (še 15 milijonov), pri Zeleznini na Glav. trgu (še 10 milijonov) in mesariji na Glav. trgu (še 3 milijoni). če bodo trgovci, gostinci in drugi za to... Od ljudi je odvisno marsikaj. Resničnost te trditve nemalokrat bridko občutijo v Zavodu za upravljanje družbenega premoženja. Marsikaj bi bilo moč urediti, preurediti in obnoviti hitreje in z manj težavami, če" bi bilo več pobud in pripravljenosti pri prizadetih. Vrišč okoli visokih najemnin je pojenjal, trgovska podjetja, zlasti Zeleznina in Dolenjka, pa so že doumela, da lahko s pomočjo zavodovih sredstev hitreje, kot bi sicer, obnovijo in modernizirajo trgovsko mrežo. Trgovsko podjetje Standard bi na primer lahko na enak način preuredilo prodajalno suhe robe na Glavnem trgu, svojo poslovalnico v Smihelu in tudi ono na Dvoru, saj so v vseh naštetih primerih potrebe velike, pa doslej še ni dalo pobud. Obljubljeno žužemberško kopališče ob Krki bi bilo za razvijajoči se tamkajšnji turizem nadvse potrebno. Lahko bi bilo že urejeno ,toda ... Upravnik gostišča je odklonil ponujene 3 milijone dinarjev posojila, ki bi jih lahko dobil za tri leta. Zadružni domovi, ki jih je prevzel v upravljanje zavod, niso več problem, ker je odplačevanje anuitet in vzdrževanje teh stavb zagotovljeno. Prosvetni domovi marsikje kažejo rebra, organizacije pa se kregajo, kdo ima pravico razpolagati s prostori v njih in kdo je »generalni« lastnik. (Nekaj podobnega je z zadružim domom v Mirni peči.) će bodo trgovci za to, bo Šentjernej še letos dobil novo zelenjavno trgovino. Brivec Zupan - se bo preselil v drug lokal, zavod pa bo v dosedanji briv-nici uredil prodajalno zelenjave, če jo bo le hotelo prevzeti kakšno trgovsko podjetje. Pobude krajevnih skupnosti bi bile koristne Zavod bi z veseljem uresničil pobude krajevnih organov za odpravo raznih težav, bodisi v obrtni mreži, ki izvirajo iz neurejenih ali pretesnih prostorov. Zainteresirani prebivalci naj s pomočjo krajevnih organov rešijo vprašanje zamenjav in preselitev in dajo nato pobudo, pa bedo takšni problemi hitro rešeni. Sredstva so na razpolago! Res je precej težav zaradi premajhnih zmogljivosti gradbenih podjetij, ki se raje lotevajo novih gradenj, kot preureditvenih del, ker so ta zelo zamudna. Kljub temu se je novomeška trgovina letos precej modernizirala Prav bi bilo, ko bi temu zgledu sledili tudi v obrti! Zavod lahko investira samo v stavbah, ki jih upravlja, teh pa je p.ivsod dovolj. Njegova dejavnost združuje interese trgovcev, gostincev in obrtnikov ter potrošnikov in interese vse družbe. Kot lahko razberemo, torej le ne gre niti za opravljanje niti za zapravljanje, pač pa za pametno in gospodarno upravljanje. vsem delovnim kolektivom, posameznikom in delovnim Hudem na področju novomeške občine toplo čestitamo z najlepšimi željami! • ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE, NOVO MESTO • SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE, NOVO MESTO • SEKCIJA ZA VLEKO, NOVO MESTO • SEKCIJA ZA SV IN TK NAPRAVE • PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO IN GROSUPLJE Delovni kolektiv, organi upravljanja in uprava INDUSTRIJE IN RUDNIKOV NEKOVIN KREMEN NOVO MESTO pošilja za praznik novmoeške občine iskrene čestitke vsem občanom in želi, da bi s skupnimi močmi kar najhitreje dosegli napredek na vseh področjih. Na Kolpi bo treba prav gospodariti! Medtem ko ima Krka raz-meioma dobro urejen ribolovni režim, je na Kolpi v tem pogledu še zmerom veliko nereda, neenotnih predpisov posameznih ribiških družin, slabega gospodarjenja z ribjim življem, razpa-sen je krivolov in podobno. Glavni vzrok temu je pač to, da je Koipa mejna reka med Slovenijo in Hrvatsko in da so ribiški revirji razdrobljeni na vrsto ribiških družin, od katerih vsaka vedi svojo ribolovno politiko. Finančno šibke družine ne zmorejo sredstev za sanacijo Kolpe ne za vlaganje potrebnega ribiškega naraščaja. Prav zato so se letos že večkrat sestali predstavniki oblasti, ribiških in turističnih organizacij in izvolili koordinacijski odbor, ki naj pripravi teren za uvedbo enotnega ribolovnega režima na vsej Kolpi. Prizadevanja tega odbora so v zadnjem času dobila določnejše obrise in so se str- nila v pet glavnih točk. Potrebno bo: 1. izdelati pretehtan gospodarski načrt za poribljavanje Kolpe, 2. zagotoviti v ta namen primerna denarna sredstva, 3. izdelati statut za vse področje Kolpe, 4. organizirati enotno čuvajsko službo in enotno izdajo ribolovnih dovoljenj, 5. uveljaviti pravi športni ribolov na Kolpi in ga uskladiti z ribolovom, ki velja na drugih rekah v Sloveniji in Hrvatski. Brez dvoma vsega tega ne bo mogoče izvesti v enem letu; potreba, da se uveljavi enotni ribolovni režim na Kolpi pa je v perspektivi domačega in predvsem tujskega turizma več kot nujna. Ribolovni turizem namreč predstavlja v naši državi pomembno gospodarsko panogo, ki prinaša družbi lepe desetine milijonov dolarjev. Ta ribolovni turizem, ki je že v dobršni meri zajel Krko, bo treba razširiti tudi na Kolpo, ko bodo seveda tu izpolnjeni vsaj osnovni pogoji, ki jih zahteva domači in tuji turist. Na zadnjem sestanku predstavnikov belokranjskih ribiških družin v Črnomlju ja znani ribiški strokovnjak Sto-jan Jakovljevič iz Novega mesta navzočim predložil okvirni elaborat, ki zajema strukturo Kolpe, vrste rib, način poribljavanja, čuvajsko službo, pogoje in cen« za turistični ribolov itd., skratka načrt gospodarjenja ha Kolpi, ki naj naredi konec anarhiji na tej vodi. Kolpa je namreč ena redkih naših rek, ki je še niso okužile industrijske odplake in je prav zato še bolj potrebno, da čimprej v polni meri na njej zaživi domači in tuji turizem. 0 Upajmo, da bodo ribiči s 0 obeh strani Kolpe ubrali 0 edino pravo pot in da bo-0 do prvi uspehi vidni že 0 prihodnje leto! -ar Velika škoda zaradi nezgod Nezgode pri delu povzročajo veliko gospodarsko šKodo, so pouuanii minuli petek na sKupni seji sveta za delo in predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu, ko so razpravljali o problemih higiensko - tehničnega varstva in o izdelavi statutov v gospodarskih organizacijah novomeške komune. Zaradi nezgod pri delu je gospodarstvo novomeške občine letos v prvem polletju izgubilo nad 11 tisoč delovnih dni. To pomeni, da je bil na vsakega zaposlenega izgubljen en delovni dan. V teh izgubah je velika razerva, ki je ob razpravah za prehod na 42-urni delovni teden ne gre podcenjevati. Inšpekcija za delo je ugotovila vrsto nezadovo ljivih delovnih prostorov, kjer so delavci stalno izD<~ stavljeni zdravju škodljivim vplivom, predvsem zaradi prenatrpanosti, n • ustreznega zračenia in podobnih pomanjkljivosti Hkrati z nezgodami naraščajo tudi poklicna oboi'-nja. Tako so v rudniku nekovin KREMEN našli I javo silikoze, pri obrtnem podjetju »Knjigotisk« s zaznali posledice dela s svincem, v Industriji mo lornih vozil in v tkalnici Novoteksa pa premoč« n ropot, ki presega 100 ionov. Se posebej so omen; li kmetijstvo in gozdarstvo, kjer so izredno slabi življenjski pogoji za zaposlene. Tako na primer ni urejena prehrana, slabe pa so tudi stanovanjske razmere, saj ponekod delav> spe na slami v hlevu Ipd. Zavoljo vseh teh pomanjk- ljivosti so delavci stalno v nevarnosti, da se ponesrečijo ali obolijo. To velja zlasti za sezonske delavce ki jih je v teh panogah največ, so pa najmanj za ščiteni. Tudi v gradbeništvu dosti bolje. Inšpekcija za delo je pregledala 31 objektov, ki jih gradi SGP Pionir, in našla vrsto pomanjkljivosti, ki jih tehnični kader na posameznih deloviščih ne vidi, lahko pa povzroče tudi smrtne nezgode. Povsod seve ni tako. De-lovišča na Otočcu so na primer vzorno urejena, kar kaže, da sta v gradbeništvu varnost in življenje zaposlenih odvisna pač od odgovornosti, ki jo do ljudi čutijo delovodje. Na osnovi vseh teh ugotovitev sta svet za delo in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sprejela vrsto sklepov in priporočila gospodarskim organizacijam, da tem vprašanjem v prihodnje in zlasti še zdaj, ob mesecu varnosti pri delu, posvete več pozornosti. V vsej občini je namreč le 14 varnostnih tehnikov, zato bodo pripo ročili organom delavskega samoupravljanja, da organizirajo varnostno službo in ustanovne komisije za HTV ter pripravijo pravilnike in programe dela za to službo, ki jo skoraj oo-vsod močno zanemarjajo. Ne jezite se. če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! Naglasili so, da je prav sedaj, ob sprejemanju statutov in razpravah o 42-ur-nem delovnem tednu, čas, da se v gospodarskih organizacijah temeljito pogovore tudi o delovnih nezgodah in zdravstveni zaščiti delavcev. Prav tako so poudarili, da je treba poostriti kontrolo ob prijavljanju nezgod, zakaj vsi vemo, da se danes mnogo šušmari, vendar doslej še ni bila prijavljena niti ena nezgoda kot posledica šu-šmarjenja, temveč gre vse na račun nezgod pri delu ali na poti na delo oziroma z dela. Hkrati so predlagali, naj občinska skupščina ustanovi še občinsko komisijo za HTV, ki naj bi spremljala problematiko varstva pri delu in po potrebi tudi ukrepala. Oba organa sta razpravljala tudi o izdelavi statutov v gospodarskih organizacijah in ugotovila, da so doslej vse priprave tekle v zelo ozkem krogu. Skoraj novsod se izgovarjajo, da je izdelava *tat:itov zastala zaradi drugih obsežnejših npiof. ki so se zvrstile v toni času. Pn "-vlatkih trenutno okoli 30' gospodarskih organizacij sicer intenzivno dela na pripravi statuta, medtem ko so v ostalih 70 doslei imenovali šele komisije. Na seji so nouriarili da je treba s sestavo statutov pohiteti, ker se rok bliža kraju. Ob koncu so predlagali, naj bi ustanovili občinsko komisijo in komisije v gospodarskih organizacijah, ki bi pripravile potrebno dokumentacijo za razprave v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden. DOLENJSKI LIST 3 Ob prazniku brežiške občine Podružbljanje kmetijstva, industrija in zaposlovanje Za praznične dni se navadno pogovarjamo o uspehih, ki so očitni, ko se zazremo na prehojeno pot. Tokrat pa je hkrati z uspehi treba predstaviti tudi težave. V ospredje jih je v občini Brežice porinil razvoj. — Vsakodnevni napori brežiških občanov so tudi letos kronani z uspehi. Vseh, ki so pri tem sodelovali, in vsega, kar so dosegli, ne bomo mogli našteti. Naj bo dovolj, če poudarimo, da so vse, s čimer razpolagajo v občini, ustvarili ljudje, v tem primeru brežiški občani. Njihovi uspehi so plod kolektivnega dela, h kateremu je vsak občan prispeval« svoj delež. — Brežiška občina slavi svoj praznik. Slavje bo potekalo v delovnem vzdušju, vse misli pa naj se strnejo okoli težav, ki so na obzorju. Vsi občani bi radi delali in povečavah svoj delež na gradbišču socializma. Za vse, ki bi to zeleh, pa trenutno ni prostora. V tem je težava, na katero je treba opozoriti za letošnji občinski praznik. Odveč bi bilo misliti, da Je v brežiški občini razvito samo kmetijstvo. Zlasti v sadnjih dveh letih se zelo trudijo razviti turizem, ki Ima v občini obilo naravnih pogojev. Osrednji problem je postalo zaposlovanje odvečne delovne sile iz kmetijstva. Ta zapleteni votel se je pojavil takrat, ko so s širšimi koncepti začeli razmišljati o podružblja-nju kmetijske proizvodnje. Industrija je v občini slabo razvita. Kmetijstvo je Osrednja panoga. Razpoložljivih sredstev za hitrejši razvoj industrije ni bilo pri Soki, zato so se odločno lo-Ui podružbljanja kmetijske proizvodnje. Kot nalašč pa se je nato spet pokazalo, da bo treba industrijo vendarle razvijati. Sodobna kmetijska proizvodnja, kakršno imajo v načrtih, bo sprostila veliko delovne Bile, ki se zdaj na majhnih, razstresenih gospodarstvih preživlja iz dneva v dan. Plug s konjsko ali vo-lovsko vprego se je že domala povsod umaknil traktorju. Motiko, grabi je in vile nadomeščajo sodobni kmetijski stroji, ki narede V mnogo krajšem času veliko več kot dvojica rok s Starimi orodji. Zaposlovanje, zaposlovanje... Delovna sila, ki se je sproščala v kmetijstvu pri dosedanjem podružbljanju, se je Se nekako zaposlila, bodisi v domačih podjetjih, bodisi v proizvodnih obra tih izven občine. Upi, da bo tudi vnaprej dovolj prostora za takšno zaposlovanje, so se izkazali kot ničevi. Proizvodna podjetja se v programih svojega razvoja usmerjajo v sodobno strojno opremo, ki zagotavlja ceneno in kvalitetno proizvodnjo ter potrebuje sorazmerno malo ljudi. Tovar- . na pohištva v Brežicah je v rekonstrukciji. Proizvodnja se bo povečala za več kot dvakrat, v njej pa se bo na novo zaposlilo le nekaj desetin ljudi. Nova tovarna kleja bo avtomatiziran obrat, v katerem bo 82 ljudi ustvarjalo izdelke v vrednosti 587 milijonov dinarjev na leto. Posameznik bo torej ustvaril 7 milijonov 170 tisoč dinarjev. Podobne težnje po čim bolj ceneni proizvodnji s čim manj zaposlenimi je opaziti tudi v ostalih gospodarskih panogah. Od še takšnega razvoja turizma, trgovine, obrti, družbenih služb in ostalega, si v občini ne morejo obetati toliko delovnih mest, kolikor jih bodo potrebovali hkrati s po-družbljanjem kmetijstva, zaradi sproščanja delovne sile. Preden se pomenimo o tem podrobneje, pa si oglejmo načrte v kmetijstvu in gozdarstvu. Kooperacija je dosegla meje ekonomičnosti Visokorodne sorte pšeni ce, sortno seme krompirja, gnojenje polj in travnikov z umetnimi gnojili so ukrepi, ki so še pred leti bili za naše kmetijstvo novost. Najnavadnejša kmetijska mehanizacija, kot so na primer traktorji s priključki za košnjo, za oranje, za setev raznih semen, za zaščitno škropljenje, okopavanje in podobna dela, so bili prav tako, čeprav so se na naših poljih pojavili sorazmerno pozno, čudo vseh čudes. Kmet, vajen starega SPORED PRIREDITEV OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Tekmovanju šahistov, strelcev, rokometašev in keglja-cev, ki' se je začelo te dni v Brežicah, so se danes pridružile tudi ekipe osnovnih šol naše občine. V soboto bo tekmovanje v namiznem tenisu med ekipami sindikalnih podružnic. Občane vabimo, da se udeležijo naslednjih prireditev: NEDELJA, 27. X.: ob 8. uri bodo v prosvetnem domu odprli medobčinsko filatelistično razstavo. Ob 9. uri bo otvoritev rokometnega igrišča v Brežicah, hkrati pa se bodo začela tekmovanja v odbojki (na stadionu) in prvenstvena rokometna tekma ženske republiške lige na novem rokometnem igrišču. — Ob 10.30 bo svečana otvoritev relejne radijske oddajne postaje Brežice v prosvetnem domu in slovesni pričetek oddaje. — Ob 11. uri bo prvenstvena rokometna tekma. PONEDELJEK, 28. X.: Slavnostna seja občinske skupščine Brežice ob 9. uri. — Ob 9.80 bo Združenje borcev NOV brežiške občine v prosvetnem domu razvilo svoj prapor. — Ob 10. uri bo kolektiv KGP Brežice v Vrblni izročil svojim namenom nove hleve. — Ob 20. uri: v dvorani prosvetnega doma predstava Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja: Matej Bor — Raztrgane!. načina obdelave, je vse te novosti sprejel z nezaupanjem, nemalokrat pa tudi z odporom. V začetnem obdobju so bili potrebni odloki o agrominimumu, ki so zagotavljali tudi prisilne ukrepe, kolikor se kmet ne bi maral podrediti novi, sodobnejši smeri v kmetijstvu. Potrošnja umetnih gnojil se je v nekaj letih podvojila, kmetje prosijo zadruge za usluge s kmetijskimi stroji in sami, brez tujih spodbud uporabljajo sortna semena in zaščitna sredstva. Prisil j evalni odloki torej niso več potrebni, saj je kmet spoznal prednosti novega kmetijstva. Mar smo s tem namen dosegli in lahko stojimo križem rok? Niti najmanj ne. Kmetijski stroji, ki jih uporabljamo pri nas, so v primerjavi z onimi, ki jih srečujemo na poljih naprednejših držav, zelo zelo zastareli. Stremeti moramo za sodobnejšo mehanizacijo, ta pa zahteva velike površine. Že zdaj so traktorski premiki — njivske površine so zelo majhne in raztresene — pri opravljanju uslug zasebnikom nemalokrat zelo dragi in še ne dosegajo stvarne cene. Sodobna kmetijska mehanizacija, ki nam bo pomagala povečati kmetijsko proizvodnjo, pa se ne more obnesti v pogodbeni proizvodnji. na majhnih površinah. Potrebno je podružbljanje zemljišč, ki naj ustvari velike komplekse, na katerih bomo sodobne stroje lahko uporabljali. Od 800 na 2500 hektarov podružbljenih zemljišč Kmetijstvo mora svojo proizvodnjo povečati in odpravljati dosedanjo neskladnost med povečanjem industrijskih in drugih zmogljivosti ter onih v kmetijstvu, kar je bila glavna značilnost našega povojnega razvoja. Proizvodnjo v kmetijstvu pa bomo lahko povečali samo s hkratno uporabo najsodobnejše kmetijske mehanizacije, ki, kot smo že povedali, zahteva velike, strnjene površine. To seveda ne pomeni, da bo zasebni kmetovalec v Jugoslaviji popolnoma izginil. Tudi sodobna kmetijska družbena proizvodnja bo še naprej kot nujno dopolnilo potrebovala kooperacijo. Zasebni kmet se bo lahko usmeril v vzrejo telet in prašičkov za družbena pitališča, v pitanje mesnatih prašičev in bekonov ter v rejo kokoši, nesnic valilnih in potrošnih jajc, pa tudi v nekatere druge, specializirane smeri kmetijstva. Obe kmetijski zadrugi v občini Brežice in Kmetijsko gozdarsko podjetje v Brežicah razpolagajo z 800 hektari zemljišč, ki so jih pridobili, bodisi iz zemljišč splošno ljudskega premoženja, bodisi s podružblja-njem v zadnjih dveh letih. Ta zemljišča bi lahko veliko pomenila, ko bi bila združena pri vsaki kmetijski organizaciji v enem kosu. Na žalost ni tako. Površine so bile do lani raztresene po več obratih in razparcelirane na desetine njiv in njivic, kjer je sodobna proizvodnja onemogočena. Z zaokroževanjem so bili lani in letos doseženi precejšnji uspehi in ustvarjene vsaj kolikor toliko velike površine. Vse tri kmetijske organizacije v občini morajo po načrtih svojega razvoja do leta 1970 povečati površino družbenih zemljišč od dosedanjih 80 hektarov na 2500 hektarov. To pomeni, da bo treba v prihodnjih sedmih letih vsako leto po družbiti približno 300 hektarov. . Vrednost kmetijske družbene proizvodnje se bo povečala za okroglo 4 do petkrat Podružbljanje zemljišč ni samo sebi namen. V sodobni obdelavi bodo stroški manjši, količina pospravljenih pridelkov se bo neprimerno povečala, hkrati s tem pa bo zrasla tudi vrednost proizvodnje na hektar. Oglejmo si malo pobliže proizvodne načrte posameznih kmetijskih organizacij. ■ Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice bo povečalo površine v družbeni obdelavi od dosedanjih 200 hektarov na 1000 hektarov. Na področju Vrbine so že uredili sodben živinorejski obrat z 920 stojišči za pitanje živine. V prihodnjem letu bodo to investicijo končali in porabili zanjo skupno 320 milijonov dinarjev, vrednost kmetijske proizvodnje v KGP pa se bo povečala na 830 milijo nov. ■ Kmetijska zadruga Brežice bo proizvodnjo specializirala v živinorejo, vrtnarstvo, sadjarstvo in hmeljarstvo. V prihodnjih sed- Ena izmed lepih novih stanovanjskih hiš v Brežicah, kjer so zadnja leta zgradili veliko stanovanj min letih bo povečala po-družbljena zemljišča za novih 56U hektarov. Za nove naložbe bodo do leta 1970 porabili 952,000.000 dinarjev, hkrati s tem pa se bo vrednost proizvodnje od dosedanje 1 milijarde 294 milijonov povečala na 2 milijardi 220 milijonov dinarjev. Zadruga bo imela leta 1970 več kot 2000 stojišč za pitanje živine (v Cerkljah 520, v Trnju 500 in v Globokem 1072), površine hmeljišč bodo povečali od 15 na 30 hektarov, sadono-snike pa od 20 na 200 hektarov. ■ Kmetijska zadruga Bi-zeljsko razpolaga letos s 160 ha podružbljenih površin, do leta 1970 pa jih bo povečala za novih 340 hektarov. S 70 milijoni dinarjev bodo zgradili hleve za pitanje 40 glav goved, v načrtu imajo proizvodno vinsko klet za 200 vagonov vina, ki bo veljala okoli 250 milijonov, uredili bodo 150 hektarov sadonosnikov za kar bodo porabili 380 milijonov dinarjev, uredili 40 hektarov ribnikov (investicija 10 milijonov dinarjev) ter obnovili okoli 100 hektarov vinogradov. V okviru malo prej naštetih načrtov se bo vrednost družbene kmetijske proizvodnje v občini povečala za 4 do petkrat. O Zakaj se je letos zataknilo pri podružbljanju zemljišč Načrte za prihodnjih 7 let smo razgrnili, oglejmo si zdaj še to, kako je potekalo podružbljanje v letošnjem letu. Iz tega bomo lahko potegnili nekaj zanimivih ugotovitev. Letos bi morale vse tri kmetijske organizacije v občini podružbiti 570 hektarov zemljišč, do konca avgusta pa je bilo uresničenih le 30 odst. tega načrta. Lani ln letos Je podružbljanje potekalo brez posebnih težav, ker so kmetijske organizacije imele na ponudbo dovolj zemlje. Doslej je šlo brez prisilnih arondacij, ker so družbene površine povečali s prostim odkupom. Do maja letos so plačevali kvadratni meter zemlje povprečno po 21 dinarjev. V maju letos se je pričel postopek prisilne arondacije na Vrbini ter na področijh Artič, Trnja, Čateža, Globokega, Cerkelj in Cund-rovca. Arondacijski postopek traja 6 mesecev. Nato bo na omenjenih področjih pridobljenih z letošnjo arondacijo vsega le okroglo 80 do 90 hektarov zemljišč. Letošnji plan bo torej, kolikor ne bo več prostega odkupa, uresničen polovično. Namesto planiranih 560 hektarov podružbljenih zemljišč bo podružbljenih le okoli 240 hektarov. V prosti odkup ni polagati veliko upov, ker je okrajna skupščina v Celju že sprejela odlok o cenah za odkup zemljišč, ki so precej nižje od dosedanjih. Povprečna odkupna cena je bila do maja letos 21 dinarjev za kvadratni me-nater zemljišča, nova cena pa se ravna po bonitetnih razredih v mejah od 1,80 din do 15 dinarjev za kvadratni meter in jo je dopustno prekoračiti za največ 30 odst. V prisilni arondaciji cena sicer ne igra posebne vloge pomembna pa je zategadelj, ker so kmetovalci v dosedanjih arondacijskih postopkih zaradi ugodnih cen pristajali na odkup zemljišča, zdaj pa se raje odločajo za zamenjavo, katere jim ni moči odreči Površine, ki so v občini na razpolago za zamenjavo, pa so zelo majhne in lahko postanejo resna ovira ori nadaljnjem podružbljanju. <*:e pretehtamo vsa našteta deistva. bomo ugotovili, da je za sorazmerno nr\ib.p" nh?n letnega novečanln družbenih zemljišč mnogo resnih ovir. Preživnine in zaposlovanje ljudi s podružbljenih zemljišč Oboje je obsežna naloga, o kateri je treba že zdaj zelo resno razmišljati. Industrija je v brežiški občini slabo razvita in ni računati, da bi lahko zaposlila z vsemi ostalimi panogami vred ljudi, ki bodo Iskali zaposlitev, ko bodo njihova zemljišča podružbljena. Vse tri kmetijske organizacije imajo zdaj, ko obdelujejo približno 800 hektarov zemljišč, zaposlenih 412 ljudi, ko se bodo te površine povečale za trikrat, pa bodo potrebovale za obdelavo vsega okoli 300 ljudi več. Popis kmečkih gospodarstev je pokazal, da je v interesnih okoliših okoli 500 nekmetov, ki imajo skupaj približno 1500 hektarov zemljišč. Pri nekmetih bo šlo laže, vendar bo treba vsakemu pustiti 1 hektar ohišnice. S tem bi iz nekmečkih zemljišč pridobili 1000 hektarov, od katerih bo del uporaben samo za zamenjavo. Pri podružbljanju zemljišč nekmetov ne bo posebnih problemov z zaposlovanjem tistih, ki so se doslej ukvarjali s kme- (Nadaljevan je na 5. titrani) Dve takšni stavbi pomenita 30 in še več novih stanovanj ter pričata o skrbi za človeka in njegovo življenjsko raven (Nadaljevanje s 4. strani) tijstvcm mimogrede. V nekaterih družinah bo treba zaposliti po največ enega člana. Veliko teže pa bo z zaposlovanjem ljudi, ki so se preživljali s kmetijstvom. Po približni oceni bo treba do leta 1970 vsako leto zagotoviti zaposlitev še 150 ljudem iz kmetijstva poleg tistih štiridesetih, ki bodo našli zaposlitev na povečanih družbenih kmetijskih obratih. Razen tega bodo tudi primeri, ko so dosedanji kmetovalci prestari za zaposlitev in jim bo treba zagotoviti sredstva za preživljanje, preživnino. V gospodarsko bolj razvitih občinah pri tem ne bo večjih težav, ker se bodo sredstva v poseben sklad, namenjen izplačevanju preživnin, stekala iz delovnih organizacij. Občina Brežice pa ima slabo razvito gospodarstvo in bo težko zagotoviti dovolj sredstev za to. Zaposlovanje je problem tudi brez kmetijstva Da ta trditev drži, dovolj zgovorno dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje v Brežicah. Letos je bil pritisk na zaposlovanje še enkrat večji kot lam. Skozi vse mesece leta 1963 je bilo pri zavodu prijavljenih povprečno po 179 ljudi, ki so iskali zaposlitev (lani je bilo prijavljenih povprečno po 98 prosilcev). Zavod je lahko posredoval zaposlitev 124 pro. silcem v podjetjih izven brežiške občine, ostali pa še vedno čakajo. Takšen je porast teženj po zaposlovanju, ko se je proces po-družbljanja komaj pričel in še ni v živo posegel med kmetovalce. Prej omenjeni prosilci so Iz vrst odraslih. Osemletke bodo vsako leto tudi vnaprej izšolale približno po 500 otrok, od katerih se dobra tretjina odloča za uk v obrti in za takojšnjo zaposlitev, število interesentov za zaposlitev se skupaj s prejšnjimi poveča na okrog 320 .na leto. K tem moramo dodati še 150 ljudi, ki se bodo morali vsako leto zaposliti v nekmetijskih panogah, ker bodo njihova zemljišča po-družbljena. V prihodnje bo torej treba v brežiški občini zaposlovati vsako leto okrog 470 ljudi. V obrtnih podjetjih, v obstoječi industriji, v turizmu in v gostinstvu ter trgovini in ostalih panogah ni pričakovati toliko prostih delovnih mest. Povsod že prevladujejo težnje po čim boljši organizaciji dela, ki naj ima za posledico manj zaposlenih, večjo storilnost in hkrati s tem večjo proizvodnjo. Tovrstne težnje je zaslediti tudi v družbenem planu občine Brežice za leto 1963, kjer se planirana vrednost proizvodnje v družbenem sektorju povečuje za 18.1 odstotka, število zaposlenih pa se hkrati zmanjšuje za 1.3 odstotka. Na pol poti ni mogoče ostati! Vse tri kmetijske organizacije v občini imajo že zagotovljenih pretežno večino investicijskih sredstev za gradnjo in opremo planiranih kmetijskih objektov. Investicije pa so veza^ ne na podružbljenje zemljišč, ker so brez tega nesmiselne. Čeprav pustimo ob strani dejstvo, da je povečanje kmetijske proizvodnje ena izmed osrednjih nalog v jugoslovanskem merilu, v brežiški občini že zavoljo tega, ker so investicijska sredstva za kmetijstvo odobrena in ker je del investicij že uresničen, ne morejo ostati na pol poti. Podružbljanje zemljišč se bo moralo odvijati po zastavljenih načrtih, hkrati s tem pa bo treba reševati vse težave, ki se pri tem pojavljajo. Največ naporov bo brez dvoma treba vložiti v zaposlovanje odvečne delovne sile iz kmetijstva. Kakšne so možnosti za zaposlovanje v okviru seda- njih gospodarskih zmogljivosti v občini, smo že ugotovili. Rešitev je torej edi-nole v pospešeni industrializaciji, za katero bo morala nuditi pomoč širša družbena skupnost, ker ima brežiška občina za tako obsežno nalogo prešibko materialno osnovo. Tudi v gozdarstvu odmev novega gospodarstva Letos so začeli v brežiški občini resno razmišljati o podružbljanju v gozdarski proizvodnji. Družba je že doslej v gozdovih opravljala večino gojitvenih in zaščitnih nalog, neposredni lastnik zasebnih gozdov — kmet — pa je gozdove zgolj izkoriščal. Zasebni lastniki so družbi prispevali sredstva za naloge, ki jih je opravljala, v obliki raznih taks. Kljub poostrenim ukrepom pri odkazo-vanju poseka in pri nadzoru prometa z lesom, pa so zasebni gozdovi v občini izredno izčrpani in bo treba vložiti ogromno sredstev, da bi se stanje normaliziralo. RADIO BREŽICE - NA SREDNJEM VALU V našem tedniku smo že poročali, da bo pričela obratovati relejna radijska oddajna postaja Brežice predvidoma ob občinskem prazniku občine Brežice, to je v nedeljo 27. oktobra. :J™ previdno objavljeno vest danes v celoti potrjujemo in "krati objavljamo nekaj bistvenih podatkov o nastajanju tega oddajnika. »• ob koncu preteklega leta sta pričela o gradnji oddajnika lokalnega značaja razpravljali R^dioklub Brežice in občinski odbor LT. Občinski odbor SZDL in občinska skupščina Brezice sta pokazala za stvar vse razumevanje in kmalu so nili navezani stiki z RTV Ljubljani, kjer je pot utrl tov. *r^"c Bukovinskjr, tedaj službujoč Se v Ljubljani, sedaj podpredsednik občinske skupščine Brežice. Relejna postaja prvotno m bilu predvidena v Brežicah, vendar Jo Je RTV Ljubljana "a močno pobudo prej naštetih faktorjev končno vključila TVNtVOJ° rcleJno mrežo, saj so tehtne utemeljitve dokazovale iS" 1)0 lokaclJi in gradnji objekta prav v Brežicah. m„ "a Popravah in gradnji 10 se pričela pred tremi meseci. Sedaj antenski stolp že stoji in so tudi prostori štu-dir Jr^ Namestitev prostorov oddajnega študija omogoča oueklne prenose iz velike dvorane prosvetnega doma. Načrt z« zgradbo antenskega stolpa in antenske betonske gondole ntJr1 2j ' ain' inf- Karei Kllipčič, gradnjo pa Je prevzelo Podjetje »Gradbenik- v Brežicah. Da so dela razmeroma na-Vi?i ^aP'^ovala, gre priznanje delovnim skupinam Elektra videni-Krško - obrat Brežice s tov. Ivanom I-apuhom. Anionom Urokom, Corjakom, ScUneem In Andrejem Uiekom, ki '1"'.i popravili ali naredili nove na relacijah: Dol. Toplice—Polje, Crmoš-njice—S'.«pice, Vrhove— Frata, Dol. Globodol—Frata, Straža —Zalog, Piano—Brezova reber, Boršt—Vel. Lipovec, Dvor —Žužemberk. Napravili naj bi dovozno pot do montažnih hiš v Novem mestu, v Cegel-nieo in popravili Ragovsko cesto. SOLE so premajhne ah po-N trebns večjih popravil: v Brusnicah, Dol. Toplicah, Lazah, Smihelu, v Selih pri Hinjah, Prevolah, Žužemberku, Mirni peči in Vavti vasi. RAZSVETLJAVA, ki že obstaja, dela težave prebivalcem Dol. Toplic, okolici Urš-nih sel, Kočevskih Poljan, šmihela, Cešče vasi in Mirno-pečanom. V Novem mestu pa so se pritoževali v Košiilaovi ulici in na Cesti herojev. VODNJAKE so zahtevali volivci Uršnih sel, Verduna, Stranske vasi, Lakovnic, Birč-ne vasi in Mirne peči. TRGOVINE si želijo: na Uršnih selih mesnico, v Straži moderen lokal, v štenjerne-Ju več trgovskih lokalov, v Novem mestu pa špecerijo za Prebivalce Kolonije in naselja nad pokopališčem. GOSTILNO pa pogrešajo sa-■ mo prebivalci Stopič. LLEKTRIKO si želijo-še v tehle oddaljenih vaseh in zaselkih- Sela, Vrh. Lopata, Vise jc, Prapročs, Potok, Zlog* nje, Goriška vas, Goriška gora, Kolasnik in Boršt. OSTALE ŽELJE: stanovanja za učitelje bi radi imeli v Žužemberku, Skocjanu in v Brusnicah; v Dol. Toplicah pogrevajo urbanistični načrt; na Uršnih selih bi radi uredili Pokopališče; v Suhi krajini zahtevajo v celoti povrnjeno škodo, ki jo naredi divjad; Uinjčani so želeli avtobusno Progo skozi vas. O naselitvi Ciganov so govorili na Otočcu in v Prečni. Prosvetno dvorano, telovadnico in stavbo za zdravstveno postajo hočejo žent.jernejčani; za žago vene: cljankp so se potegovali na Vrhu in v Bell cerkvi. Na Dvoru bi radi uredili prosvetno dvorano. Predlagana Je bila regulacija potoka Kadulje, boljša preskrba vsega mesta s sadjem in zelenjavo; Bršlin-cani pa bi hoteli, da bi cesto skozi naselje poleti škropili vsak dan. POL LETA JE MINILO Od zborov volivcev do občinskega praznika je minilo pol leta. V tem času so bile nekatere želje izpolnjene, nekatere šele zdaj uresničujejo, nekaj pa je bilo preveč zahtevnih in jim letos ne bo moć ugoditi. Tovariši v raznih odborih in komisijah, kakor tudi predsednik občinske skupščine s svojimi najožjimi sodelavci so vse te zahteve pre-rešetali in odločili, da bo le- vodovodni vod^od Gotne vasi do Rcgerče vasi. vodovod so dobili v Bršlinu in Bučr.i vasi, gradijo ga pa še od Zlaganja do Vrha pri Skocjanu. Končana je cesta Otočec—Gum-beik—Ratež, popolnoma je obnovljena cesta Lešnica—Stan grad, v gradnji pa sta cesti Piano—Brezova reber in Krči—Polcm. V Brusnicah in Gabrjah napeljujejo te dni telefon, skladišče za hmelj je bilo zgrajeno v Jurki vasi. V Mirni peči, v Stopicali in v Brezovici so dobili javno razsvetljavo; v Gotni vas, Vavti vasi in na Dvoru pa bo javna rasvel-ljava vsak čas dograjena. Letos so dobili elektriko v Za-gorici, v Koglem in na Kiri. V vaseh Lopata, Visejc, Seia in V:h v Suhi krajini pa je elektiifika-clja v polnem teku. V Dol. Topli- tričnega loka. Dokler pa zadnja vas v občini ne bo imela vsaj enofaznega toka, toliko časa o tem ne bomo mogli govoriti. Nekaterih zaselkov, ki še nimajo elektrike, ne bo mogoče elektrificirati v do-glednem času, ker gre za od daljene skupine posameznih hiš. Počakati bo treba z regulacijo Radulje, z gradnjo ceste Boršt—Vel. Lipovec, z dozidavo šole v Žužemberku in na vodovod v Prečni. Tudi s škropljenjem ceste skozi Bršlin začasno ne bo nič, ker je to predrago. Stanovanj za učitelje več ali manj povsod manjka, zato se je občina odločila letos prispevati 17 milijonov dinarjev, ki jih je namenila tistim šolam, kjer so stanovanjski problemi najbolj pereči, šolski kolektiv pa naj sam odloči, komu bodo iz teh sredstev kupili stanovanje. Novi objekti na gradbišču Kremenove steklarne v Bršlinu so že začeli dobivati pravo podobo. Po dolgotrajnih pripravljalnih delih so že postavili kovinsko ogrodje razsežne proizvodne dvorane tos občina pomagala pri tistih stvareh, ki so najbolj potrebne. Vsega pa ni mogoče napraviti, ker je denarja mnego premalo. Kaj vse smo naredili v letošnjem letu? V Dol. Toplicah so nekoliko izboljšali razsvetljavo, v Birčni vasi so zgradili poleg šole vodovod, v šoli Sjla Hinje zamenjujejo staro opremo, Hinjuani so dobili avtobusno zvezo do Novega mesta. Šentjernej- je dobil novo šolo, kanalizacijo, obnovljeno pokopališče In prosvetno dvorano. Na Vrhu imajo žp.50, v Skocjanu so dobili tekaj stanovanj za učitelje, šoli v Vavti vasi in v Smihelu so začeli dograjevati. NovomeJčani so dobili obnovljeno kopališče, novi zelenici na Partizanski cesti in pod občinsko stavbo, kjer je bila prej baraka. Kanalizacija je bila urejena od Cankarjeve ulice do Mestnih njiv, pri bršlmskih stolpičih in v spodnjem delu Paderšičevega naselja. Novo živosrebrno razsvetljavo so napeljali od O.solnikovc gostilne do železniškega prelaza v Bršlinu. manjše razširitve javne razsvetljave pa opravljajo še v nekaterih novomeških ulicah. Na področju mesta so bile dograjene poti do montažnih hiš v Zab.ll vasi, pot na Kodeljcv hrib, nova pot na Cankarjeve ulice do Mostnih njiv. Mimo tega je mesto dobilo naslednje nove stavbe: dva stanovanjska bloka po 12 stanovanj na Mestnih njivah, 24-stanovanjskl blok Nad mlini, Ji! stanovanj v dveh novih blokih ob Trdinovi cesti, logarnlc na Smihelski cesti ln lep gasilski dom. Ustreženo Je bilo tudi volivcem, ki so zahtevali boljšo preskrbo z zelenjavo; KZ Novo mesto Je pred kratkim odprla na tržnici svojo prodajalno. Razen tega Je bil letos v Žužemberku napeljan vodovod na desni strani KrXo, končan Je glavni cah in Karteljevem so obnovili pokopališča in postavili spomenike NOB. Slednje imata tudi vasi Hinje in Gabrje, manjša spominska obeležja pa so odkrili v Pleter-jah ln v Dol. Toplicah. VSE HKRATI SE NE DA! Kot smo izvedeli na občini, bodo volivci v bližnji prihodnosti uspeli v - naslednjih zahtevah: v Gabrju dobijo vodovod, postopoma bodo zgrajeni vodnjaki v Uršnih selih, v Vlnji vasi in v Verdunu. Prihodnje leto bodo odprli v Straži moderen trgovsjd lokal, za gradnjo zdravstvene postaje v Šentjerneju pa je tudi ie vse nared. Takoj ko bo mogoče, bodo vodovod napeljali v Goriški vasi — Isto velja za popravilo prosvetne dvorane na Dvoru. Dovozna pot v Cegelnieo bo urejna, obnovljen bn daljnovod do Cešče vasi. Naselitev Ciganov pa rešuje posebna komisija, ki je že določila lokacijo za njihova bivališča. MARSIKJE BODO MORALI SE POČAKATI Kljub temu da so nekatere želje občanov, ki jih bomo v nadaljevanju našteli, utemeljene, jih za enkrat ne bo mogoče upoštevati, ker za vse ni denarja. Tako še ni predvideno, kdaj bodo v Brusnicah gradili stanovanja za učitelje, kdaj bo do Dol. Toplice dobile novo šolo in vodovod, kdaj bo urejena kanalizacija v Smihelu, kdaj dobijo vodovod Sela in Mirna peč. Ponekod so volivci zahtevali napeljavo trofaznega elek- KAJ MENI 0 ŽELJAH VOLIVCEV PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Tov. Sergej Thorževskij, predsednik občinske skupščine, je zahteve občanov takole ocenil: že nekaj let je stalna praksa, da spremljamo vprašanju, želje in zahteve občanov, ki jih povedo na zborih volivcev. Pred izdelavo osntitka družbenega plana so v vseh večjih centrih razgovori s predstavniki političnih, druž-lenih in delovnih organizacij ter odborniki, kjer ugotavljamo prioritetni red zahtev, ki so jih v teku leta postavljali na zborih volivcev. O tem dokončno razpravlja skupščina, ki zahteve in predloge ponov-. ho pretresa, uskladi z materialnimi možnostmi in predvidi njihovo izpolnitev v družbenem planu in proračunu. Najprej skušamo rešiti določene probleme tam, kjer je materialna in moralna pripravljenost krajevnih činite-Ijev največja. Ponekod pa od družbe samo zahtevajo, ne da bi bili karkoli sami pripravljeni prispevati, čeravno gre za njihove krajevne probleme. To največkrat utemeljujejo, češ »saj plačujemo davke». Omenim pa naj, da se mnogo več sredstev, ki v občinsko blagajno pritekajo s podeželja, vrača na vas. Razumljivo, Z 68.5 odst. nismo zadovoljni! Po podatkih Narodne banke o plačani realizaciji ob koncu tretjega četrtletja je gospodarstvo nov'omcške občine doseglo 68,5 odstotka letnega plana, kar je za 18,8 odst. več kot lani v istem času. Na skupni seji sveta delovnih skupnosti občinske skupščine in plenuma ObSS, ki je bila 22. oktobra, so ugotovili, da so ti podatki zaradi pomanjkljivih periodičnih obračunov samo približni- To se je prikazalo tudi v razpravi, kjer so predstavniki nekaterih delovnih organizacij prišli na dan s podatki, ki naj bi bili točnejši od bančnih. Industrija je do 30. septembra tričetrtletni plan dosegla z 62,5 odst., kmetijstvo z 58,2, gozdarstvo z 99,2, gradbeništvo s 60,2t promet z 69,1, trgovina s 67,8, gostinstvo s 84,5 in obrt s 67,4 odstotka plačane realizacije. V industriji je največ zagat v lesni stroki, kjer ima na primer Novoles velike težave s surovinami. Med drugim mu primanjkuje okrog 3.000 kub. metrov iglavcev, kar bo občutno vplivalo tudi na izvoz. Udeleženci seje so potem ugotavljali, da imajo nekatera podjetja (kot obrat »Iskre« v Novem mestu) navado, da poleg družbenega plana sprejmejo še svoj interni plan, kar po mnenju v razpravi občutno zmanjšuje predvideno dinamiko v proizvodnji. »Z dosedanjimi dosežki, predvsem v nekaterih panogah in gospodarskih organizacijah, ne moremo biti zadovoljni,« so poudarjali na seji. Zato je bilo sprejeto priporočilo, naj gospodarske organizacije izdelajo analiza stanja in vzrokov, spričo katerih je izpolnitev plana nižja, kot bi sicer bila- To naj bi bila podlaga za to, da bi do konca leta nadoknadili zamujeno in brisali izpade it evidenc ter zanesljivo izpoi nili letni plan. Po posebnem poročilu d tem, kako napreduje izdela!« va statutov v delovnih orga* nizacijah, in po razpravah d znižanju tedenskega delovne« gi časa so obravnavali vrstrj perečih problemov, ki so vpli» vali, da ustavna določila nisa zaživela povsod tako, kakor bi morala. Na seji so bili mnenja, da otežujejo izpolnjevanje teh in podobnih na« log zlasti strokovnjaki, ki sa izmikajo delu pri urejevanju notranje zakonodaje. Svet delovnih skupnosti in občinski sindikalni svet sta zato izde-. lala skupna priporočila, v ka* terih je poudarjeno, da ja nujno rešiti vprašanje statutov in znižanja delovnega čaw sa v delovnih organizacijah. Kolektiv GOSTINSKEGA PODJETJA HOTEL GRAD 0T0ČEC čestita vsem delovnim ljudem in kolektivom T občini za 29. OKTOBER in se priporoča! Prijetno praznovanje! .1 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITA ZA 29. OKTOBER TRGOVSKO PODJETJE HMELJNI« Novo mesto da vsem zahtevam nikoli ne ho mogoče ustreči, ker potrebe prehitevajo materialne možnosti. V okviru teh pa naj se razpravlja in določi tisto, kar je najpomembnejše za reševanje. In prav tu imajo zbori organov v komuni veliko vlogo. Menim pa, da moramo iti korak dalje. Mnogo pričakujemo od krajevnih skupnosti, ki se ustanavljajo in ki jim bo, razumljivo, treba dali določena materialna sredstva. ZANIMIVE ŠTEVILKE Novomeška občina" ima 46.305 prebivalcev, od t.?ga 22.100 moških in 24.205 žensk. V komuni je 355 vasi (med njimi ima elektriko ie 339 naselij), 8 železniških postaj, 70 avtomobilskih postaj, 15 pošt, 112 prodajam, 22 industrijskih obratov, 245 obrtnih obratov, 67 gostiln iu hotelov, 41 šol, 6 kinematografov in 8 drugih kulturnih ustanov. DOLENJSKI LIST T i mv Ne gre za to, da bi spet na-' števali v številkah in dolgih odstavkih načrte, uspehe in težave enega največjih novomeških delovnih kolektivov. Ne gre tudi za obletnico ali dogodek, ki bi posebej narekoval, da povemo o naši 1MV kaj izrednega. Pa vendar je tu obletnica, spričo katere se prav pred občinskim praznikom lahko zradostimo, saj gre za enega izmed pomembnih mejnikov v naši povojni Izgradnji Novega mesta in novomeške občine. Kratkih osem let... »Ustanovna listina« našega mladega podjetja je prav tako mlada: napisali so jo še le 28. Januarja 1959. Pa vendar teče že osmo leto, odkar imamo v Novem mestu po ■družitvi nekdanjega Agroser-Visa z Motomontažo novo podjetje — našo IMV. Danes se Bdi, kot da so minila že de-Mtletja, odkar je bila nekdanja Motomontaža še gost v Agroservisu. Le riialo ljudi v Novem mestu se še spominja, da je takrat — v začetku leta 1955 — delalo v malih delavnicah 34 ljudi. Danes pa se skoraj nihče več ne začudi, ko zve, da dela v novomeški IMV — skupaj z obratom v Brežicah — že 1056 delavcev, vajencev, tehnikov, mojstrov in inženirjev. Cas prinaša svoje. Ne bomo še pisali kronik, vendarle pa' je treba ugotoviti, da prvih osem let v bodoči zgodovini kolektiva IMV nikoli ne bo šlo v pozabo. Nikoli ne bomo smeli pozabiti, da imamo v IMV zgled kolektiva, ki je z lastnimi silami sam zgradil tovarno. Začeli so s 50 milijoni dinarjev vseh sredstev. Danes, po osmih letih, kolektiv že ustvarja milijarde vredno proizvodnjo; do septembra je znašala letošnja vrednost družbenega bruto proizvoda 3 milijarde in 35 milijonov dinarjev, do konca decembra pa naj bi dosegla že 4 in pol milijarde dinarjev. Za vsako številko: živ človek Številke so rade dolgočas- naj bi po planu naredili že ne, dostikrat pa vendarle ne 1800 vozil. Se pred štirimi le- tnoremo mimo njih. Naj pod- ti je bilo v IMV zaposlenih črtamo še enkrat: osem let 440 ljudi, leta 1961 že 771, lani Vsakdanji opravki: »likanje« z vodo prav gotovo ni razdobje, o katerem bi že bilo treba pitati zgodovino. Osem uspešnih let kolektiva IMV pa je prav pied občinskim praznikom Novega mesta lepa priložnost, da obvestimo vse prebivalce občine o razveseljivem napredku tega vztrajnega, čvrstega kolektiva. Bilo je potrebno precej prave partizanske iznajdljivosti, vztrajnosti, dobre volje in krepke odločnosti, da je bil kolektiv IMV v teh letih kos vsem težavam, ki so si v tovarni in Izven rije iz dneva v dan podajale roke. Bili so Jim kos, ker so vedeli, da delajo zase, za n'v-predek nekoč tako revne pokrajine, ki za svoje ljudi niti kruha ni imela! Naj govorijo Številke: medtem kc so leta 1960 Izdelali v IMV 253 vozil, so lih naredili leta 1961 — 709 in lani že 1025. T.rtos so v 9 mesecih lzd?1nll že 1153 nvromo-hllov (več torel, kot: lnn! v vspr*i letiil), r'o Vn»-"-i t^*i pri 937, konec decembra pa bo delalo v obratih IMV v Novem mestu in Brežicah že 1100 ljudi. S skromnimi sredstvi se je moral kolektiv IMV truditi, da je povečal osnovna sredstva in razširjal proizvodnjo. Tako so imeli leta 1960 na voljo 287 milijonov investicijskega kredita, leto kasneje 341 milijonov in lani 324 milijonov; letos naj bi Investirali v osnovna sredstva 400 milijonov. Radi bi zgradili sodoben samski dem Spričo tnko nagle graditve in silnih zahtev za razvoj proizvodnje Je mo?,cl kolektiv zadnju leta le malo vložiti za gradnjo st-no-vanj. Tako Jo leta 1960 poraoll za družbeni standard svojih delnvcev le 43 milijonov, leto kasnrla 55 n.llijonov, lani nekaj nad 77 milijonov, toliko pa naj bi dal za iinnovani'a tndl letm. Seveda Je Kratka pot od revnih mehanikov do IZVOZNIKOV AVTOMOBILOV ■ Ob različnih priložnostih si med sabo čestitamo, največkrat H seveda za osebne praznike in posebne dogodke. Tudi občinski M praznik je priložnost, ko člani delovnih organizacij podrobneje ■ pregledamo prehojeno pot, mejnike ob njej in kažipote v bodoč-H nost. če kdo ni v zadregi, kako bi pozdravil občane svoje komune P ob domačem prazniku, je to prav gotovo delovni kolektiv INDU- ■ STRIJE MOTORNIH VOZIL v Novem mestu. Nove zmage P podgorjanskih proizvajalcev avtomobilov so pač najlepša čestit-ES ka za 29. oktober, slavno obletnico odhoda prve novomeške ■ skupine v partizane, in hkrati obet, da smo na pravi poti. Srečno pot! — že čez nekaj dni bo obračal krmilo tegale kombija šofer v enem izmed naših kolektivov širom po državi kršnekoli države na svetovnem trgu. Po tem, kar jim lahko prodamo, cenijo našo deželo, sposobnost njenih ljudi in naš delež v vedno večji svetovni delitvi dela. Zato v IMV dobro vedo: samo kvalitetnim avtomobilom je odprta pot na inozemski trg (s tem pa bo dobil seveda tudi naš kupec iz leta v leto boljše blago!); — izvoz terja nujno večje serije izdelkov (to pa spet pomeni pocenitev proizvod-nje); —n večja prodaja doma in v tujini pomeni vetja naročila za kooperante (več — in spet ceneje!); — vse to pa hkrati vodi k osvajanju novih tržišč, kar spet pomeni postopno povečevanje vse naše proivodnje. to vse še zelo malo. Letcs kolektiv žal sam še nima lastne udeležbe za večjo stanovanjsko gradnjo, čeprav je po razumevanju občinske skupščine dobil posojilo iz občinskega stanovanjskega sklada. Razvoj je tako daleč, da bo potrebna šo večja pomoč družbe za čvrsto stanovanjsko gradnjo. Kolektiv nujno potrebuje sodoben samski blok, saj ima zelo veliko mladih delavcev. V takem domu, kot ga ima novomeški Pionir, želi ustvariti tudi IMV vsaj 300 ležišč za svoje delavce. V osmih letih je kolektivu uspelo z lastnimi sredstvi zgraditi komaj 22 stanovanj-Zdaj so nujno potrebna nova stanovanja za strokovnjake in delavce. Menda ga ni človeka, ki teh zdravih teženj IMV ne bi podpiral. Najtežje preizkušnje so verjetno že za nami! Tako ti danes z veselim obrazom rad odgovori vsak, ki ga v IMV povprašaš, kako jim gre. Velika mera saniozaupanja, prepričanosti v pravilnost prehojene poli in zaupanje v zastavljeno delo veje iz pogovora s komerkoli v podjetju. Le tako je mogoče razumeti izvirno samorastnost koU-ktiva, ki je pred osmimi leti začel iz nič in danes prodaja svoje avtomobile na klasično zapadno tržišče, kjer se v najoslrcjši meri srečuje s konkurenti v mednarodni de.itvi dela. Po tem, ko so v IMV osvojili proizvodnjo izvirnega domačega vozila, ki je prestalo najtežje preizkušnje na domačem hi tujem terenu, so morali lani decembra prestati še en hud navzkrižni ogenj: z izvozom svojih avtomobilov v Avstrijo Je kolektiv .doživel svoj odločilni spopad za afirmacijo v tujini. Uspel je — in se iako uvrstil v vrsto jugoslovanskih izvoznikov z izvirnim vozl'.om domače konstrukcije! Ni treba posebej poudarjali pomen te velike zmage, v katero je IMV popeljal tudi dolgo vrsto jugoslovanskih kooperantov. Vrhunska industrija - naše spričevalo Ne smemo pozabiti, da predstavlja avtomobilska industrija vrhunec industrije v vsaki državi! Avtomobil je zelo kompliciran industrijski izdelek in nikakor ni proizvod samo ene tovarne. Tu gre za proizvodnjo, ki je rezultat določenega nivoja celotne industrije neke države. Gre za združeni proizvod številnih industrijskih panog; tu se pokaže, kaj zmore nacionalna kovinska industrija, elektro industrija, industrija gume, stekla, kemična industrija, fina mehanika, proizvodnja zaščitnih sredstev in vrste specialnih materialov. Zato lahko trdimo, da je tudi v novomeškem primeru proizvodnja avtomobilov združitev in vr hunec vsega, kar je naša industrija dosegla po vojni. Tako gledajo tujci na razvoj ka- Vsak Eefrfek: DOLENJSKI LIST V VSako IliŠO noStt Največje »skladišče gotovih izdelkov« koleiktiva IMV je še vedno cesta v Gotno vas, kjer urejajo tudi kolone vozil pred izvozom v tuje države. Na sliki: kolona kombijev pred pokmHne! odhodom v Avstrijo 99 Kaj pa že spet zidajo?66 Tako rad pogodrnja povprečen Novomeščan, če ga pot zanese po Zagrebški cesti. Zares so tovarniški prostori in dvorišča v IMV te dni podobna mravljišču, ne pa tovarni avtomobilov. Gradbinci na vso moč hitijo, da bi pravočasno postavili podaljšek montažne hale, v kateri bo nato dobila prepotrebnl prostor montaža avtomobilov in mehanična obdelava, v starih prostorih pa nujno potrebna servisna službo. Na istem prostoru pripravljajo tudi tove skladiščne prostore, ki jih ima IMV zda) na raznih krajih, več kilometrov oddaljene od pod- jetja (v Cegelnicl, Bršllnu in celo v 18 km oddaljenem gradu na Prežcku!). 2e v treh letih bo samo nižja režija povrnila vsa stroške redanje gradnje skladiščnih prostorov. Zdaj morajo skoraj ves material dvakrat prevažati sem ln tja iz skladišč v tovarno. Ze prihodnjo pomlad bo podoba zaključene gradnje IMV ob Zagrebški cesti čisto drugačna. Tu bodo nasadili drevje ln zelenice, izginili bodo kupi odpadkov, zasilna skladišča itd., nad čemer se zdaj tako radi spotikajo mnogi do mačlnl. še pripombo: Novo mesto ni več podeželsko mesto in tudi ne mesto upokojencev! E#zvija se v industrijsko središče, to pa nujno spremlja poživitev mestnega prometa, novih gradenj in vedno večje razgibanosti. Seveda s tem tudi vsi plačujemo nekaj davka, ki ga prinaša hrup sodobne tehnizacije življenja. S tem pa se bo treba sprijazniti, saj gre v obratih IMV v Novem mestu in Brežicah za kruh, ki si ga reže že skoraj 1100 ljudi. To, kar zdaj gradijo v IMV, pa so samo osnovni pogoji, da bo proizvodnja poslej tekla tako, kot drugod pri nas: v pokritih in ogrevanih prostorih. Doslej je bila montaža avtomobilov pozimi in poleti na prostem ob vsakem vremenu! Pridne roke in bistre glave prinašajo ugled mestu in pokrajini Dostikrat smo v življenju nehote krivični. Krivica je lahko že to, če nekomu ne priznaš tega, kar ustvarja in za kar se iskreno trudi, še vedno doživljamo, da posamezniki ne vedo, kaj pomeni Dolenjski in Spodnjemu Po-savju IMV. Mar ni čudno, da avstrijski kupec novomeških avtomobilov skoraj bolj ceni napore naših proizvajalcev kot tisti Novomeščan, ki še vedno zmiguje z rameni, češ »kaj bo tista revščina v 2abji vasi ...?«. V času, ko vozi samo v Beogradu več kot 150 Kombijev in Turistov IMV— 1000, se v Novem mestu še marsikdo namrgodi, ko hitijo pc mestnih ulicah vozila - IMV—1000, pa se mora za hipec umakniti ali počakat:, da odpelje kolona mimo! Tujina nas sodi po tem, kar ji lahko prodamo. Ne bi smeli pozabiti, da se je po zaslugi novomeške IMV lani pridružil izvoznim predmetom nov izdelek jugoslovanskih proizvajalcev: naš domači avtomobil. Bi Zato bodimo uspeli hov naših skromnih P in požrtvovalnih de-P lavcev v IMV veseli P in skupaj z njimi se P za občinski praznik P ponosno ozrimo na MS prehojenih osem let, P ki navzlic vsemu M pomenijo odločilno ■I prelomnico v indu-P strializaciji naše pO" P krajine. Njih uspehi, P prizadevanja in na-P črti za bodočnost so P najlepše vezilo za P naš občinski pra-P znik! Ta DOLENJSKI LIST fit. 42 (708) Novomeški Novoteks šteje med tiste kolektive volnarske industrije v Jugoslaviji, ki so čislani zaradi kvalitete svojih izdelkov. Pojem Novoteks je skoraj istoveten s pojmom: To je dobro blago! Razvojna pot te tekstilne tovarne, na katero smo lahko ponosni, se začne v letu 1947, ko je bil Novoteks ustanovljen. Pred leti se je novomeški Novoteks v skladu s programom razvoja volnarske industrije v SRS lotil specializacije proizvodnje. Tedaj so začeli opuščati proizvodnjo mikanih tkanin in so se vse bolj usmerjali v izdelavo česanih. Strojna oprema v tovarni je bila dediščina dotedanjega razvoja, zato jo je bilo treba prilagoditi potrebam specializacije. Kolektiv se je pri tem zlasti v zadnjih dveh letih marsičemu odrekel. 1982. in 1963. leta so vložili v rekons-rukcijo tovarne 680 milijonov dinarjev, od tega pa je prispeval kolektiv kar 432 milijonov dinarjev. V Takole je v Novoteksovi tkalnici, odkar so jo opremili z enotnimi stroji, ki so izdelek domače tovarne Tekstilstroj iz Zagreba V Novoteksu so imeli, dokler niso zaceli z rekonstrukcijo tovarne, obilico nepotrebnih težav, ker je bila strojna oprema sicer sloveče tovarne dokaj nepopolna, pa tudi preveč raznolika. Razvoj je terjal ukrepe, ki naj zagotovijo specializacijo v posameznih obratih, kot so: ople-menitilnica tkanin, tkalnica in predpriprava tkalnice ter predilnica. Hkrati s tem je bilo treba zagotoviti dovolj novih prostorov, obrat je bilo treba oskrbeti z zadostnimi količinami tehnološke pare in zgraditi in urediti nekatere objekte in naprave, ki naj prispevajo k boljšemu počutju delavcev. Brez dvoma drži, da je tekstilna industrija akumulativna panoga, kljub temu pa so zneski, ki jih je kolektiv No-veteksa prispeval za rekon stnikcijo svojih proizvodnih naprav, kar precejšnji. Sredstva skladov so nemalokrat povečevali tako, da so se odpovedali delitvi tistega dela dobička, ki bi ga lahko sicer porabili za osebne dohodke. Rekonstrukcija tovarne še ni končana. Prav pri vhodu v tovarno je gradbišče, kjer bo zraslo 10 novih »šedovih polj« — v njih bodo novi prostori za opremenitilnico in za predpripravo tkalnice — ki se bodo pridružila petim »šedovim poljem«, zgrajenim v zadnjih dveh letih. Oplemenitilnica tkanin je bila ozko grlo Oplemenitilnica tkanin je bila v Novotnkstovi proizvodnji že od nekdaj ozko grlo. Njena oprema je bila zastarela, zato je bila za specializacijo, katere so se lotili, ne-Primerna. Del strojev je bil prirejen za oplemenitenje mikanih tkanin in je za oplemenitenje česanih tkanin neuporaben. Strojev za posamezne postopke sploh nI bilo, ker poprej nihče ni posvečal dovolj pažnje kvaliteti in zunanjosti tkanin. Kvaliteta blaga je odvisna Predvsem od postopkov v opleme-nihlnici. pand-mes išče potrošnik kvalitetno blugo, razen tega pa zeli. da J? tudi lepo. Obojo je kolektivu narekovalo opremil l opleir.enlti'-mco s stroji, ki bodo takšni nalo-81 *os- »n odpraviti težavo, ki s-o 2? vlekle sko/1 poldrugo !L-i:u. lo nalogo so že skeraj opravili. Tkalnica s scdjbno domačo strojna opremo Kot smo le omenili. Novoteks opusca proizvodnjo r. i unih tka-7 in Jo specializira v resam- tka-"inr kamor SL-jejn najfinejši luini-iwn|> po katerih je že zaslovel, ti "lalmcc so morali i/lmiti vse stal-J1', ki niso bile primerne za izde-■avo finih ksung irnov. V> i tem je nastalo vprašanje, kakšne strne nabaviti in kje jih kupili. Proizvodna praksa j... pokazala, da se ooratt a stroji, ki so ('/.delani v faznih tovarnah, ne ohnnsojn. Tak-»nn strojna oprema ni enotna, za-10 le mnogo težav z nadomestnimi doli, pa Ultll delavci In vodstveni kadri se n» morejo dovolj Posrtobltl v delo, ki so na razlit-strojih odvila na različne načine. V Nuvotrksu so se odločil! opre "'"l tkalnico g statvami doni če "[O'zvodnje. Poktua'o te jc. d« niso ravnali napak. Statve, izdcek »•"stlistroja iz Zagreba, sn s* "ohi-u obnesle, v Novoteksovi tkal-"V* "o »> skoraj mi stroji enaki. ™l težav r uodomoatnliri dril. Jzdrževanjc strojev le* brez le-*ay, vodstveni delavel pa »o se ""iko specializirali. V»» nnStete •rednosti ae poznajo v kvaliteti •Ziiiikov. Novi prostori za predpripravo tkalnice Osnovni namen specializacije proizvodnje je bil povečati kvaliteto izdelkov. Slednja je v veiiki meri odvisna tudi od priprave dela. Treba je bilo ustvariti sodobno urejen oddelek za predpripravo tkalnice in ga postaviti v njeno neposredno bližino. Ker v starih tovarniških prestarih ni bilo moči najti pros'or za sodobno urejeno predp.ipravo tkalnice, je bilo treba misliti na novo gradnjo. Zato se je Novoteks odločil za gradnjo 15 »šedovih polj« ob stari stavbi. Tu bo prostor za predpripravo tkalnic.? in pa sodobno opremljeno oplemeui-tilnico, ki bo zadovoljevala potrebe celotne volnarske iudustri-c v SKS. Pet »šedovih polj« je že zgrajenih, nadaljnjih 10 pa je Se v gradnji. Tri stroje, ki si bi i doslej v metliški predilnici, si premestili v Novo mesto. Predpriprava tkalnice je s tem "poi-nila svojo strojno opremo, Ei bo skupaj s prejšnjo obratovala v neposredni bližini tkalnice. Specializacija je našla odmev tudi v predilnici Predilnica t Metliki je bila leta 1959 zgrajena v želji, da bi se Novoteks osamosvojil v oskrbi s surovinami. Z nakupom preje za fine kamgarne j« bilo do takrat veliko težav. Nova predilnica je v metliški občini ustvarila velike možnosti za zaposlovanje prebivalcev. Urejen parkirni prostor in kolesarnica ob vhodu v tovnrno Za povezavo tovarne z bodečo industrijsko cesto, ki bo vodila skozi nastajajoči industrijski center v Eršlinu, namerava Novoteks zgraditi svoj priključek. Ob njegovi levi strani, malo naprej od vhoda, nameravajo urediti sodoben parkirni prostor za vsa vozila, katera uporabljajo delavci. Tam bodo nadstreški za osebne avtomobile,, motorje in mopede, nova kolesarnica, pri roki pa bo tudi servisna popravljalnica za vsa našteta vozila, pralnica za avtomobile in motorna kolesa. Vse naštete naprave bodo seveda namenjene samo članom kolektiva. Ob njih bodo zgradili tudi gasilsko orodjarno, kjer bo industrijska gasilska četa iz Novoteksa imela spravljeno svoje gasilsko orodje. Ob desni strani priključka k industrijski cesti bodo poiadili drevje, ki bo olepšalo okolje tovarne, tja pa se bodo v daljši bodočnosti lahko širile njene nove zmoglijvo-sti. Ker se precejšen del Novo-teksovih delavcev vozi. bo imela servisna delavnica dovolj dela. delavci pa bodo ;•) opravljenem delavniku brez strahu pred okvarami sedli za svoja vozila in se odpravili domov. Novoteks je prvi začel delati sintetične tkanine Tudi na domačem tržišču je čutiti vedno večje povpraševanje po čije, Sovjetske zveze, Gane, Češke, Romunije in Poljske. Prihodnje leto bodo svoje izdelke prodajali najbrž tudi v Italiji, Kanadi in v Združenih državali Amerike. Vstop na tuja tržišča — med njimi so tudi nekatera iz držav z zelo razvito tekstilno industrijo — so jim zagotovili njihovi kvalitetni izdelki. Delavsko samoupravljanje v luči novega statuta Priprave statuta se bližajo koncu. Novoteks je bil že v času, ko smo zaceli uvajati ekonomske enote, na našem področju med prvimi kolektivi, ki so se tega lotili in ekonomske enote uvedli ter začeli prenašati samoupravne pravice iz predstavniških samoupravnih organov navzdol da ima vsak član kolektiva možnost in pravico sprožiti postopek v predstavniških organih samoupravljanja z namenom doseči spremembo v pravilniku ali kakršnem koli drugem aktu notranje zakonodaje podjetja. Štiričlanska komisija za izdelavo osnutka statuta je s pomočjo razprav v vseh družbenih organizacijah v kolektivu, v svetih ekonomskih enot ter v delavskem svetu in v ttpravnem odboru pripravljala že od lanskega leta dalje teze za izdelavo statuta. Posebne komisije pri svetih ekonomskih enot so pripravile predloge in so pomagale tudi pri izdelavi tez. V toku razprav so v osnutku tez marsikaj popravili in dopolnili. — Razprava o tezah se pravkar odvija po vseh prej naštetih organih v kolektivu. Končana bo v prvi polovici novembra, nakar bodo s pomočjo tez izdelali osnutek statuta, o katerem bodo ponovno razpravljali, najbrž tudi na zborih delovnih enot. šele nato bodo predstavniški samoupravni organi: delavski svet in upravni odbor sprejeli statut, ki bo nato postal pravnomočen. • NA PRVEM TIRI): specializacija proizvodnje j S premestitvijo strojev, ki M odšli v predpripravo tkalnice v matični obrat v Novem mestu, so v metliški predilnici dobili prostor, ki je potreben za nove stroje. Te bodo montirali' še letos in s tem odpravili težave, ki so nastajale v predilnici doslej. Tržišče zahteva vedno več preje flnrjših številk. Pri tem je nastajalo ozko grlo med predpredilnlco in predilnico. Odtlej izdeluje inetlisl-a predilnica kot specializiran obrat enojno tkalsko prejo za dom-če potrebe in trikotažno prejo za trikotažno Industrijo, ki iziaža veti-no več svojih izdelkov. Nove kllmatifne naprave, ki so Jih v metliški predilnici mantirali letos, so vplivale na povečanje storilnosti in izboljšanje kvalitete, pa tudi delovni pogoji so se izboljšali. Parni kotel težko čaka na upokojitev... Novotcksov parni kotni je pravi veteran, saj je star že več kot 60 let. — Skrajni čas je, da ga upokojimo ... pravijo v Novoteksu. To je po-itebno tolika bolj, ker. bi ves obrat, če bi kotel odpovedal, ostal brez tehnološke pare in pare za ogrevanje prostorov. V zvezi s tem bodo kotlovnico preuredili, da bo za ogrevanje namesto premoga uporabljala mazut. Obratu bo s tem zagotovljenih 8 ton pare na uro, kar bo zadoščalo za daljšo bodočnost. Razen tega bodo preuredili ludi naprave za mehčanje vode Vse Novomeščane, ki se bojijo za naravno barvo Krke, katero ogrožajo industrijske odplake, pa naj razveselimo z novico, da bodo že v prihodnjem letu pri Novoteksu zgradili sodobne čistilne naprave. Krke vsaj Novoteks ne bo več ogrožal, tega pa bodo prav gotovo vseli tudi ribiči. sintetičnih tkaninah. Novoteks je prva tekstilna tovarna v SFRJ, ki je začela delati blago Iz mešanice sintetičnih in volnenih vlaken. Prve tovrstne Izdelke so dali na tržišče že 1961. lrta. Letos bodo izdelali okoli 200 tisoč kvadratnih metrov sintetičnih tkanin iz mešanice sinletlke in volite v razmerju 55 proti 45 odst. Zaradi ogromnega . povpraševanja po blagu te vrste, ki Je pri nas udomačeno pod nazivom diolen, pripravlja Novoteks v spomladanski kolekciji potrošnikom presenečenje: postregel jim ho s pretežno sintetičnimi izdelki, saj je oko i 60 odst. tkanin v kolekciji iz sin letike. V jesenski In zimski ko-lekciji pa bodo spet prevladovale tkanine iz volne. Letos bodo izvozili za 427.G00 dolarjev blaga Novoteks je pričel izvažati svoje izdelke že v lanskem letu in je na mednarodni, m tržišču kaj hitro dosegel zavidljivi uspehe. I.etos so izvozili za 421 tisoč 122 doler ev tkanin, uicd katerimi so v precejšnji meri zastopane sintetične. No volcksove izdelke lahko Zideillr na tržiščih Švedske, Zahodne Nem- k proizvajalcem. Novi statut podjetja — pripravljajo ga že leto dni — bo Še bolj utrdil neposredne oblike delavskega samoupravljanja in pomeni nadaljevanje teženj, ki so se začele pojavljati pri uvajanju ekonomskih enot. Novi statut predvideva uporabo treh novih neposrednih oblik pri uresničevanju samoupravljanja: člani kolektiva ss bodo v vseh pomembnejših vprpšanjih posluževali pravice referenduma, pravice razprave v zborih kolektiva po delovnih enotah in pravice sa-tnostojile pobude. Referendum in zbor proizvajalcev v delovni enoti sta pri nas že več ali mar.j enani obliki neposrednega upravljanja. Pravica samostojne pobude pa je najbrž novost, ki se pojavlja prvič v Novoteksovem statutu Njena vsebina je v tem, Priprave na skrajšani delavnik in »davek na pridnost« Hkrati s pripravljanjem statuta so se v Novoteksu lotili tudi priprav za uvedbo 42-ur-nega delovnega tedna. Vse potrebne analize so pripravljene in ugotovitve iz analiz zbrane, kolektiv pa bi še v letošnjem letu začel s poskusno uvedbo skrajšanega delovnega časa. če ne bi bilo teko imenovanega »davka na pridnost«. Ta izraz se je udomačil za dajatve, ki jih morajo kolektivi plačevati v okviru izrednega prispevka, če v proizvodnji presegajo po-vprečne normative dela. Tudi Novoteks bi moral odvajati davek na pridnost — vsak mesec bi se ga »nabralo« za nekaj manj kot 2 milijona dinarjev — ker bi ob skrajšanem delovniku v sedmih urah opravili prav toliko kot so doslej v osmih urah na dan. Ker zadeva z »davkom na pridnost« še ni rešena, so misel v poskusnem prehodu na skrajšani delovnih v letu 1983 opustili, čeprav imajo sicer vse pogoje za to. 42 družinskih stanovanj v dveh letih Vzporedno s tem, ko povečujejo svoje proizvodne zmogljivosti, v Novoteksu ne pozabljajo na potre-be delavcev. V zadnjih letih je postajal stanovanjski problem vedno bolj pereč, deloma tudi zato, ker mu prej niso mogli posvečati dovolj pozornosti. Odkar so delovna organizacije prevzele skrb za gradnjo stanovanj, ki jih potrebujejo člani kolektiva, se je tudi Novoteks lotil gradnje stanovanj. Samo v zadnjih dveh letih so zgradili 42 družinskih in 6 samskih stanovanj, 3 družinska pa še gradijo. Danes razpolaga Novoteks s 83 družinskimi in 13 samskimi stanovanji, v zadnjih dveh letih pa so za gradnjo obojih porabili 165 milijonov dinarjev. 0 Sodobna proizvodnja ter-0 ja od kolektivov specialU 0 zacijo, ker vsi ne moremo 0 delati vsega. Novoteks ti je s specializacijo zagoto* vil še večjo kvaliteto sva-jih izdelkov, ki so bili ž« doslej deležni hvale potroš-nikov. Hkrati s tem bodo 0 po rekonstrukciji, ki so jo 0 začeli zaradi specializacije, 0 v proizvodnji laže uporab-0 Ijali- sodobne tehnološke 0 postopke, povečevali sto-0 rilnost dela in svoje izdet-0 ke pocenjevali. Vse to jint 0 zagotavlja, da se bodo it 0 laže uveljavljali na tujih 0 tržiščih, kamor bodo izva,-0 žali svoje izdelke. Da je 0 pot, ki so jo izbrali, pra-0 vilna, potrjujejo številke: 0 v zadnjih petih letih so v 0 rekonstrukcijo tovarne vlo-0 žili eno milijardo 517 mi-0 lijonov dinarjev in poveča-0 li vrednost proizvodnje od 0 prejšnje 1 milijarde 131 mi-0 lijonov dinarjev na i mi-0 lijarde 100 milijonov v le-0 tošnjem letu. Njihov dinar 0 je torej dobro vložen in 0 se bogato obrestuje. Termofiksator, stroj za oplemenitilnico, ki so ga izdelali v Novoteksu sami, po svoji zamisli. <":e bi ga kupili, bi morali zanj odriniti 4 milijone dinarjev. V tem stroju opravijo toplotno obdelavo sintetičnih vlaken v tkanini ter s tem povečajo njihovo trdnost in jih narede odporna proti mečkanju ŠPORTNE PRIREDITVE v čast občinskega praznika 24. oktobra r.b 15.3G: rokometna tekma Brežice : Novo mesto — na Loki; Z«, oktobra ob 15.00: kegljaški troboj Brežice : Črnomelj : Novo mesto — na kegljišču SGP Pionir; 27. oktobra ob 9.00 balinarski troboj mestnih reprezentanc Ljubljane, Zagreba in Novega mesta — na Loki; 28. oktobra ob 15 00: občinsko prvenstvo v streljanju — na tržnici; ob 17.00: košarkarsko tekmovanje Liublir.na : Novn mesto; 29. oktobra ob 10.00: tradicionalni tek po ulicah Novega mesta; ob 15.00: nogometna tekma Elnn : Borac — na stadionu; ob 9.00 zaključek sindikalnih športnih iger s predvajanjem športnega filma z evropskega prvenstva v atletiki. VABLJENI! Že 7516 radijskih sprejemnikov! Da se že skoraj iz vsake hiše sliši radio tudi iu de- želi, pove dejstvo, da jc t občini Novo mesto 8286 lui in 7516 lastnikov radijskih sprejemnikov. V zadnjih dveh letih se je število povečalo skoro za 100 odstotkov. V letu 1961 je bilo na območju občine 33 televizorjev, ob koncu 1962 pa smo jih imeli že 181. Zdaj je število že znatno večje, vendar točnih podatkov še ni. Tudi ti podatki nazorno kažejo, kalo je naraščal standard prebivalcev. Kako smo oskrbljeni z vodo V novomeški občini ima dobro pitno vodo 96 krajev; 149 naselij ima sicer dobro vodo, vendar le občasno; 116 vasi ima slabo vodo, kraj Kunce na Rogu pa j* &• brez vod«. OB 10. OBLETNICI V torek, 29. oktobra bo izšla jubilejna številka »TT« v povečanem obsegu in z izredno pestro vsebino - še posebno opozarjamo bralce na dva velika nagradna razpisa - Zagotovite si pravočasno to jubilejno številko »TT« pri vaših prodajalcih! Šestnajst let novomeške „ŽELEZNINE" Primer novomeškega trgovskega podjetja »Železnim1« nas lahko pouči o marsičem, predvsem pa potrjuje dejstvo, da je izredno težko opraviti naloge brez pogojene rasti in opore nadrejenih organov. Pove pa tudi, kaj se lahko doseže, če je za napredek zavzet celotni delovni kolektiv. V šestnajstih letih svojega obstoja je šla »Zelcz-nina« skozi šestnajst napornih let in ji je šele letos uspelo pridobiti simpatije nadrejenih. namreč Sele in 1963. v zadnjih letih, 19G2 Ob mostu čez Krko na kan-dijski strani, kjer je bila vrsto let zasebna trgovina, so se 1947 prvikrat zbrali ljudje, ki naj bi vodili novo trgovino železnih in drugih izdelkov. Podjetju so bili dodeljeni upravni prostori v zgradbi, kjer je še danes, vendar brez skladiščnih in ostalih prostorov za detajlistično trgovanje. Po ustanovitvi se je podjetje začelo baviti s prodajo želez-nine in gradbenega materiala. Prodajali so tudi usnjene izdelke raznim obrtnikom, predvsem čevljarjem, ki jih je bilo tistikrat precej več kot dandanes. Ob ustanovitvi (in še precej časa po njej) podjetje ni imelo lastnih prevoznih sredstev. Vse njegove prevoze so opravljali drugi, npr. Avtopromet. Podjetje je v tem času imelo dobre pogoje za rast, bilo pa je brez osnovnih sredstev (zgradb itd.). Zato je bil hitrejši razvoj močno oviran. S primernimi zidavami se je podjetje bavilo vse do leta 1955. Do tedaj je tudi zgradilo eno leseno skladišče in "de loma nabavilo prevozna sredstva. Da se do tega časa ni hitreje razvilo, je bilo torej več vzrokov, kajti podjetje je šele ustvarjalo sredstva v ta namen. Kot smo rekli, pa je bil eden osnovnih razlogov za počasnejši razvoj ta, da podjetje ni imelo obratnih in osnovnih sredstev, ne skladiščnih prostorov in ne prostorov za trgovanje in uskladiščenje de-tajlističnega blaga. Razen tega Je bilo bolj šibko s strokovnim kadrom, ki Je v trgovski stroki izredno važen. Ker ni bilo razume-vonja... 2ivahnejše poslovanje se je pričelo šele po letu 1955. Kazalo se je na vseh področjih, predvsem v boljši oskrbi trgovske mreže izven dotedanjega območja podjetja. — Kljub temu pa podjetje ni moglo zajeti širšega kroga odjemalcev in povečati svoje realizacije. To so mu namreč preprečile težave, znane že iz prejšnjih let, npr. pomanjkanje obratnih sredstev, skladišč in podobnega. Zaradi tega ln zaradi slabega razumevanja nekaterih nadrejenih organov podjetje ni moglo rešiti vseh problemov samo, kajti bilo je prešibko. Ta čas pa je prevzelo še trgovino »Avtodeli«. Poslovni pogoji za dodatno dejavnost so bili tako slabi, da Je bilo težko upati, da bi »2e-leznina« z njo dosegla večje uspehe. 1959: začetek uspehov Sele po letu 1959 je »Zeleznina« začela dosegati vidnejše poslovne uspehe. Med najvažnejšimi so vsekakor naslednji: zgradili so novo trgovino »Avtodeli«, Id je bila tako rekoč prva te vrste na Dolenjskem; obnovili so tovorni avtopark; povečali zaloge v en gros oddelku in občutno povečali krog odjemalcev. V tem letu so v primerjavi z letom 1958 povečali promet za 30°o, s čimer je bila dana tudi podlaga, da bo podjetje poslej lahko ustvarilo več, povečalo svoje sklade io se sicer okrepilo. V naslednjih poslovnih letih je »Zeleznina« iz leta v leto poveča-valu obseg poslovanja, dosegala večjo realizacijo * in ustvarjala večje fonde za sklade. Ob tem so se povečala tudi obratna sredstva ter nastaja'.i nova skladišča. Najvažnejše pa jc, da se je spremenila struktura nabavljenega blaga. Ce so do tedaj nabavljali predvsem od grosisličnih, podjetij, so začeli poslej nabavljati naravnost od proizvajalcev oz. gospodarskih organizacij. S tem je bila podjetju dana prva podlaga za uvedbo trgovanja na veliko, zaupanje vanj pa se je še večalo. . Ko je bil že dosežen osnovni pogoj za takšen način poslovanja, se je pred kolektivom pojavil nov problem. Novi pogoji poslovanja so namreč narekovali nujno kve-pitev in razširitev lastne d ta li-stične trgovske mreže in pridobivanje odjemalcev s tistega področja, kjer so se gospodarske ur ganizacije bavile s proizvodnjo, ki je zanimala »Zeleznino«. Vse to pa je za podjetje še danes velik problem. Uspešneje ga je reševalo Za trgovino izven občine Letos je začelo podjetje problem reševati na ta način, da je povečalo zmogljivost lastne detajlistične mreže tudi izven območja novomeške občine. Med drugim so letos obnovili in adaptirali novo specializirano trgovino z barvami in laki v Novem mestu, v Vidmu-Krškem pa lokal za prodajo železnine in gradbenega materiala. Razen tega so letos uvedli intenzivno potniško prodajno službo za celotno Dolenjsko in še bolj povečali krog dobaviteljev iz vrst proizvajalcev. Hkrati je podjetju uspelo reševati vprašanje občasnih obratnih sredstev, za kar gre zasluga predvsem komunalni banki v Novem mestu. — Tudi prejšnji ObLO in sedanja občinska skupščina v Novem mestu sta zadnje čase pokazala precejšnje razumevanje za razvoj »Železnine«. Vse to je njen kolektiv spodbudilo, da se tudi sam bolj prizadeva in dosega večje poslovne uspehe. Kolektiv se je odločil, da z odkupom večje poslovne stavbe v Novem mestu še letos uredi sodobni trgovski lokal take površine, kakršne nima v tem kr.aju še nobena trgovina. Poleg tega se je zavzel, za ureditev novih upravnih in poslovnih prostorov, ki bodo omogočili razpored poslovanja po sistemu sodobnih trgovskih organizacij. Sklep o odkupu in ureditvi takšne prodajalne se že uresničuje in predvidevajo, da bo dokončno uresničen že v prvem četrtletju prihodnjega leta. Kritike ne bo, če bo potrošnik zadovoljen ... Naloge, ki so pred podjetjem v bližnji bodočnosti, zahtevajo, da »Zeleznina« s svojim kolektivom ob dosedanjih uspehih ne počiva, ker so poslovni pogoji od dne do dne težji. Kolektiv se zaveda, da mora napraviti še marsikaj, da bo lahka ustregel vsem potrošnikom. Kajti le na ta način bo možno odpraviti kritike, ki letijo na •Zeleznino« in njeno poslovanje in na druga trgovska podjetja, ki jim Iz tega ali onega razloga ne uspe rešiti perečih problemov. Razumljivo je, da bo kolektiv »Železnine« zaradi tega vložil vse napore, da bi dosegel cilj. Ob vsem tem pa še vnaprej pričakuje razumevanje občinske skupščine ter delovnih organizacij, ki jim Je pri srcu razvoj tega trgovskega podjetja. Vse kaže, da bo »Zeleznina« v bližnji prihodnosti lahko povečala skladišča za grosistično poslovanje. Sedanja skladišča so postala občutno premajhna in ne dopuščajo, da bi v tem delu svoje stroke dosegli večjo zmogljivost in realizacijo. Ce tega ne bi mogli rešiti že v letu 1964, tudi ne bi mogli misliti na kakršnokoli povečanje realizacije, saj so sedanji prostori in način poslovanja že velika ovira' za normalno delo en gros oddelka. 1964: še najmanj troje novih lokalov Tudi nadaljnje širjenje lastne detajlistične mreže v Novem mestu in izven njega Je eden osnovnih pogojev za uspešno poslovanje. — Predvidevajo, da bodo v ta namen 1964 odprli najmanj še 3 detajlistične trgovine, in sicer dve v Novem mestu ter eno na pideže-Iju. Tako bodo imeti že ob koncu prihodnjega leta " detajU'tičnih prodajaln, ki bodo lahko v veliki meri zadovoljile potrošnike na celotnem poslovnem področju. Za vzgojo kadrov Velik problem, s katerim se podjetje ubada že dalj časa, je usposabljanje strokovnega kadra. V zadnjih letih so sicer močno izboljšali kadrov- ski sestav zaposlenega osebja, vendar je spričo sodobnega načina trgovanja to vse premalo in si morajo kader vzgajati sami. Podjetje je že do zdaj stalno pozivalo zaposlene, naj prično s pošolskim izobraževanjem. — Da bi jih spodbudilo čim več, je obljubilo, da bo tistim, ki se bodo odločili za študij, povrnilo vse stroške, ki bodo nastali med dopolnilnim izobraževanjem. Trenutno se prodajalci in poslovodje »Železnine« že izobražujejo na najrazličnejših šolah. Tudi v vrsti vodilnih ni odpora proti dopolnilnemu izobraževanju. Tako je nekaj članov vodilnega kadra že šlo skozi ustrezne šole, nekaj pa se jih na takih šolah izobražuje zdaj. Napredek, ki kliče na pomoč 0 Od prvega leta svojega ob-0 stoja je šla pot »Žslezni-0 ne« predvsem navzge^ ta-0 ko da letos že lahko ugo-0 tavljamo, da je poAjetje 0 med ostalimi vrstniki vid-0 no napredovalo. Zadovoljni 0 so tudi potrošniki kot ne-0 posredni interesenti v nje-0 ni dejavnosti. Prepričani 0 smo, da bo tako tudi v pri-0 hodnje, zlasti ker pričaku-0 jemo, da naporov njenega 0 delovnega kolektiva občin-0 ska skupščina in drugi or-0 gani tudi poslej ne bodo 0 prezrli, ampak mu poma-0 gali uresničiti pomembne 0 načrte. Za prehod na 42-urni defovni teden V skladu z ustavnim določilom, da je zajamčen delovni čas največ 42 ur na teden, je predsednik občinske skupščine Novo mesto imenoval posebno komisijo, ki je že izdelala program dela. Tako naj bi proučila vpliv skrajšanja delovnega časa na raven sedanje produktivnosti in ocenila možnosti, ki jih dajejo obstoječe rezerve. Najvažnejša je seveda ocena stopnje rasti produktivnosti, ki je potrebna za nadomestitev izgube delovnega časa. Razen tega bo komisija izdelala več analiz, da bo lahko čim bolje organizirala ta prehod. Zato morajo tudi delovne organizacije kar najhitreje imenovati svoje komisije, ki bodo tesno sodelovale z občinsko. V svojo dejavnost uvršča »Zeleznina« tudi prodajo avtomobilov in drugih motornih vozil. Doslej je prodala interesentom že okrog 1750 avtomobilov. — Na sliki: pošiljka je prispela, kupci pa doma že preštevajo tisočake za nabavo vozil kragujevške »zastave« Martin Fuls: 3 O vzgoji otrok Električna napeljava mora biti v dobrem stanju! Že zgodaj navadimo otroka, da se je ne bo dotikal! Električna stikala, ki jih ne uporabljamo, zavarujmo z obližem ali težjim pohištvom, da otrok ne bo vanje vtikal žebljev! Vžigalice spravljajmo na tako mesto, kjer jih ne more doseči tudi tri ali štirileten otrok. Tudi vodnjaki in jame z vodo morajo biti dobro zavarovani. Razbite steklenice in pločevinaste škatle spravljamo v posode, ki jih lahko zapiramo in jih je težko odpreti. Neuporabna rezila za britje damo v škatlo z zelo ozko odprtino na vrhu. Pazimo, da se otrok ne približa neznanemu psu v času, ko ga ta lahko' prestraši ali ugrizne. Strupe hranimo na dobro zavarovanem mestu. Mnogi otroci se zastrupijo v drugem letu starosti. V tej dobi otrok vse poskuša in lahko se dogodi, da poje strup. Zelo ga mikajo tudi tablete-zdravila sladkega okusa, cigarete in vžigalice. Vse take nevarne predmete hranimo v posebnih zaklenjenih omaricah. Otroka moramo varovati tudi pred neugodnimi zvoki in prizori. Telefon, letalo, ki nizko preleti, nenadna električna razsvetljava Itd. lahko vznemirijo otroka za daljši čas, celo za nekaj tednov. V tej dobi se otrok splaši neznanih predmetov, ki se hitro gibljejo ln povzročajo ropot, na primer naglo odpirajočega se dežnika, zvoka sirene ali sesalca za prah, psa, ki nenadoma priskoči in zalaja, vlaka itd. Kako navadimo otroka, da se ne bo dotikal določenih predmetov? V stanovanju je nekaj predmetov, ki se jih otrok ne sme dotikati. Na nočni omarici je na primer električna svetilka. Otrok ne sme vleči električne žice. Tudi vroče peči se ne sme dotikati in prižigati električne pečice. Razumljivo je, da vsega tega ne bomo preprečili samo s prepovedjo, vsaj v začetku ne. Pa tudi pozneje je mnogo odvisno od zvoka našega glasu in od tega, kolikokrat bomo nekaj ponovili. Ne kličimo z ostrim glasom: »Ne!« z drugega konca sobe! S tem postavimo otroka pred odločitev, da nas lahko uboga ali pa ne. Ne pozabimo, da ga njegova narava sili, da spoznava svet in da se upira zapovedovanju! Verjetno bo še nadalje poskušal vleči žico in nas bo pri tem skrivaj opazoval, kako se jezimo. Pametneje storimo, ko se približa k svetilki, da ga odvedemo na drugi konec sobe in mu hitro damo kakšen časopis, prazno škatlico ali karkoli zanimivega, vendar pa ne nevarnega. Kaj pa, če se otrok po nekaj minutah ponovno vrne k svetilki? Zopet ga odvedemo od nje in ga zainteresiramo za karkoli na hiter, odločen in vesel način! Lahko istočasno tudi rečemo: »Ne, ne!« Usedimo se k njemu za trenutek in mu pokažimo, kaj vse lahko naredi z novo igračo! Ce je pa potrebno, postavimo svetilko Izven njegovega dosega ali ga odvedemo iz sobe. Recimo, da se otrok približuje vroči peči. Mama naj ne obsedi na stolu in kliče: »Ne-cti! ampak naj priskoči k njemu in ga odstrani od peči. To Je pravi način, če je mami res do tega, da mu kaj prepreči in se pri tem ne spušča z njim v borbo. Ne prepirajmo se z otrokom! Poglejmo naslednjo mučno situacijo! Cas Je iti h kosilu, otrok pa se srečen igra na pesku. Ce mama zakllče: »Pojdi Jest!« z glasom, ki pomeni »dovolj je bilo igre«, bo naletela na odpor. Ce ga veselo pokliče: »Pojdiva po stopnicah!« jo bo morda ubogal. Lahko pa je otrok ta dan utrujen ali slabe volje, pa ga ne mika v hišo. Zato bo svojo neubogljivost pokazal na neprimeren način. Tedaj je najbolje, da ga dvignemo v naročje in odnesemo v hišo, Čeprav bo jokal in brcal. To moramo storiti odločno, kakor bi mu hoteli reči: »Vem, da si utrujen in slabe volje. Toda morava v hišo, nič ne pomaga!« Ne kregajmo ga, ker tako ne bo razumel, da ne ravna pravilno! Tudi se ne prepirajmo z njim, ker ne razume naših razlogov in bi nas to samo razočaralo in spravilo v slabo voljo! Na ta način bo tudi prepirljiv otrok občutil, da njegova mamica ve, kaj mora storiti, in se pri tem ne jezi. Izpuščanje in metanje predmetov Proti koncu prvega leta starosti se otrok navadi metati predmete. Nagne se čez stol ln spusti na tla hrano ali meče iz vozička igračke, eno za drugo. Potem pa joka, ker jih nima Jezna mamica morda misli, da ji nalašč nagaja. Vendar otrok pri tem nanjo sploh ne misli. Navdušen je nad svojim novim znanjem. Na ta način bi se igral ves dan. Ce predmet dvignemo, bo videl, da Je ta zabava lepša v dvoje, kar ga še bolj razveseli. Ce smo razpoloženi, se zabavajmo z njim, če pa nismo, pa uredimo zadevo tako, da se bo sam zabaval! Privežimo igračko na voziček tabo, da lahko pack samo do njegovega ležišča! Seveda mu ne bomo dovolili, da razmetuje hruno. Tega pa ne bo delal, dokler ni sit. Potem neopazno odnesemo hrano in ga postavimo na tla, da se bo igral. Poizkusi, da ga s karanjem odvadimo metati predmete, ne pripeljejo nikamor, razen do maminega razburjanja. Igra Je za otroka resno delo. Ko ga opazujemo, kako zlaga kocke, posnema avion ali preskakuje vrvico, povsem napačno mislimo, da gre samo »a zabavo, ki se popolnoma razilkuje ed učenja. Napačno pa mislimo zato, ker so nam v preteklosti pripovedovali, da je igra zabava. BREŽICE: včeraj, danes in jutri Delavska univerza v Brežicah stopa v peto leto sv ojega obstoja — Treba bo zreleje gledati na naloge nadaljnjega izobraževanja v občini Prvega oktobra letos so pretekla štiri leta, odkar je bila v Brežicah ustanovljena Delavska univerza. Ta bežna obletnica nas na pragu nove sezone opominja na potrebo po ocenitvi dosedanjih uspehov in neuspehov pri izobraževanju kakor tudi na razmišljanje o pravilnosti bodoče programske usmeritve. v 4 letih: nad 20 tisoč obiskovalcev Naloga zavoda je družbeno, strokovno in splošno izobraževanje odraslih, vsako od teh področij pa je razvejano na vrsto različnih izobraževalnih oblik, v katerih občani lahko nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. Delavska univerza je od ustanovitve po svojih možnostih razvijala vsestransko izobraževanje in usposabljala državljane za delo v samoupravnih organih, hkrati pa poglabljala njihovo strokovnost in splošno znanje. V tečajih, seminarjih in na občasnih predavanjih se je od jeseni 1959 zvrstilo nad 20.000 obiskovalcev. Za začetno obdobje obstoja zavoda je značilen predvsem velik razmah poljudnoznanstvenega izobraževanja. Sem sodijo predavanja oziroma ciklusi predavanj s področja zdravstva, vzgoje, kmetijstva, notranje in zunanje politike, potoplsja ipd. Takšna množična oblika izobraževanja je sicer draga, vendar dostopna in ne posebno zahtevna. Zadnje čase ugotavljamo, da predavanja upadajo. Delavska univerza teži k intenzivnim oblikam izobraževanja v serninarjih in tečajih. Teh oblik se zavod oprijema tudi zato, ker jih organizira le, če ima zagotovljene plačnike. Takšen premik izobraževalne dejavnosti je delno utemeljen tudi zaradi tega, ker kaže težnjo po večji sistematikd. Pomoč urvavljalcem Družbena vzgoja zavzema v programu vedno pomembnejše mesto. Med stalne oblike tovrstnega izobraževanja prištevamo večerno politično šolo. V minulih štirih letih je šla skozi programsko različno pripravljene šole dobra tretjina članov Zveze komunistov v občini. Za vodstva družbeno-političnih organizacij je bilo organiziranih več krajših seminarjev, poseben poudarek pa je bil razen tega nr.menjen izobraževanju upravljavcev. Lani je delavska univerza prvič poskusila z daljio obliko, s tako imenovano sindikalno šolo za upravljavce, ki jo je obiskovalo 25 slušateljev. Uspešni so bili tudi nekateri seminarji za člane samoupravnih organov gospodarskih organizacij, pomanjkljivo pa je bilo delo s kolektivi. Delavska univerza je zanje prirejala posamezna predavanja in cikluse predavanj o delavskem samoupravljanju, delitvi dohodka in podobno, ni pa dovolj težila k načrtnosti, k stopenjskemu izobraževanju. Razgovori s člani kolektivov so bili le občasni, največkrat po kon- študijska knjižnica bo dobila nove prostore Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, ki je bila ustanovljena na začetku leta 1M6, je znana že po vsej Sloveniji. Zaradi pomembnosti jo J« IzvrSni svet SRS uvrsul med itirl knjižnice, ki brezplačno prejemajo ves tisk iz Uskarn na območju republike. Ne samo, da imamo tako v Novem mestu knjižnico, ki hrani velike vrednosti, temveč je to obenem tudi ustanova, ki ima veliko vlogo pri dvigu kulturne ravni v mestu ln celotni Dolenjski. Letos Jo je obiskalo že nad 11.000 obiskovalcev, ki so ■i izposodili več kot 40.000 del. Za pravilno shrajevanje in odelavo knjis pa mora imeti tako pomembna ustanova primeren kader in seveda prostore. O prostorih, k| so najvcjl problem, občinska skupščina Pogosto razpravlja. Tako so se *e pred nekaj lett odločili za morebitno nadzidavo. Toda ta J>i bila zelo draga, problem pa oi postal po nekaj letih zopet Pereč. Zaradi tega so iskali OruTje rešitve ln prišli do spoznanja, da bi se lahko knjlžnl-ea razširila v sosednjo hišo na Cesti komandanta Staneta 26. T" bi lahko pridobili precej novih prostorov, v pritličju pa bi lahko delovali še ljudska in pionirska knjižnica. Pritličje poslopja Jc nacionalizirano ln se Je z odselitvljo postaje l.M vanj že vselila ljudska knjižnica, lastnica ostalega dela hiše pa je pripravljena odstopiti prvo nadstropje stavbe za primerno trosobno stanovanje v bloku in za 2 milijona din v gotovini. Ker bi se z morebitno zidavo stroški precej povečali, je občinska skupščina sprejela ta predlog, saj bo tako stal odkup stavbe le okoli 7 milijonov, kar je brez dvoma cenejša rešitev. Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti je tudi' ponudil 15 milijonov brezobrestnega posojila za dobo treh let, na kar je skupščina pristala. Občinska skupščina pa bo sodelovala z deležem pri gradnji nove stavbe l.M. ki je izpraznila prejšnje pro3tore ln tako omogočila odkup stavbe. Razširjenje prostorov študijske knjižnice v sosednjo stavbo pa Je tudi del programa za proslavo 600-letnlce Novega mesta, ki bo leta 1965. Pri tem pa se je občina obvezala, da bo stavbo pripravila za nove de'.ovne prostore najpozneje do kcica leta 1964. -Jk čanem delu, zato obisk ni bil vedno najboljši. To izobraževanje bi se moralo v prihodnje širiti mnogo hitreje in bolj učinkovito. Zavedati se moramo, da gre tu za spoznavanje stvarnosti, za njeno spreminjanje, in ne samo za spoznavanje zaradi spoznavanja. Strokovno izobraževanje obeta posameznim kolektivom največ neposrednih koristi, zato sami dajejo pobudo zanj. V Brežicah se uveljavlja predvsem izobraževanje uslužbencev. Od vpeljanih oblik iz prejšnjih let je še vedno dobro obiskana ekonomska srednja šola — oddelek za odrasle. Letos je veliko obiskovalcev tudi v knjigovodskem tečaju., ki se bo nadaljeval še na drugi in tretji stopnji. Za jezikovne tečaje ni veliko interesentov, še najmanj pa za slovenski jezik, čeprav je jezikovno znanje uslužbencev v administraciji še vedno zelo pomanjkljivo. To si razlagamo s tem, da je vsakemu le do takega izpopolnjevanja, katero mu trenutno obeta večji osebni dohodek. Najpomembnejše je znanje! Zanimanja za kvalifikacijske tečaje je še vedno precej, vendar je delavska univerza to opustila. Takšno izobraževanje danes ni več v skladu s potrebami. Bolj kot kvalifikacije je pomembno znanje, zato bo delavska univerza sodelovala predvsem pri izobraževanju na delovnem mestu. Pestrim izobraževalnim nalogam na tem področju pa bo delavska univerza kos le tedaj, če si zagotovi usposobljene strokovne sodelavce. V primeru, da zavod ne bo mogel zaposliti potrebnih ljudi, je rešitev v sodelovanju s sosednjimi izobraževalnimi ustanovami oziroma y specializaciji. Izhodišče za dobro delo na področju strokovnega izobraževanja pa bo tudi analiza sedanjih in bodočih potreb po kadrih v gospodarskih organizacijah in ustanovah ter v komuni nasploh. Kakšni so letošnji obeti? Program za letošnjo izobraževalno sezono obeta zelo pestro in obsežno dejavnost. Težišče bo na družbenem izobraževanju. Predvidevamo več seminarjev za odbornike občinske skupščine, za člane svetov pri občinski skupščini, za nove šolske odbore, za samoupravne organe, za vodstva družbenopolitičnih organizacij ter za politične aktive. Bogdan Borčič: DELOVNA BRIGADA Na tem področju že nastajajo prvi zametki sodelovanja med delavskimi univerzami v Posavju. Le-ti želijo, da bi se programi družbenega izobraževanja odmaknili od splošnosti k resničnim potrebam vsake komune, Za realizacijo teh nalog je potrebno imeti specializirane vodje, ki bodo znali programirati in hkrati usmerjati predavatelje. Za letos je nova tudi usmeritev k množičnemu turističnemu in kulturno-estetskemu izobraževanju, ki naj bi spodbujalo prebivalstvo k privabljanju tujcev v naše kraje. Tej splošni akciji bodo sledile višje oblike izobraževanja, prirejene posebej za gostinske delavce, za člane turističnih društev, za lastnike tujskih sob itd. Vse to bo zahtevalo precej sredstev, ki se bodo kasneje gotovo obrestovala družbi in posameznikom. Delež, ki ga prejema delavska univerza iz sklada za šolstvo (1 milijon dinarjev), je za takšne naloge mnogo premajhen. Ni dovolj, da smo o potrebah le prepričani in da o njih govorimo; za izobraževanje je treba zagotoviti več finančnih sredstev! J. T, IV. razpis Kajuhovih nagrad Da bi narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek in da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del iz narodnoosvobodilne vojne, razpisuje predsedstvo Zveze združenj borcev NOV Kajuhove nagrade za leto 1964, in sicer: I. nagrada v znesku 300.000 din II. nagrada v znesku 200.000 din III. nagrada v znesku 100.000 din Kajuhove nagrade se podeljujejo za izvirna in še neobjavljena dela, in sicer: a) za literarna dela: roman, povest, pesniška zbirka, zbirka novel, drama; b) za dokumentarno delo; c) za spomine; č) za ilustracijo in opremo knjig; d) za glasbena dela; e) za likovna dela. Za Kajuhove nagrade pridejo v poštev le dela, ki obravnavajo: partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in razredno borbo, koncentracijska taborišča ter zgodovinskoznanstvena dela s tega področja. Isti tematski okvir velja tudi za glasbena in likovna dela. Avtorji, ki se potegujejo za Kajuhove nagrade, morajo svoja dela predložiti v dvojniku ocenjevalni komisiji, ki jo vsako leto sestavi upravni odbor Zavoda Borec. Avtorji morajo predložiti svoja dela pod šifro, v zapečateni kuverti pa svoj točni naslov. Avtorji lahko konkurirajo z več deli, vendar pa mora biti vsako delo posebej šifrirano. Na natečaju za Kajuhove nagrade lahko sodelujejo vsi državljani SFRJ. proti katerim ni uveden kazenski postopek. Zadnji rok za oddajo literarnih in glasbenih del je 30. april 1964, likovnih del pa 30. junij 1964. Vsa nagrajena dela bo odkupil Zavod Borec s posebno pogodbo z nagrajenimi avtorji. Rokopise dostavite z označbo »Kajuhove nagrade« na naslov: Zavod Borec, Ljubljana, Beethovnova 10. Kajuhove nagrade bodo podeljene na predvečer pred dnevom vstaje slovenskega naroda, 21. julija 1964. PREDSEDSTVO ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV Brestanica od lani do letos Kulturno-prosvetno delo se v Brestanici leto za letom lepo razvija. Nad sto članov podpira kulturno rast tega kraja. Ivjihova pesem in glasba odmevata od Bohorja pa daleč ob Savi navzgor in navzdol; njihov oder zna biti očarljivo prijeten; naj se spomnimo samo njihovih Samo-rastnikov, 'ki jih je domiselno režiral Niko Galeša. Poglejmo kar po vrsti njihovo dejavnost v pretekli sezoni. V moškem pevskem zboru poje 32 pevcev pod vodstvom dolgoletnega prizadevnega pevovodja Moškona. Koncertirali so v domačem kraju, v Koprivnici, Sevnici, na občinski reviji v Krškem, na partizanskem srečanju, na mnogih proslavah doma. Dirigent Moškon je mnenja, da je treba zbor pomladiti, pa tudi prve tenorje bo treba okrepiti. v minuli sezoni je zastalo sicer zelo močno delo gledališke skupine. Mnenje o vzrokih zastoja so kaj različna: igralcem upada volja, ker ne čutijo nikakršnega priznanja za svoj trud; kritika je vedno dokaj obregljiva in brez spodbude; delo se najraje obeša na enega, na režiserja, ki naj bo vse, celo plakater; tudi delovni čas — večina Brestaničanov dela v termoelektrarni v izmenah — vpliva, da je obisk na vajah nereden; odhod mnogo obetajočega režiserja Galeše in premajhna skrb za kadrovsko vzgojo sta tudi opravila svoje. Vendar kljub vsemu upi niso pošli; prav kmalu se obeta premiera Borove drame Zvezde so večne. Zabavni instrumentalni ansambel STEB (Sekstet termoelektrarne Brestanica) je sodeloval na domačih proslavah in raznih zabavnih prireditvah doma in drugod. Ansambel je prav zdaj ostal brez harmonikarja Mate Zakonska, ki je bil hkrati vodja skupine; odšel je k vojakom. Prazno mesto bo treba izpolniti. Literarna sekcija vzgaja re-cltatorje. Posebej naj bi spremenila obliko svojega dela: poleg recitatorjev naj bi vzgajala širši krog ljudi ob literarnih večerih. Uspeh sekcije se je pokazal ob nastopih odličnih recitatorjev na občinski in okrajni reviji letos spomladi. Mimo tega v Brestanici uspešno delujejo še kino, knjižnica, skupina šahistov in klub. Brestaniška Svoboda bo prisluhnila željam občinstva z anketo. Rezultat ankete bo vsekakor prijetna * opora Svobodi pri sestavljanju pro-grama za naprej. Ob moralni in materialni podpori termoelektrarne Brestanica — hvalevredna izjema v krški občini! — bo Svoboda še naprej opravljala svoje kulturno poslanstvo. M. S. Umrl je dr. Mirko Rupel 20. oktobra ob 3.50 je v mariborski bolnišnici, zaditt od kapi, umrl zaslužni slovenski slovstveni zgodovinar jezikoslovec, književnik in knjižničar dr. Mirko Rupel. Predtem se je udeležil še zborovanja slovenskih bibliotekarjev na štajerskem, kjer je nevarneje zbolel in se zdravil v Mariboru. Dr. Mirko Rupel, ki se je rodil 28. avgusta 1901 v Trstu, je bil več let ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, razen tega pa ima vrsto neprecenljivih zaslug za odkrivanje, zbiranje in urejanje slovenskih jezikovnih spomenikov. Njegova zasluga je, da je bilo po vojni zbrano in tudi že publicirano obsežno novo gradivo o protestantizmu na Slovenskem. Kot jezikoslovec je opravil veliko delo pri sestavljanju obeh povojnih izdaj Slovenskega pravopisa, neposredno pa je vodil jezikovne pogovore v radiu. Slovenska književnst ga pozna zlasti po njegovih izdajah Jurčičevih, Gregorčičevih in drugih del, v slovenščino pa je prelil tudi Držičevega »Dunda Mara-ja«, kateremu je dal ljudski naslov »Boter Andraž«. Izguba slovenskega javnega delavca takšnih kvalitet in sposobnosti, kot jih je imel pokojni dr. Mirko Rupel, je javnost globoko prizadela. S pokojnikom smo izgubili enega najbolj vnetih zagovornikov pristne materinščine. Dolenjska založba Novo mesto ČESTITA VSEM OBČANOM! * DOLENJSKA DANES ♦ DOLENJSKA V N0B DOLENJSKA V DAVNINI VELIKO O TEM BOSTE IZVEDELI V KNJIGI DOLENJSKI ZBORNIK 1961 CENA: BROS. 1.500 DIN, VEZ. 1.800 DIN! Olflilan Mlipčie: REICHSTAG V PLAMENIH 41 To je bil tisti Koenen, ki 10 ga obdolžili, da je zapustil skupno s Torglerjem Reich-itag, ko je že gorel. Ni čakal aretacije. Na njegovo glavo to nacisti razpisali nagrado. Nastopili so: tajnik komunistične frakcije v Reicnstagu Otto Kuhne, Torglerjev sin, sestra Dimitrova in še drugi. Nekateri so odšli z londonskega procesa nazaj v Nemčijo na ilegalno delo. To je bil resnični proces o požigu Reichstaga. Svetovni tisk je dnevno obširno poročal o njegovem poteku. Nemška vlada je pri angleški vladi uradno protestirala proti londonskemu procesu. Pritisk svetovne javnosti je bil tako močan, da je angleška vlada odbila protest nemške vlade. Londonski proces je izrekel razsodbo 20. septembra — dan pred pričetkom leipziškega procesa. Glavne ugotovitve so bile naslednje: van der Lubbe ni komunist, temveč nasprotnik komunistične stranke; kompartija Nemčije ni imela s požarom nobene zveze; Torgler, Dimitrov, Popov in Tanev so nedolžni; ; van der Lubbe ni mogel sam zažgati palače; požigalci so porabili, za vstop in izstop iz palače pod-temeljski hodnik; tak požig je lahko koristil samo nacistični stranki... Londonski, pariški in ameriški radio so objavili razsodbo 20. septembra zvečer. Antifašisti so na velikih zborovanjih po vsem svetu sprejeli to vest z navdušenjem. Nacisti so doživeli strahovit udarec na sam predvečer lelpziškega procesa. V Londonu so jih prehiteli. Kar je ugotovil londonski proces, to je izbojeval na leipziškem procesu Dimitrov. NACISTIČNA STRAHOVLADA Plameni v Nemčiji pa niso zajeli samo Reichstaga, temveč vso deželo. Hitler je 25. oktobra 1933 na veli-;em zborovanju med drugim dejal: »Vsa nemška revolucija je zahtevala le petdeset mrtvih, in še ti so bili pristni potepini.« Ta izjava je vredna Hitlerja. Laž je bila vedno nacistično orodje. Tisoči so obležali na cestah. Desettiso-ci so romali v koncentracijska taborišča. V Dachau je tekla kri v potokih .Nacistični oddelki so vpadali v Vasi, v delavska predmestja in morili. Nad Nemčijo je prišla smrt. Smrt pa je bila le uvod v nacistično divjanje. Nacisti bi ne bili nacisti, če ne bi imeli širšega repertoarja. Sama smrt jim ni mogla nuditi dovolj zadoščenja. Nekaj strelov od zadaj v glavo, nekaj zamahov z bajonetom, pcbti nekoga do smrti — to so premogli v SA in SS izšolani poklicni ubijalci. Prihod nacistov na oblast je pomenil še vse kaj drugega kakor samo Ubijanje. Prišla je ura obračuna! Hitler je najprej obračunal z delavskimi strankami ln organizacijami. Komunistična stranka mu je bila najbolj nevarna, nato pa socialdemokratska stranka. Takoj zatem je Hitler zasegel ves delavski in revolucionarni tisk. Zasedel je tiskarne in delavske domove. {Pozaprl je delavske zaupnike in voditelje delavskih JKadrug. Povod za to akcijo mu je dalo praznovanje 3. maja, ki so ga delavci kljub nacistom 1933. leta še praznovali (nacisti so kasneje prevzeli 1. maj kot svoj praznik!). Kjer ni šlo drugače, je Hitler obtožil svoje nasprotnike korupcije; nato je izdal uradna povelja in prepovedi. Zasegel je delavsko banko in delavske nabavljal-ne zadruge. Prišla je ura obračuna! Hitler ni prezrl dejstva, da so nevarne tudi misli-Ideje. V Goebbelsu je imel zanesljivega hlapca, kateremu je zaupal čistko v kulturi in kulturnih krogih. Očistil je vrste znanstvenikov. Ni prizanesel zdravnikom in pisateljem. Ni prizanesel niti Nobelovim nagrajencem: Albertu Einsteinu (ki je odšel v Ameriko), fiziku Jamesu Francku, kemiku Fritzu Haberju in številnim drugim. Na vrsto so prišli gospodarstveniki, sociologi in pravniki. Knjige so nevarne! V njih so napisane stvari, ki nacistom niso všeč. Torej — proč z njimi! Na grmado z njimi! In spet se zgodovina ponavlja. Trg pred berlinsko opero 10. maja 1933: v večernih urah je na tem trgu zagorela grmada, na katero so nacisti vrgli 10-tisoče knjig. Knjige so dovažali s tovornjaki. Godbe igrajo »Deutschland, Deutschland iiber alles...« Grmada zagori in grozljivo osvetljuje trg. V avtu se nasmejan pripelje Goebbels. Na grmadi gorijo dela Marxa, Engelsa, Lenina, Rose Luxemburg, Karla Liebk-neehta in Avgusta Bebla. Na grmadi gorijo romani in dela Thomasa m Heinricha Manna, Leonarda Franka, Štefana Zweiga, Berta Brcchta, Teodorja Pliviera, Ericha M. Remarquca, Egona Kischa, Uptona Sinclai-ra, Helen Kellerjeve... Spiski prepovedanih knjig so dolgi. Grmada v Berlinu ni edina. Goebbels je dal znak. Podobne grmade zagorijo v Munchenu, Dresdenu, Bre-slauu, Frankfurtu. V Dusseldorfu so javno sežgali dela največjega nemškega pesnika Heinricha Hcineja. Policija in oddelki SA so preiskovali knjigarne in javne knjižnice; vdirali so v stanovanja, v kleti in na podstrešja ter iskali »prepovedano« literaturo. Goebbels je hotel mirno spati. V listih je objavil seznam prepovedanih knjig. Nihče se ni mogel izgovarjati — nemška pedantnost je obsedla izvrševalce tega odloka. - Poznan je nacistični izrek iz tega-obdobja: Dosmrtni zapor za esesovca Rojka Največji sodni proces v povojni Avstriji, ki je trajal pred graškim deželnim sodiščem cele štiri tedne — o njem smo v našem listu že poročali — je končan. V strahotnih podrobnostih je prikazal zverin-stva, ki jih je zagrešil esesovski zločinec Štefan Rojko, pomočnik zloglasnega Jockla v nacističnem taborišču Terezin pri Pragi. Rojiko je izrazit strahopetec. Kot strahopetca in skrajnega primitivca ga je označil tudi psihiater, ko je pred sodiščem govoril o zdočinčevi osebnosti. V .času nacističnega barbarstva je Rojiko odvrgel masko navidezne poštenosti, izza nje pa je zažarela podoba zverine. Z gnusnimi zločini se je postavljal pred svojimi esesovsldmi sokrvni-W, ker je s tem hotel dokazati, da so ga po krivici imenovali »mevžo«. Toda v sodni dvorani nekdanji strah in trepet zapornikov v Terezinu ni bil več hladnokrvni »Her-renmensch«. Tu mu ni več igral okrog ustnic dobro znani cinični morilski nasmeh. Tu je trepetal v strahu za življenj e. Kljub temu pa je tu in tam vendarle pokazal svojo brez-čutnost. Talko je pripovedoval, da je sam izbiral kandidate smrti im jih vodil do morišča, vendar da z umori samimi ni imel »ničesar opravite«. Kakšno je bilo najmanjše število zapornikov, ki jih je S3m vodil na morišče? Roj ko je hladno odgovoril, da je šlo najmanj »za en, dva, do pet kosov.« Predsednik senata ga je o:tro zavrnil, da to niso bili nobeni »kosi«, ampak ljudje. Ze v prvih dveh dneh razprave so mu dokazali, da je od jeseni 1942 do jeseni 1944 pobil 44 zapornikov, med njimi neko ženo, ki ga je z dvignjenimi rokami prosila za življe:ije. Tudi nekega 16-let-nega fanta, še napol otroka, in mnoge sovjetske vojne ujetnike je ustrelil. Njegovi škomji so bili zelo pogosto polni človeških možgan, krvi in las, kajti ljudi, katerih ni mogel pobiti z ročajem revolverja, z lopato ali zadaviti v vodi, je do smrti obrcal s škomji. Toda Rojko je vse zanikal in zatrjeval, da so te obtožbe navadne laži, ki mu jih hočejo obesiti za vrat iz »političnih razlogov«. Trdovratno je zanikal tudi to, da bi karkoli vedel o 40 avstralskih vojnih ujetnikih, ki so jih ustrelili v začetku aprila. 1945. Vpričo 76 letnega Josefa Heinza -iz Zahodne Nemčije je zanikal tudi to. da je pobil nekega starega človeka, da je ujetnike pital s soljo, da jih je silil, da so morali piti vsebino pljuvalnikov. Toda priča Josef Heinz Je na lestne oči videl tudi druga grozodejstva, ki jih je počenjal zločinec Rojko. Nekega dne je velel pripeljati zvezanega ujetnika in je vodni curek iz cevi, ki jo Je ravnokar držal v roki, usmeril v trebuh nesrečneža. Izredno močan vodni pritisk je žrtvi raztrgal trebuh, tako da je črevesje prilezlo na dan. Priče so se vrstile druga za drugo. Sredi njihovih spominov in izpovedi so vstajale pred duševnimi očmi iz dneva v dan številnejšega občinstva tudi grozotne sence preteklosti. Nizali so se zločini za zločini, toda nizali so se tudi do-, kazi proti preteklosti, proti mnogim Rojkom . . . Rojko Je ob koncu vse svoje upanje zgradil na nekdanjem es-esovskem pajdašu Theodcrju Ho-hausu, ki so ga češkoslovaške oblasti zaradi številnih razbremenilnih prič oprostile kazenske odgovornosti in ki živi zdaj v Zahodni Nemčiji. Toda Hohaus zaradi hude srčne bolezni ni mogel priti v Gradec, pač pa Je deželnemu sodišču poslal pismo, v katerem pravi med drugim: . »Rojko naj ne poskuša svojih dejanj obesiti drugim. Moje mnenje je. da odkritosrčen človek mora priznati svoja dejanja. Do danes še nisem nikjer prebral, da bi Rojko rekel: Da, to sem moral storiti! Gotovo se mora spomniti, kaj sem svojčas rekel poveljniku taborišča Jbcklu: .llaupslurmfiih-rer, nikar ne računajte s tem, da bom jaz tukaj mučil ljudi!' Lahko mu tudi poveste (Rojku — prip. red.), da mi jc Schmidt (katerega so češkoslovaške oblasti skupaj s poveljnikom Jocklom in nekaterimi drugimi obsodile na smrt) deset minut pred smrtjo dejal: ,Ti si bil edini, ki ni pozabil, da so tudi drugi bili ljudje!' Štefan, sram te bodi!« Po štori tedne trajajočem procesu, ki so mu prisostvovali med drugim številni novinarji in tudi predstavnik češkoslovaškega pravosodnega ministrstva, je kazenski senat izrekel obsodbo nad nekdanjim krvnikom iz Terezina Štefanom Rojkom: dosmrtni zapor, poostren vsako leto s šestimi meseci trdega ležišča. Državni tožilec dr. Flick je v zaključnem go nekaj sto bencina žejnih »fičkarjev« ... J $e&^o časopisje obširno Bor.»M0 preiskavi, ki jo je ^teu mnevi uvedla frank-{UttsWl policija v zvezi z um°r0f »tabdomidnega« otroka ti%tnega Aleksandra Si-£0'to#4 Mali Aleksander je bij umorjen v stanovanju oajie! frankfurtske otroške pilite dr. Matilde Peter-g00- Zdravnico in otrokovo ^te* policija natančno za-ij§ajei!;da D> rekonstruirala tttrfj^ivo tragedijo otroka, j^evtfa mati je v časuzgod-=e nosečnosti uživala pomir-leva10* sredstva na talido- Obe ženi, ki ju je policija riprl& zaradi obtožbe umo-p poskušata sedaj zvrniti ksivd<> druga na drugo. Policij* ® dognala, da sta bili k0 je mali Aleksan-r prejel smrtno injekcijo, vipisnem stanju, ni pa še uoot°,ila' katera izmed njiju . ° 0tJOku vbrizgala smrtno doJO ^P^ataega sredstva. £ot toliko taUdormdnih yoK. te bil tudi mali Alek-0i}ei rojen brez nog in v fo njegovem rojstvu — rodi) *e Je v novembru 1960 je rnati začela od obupa "".jj.iS zahajati v razne loka-f y"or je neredko jemala '^otroka. Neke sobote 3L zvečer je frankfurtska policija prejela telefonično obvestilo, da skušajo v nekem stanovanju v Koelnerstrasse 14 umoriti otroka. »Jaz sama sem vam telefonirala,« je dejala otrokova mati policiji, ki je bila v nekaj trenutkih na kraju dogodka, »rešite mojega otroka«. Dečka so nemudoma prepeljali v bolnišnico, vendar ga zdravniki kljub vsej prizadevnosti niso mogli več rešiti. »Pregovorila me je, da sem mu vbrizgala močno injekcijo uspavalnih sredstev,« se brani zdravnica, »ko pa sem opazila, da Ji je dejanja postalo žal, sem mu takoj dala dve injekciji z nasprotnim delovanjem, toda bilo je že prepozno.« Ob koncu zasliševanja Je policija Izpustila na začasno svobodo dr. Petersonovo, medtem ko je otrokovo mater pridržala v zaporu. Zmešnjava v imenih moskovskih ulic Šoferji taksijev, zdravniki, pismonoše in milica imajo v šestmiiilijionski sovjetski prestolnici velike težave z orientacijo. Imena ulic nikakor niso enotna. V Moskvi je nanv reč nič manj kot 21 cest, ki se imenujejo po znanstveniku Lomonosovu. To pa še ni rekord". Vrhunec zmešnjav nastane, kadar hoče kdo poiskati ulico »Ob parku«. V tem primeru lahko izbira med 45 ulicami s tem imenom, od tega jih je 16 v ista mestni četrti. Težko je na primer najti tudi ulico 1, maja, zakuj ulic s takim imenom je 22. Sovjetskih ulic je 19, Puškinovih ulic je 16, ulic Gorkega 13, Gogoljevih 9, ulic Maja-kovskega 7 in Tolstoja 5. Ni čudno, da zlasti šoferji tovornjakov, ki prihajajo iz province, tavajo ure in ure po mestu, preden najdejo pravi naslov. Moskovska »Komso-molskaja pravda« poroča, da ima dnevno najmanj 5000 šoferjev osebnih in tovornih avtomobilov težf.ve z iskanjem naslovov in da zaradi tega izgube mnogo dragocenega delovnega časa v vrednosti do 12 milijonov rabljev letno. Pretresljiva tragedija otroka (opekarna zalog P*} Novem mestu TOPLO POZDRAVLJA ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVOMEŠKE KOMUNE VSE DELOVNE LJUDI, ZELEČ JIM . NOVIH USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU! Fantje in dekleta prisrčna hvala! »Eden od vaju naj stopi in telefonira Moersu. Ob tej uri najbrž spi, razen če ravno dokončuje svoje delo. Ce ga ni na Nabrežju, naj ga pokličejo doma. Naj pride z orodjem sem.« Zdaj se' za hišnega gospodarja ni več zmenil in je hodil po obeh sobah sem in tja, odpiral omare, predal, brcnil v kup umazanega perila. Po zidovih je bil poslikani papir že brez barve in se je tu in tam odlepil. Železne postelje so bile črne, puste, odeje so bile zoprno sive barve kot po vojašnicah. Vse je bilo v neredu. Preden so zbežali, so stanovalci najbrž v naglici pobrali največ vredne reči, vendar si niso upali vzeti s seboj nič takega, kar bi jim bilo v napoto, ker so se bali, da bi ne zbudili pozornosti. »So odšli takoj potem, ko se je razlegel strel?« je vprašal Maigret. »Takoj.« »Skozi sprednja vrata?« »Cez dvorišča.« »Kdo je bil takrat zunaj?« »Viktor, seveda. Potem Sergij Madok.« »Kateri je prišel dol k telefonu?« »Kako pa veste, da jim Je nekdo telefoniral?« »Odgovori!« »Nekdo jih je poklical malo pred pol peto. Glasu nisem spoznal, ampak bil je nekdo, ki je govoril njihov jezik in ki je samo povedal ime Karel. Temu sem sporočil. Prišel je dol. Se zdaj ga vidim, kako je bil v moji pisarni ves divji, togotno je mahal z rokami. Zelo glasno je kričal v telefon. Ko se je vračal v sobo, je še kar preklinjal ln razsajal, skoraj takoj . nato pa je po stopnicah prišel Madok.« »Torej je Madok ubil tovariša.« »čisto mogoče. »Ali niso poskusili vzeti s seboj ženske?« »To sem jim rekel, ko so šli mimo mene v vežo. Kar slutil sem, da mi bo to prineslo še sitnosti. Rajši bi videl, ko bi zginili vsi. Nisem vedel, da bo tako kmalu rodila. Stopil sem k njej v sobo in ji rekel, naj odide kot drugi. Ležala je. Mirno me je gledala. Veste, francoski razume veliko več, kot pokaže sama. Ni mi odgovorila, vendar so jo za hip zgrabili popadki in sem razumel.« »Ti, fant,« je Maigret rekel inšpektorju, ki je ostal pri njem, »boš počakal, da pride Moerš. Nikomur ne dovoli vstopiti v sobi, posebno ne temule možakarju! Si oborožen?« Policist je pokazal na revolver, ki mu je napenjal žep na suknjiču. »Moers naj se najprej loti prstnih odtisov. Potem naj vzame s seboj vse, kar bi nam utegnilo pomagati pri preiskavi. Očitno niso pustili za seboj nobenega papirja. O tem sem se že prepričal.« Stare nogavice, spodnje hlače, orglice, škatla s sukancem in šivankami, obleke, več svežnjev igralnih kart, male lutke, z nožem izrezljane iz mehkega lesa... Spustil se je po stopnicah tik za hišnim gospodarjem, ki je moral iti pred njim. Prostor, ki se mu je reklo pisarna, je bil zelo majhna izba, slabo razsvetljena, neprezračena. »Domnevam, da si nisi zapisal dnevov, ob katerih so ti ptički odšli z doma?« Mož je zelo naglo odgovoril, da si ni. »To sem si mislil. Nič za to. Do jutri zjutraj imaš čas, da se spomniš. Slišiš? Jutri zjutraj pridem sem ali pa pošljem pote, da me obiščeš v pisarni. Takrat mi boš moral povedati datume, točne datume, dobro pretehtaj te besede. Drugače t« bom žal vtaknil pod ključ.« Mož je imel še nekaj reči, ampak m je pomišljah Jfoljeni« naklJučju prišli... ali mi... ali mi da-st 4 slediSmem "Porabiti revolver?« iif lahkn « sPrevider; da preveč veš, kajne, in ** if^o kot £r,1(?e na misel, kako bi ti priskrbeli ena-K° flim seT %nn • so stlačm' na eno stran, ženske na ^"ranir^ 2 vsemi Potepuhi, vsemi pijanci, vsemi r V' fini deklmami, ki so jih to noč pobrali po P^jesoV0 spali- lež<5 na tlen- stalni Policijski EH wi s,ezuii čevlje in si drgnili boleče noge. NJJBtjl i.:K Je skozi železno ograjo zbijalo šale s 5 ji A w,en! med njimi si je včasih izzivalno pri-vz*^>lo prav do pasu. leNav cistov Je kvartalo poleg peči, na kateri s«y>* on» ,ava- Več inšpektorjev je čakalo na Mai- V^S&či0 bodo se!e 00 osmih pregledali papir-j" h3uo swne' Poslali vse v gornje nadstropje, kjer teier so prav tako omenili odnose med temi tremi sorodnimi podjetji. V raspravi so se Se dotaknili pomanjkanja, specializiranih delavcev na kmetijskih obratih, problemov rudarjev v Kanlžarlcl, kl »e vedno pešačijo v 253 metrov globoko Jam"« i:in'al| so pojav« samovolje, ki »o še POP/T-kod, ln pa pasivnost političnih orgahlz ■trUi kl to dopuščalo, ter podčrlnll, da Jc potn-l''1" dobre upravljalen nenehno Vzgajali, prob'e" me, kl nastajajo, pa reševati na kraju, O", pa čakali da jih bo prišel reševati kdo drPJ-J Ob konru skupščine so Izvolili M-člansKJ plenum občinskega sindikalnega sveta, *■£ člane nadzornega odbora ter dva deleg*'* •* Hkupsčino okrajnega sln;'i!< >ln.' • \ sveta. OB DVAJSETI OBLETNICI I. KONGRESA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE Žena - to so štirje stebri družine V nedeljo, 20. septembra, se je v slavnostno okrašenem Dobrniču zbralo na proslavi v počastitev 20. obletnice I. kongresa Protifašistične zveze žena Slovenije čez tisoč gostov in okoliških prebivalcev. Na slavnostni tribuni sti bili poleg preživelih delegatk I. kongresa še gostje: predsednica Stalne konference za družbeno aktivnost žena SRS in članica IS SRS Majda Gaspari, sekretarka Stalne konference žena Majda Cerkovnik, podpredsednik GO SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga, član GO SZDL dr. Metod Mikuž, republiška poslanca Ludvik Golob in inž. Jože Legan ter predstavniki občinske skupščine in družbenih organizacij iz občine Trebnje. Svečanost je otvoril predsednik občanskega odbora SZDL Trebnje Tone Gole, ki je pozdravil vse navzoče in goste, zlasti pa delegatke, ki so se odzvale vabilu. Tovari- TREBANJSKE NOVICE šica Francka Slak je v slavnostnem govoru opisala vlogo žena v naši revoluciji hi obudila spomine na I. kongres slovenske protifašistične ženske zveze, ki je pred dvajsetimi leti zasedal v Dobrniču. Sivolase matere so takrat s solzo v očeh in z neprikritim ponosom govorile o padlih sinovih in možeh ter hkrati o tem, kako nadaljevati začeti revolucionarni boj. 2e v začetku vstaje se je Komunistična partija kot pobudnik boja proti okupatorju zavedala, da ne moremo doseči narodne osvoboditve brez sodelovanja žena. V boju pridobljeni ugled in družbeni položaj si je žena po vojni še okrepila, saj je v naši državi danes Hvaležni smo gasilcem! Prebivalci Dol. Vrha pri Dobrniču se najtopleje zahvaljujemo gasilskim društvom Gor. Vrha, Repč, Vrh-trebnjega, Dobrniča, Trebnjega in Globodola, ki so skupaj z domačini pomagali reševati gospodarska in druga Poslopja med požarom, ki je 29. septembra uničil gospodarska poslopja treh gospodarjev v Dol. Vrhu. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali, da ni ogenj napravil še večje škode. Prebivalci Dol. Vrha v številu skupaj zaposlenih kar 40 odst. žena. Brez sodelovanja žene ne moremo graditi nove socialistične družbe, odnosov v njej in socialistične morale. Brez žene, enakopravne ustvarjalke v novi družbi, si ne moremo zamišljati osvoboditve človeka. Po slavnostnem govoru so pionirčki iz odreda »Silvo Slak« iz dobrniške šole obdarovali goste s cvetjem. Zbrani množici je za tem spregovoril dr. Metod Mikuž, delovni predsednik I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze. S preprosto, •živo in neposredno besedo Francka Slak med govorom je govoril o bojih pred kongresom in po njem in je podčrtal, da j» žena tudi dandanes steber družine. Čeprav včasih neradi priznamo, še vedno drži stara ljudska modrost, da podpira tri vogale pri hiši. Da, celo več., vse štiri stebre v družini nosi žena! Dr. Mikuž je pouda- ^»HiUimhiiLi^KiitUiiLiiUni^ini:! umHjbnininiLiiiiiiii.nrijh:.....i i;huiinn:tijih;iiiiiibH!ntiiit]:iiiiiH;wiiMiLii:i iiiiii LJirfuniiiiirhiiiHiii iHiiiUiisintmniiii, KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški trans- I ruzijski postaji: Anton Srebrnjak, član kolektiva Industrije motornih vozli iz Novega mesta; Ivan Vovk, kroja« lz Potovrha, Frančiška Kastelic, Lado Sliko, Slavka "'urgclj, Marija Sircclj, Stanislava Pavček, Nada Jerman, Ana Mniiič, Ana Novak, Ana Dragan, Marija Bre-ru'> člani kolektiva Pletilstvo »Dolenjka«, Mirna peč; Ana Sitar, član kolektiva Remont, Mirna peč. GRADNJE V METLIKI • Pretekli teden so zaceli delavci Cestnega podjetja iz Novega mesta urejevati cesto, kj zavija z metliške asfal tirane magistrale na Trg svobode in dalje na Mestni trg. Izkopali bodo jarke za novo kanalizacijo in razne napeljave, potem pa bodo cesto Uredili, utrdili ln nazadnje asfaltirali. To bo prva laza Urejevanja cest in trgov v o^jem mestnem središču, saj Pride verjetno že prihodnje kto na vrsto ureditev celotna Trga svobode, Prečne UHce ln Partizanskega trga. Ce bo količkaj ugodno vre-n». bodo letošnja dela ln asfaltiranje te ceste končali **> do metliškega občinskega Praznika 26. novembra. ril, da se je preprosta slovenska žena, ko je v dneh boja prijela za orožje, borila za mir. Borila se je za to, da bi lahko po zmagi v miru in brez strahu za jutrišnji dan živela v družini, se posvečala materinstvu in vzgoji otrok ter po svojih močeh pomagala, kjerkoli bi jo potrebovali. Nanizal je nekaj spominov na srečanja z ženami v času revolucije in boja in poudaril, da so slovenske matere s prirojenim čutom za resnico in pravico ter s čutom za vse, kar je lepo, znatno pripomogle k zmagi partizanov. V času NOB smo se kot majhen, osamljen narod borili proti neprimerno močnejšemu okupatorju ter zmagali. Mi smo vedeli, da branimo svojo zemljo, tuji osvajalci pa niso znali odgovoriti na vprašanje, po kaj so prišli k nam. Mi smo miroljubni ljudje, ne sovražimo ne Nemcev in ne Italijanov, ki zahajajo k nam po vojni kot turisti, če pa bi prišli spet kot zavojevalci, bi se jim znali upreti tako, kot smo se uprli 1941. leta. Zelo radi tarnamo o vsakovrstnih težavah, zlasti o davkih, češ da so preveliki. Ljudje pa niso nikdar živeli brez težav, zato vzemimo to, kar si moramo naložiti danes, za današnji dan, saj bomo to breme zvečer odložili in si jutri spet nadeli novega... Ob koncu je omenil še potovanja predsednika Tita po svetu, poudaril je, da uživa Jugoslavija v svetu velik ugled, ker povsod vedo, da smo pridni, prizadevni, dobri in dobro vodeni ljudje. Po enominutnem molku v počastitev padlih je delegacija odnesla vence na dobr-niško grobišče 366 padlih neznanih partizanov, pevski zbor in godba na pihala iz Trebnjega ter učenci dobrniške šole pa so nato izvedli kratek kulturni program. Z zborovanja so poslali dve resoluciji: eno Stalni konferenci za družbeno aktivnost žena SRS in drugo glavnemu odboru SZDL Slovenije. # Novi metliški hotel Je minuli teden dobil belo-ru-meno-rdečo fasado in so zidarji že odstranili odre. V notranjosti pospešeno hite z obrtniškimi deli, saj bi tudi hotel radi odprli za letošnji občinski praznik. 0 Tudi zaključna dela na novem metliškem devetorč-ku pod Borštkom se bližajč koncu in se bodo stranke vselile že ta mesec. Prav tako bo še pred zimo vseljiva štiristanovanjska stavba ob zdravstvenem domu, ki je namenjena metliškim zdravstvenim delavcem. »KOMET- visoko nad planom »KO — MET« v Metliki Je dosegel ob koncu tretjega četrtletja 98,3 odstotka letnega plana. Predvidevajo, da bo znašala letna realizacija okrog 280 milijonov, s čimer bo podjetje preseglo letni plan za okrog 55 odstotkov. Pogled na množico zborovalcev na slavnosti ob 20-letnici prvega kongresa SPŽZ v Dobrniču Knjižnica v Trebnjem spet odprta Knjižnice so pomembne kulturne ustanove. Potrebne so mladini v času rednega šolanja, posebno velik pomen pa imajo za pošolsko izobraževanje odraslih. Nobena, tudi še tako reformirana šola namreč človeku ne more dati izobrazbe, ki bi mu zadostovala za vse življenje. To velja toliko bolj, ker naš gospodarski in družbeni razvoj šolo dostikrat prehiteva. Za vsakogar, ki noče zaostati za splošnim razvojem, je nujno, da si znanje tudi potem, ko je končal redno šolanje, stalno izpopolnjuje in širi. Oblik pošoiskega izobraževanja je mnogo in tudi možnosti, ki jih daje naša družba posamezniku za izobraževanje, so vedno večje. Toda tudi pni najrazličnejših oblikah Izobraževanja, pa najsi bodo to predavanja, filmi, večerni tečaji in šole, amaterska gledališka dejavnost, todividualni študij itd., je človeku potrebna knjiga. Najlepše je seveda, če imamo knjigo kar v svoji domači knjižnici, žal pa to ni vedno mogoče, kajibi knjige so sorazmerno drage. Glede na to imajo knjižnice še večji pomen in je njihov obstoj to- liko bolj utemeljen. V trebanjski občini knjižnicam v zadnjih letih niso posvečali dovolj pažnje. Knjižnice so bile kot sekcije v okviru kultorno-prosvetnih društev prepuščene ljubiteljem knjig, ki so požrtvovalno, brez sredstev in dostikrat tudi brez priznanja urejevali skromne knjižne fonde in izposojali knjige bralcem. Tako Je bilo tudi v Trebnjem. Zato pa je tem bolj razveseljivo, da je občinska skupščina Trebnje konec lanskega leta sprejela odločbo o ustanovitvi knjižnice v Trebnjem, potem pa še odločbo o imenovanju matične knjižnice. Z ustanovitvijo pa knjižnica v Trebnjem še ni mogla opravljati niti svoje osnovne naloge, še manj pa kot matična knjižnica nuditi pomoč ostalim knjižnicam v občini, ker se je sama borila z začetnimi težavami. Treba je bilo urediti knjižni fond po sistemu decimalne klasifikacije in prostega pristopa, izdelati kataloge in deloma adaptirati prostor. Pri urejevanju knjižnega fonda je knjižnici s strokovnimi nasveti nudila veliko pomoč študijska knjižnica iz Novega mesta. Ker ob vsenj tem delu ni bilo mogoče izdajati knjig, j« bila knjižnica vso pomladansko in poletno sezono zaprta, od 15. oktobra dalje pa redno posluje. C$ prta je vsak torek in petea od 14. — 16. ure in vsako nedeljo od 9. — 12. ure. Knjižnica je letos že povečala knjižni fond za okrog 500 novih del, do konca leta pa se bo število povečalo $9 za nadaljnjih 500 knjig. KljuB temu da je fond še vedhčjf skromen, bodo ljubitelji knjig lahko dobili vrsto novih knjig, razen tega pa tudi revialni in dnevni tisk. Čitalnice sicer za enkrat v sedanjem) tesnem prostoru ne morem$ urediti, vendar se bo kljub Uf-mu našel za vsakega bralcj primeren kot v knjižnici, kj<^ bo lahko pregledal knjige, iri se ne izdajajo. Z nadaljnjo krepitvijo v finančnem in oTgajuzacijskern pogledu bo knjižnica v TretaV njem lahko začela uresnič^ vati tudi drugi del svoje naloge, to je, da bo nudila pomoč ostalim knjižnicam. S tem bo izpolnjevala svojo nalogo in upravičila sredstva, ki jih ji družba daje. F. R. Simultanka velemojstra Matanovića Za občinski praznik Janez Pavlišič, ki Je pri vojakih v čačku, pošilja za semiški krajevni praznik prisrčne čestitke z najlepšimi željami vsem domačinom, domačim in semiškim kolektivom. Fantje pozdravljajo Slovenski fantje, ki so pri vojakih v Beogradu, pošiljajo vsem domačim in znancem lepe pozdrave in čestitke, obenem pa izražajo željo, da bi si dopisovali s slovenskimi dekleti. Jože Sodja, VP 9935/4, Beograd Vojaki iz Požarevca Za praznik novomeške občine čestitamo vsem prebivalcem, hkrati pa lepo pozdravljamo svoje domače in bralce Dolenjskega lista. Se posebej lep pozdrav fantom in dekletom iz Žužemberka. Mirko Longar, Slavko Prašek in Jože Nalitigal. Velemojster Matanović je prišel v Novo mesto že v nedeljo. 13. oktobra. V ponedeljek dopoldne ga je sprejel predsednik občinska skupščine tov. Sergej Thorževski, popoldne pa 'e Igral v domu JLA sdmul-tanko proti 30 igralcem. Pred začetkom simultanke je odgovoril na nekoliko vprašanj, ki so se nanašala na veliki mednarodni turnir v Moskvi, na katerega odhaja, in na conski turnir, na katerem igra tudi velemojster Gligorič Simultanka Je trajala dobre 4 ure. Velemojster Matanović je kmalu dosegel nekaj lahkih zmag in vodil s 5:0, čez čas je to vodstvo povečal celo na 10:0, tu pa se mu je za nekaj časa ustavilo. Jure Plcek je s solidno igro dosegel remi; mladinec Šporar je presenetljivo. Brzoturnir v Novem mestu Na društvenem brzopoteznem prvenstvu za mesec oktober je zmagal Slavko Sitar z 8,5 točke; sledijo Penko z 8, dr. Go-lež 7.5, Mestnik 6,5, Fink 6, Istenič ln Malnerič po 4,5. Mamic 4, Bartolj 3.5, Kranjc 2 ln Tatarovlč 0 točk. - Ugodno presenečenje Je pripravil Mestnik s četrtim mestom, razočaral pa Je Bartolj, kt je dosegel 3,5 točke. VSEM DELOVNIM LJUDEM IZ NOVEGA MESTA IN OKOLICE VOŠČI ZA OBČINSKI PRAZNIK KOMUNALNO-PODJETJE novo mesto vendar zasluženo dosegel prvo zmago za domače igralce, takoj za njim pa je zmagal tudi Sitar. Petrovič je remiziral, Ferdo Avsec zmagal in rezultat se je glasil po eni vmesni Ma-tanovlčevi zmagi že zelo ugodno za domače igralce 12:4! V nadaljevanju je velemojster epet dosegel nekaj zmag, vendar se tudi njegovi nasprotniki niso dali ln so dosegali točke. Penko je remiziral, Peša iz Črnomlja zmagal, nc remiziral, Klevlšar remiziral, enako Skerlj, tako da se je pol ure pred koncem simultanke glasil rezultat 19:7, po Kranjčevi zmagi tik pred koncem pa celo 19:8. V zadnjih treh partijah je Matanović remiziral z Mami-čem in Inž Recljem, premagal pa Tisuja. Končni rezultat 21:9 je izredno ugoden za domače igralce, saj Je Matanović tako v Ljubljani kot v Novi Gorici izgubil le po 3 partije in jih tudi manj remiziral. Po slmultanki ?e velemojster izjavil, da ga Je dobra Igra domačih igralcev presenetila. Njegov obisk je bil sedaj že drugi v Novem mestu (prvič je igral simultanko leta 1957 in dosegel boljši rezultat), zato je pripravljen priti še tretjič, vendar je poudaril, da bo nastopil največ proti 25 Igralcem. Nogomet v Mirni peči V Mirni peči je nogomet ena najbolj razvitih športnih panog. Nogometaši TVD Partizana so letos odigrali že vrsto tekem doma ln na tujem ter ponekod dosegli lepe rezultate. Dvakrat so igrali z ekipo Otočca in zmagali s 5:1, 7:3. Na novomeškem stadionu so se pomerili s pionirjevci, vendar so Izgubili z 0:5 Tekma z ekipo Birč-ne vasi se je končala 2:2, doma pa to z novomeškim izgubili s 5:8. V tekmi z Otočcem so zmagali z 1:0 ln s SGP Pionir T:2. Pionirji so zmagali v šentruper-tu z 2:0, na domačem igrišču pa v povratnem srečanju s 4:1. Trenirati ne morejo drugje kot na travniku ali v telovadnici, kajti na nekdanjem igrišču gradi zadruga tehtnico, želijo, da bi Jim zadruga kmalu napravila drugo igrišče. Ekipo nogometašev iz Mirne p< či sestavljajo: Košir, Krevs, Rupi na, Šiško, Smole, Lužar, Noval Srovin, Novljan, Avsec in Lužar. S. L. Dvoboj učiteljišče Celje t učiteljišče Novo mesto 13. oktobra je bil v Celju športni dvoboj učiteljišč iz Celja in No» vega mesta. Tekmovali so v testih panogah, in sicer moški v rokometu, streljanju in šahu ter ženske v rokometu in Streljanju. Celjani so bili boljši v štirih panogah, Novomeščani so zmagali le enkrat. Rezultati: moški: rokomet: Celje : Novo mesto 24:10 (10:6); streljanje: Celje : Novo mesto 443:528; šah: Celje : Novo mesto 3:1. ženske: rokomet: Celje : Novo mesto 11:3 (3:2); streljanje: Celje : Novo mesto 206:161. Rokomet tudi v Metliki Metlicam' so svoj čas poznali le orodno telovadbo, o nogometu, košarki in rokometu pa ni bilo veliko govora. Zato Je vodstvo i-Partizana« poslalo na 14-dnevni rokometni tečaj v Rovinj Marjana Matckoviča. Takoj ko se je vrnil, je začel trenirati mladince. Do zda i je zbral okrog sebe že 12 mladincev, ki vadijo" v telovadnici. Rokometnega igrišča Metlika namreč nima. Takole je povedal 17-letni Marjan, ki se je učil pivih veščin rokometa: »Napredujemo, toda počasi. Imamo samo eno žogo, morali pa bi jih imeti najmanj šest. Pod takimi pogoji je težko pričakovati večje uspehe. Mladi smo ln šele mesec dni smo skupaj. Kljub temu smo optimisti.« Morda bo metliški »Partizan« le prisluhnil zeljem mladih rokom* tašev in Jim pomagal. -ni Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost! METLIŠKI TEDNIK Moških premalo, žensk dovolj »Službo bi rada, mož ima samo 20 tisočakov na mesec, Otroke pa s tem denarjem težko preživljamo.« Tako pravijo nekatere tovarišice iz Novega mesta in bližnje okolice, ki iščejo dela. Takih je nekaj nad 30; drugje na podeželju v novomeški občini pa so skoro vse žene, ki so voljne delati, že zaposlene. Jože Plaveč, direktor Zavoda za zaposlovanje delavcev v Novem mestu, in Vika Avsec, vodja odseka za poklicno usmerjanje mladine, sta nam glede tega povedala tole: Gospodarska dejavnost je letos nudila toliko delovnih mest, da smo izdali že okoli 3831 nakazil za delo. Mnogo ugodnejši položaj je nastal tudi za žene, saj nam je letos uspelo že 999 ženam preskrbeti delo, medtem ko smo lani v istem obdobju dosegli številko 270. Največ jih je odšlo v elektroindustrijo, v tovarno Iskra v Šentjerneju in Žužemberku, v Novoteks in nekaj v manjša podjetja. Na podeželju je ponekod ženske delovne sile že premalo. V Žužemberku in okoliških vaseh, kjer ljudje nimajo možnosti zaslužka, smo Iskali 100 tovarišic za delo v tovarni v Žužemberku, pa smo jih 65 komaj našli. V manjših krajih je večina dela voljnih žena že zaposlenih, le v Novem mestu je teže. Življenje v mestu je dražje, družina pa z očetovim zaslužkom, če je ta majhen, res težko živi. Okoli 30 TEK 29. OKTOBRA V nedeljo, 27, oktobra, bo ob 10. uri tradicionalni tek po ulicah Novega mesta v počastitev občinskega praznika. Na cilju na Glavnem trgu bomo lahko prisostvovali zanimivi borbi med najboljšimi tekači iz vse Slovenije. kritičnih primerov imamo zabeleženih in si na vse načine prizadevamo, da bi jih rešili. Težaških del noče skoraj nihče več opravljati Moške delovne sile povsod manjka, predvsem pa potrebujemo težaško delovno silo v gradbeništvu, pri komunalnih delih, v kmetijstvu, gozdarstvu in v opekarnah. Ker v naših krajih fantje nočejo več prijeti za ta posel, si pomagamo s sezonskimi delavci iz drugih republik. Del NOVOMEŠKA KOMUNA teh ljudi hodi že več let zaporedoma v isto podjetje na delo, samo čez zimo gredo domov. Moške delovne sile primanjkuje tudi v nekaterih poklicih, za katere ni zanimanja, čeravno imajo bodočnost. To so mizarski, kovaški, čevljarski in nekateri drugi. Zanimivo je, da SO ljudje zelo navdušeni za poklice kovinske stroke, kljub temu pa teh strokovnjakov še nimamo dovolj. Umrla je Marija sobar 17. oktobra je umrla v Dolenjskih Toplicah učiteljica Marija Sobar. Rojena je bila 1898. v Novem mestu, učiteljišče pa je končala v škof ji Loki. Vrsto let je učila v Mirni peči in na Dvoru, 1920 pa je bila nameščena v Dolenjskih Toplicah. Kot vestna in marljiva prosvetna delavka si je znala vsepovsod kmalu pridobiti ljubezen učencev. Dolgo je vodita pevski zbor, ki je priredil več uspelih samostojnih koncertov in se lepo uveljavil. Sobarjem je bila nepogrešljiva tudi tia gledališkem odru, kjer je bila igralka, režiserka itd. Igrala je klavir in nastopala kot solo pevka. Bila je tudi ustanovi- teljica lutkovnega odra za šolske otroke. Med NOB, ki ji je bila privržena z vsem srcem, je bila upraviteljica šole. Pod okupatorjevim pritiskom je prosila za upokojitev, vendar je po vojni spet začela učiti. Ko je opravila službeno dobo, je kot upokojenka še vedno ostala prosvetna delavka. Delu je ostala zvesta vse dotlej, dokler ni zbolela in bolezni podlegla. Ob odprtem grobu ji je govoril v slovo Jože Pel-ko, ialostinke pa so zapeli pevci DPD Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta in šolski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Bajčeve. sobar-jevo bomo ohranili v trajnem spominu. D. G. fcvomeška kronika ■ Pretekli (eden so v mestu začeli prodajati pečeni kostanj. Na Glavnem trgu ga je dobiti od jutra do večera po 40 din merico. Lepak »Odpadke mečile v kot!« kl je pribit na stojnici, lahko vidi vsak, vseeno pa so kostanjeve lupine raztreseno po vsem trgu. Precej kupcev napis upošteva, nekaterim pa se zdi odveč . . . ■ Na kamiljskem mostu so pied kratkim popfavljall pločnike za pešce. Leseno podnice, kl so bile že močno vegaste ln razjedene so obrnili ali zamenjali z novimi. Tako popravljeni pločnik bo časa spet v redu, ženske pa se nad leserim pločnikom Se vedno pritožujejo, ker Jim pete ostajajo med Špranjami. ■ Na začetku Hladniktive ulice, ki se Iznad Vrat vzpenja proti Ka-pillju, urejajo lokal, ki bo prvi v tej ulici. Veliko izložbeno okno je že vstavljeno ln tudi notranja deln so že v teku. Tu bo frizerka Jelka Smalc odprla lastni Irizers.il salon ■ Naselje Kolonij«, ki je vrsto let obdržalo isto Število hiS, se je v zadnjem času močno spremenilo. Na prostoru, kjer so se v hrib linle njive ln travniki, stoji že več stanovanjskih blokov, pred ne davnim pa so se začeli kazati ob- risi novega stanovanjskega bloka tudi poleg 2enove hlSe. Brez dvoma bedo imeli stanovalci te stavba enega najlepših razgledov na mesto. ■ Na ponedeljkovem trgu so se gcspodlnje močno razburjale, ker so nekatere ženske že zdaj zahtevale za jajca so din. Kaj bo se?! Res, da jih niso veliko prodale po tej ceni ln so morale popustiti na 45 din, vendar Je to Se zmeraj preveč za ta letni čas. Naprodaj so bila Se jabolka po 70 din, grozdje po ltio din. kostanj po 60 din, mleko po 60 din, fižol po 130 din, zelje po 40 din, paradižniki po 140 din, paprika po 70 din, solata po 120 din kg aH 20 din glavica, motovileč po SO din mera, Spinača po 50 din meri, slivovka 65C din. slrčkl po 10 din. Razen običajnih živil Je bilo dobiti ribe, konfekcijo in pletenine. ■ dihanje prebivalstva: rodili sta: Majda Vidrlh Iz Trdinove 35 Tomaža in Cvetka Zunič iz Za-gnbške, stolpič A — Tatjano. — Poročili so se: Milen Nikolič. delavec Iz Novega Sadi., in Milica Jcrkovič, Šivilja iz smihelske 6; Mirko Fllsar, strojni ključavničar iz Toronta v Kanadi, In Anica Marelice. Šivilja Iz Partizanske 11. — Umrl Je Alojz Luzor. sin uslužbenca iz Šolske 5, star 14 let. Za invalide je precej razumevanja Na področju delovanja našega zavoda je le 7 invalidnih oseb, za katere nam še ni uspelo najti primerno delo. Vse gospodarske organizacije kažejo do zaposlovanja invalidov in dela manj zmožnih oseb lepo razumevanje, kar dokazuje veliko število že zaposlenih invalidov. Tudi za teh sedem ljudi bi se delo našlo, le stanovanja ni moč dobiti. Stanujejo namreč izven mesta in jih zaradi prevelike oddaljenosti od delovnega mesta ne moremo zaposliti. Tudi za mladino je poskrbljeno V okviru zavoda deluje tudi odsek za poklicno usmerjanje mladine, kateremu se je v letošnjem letu posrečilo poiskati mesta skoro za vso mladino, kl je končala obvezno šolanje. Na področju občin Novo mesto in Trebnje je 1197 učencev in učenk zapustilo osnovno šolo, z nedokončano osnovno šolo pa je končalo učno obveznost 508 otrok ali 42 odst., kar je zelo veliko število. Kazalo je, da bo zelo težko spraviti vso to mladino do poklica, pa smo nekako le uredili. Od učencev, ki so končali osmi razred osnovne šole, se jih je po anketi 280 odločilo za šolanje na II. stopnji, v resnici pa se jih Je vpisalo na srednje šole dosti več, ker smo dobili v. Novem mestu medicinsko in gostinsko šolo. Razen teh tudi druge srednje šole niso bile prenapolnjene in so lahko sprejele Se precej novih dijakov. 190 mladincem in mladinkam smo zagotovili učna mesta v obrti in industriji, od tega 60 dekletom, kl so v pretežni večini našle mesto v gostinstvu in trgovini. 70 fantov in deklet se na delovnih mestih priučuje pokli-■cu. Rekord v povojnih letih smo letos dosegli s tem, da smo 41 mladih ljudi zaposlili v gradbeništvu kot vajence ali delavce, ki se priučuje jo. Kar pride fantov od vojakov, jiv največ dobi zaposlitev v tovarni avtomobilov. Trenutno stanje je tako, da le za 36 deklet nismo mogli najti ustreznih učnih ali delovnih mest. To pa nI nobena tragedija, saj so vse doma s kmetij in Zaradi njih niso nastali socialni problemi. Za tiste, ki ne bodo imeli osemletke, v bodoče ne bo kruha! tj) Minulo zaposlovalno sezo-0 no smo imeli srečo, v bo-# d oče pa bo vedno teže za «j) vse, ki ne bodo končali Zapleti v rokometu Tretje kolo medobčinske lige Je prineslo dva nepričakovana rezultata, kl sta močno zapletla položaj na lestvici. Zdaj Jo trenutno stanje naslednje: Partizan (N. m.) 4 točke, Partizan (Smihel) 3, Metlika 3, Učiteljišče 2 in Partizan II (Črnomelj) brez točke. PARTIZAN (Smlhcl) : PARTIZAN II (Črnomelj) 17:13 Mladi Igralci Iz Smihela so pripravili do zdaj največje presenečenje v ligi. Crnomaljčani so bili premagani s 4 goli razlike. Tekmo Je prav dobro vodil Moljk iz Cr-r.omlja. osmega razreda osnovne šole. Starši bi se morali zavedati, kakšno odgovornost prevzemajo nase, če otroku dovolijo izstop iz šole s 15. letom, če nima v žepu spričevala o dokončani osemletki. V višjih razredih osnovne šole bi morali nuditi otrokom vso pomoč pri učenju in jih razbremeniti dela doma. Mlad organizem vsega ne zmore in dostikrat otroci zaradi tega v šoli ne uspevajo. Današnji čas in življenje pa zahtevata razgledanih ljudi, ki morajo vedeti še kaj več, kot je ozko poklicno znanje. elektrotehna' LJUBLJANA nudi V SVOJI PRODAJALNI v NOVEM MESTU GLAVNI TRG 26 ves elektro-inštalacijski material, elektromotorje, brusilne in vrtalne stroje, razne merilne instrumente, lahke, srednje in težke kable ter ostale prevodnike, različne gospodinjske stroje, radijske in televizijske sprejemnike, antene, magnetofone, gramofone in gramofonske plošče ter ves ostali pomožni material. Za obisk se priporočamo! Kolektiv čestita vsem Novomeščanom za občinski praznik! Velik dogodek za Gabrčane Občani prijazne partizanske vasice Gabrje bodo v nedeljo proslavili tri pomemb- 83-letna Marija Ajdnik iz Bele cerkve je prava dolenjska korenina in Se pomaga sosedom pri delu. Vsi jo imajo radi in jo zlasti v zimskem času obiskujejo in ji prinašajo priboljškov. Sama pravi, da se dobro počuti, le zime se boji, ker nima drv ne dogodke; najvažnejša bo podelitev druge okrajne nagrade, ki jo je razpisal še bivši okrajni odbor SZDL Novo mesto. Ta dan bodo odprli tudi novo telefonsko linijo, na -novo urejenem partizanskem grobišču pa bo spominsko slavje. Pestra in razgibana dejavnost, ki jo Je pokazala krajevna organizacija SZDL v Gabrju pri organiziranju številnih dejavnosti v svojem kraju, je bila pred kratjkhn kronana z zasluženo nagrado. Ocenjevalna komisija pri občinskem odboru SZDL Novo mesto je menila, da je v tekmovanju dosegla najboljše rezultate .v občini prav krajevna organizacija SZDL Gabrje in jo je zato postavila na prvo mesto. Hhrati je predlagala okrajni komisiji, da jo upošteva pri podeljevanju okrajne nagrade. V Ljubljani so ocenili, da zasluži delo KO SZDL Gabrje drugo nagrado. Tako bodo v nedeljo ob 13- uri občani prejeli zasluženo priznanje. V šoli bo slavnostna seja krajevne organizacije SZDL, hkrati pa bodo odprli novo telefonsko linijo. Po seji bo skupni obisk partizanskega grobišča, ki ga bodo odkrili ob 14. uri. Drugi pomembni dogodek bo brez dvoma otvoritev nove telefonske zveze, ki bo taka tudi po tej plati povezala Gabrje z ostalim svetom. Nova pridobitev je plod prizadevnih vaščanov, ki so vložili precej svojih sredstev in dela. Ta primer je ponovno pokazal, da je tam, kjer. so vaščani pripravljeni sodelovati s svojim prispevkom vedno uspeh. Sd Iz šmarjete nam pišejo Prejšnja teden so na seji krajevne organizacije ZZB NOV sklenili, da bo na dan mrtvih ob 9. uri svečana komemoracija pred spomenikom padlih borcev na pokopališču v Šmarjeti. Ob pol 10. uri bo podobno slavje na pokopališču v Slapih pri Klevevžu. — Na seji so govorili tudi o delu organizacije in sklenili, da bodo dosledno upoštevali sklepe zadnjega občnega zbora. Člani so ogorčeno protestirali proti uboju polkovnika Rem-škarja, ki je pred tedni na tako tragičen način izgubil življenje. Menili so, da gre za izrazit zločinski napad in da je treba storilca kot zlo-člnca tudi kaznovati. Za Gorenjci: Primorska in Dolenjska Primorska (po 70) Ob lepem sončnem vremenu ln ob številni udeležbi atletov ln tudi gledalcev se je končal v nedeljo, 20. oktobra, v Novem mestu auetski troboj. v katerem so bili uspešni .■uleti z Gorenjske, ki so zmagaU nad auetl s Primorskega ln Dolenjskega. V dolenjski ekipi smo pogre-Salt številne atlete, ki so obljubili udeležbo, vendar se tekmovanja niso udeležili. Posebno smo pogrešali prt tekačih rekorderja Cervarta, kl je se na prevečar troboja moral na-stopiu v Beogradu: tudi nI bilo Spana ln Orožnika, pri metalcih pa K&stclca. Čudno se nam zdi, da ni prišel nihče lz Črnomlja, saj smo pričakovali kar sedem tekmovalcev, kl M veliko pripomogli k boljšemu uspehu dolenjsko ekipe. Pred pričetkom troboja j« tekmovalce pozdravil predsednik občinske zveze za telesno kulturo Alojz Serinl ln .Mm želel čimveč uspeha v prljatelj-Kltom srečnnjo. kl Jo letošnje leto že drugič med atleti Do- Kolektiv Proizvajalnega kombinata AGR0MEL - Ljubljana čestita v.som prebivalcem na semiškem področju in jim želi kar največ novih uspehov ob letošnjem krajevnem prazniku! lenjske, Gorenjske in Primorske. Po izmenjavi Šopkov rož ln spominskih daril se je pričelo tekmovanje. Najboljši 60 bili naslednji: 100 m moški: 1. Hočevar (Gor.) 11,0: 2. Protič (Gor.) 11,1; 3. Pungerčič (Prim.) 11.2. 100 m ženske: 1. Sajovic (Gor.) 13,4; 2. Gnezda (Prlm.) 13,5: 3. Ilabjanič (Gor.) 13,8. 200 m moški: 1. Hočevar (Gor.) 22.8; 2. Protič (Gor.) 22,9; 5. Polenčič (Prlm.) 23,2. 600 m ž.: 1. Kristane (Gor.) 1:45,5; 2. Pazzanin (Prim.) 1:47.2; 3. Rogelj (Dol.) 1:48,0. 400 m m.: I. Taljat (Prlm.) 52,0: 2. Mole (Dol.) 53,0; 3. Ka-StivnUc (Gor.) 54,0. < x (0 m ž.: 1. Gorenjska 32,3; 2. Primorska 32,4; 3. Dolenjska 33,9. 1506 m m.: 1. Hafner (Gor.) 4:14,7; 2. Ambrožič (Dol.) 4:17,5; 3. Gerboc (Prim.) 4:23,3. visina t.: 1, Salmlč (Gor.) I, 35: 2. Vari (Prlm.) 1.35: 3. Hudo (Dol.) 1.35. 3000 m m.: 1, Vordnlk (Gor.) 9:13,8: 2. Cvirn (Gor.) 9:33,9: S. Cič (Prim.) 10:12,1. Daljina ž..: 1. Sajovic (Gor.) 5.03: 2. Krlžnar (Oor.) 4,54; S. Menart (Dol.) 4,45. 4 x 100 m m.; 1. Gorenjska 44,9; 2. Primorska 45,8; 3. Dolenjska 46,4. Krogla t.: 1. Komet (Prlm.) II. 15; 2. Mežek (Gor.) 9,87; 3. Vidmar (Dol.) 9,32. Visina m.: 1. .": ..< (Gor.) 1.75; 2. Možina (Dol.) 1,75; i. SuSterštč (Gor.) 1,70; izven: 1. Motoh (Dol.) 1.80. Kopje «.: 1. Mežek (Gor.) 32,70; 2. Vidmar (Dul.) 29,70; 3. Zver (Prim.) 29,03. Daljina m.: 1. Zaletel (Dol.) 6.46: 2. Molk (Prlm.) 6,41: 2. Ka-Sttlnlk (Gor.) 6,1«. Krogla m.: 1, Penko (Dol.) 14.50; 2. Uršič (Prim.) 13,85; »• Blenkus (Gor.) 12,99. Kopje m.: 1. Mušič (»»'•> 57,00; 2. Molk (Prim.) 49,00; *• Kenda (Prlm.) 48.53 Disk m.: l. Penko (Dol.) 41,95! 2. Uršič (Prim.) 39,67; 3. Kaste-lic (Prlm.) 39,57. Najboljši med Dolenjci Je °JI metalec Penko. ki je zmagal V metu krogle in diska. Znani Sprinter Zaletel v Sprintu 100 m nt uspel; žal se Se m popolnoma popravil od r-ndnj« poškodbe, v skeku v dalu'1" pa je imel naldaljši skok. VcC smo pričakovali od naših skakalcev v višino. Skodn. da Je Motoh tekmoval Izven, in tn^° so ostali Dolenje! brez šes"" točk. rnl bi bil v konkuren« najboljši. Po končanem tekmovan'u so tri le najboljši tekmovalci prf" Jeli diplome, zmagovalci pa " spominska darila. Atletski troboj le bila *" tretja večja prireditev v IclnS-njem letu na zletrem slad'«"11 v Novem mestu. Mislimo, da s" vse pripombe odveč. d-> ''* stadion za novomeške i-'" 'e prevelik in premalo z-iNčrfpn; Na tekališčlh na l.okl se no; ?' mogla Izvesti nobena večj* atletska prireditev posebno n* v republiškem merilu. kakrSru smo imeli letos v Novem ni** slu kar dve. V Novem mestu Jo dovoU atletov, samo premalo te ljudi, ki bi blil pripravljeni žrtvoval« kako prosto uro za vzgojo, čeprav ne manjka strokovnjak0/ » tega področja. Tudi priman, kuje atletskih sodnikov, ven* dar so tisti, ki so prišli, v redu končali letošnjo zadnjo Prt* reditev na atletskih stezah v Novem mestu. 20uOLENJSKI LIST St. 42 (708') „Država naj mi skomandira..:" Marsikdo misli, da se mu godi krivica, če ne doseže tega, kar misli, da je prav Ta zahteva stanovanje, oni boljšo službo, tretji je razburjen zaradi previsokih davkov. Najprej vsakdo poizkusi zlepa, in če v prvem hipu ne uspe, se pritoži! Toda največkrat ne na občino, ki je najbližja in ki dobro pozna razmere. Ljudje zahtevajo pravice od izvršnega sveta, od zvezne ljudske skupščine, od vrhovnega sodišča in nemalokrat kar od maršala Tita ali drugih najvišjih voditeljev. Prepričani so, da bodo uspeli tem prej, na kolikor višji naslov se obrnejo po pomoč. Kam romajo zahteve občanov, poslane na vse te naslove? Pri občinski skupščini Noto mesto deluje komisija za prošrtje in pritožbe, ki je letos prejela že 73 različnih pritožb in prošenj občanov. Vsi, ki so pisali na katerikoli naslov, so bili na moč presenečeni, ko jih je ta komisij« vabila na razgovor. Vsaka prošnja ali pritožba, poslana na nepravo mesto, Pride namreč nazaj v Novo mesto h komisiji za prošnje in pritožbe. Od 73 različnih zahtev jih je komisiji uspelo rešiti 62, razen 11 primerov, ki so bodisi tako zapleteni, da rešitve še m bilo moč doseči, bodisi so prosilci zahtevali nemogoče stvari. Največ občanov se pritožuje zaradi slabega stanova nJa; za njimi so po številu najbolj zastopane davčne pritožbe, na tretjem mestu pa so ugovori zoper nepravilnosti delovnih razmerij in drugo. v večini primerov so stanovanjske pritožbe uteme-•jene in nihče ne trdi, da niso upravičene. Precej pritožb je Pa tudi takih, ki nimajo nobene moralne, niti "e zakonske osnove, nekatere so celo lažno napisane in se vsakdo, ki jih prebira, začudi, kaj vse si ljudje do. v°lJujejo zahtevati. Poglejmo nekaj primerov! V Jugoslaviji zanj n« pravice... M- S. , ki prestaja daljšo zaporno kazen v KPD Dob, Je napisal maršalu Titu, da se mu godi krivica, da v Jugoslaviji ni moč živeti in da naj mu »skomandira« potni list za Inozemstvo, češ, da bi rad za vedno odpotoval... Imenovani pa je bil zaradi tatvin, ki jih je zagrešil, že večkrat zaprt, in ker je bil prepričan, da se mu godi krivica, je šel v Avstrijo. Tudi tam je prišel navzkriž z zakoni, zato so ga avstrijske oblaslti zaprle in poslale nazaj. M. S. trdi, da pri nas ni moč doseči pravice in želi takoj iti iz Jugoslavije, j Njegova pritožba oz. prošnja je prišla v Novo mesto. Komisija mu je odpisala, da lahko zaprosi za potni list kot vsak drug državljan, vendar mora najprej odsedetd kazen. S. pa je odgovoril: » ... Res, da sem poslal v Beograd prošnjo in sem prosil za izselitev iz Jugoslavije. Odločno sem se postavil na stališče, da se hočem izseliti, ker tu nimam kaj dobrega pričakovati. Postal sem človek, ki nobenemu nič ne verjame, in med te je všteta tudi vaša ustanova.« Tovariš Tito naj mu »skomandira« službo S. P. iz šentjerneijske okolice je pisal tovarišu maršalu, naj mu »skomandira« službo v obratu »Iskra« v Šentjerneju, ker mu sedanja zaposlitev kot priučenemu tesarju ne ugaja. Ta tovariš je bil že pri Kremenu, kjer pa je službo pustil in šel delat v IMV. Tu- tli tu mu ni ugajalo, zato je samovoljno zapustil delovno mesto in sprejel službo tesarja pri KOPK. Kjerkoli je bil zaposlen, so imeli z nJim težave, ker rad pije. Prepričan je, da se mu godi krivica, če podjetje godrnja nad »plavimi«, če se brani ljudi, ki prihajajo na delo vinjeni. Zadevo so rešili tako, da je socialni delavec obiskal P. družino in v imenu družbe predlagal zdravljenja' proti alkoholizmu. »Nepravilnosti« na Otočcu J. V. se j« pritožil na kabinet predsednice Vide Tomšič, češ da se mu godi krivica glede delovnega razmerja. Bilo pa Je takole: Zaposlen je bil v recepciji hotela Otočee, nekega dne pa je iz mesta telefoniral, da ga popoldne ne bo v službo, ker gre na delo t Nemčijo! Rekel je, da mu bo tam bolje in da bo dosti več zaslužil. Direktor hotela ga je pozval, naj pride vsaj še tisti dan na delo, ker ni moč tako na hitro dobiti zameno. Res je še enkrat prišel, potem pa ga ni bilo več..'. V Nemčiji je videl, da se med in mleko ne cedita kot dež izpod kapa, zato je kmalu prišel nazaj in zahteval na Otočcu službo, češ, da je šel samo na dopust. Kolektiv hotela Otočee pa je medtem na izpraznjeno delovno mesto seveda namestil drugega uslužbenca. Zamaskirani kavboj v grmovju ob cesti Sle- t- jul,Ja Dominik Ur- in J?znasal Posto, pokojnine Semnv^ge DreJemke v okolici WmE8, 1e- Prlšedšl mimo *«mask l V grmovju tlk cest« glav?sk'ranega moškega. Na sraw, ,meI velu< klobuk. obrnV . w Potegnjeno čez PHDTAvn',d0 0či- 0411,10 * le mladi^ M ""P8*1- Ko 'e 6n i1 °°*tar to videl, je sko-ln ,„°K ,€Ie ""letel na pošto, ki pa Je zadevo Javila organom LM. Kaj kmalu so odkrili tistega, kt je čakal v grmovju To Je bil 19-letnl Pavle Hictaler, delavec iz Senovega, ki Ima sicer lepe dohodke, pa se, mu zdi. da potrebuje dosti več. Na obravnavi. M Je bila te dni pred novomeškim okrožnim sodiščem, Je obtoženec takole povedal: - Zaželel sem si NSU Primo! Ce bi mi prišla v roke poštna torba, bi 1o lahko takoj kupil ... Ugotovljeno je bilo. da Je Pavle Hictaler končal samo štiri razrede osnovne šole, potem pa se je zaposlil In že večkrat menjal službo. Nekaj časa je bil zaposlen *ikH kot pi- smonoša, zato je dobro vedel, da je poštna torba prvega v mesecu polna ln tudi, kdaj bo poštar prišel po samotni poti. Dominika Uršlča je poznal. Ne dolgo pred dogodkom v grmovju se Je pri njem pozanimal, kako Je kaj v službi, koliko denarja nosi s seboj itd. Ob tej prunžnos-M mu Je Uršlč povedal, da 1e našel nekoč že 720 tisočakov . . . Ker je Hictaler dosti večji tn nrčnejši od Uršlča. se j« odločil, da ga zamaskiran počaka ob samotni poti. Računal Je, da se bo Uršič tako prestrašil, da bo torbo z denarjem takoj odvrgel. Pa na srečo ni bilo tako! Kaj je fanta lz številne poštene družin« privedlo na tako misel. nI povedal. Verjetno film. knjige ln družba ... Sodišče Je pri odmeri kazni upoštevalo odkrito priznanje. Ker |e Hictaler poizkušal ukrasti veliko vsoto na Izredno predrzen način, je dobil S mesecev zapora. Videti Je bilo, da Je fantu resnično zal za to, kar je storil, vendar prepozno. Za take stvari so namreč predvidene ostre kazni. „Maloprodaja" povečuje promet .Letošnje izkušnje v preskr-J?1 in prodaji premoga ter °-rv v Brežicah so dovolj teh-kn. argument, ob katerem se Je treba zamisliti tn se' v bo-d°6e izogibati napak, do ka-**rlh lahko pride na področju, kjer se Interesi dobavite-Jtev in prodajalcev stikajo z ^teresi potrošnikov. Nedavna Polemika v rubriki »Pisma •palcev« v zadnjih številkah Dl je bila sicer sprožena bolj ^radj osebnih kot splošnih 'nteresov, m (se zdi) brez n&mena, da pride na dan z °°Jektlvno resnico V bistvu J* bilo načeto vprašanje odnosov med dobaviteljem ln Potrošnikom. Vendar Je vpra-^nje ostalo še nerešeno, Vs»J kar zar>.eva tiste, ki vztrajajo pri svojem »prav«, ne upoštevajoč vrsto težav, ki )ih Je v zagovor v polemiki navedel že dobavitelj — Maloprodaja lesnih izdelkov in premoga. Da bi bralcem in potrošnikom v Brežicah, njihovi neposredni bližini ln tudi v drugih krajih občine približali težave ta probleme pri nabavi tn potrošnji premoga in drv, smo obiskali upravo »Maloprodaje«. Povedali so, da so še vedno težave z dobavo premoga, da pa se zadeva v zadnjem času precej Izboljšuje. Iz Velenja prideta prav gotovo vsak dan dva vagona premoga, tako bodo lahko kmalu prišli na vrsto tudi tisti potrošniki, kil so premog naročili pred časom, pa ga zaradi pomanjkanja vagonov ta iz drugih vzrokov m so dobili v roku. Poleg 10.000 ton premoga, ki so ga že skoraj vsega dobavili, gre v Brežicah dobro v prodajo tudi bukov les, katerega potrošnja se vsako leto povečuje. V primerjavi z letom 1961 so letos prodali več kot šestkrat več kalanih drv. Z dobrim poslovanjem »Maloprodaja« tudi plan uspešno dosega. Letošnji plan, ki Je skoraj za 100 odstotkov večji od lanskega, so do začetka tretjega tromesečja Izpolnili s 85 odstotki, kar Je doslej največji uspeh obrata. Kako ukrepa komisija za prošnje in pritožbe Pri reševanju stanovanjskih zadev komisija ne more dosti storiti, ker stanovanj enostavno ni. V največ primerih priporoči prosilca podjetju, pri katerem je zaposlen, naj mu skuša dati banovanje med prvimi, ko bodo na razpolago. Mladi ljudje pa bi morali pomisliti! na atano-vanje že takrat, ko gredo na matični urad. Večina težkih stanovanjskih problemov nastane takole: mlado dekle pride z dežele v mesto. Tu najde zasilno bivališče kje na podstrešju ali v adaptiranem hlevu. Najprej si želi samo službe, ta ko ima to, dobi ali pa si poišče fanta. Iz tega nastane zakon in kaj kmalu veččlanska družina, ki živi v zasilnem bivališču, ki sta si ga fant ln dekle uredila zase... Vse davčne pritožbe, posla ne na najvišja mesta, pošlje komisija za prošnje davčni komisiji, ki jih včasih reši sama, včasih pa s pomočjo sveta za družbeni plan ta finance. V teh primerih bi se dalo marsikaj urediti že na pristojnem davčnem ali katastrskem uradu. Zakaj poiščejo ljudje raje daljšo pot? Dostikrat iz povsem spekulativnih namenov, ker v Beogradu ali Ljubljani prosilca ne poznajo. Marsikdo pa se samo široko-usti in benti, širi okoli sebe nezadovoljstvo, pritoži pa se ne, ker nima za pritožbo nobenega pravega vzroka. Res je, da vsi občani ne vedo za urad, ki pri občinski skupščini sprejema vse mogoče prošnje ta pritožbe; res je pa tudi to, da nekate. ri nalašč pišejo »višji instan- ci«, ker občini ne zaupajo Občani imajo pravico na krajevnem uradu povedati, kar se jim zdi prav. Ustno izrečeno pritožbo mora uslužbenec dati na zapisnik in jo poslati na pravi naslov. V tem poslovanju smo -še nekoliko okoreli in bi ga kazalo izboljšati, ker vsak vendarle ne zna napisati pritožbe in se boji že tega, da bi moral vzeti v roke papir in pero. Koliko manj dela bi imeli uradi, ko bi se občani obračali na pravi naslov, in koliko hitreje bi ljudje v svojih zahtevah uspeli! Tu bi prav lahko upravičeno rekli: najkrajša pot — najboljša poti „GREMO AJNC?" Z igrami na karte so si ljudje ie od nekdaj krajšali čas. Mnoge igre so zanimive in precej ljudi je. ki vsak dan odigrajo partijo ali dve. Tudi v novomeški kavarni »Metropol« lahko vidimo kvartoplrce, več ali manj stalne družbe, ki po več ur presede pri zeleni mizi. AH je to kaznivo? Ni! Kvartanje je dovoljeno, če ljudje Igrajo zaradi Igre same ali za tako majhne zneske, da zaradi njih igra pridobi na privlačnosti. Ce pa se kdo ukvarja s kvartanjem. da hi d pridobil večjo materialno korist, se pregreši proti točki 8. 16. člena republiškega zakona zoper javni red in mir. »Monte Carin v malem Imamo tudi pri nag«, je povedal sodnik za prekrške. m Pri Bobenčku na Dvoru sta nekega dne januarju začela kvartatl brezposelni M. C. ln domačin Vidmar. Igrala sta »ajne« toliko časa, da je bil Vidmar ob 15 tisočakov, kar je ie mesečna plača delavca. O sreči, ki Je v nekaj urah doletela M. C, se Je razvedelo, zato sta oba prišla pred sodnika za prekrške. Prvi Je dobil 25 dni zapora, drugi pa je moral plačati 8000 dinarjev kazni. ■ Ze čez tri dni, desetega v mesecu, ko dobijo pri »Pionirju« plačo, se jo M. C. pojavil v Novem mestu ln po gostilnah iskal žrtev. Zasledil Jo Je pri Peru v osebi Franca Tramteta Zvabil ga Je v gostilno na Breg, ga napojil, potem pa sta vrgla karte. — »AJnc velja!« Stavila sta vsakič od 100 do 500 din. Vinjeni Tramte Je izgubljal, njegov precej treznejši partner, ki mu Je uspelo več kart pogledati pa dobivali Kvartanje se je končalo s prepirom, povsem zaključena pa Je bila igra pred sodnikom za prekrške, ki Je prisodil M C. 4.000 din, Tramtetu pa 2.000 din kazni. ■ Jože Bradač se rad kupčka Nekega dne Je v novomeških lokalih staknil Milana Kapetana, s katerim sta romala od lokala do lokala ln nazadnje v spodnji kavarni začela »kupčkatl«. Ko so kavarno zaprli, Je Bradač povabil Kapetana na dom. Igro sta nadaljevala do belega dne. Zjutraj Je gostitelj napravi! obračun in ugotovil, da Je zakvartal 14.300 din. Takoj se je skesal (!), šel na postajo LM in prijavil kaznivo dejanje. Bradač Je bil kaznovan s 3 000 dinarjev denarne kazni. Kapetan pa s 5.000 dinarjev. Kljub nizki kazni se Je prvolmenovanl pritožil, menda ie lz navade, pa ni uspel. ■ Alojz Kebelj lz Dol. Kamenja Je Januarja kupil karte. Zima je bila dolga in večeri na deželi so res pusti. Kmalu ]e začelo v hišo prihajati več mladih fantov lz vasi. ki so sprva Igrali zastonj, čez čas »pa so prišli na Jmaht« In začeli vleči lz iepa denar Dvanajst fantov je Igralo dva meseca vse popoldneve ln večere, ob sobotah pa so začeli ie popoldne in Igrali vse do dopoldne naslednjega dne. Tisti, ki so bili v službah, so bili neprespani in še za malico niso imeli, starši vseh pa so se kregali, ker so fantje vse dni kvartali, namesto da bi doma kaj delali Ker so se ljudje v vasi zgražali nad ta klm početjem, je nekdo napisal anonimno pismo: »Dajte preprečiti kamensklm špilavcem. da bi igrali vse noči pri Keniju ali Patetu!« Tudi ta skupina kvartopircev Je bila kaznovana z denarno kaznijo od 4.000 do 8.000 din. ■ Sredi januarja Je nekega večera prišel s kartami v spodnjo kavarno brezposelni Novomeščan 3. Z. Nagovoril Je A P in P K. za »ajne«. že čez nekaj trenutkov so bili z vsem srcem pri igri Natakarica Jih Je opozarjala da ne smejo Igrati za denar, pa nI nič zaleglo 5.000 din so Imeli kar na mizi. Tudi njihova lera se Je končala na občini pri sodniku za prekrške, ki ie razsodil takole- z fi 00(1 din, P In K pa po 5 oon din kazni ■ Tudi skupina, ki Je 4 II. dalj časa igrala hazard v gostišču na Dvoru, Je bila odkrita. Od 100 do 500 din so stavili pri »ajneu«: Franc Vid- """ Anton Zupančič. Milan Hro- vat. Mirko Vovk ln Ivan Sadar. Koliko Je kdo zaigral, se nI dalo ugotoviti, prejeli pa so zasluženo kazen: vsi po 7.000 din. razen Sadarja, ki le bil knznovnn le s 3.000 din kazni. ■ Se hujši kot Dvorjani so v Šmarje ti. Anton Novšak in Albin Beretič sta pri Borštnarju igrala za velike zneske kar dva dni. Prvi dan Je Beretič priigral 10.000 din, naslednjega dne pa mu je sreča obrnila hrbet in Je moral lz žepa potegniti kar 25 tisočakov. Kaznovana sta bila vsak s 14.000 din kazni. Beretič se Je pritožil. Takole se gredo nekateri, ki imajo čas ali pa Jim delo smrdi Veliki večini ljudi Je dan prekratek, da bi postorili vse, kar so se namenili, nekateri pa imajo časa preveč ln tudi denarja. Tarnajo o visokih davkih, podražitev mesa Jim je šla prav do srca, razburjajo se glede dohodkov in raznih nepravilnosti«, ki jih odkrivajo na vsakem koraku, ni pa Jim žal več tisočakov, ki jih porinejo v žep soigralcu pri kartah kar takole za prazen nič. Kdor Igra za velike zneske, upa na lahek zaslužek: navadno pa se Izkaže, da se na srečo pri kartah nI zanesti. Iz prazne denarnice je treba potegniti še denar za kazen. Navadno v družinah kvartopircev nimajo kal dati v lonec, ker sta hazard in alkohol neločljiva prijatelja. Po gostinskih lokalih bi morali ostreje nastopati proti takim gostom, ki kvartajo za večje vsote, in take, ki Imajo celo večkrat opraviti pri sodniku za prekrške, kaznovati še bolj. Spoznati morajo, da res ne gre, da bi nekdo v nekaj urah napolnil iepe i enako vsoto kot drugI, ki zanjo ves mesec trdo dela! TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO DOLENJKA novo mesto Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA OBČANOM NOVOMEŠKE KOMUNE ZA PRAZNIK 29. OKTOBER IN SE PRIPOROČA TUDI VNAPREJ! ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVEGA MESTA ČESTITA IN 2ELI VSEM KOLEKTIVOM SE MNOGO NOVIH USPEHOV VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO živilski kombinat ŽITO ljubljana DOLENJSKO PODROČJE NOVO MESTO VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK — 29. OKTOBER! TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO ČESTITA ZA PRAZNIK NOVOMEŠKE KOMUNE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI! VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ISKRENE ČESTITKE ZA 29. OKTOBER! LABOD TOVARNA PERILA, NOVO MESTO CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČAMO ZA OBISK IN ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK! ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE hotel METROPOL NOVO MESTO 2ELI OBČANOM PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA IN SE PRIPOROČA! OPREMALES novo mesto Z OBRATOMA POHIŠTVO TAPETNIŠTVO NUDI KVALITETNE TAPETNIŠKE izdelke IN USLUGE, OPREMO ZA DNEVNE SOBE IN OSTALO PO ZMERNIH CENAH VSEMU PREBIVALSTVU NOVOMEŠKE KOMUNE ISKRENE ČESTITKE ZA NJIHOV PRAZNIK! delovni kolektiv podjetja KOVINAR NOVO MESTO VOŠČI ZA PRAZNIK 29. OKTOBER VSEM OBČANOM IN KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN ZAVODIH! PRIZADEVAJMO SI ŠE NAPREJ ZA ČIM HITREJŠI NAPREDEK KOMUNE IN VLAGAJMO V TO VSE SVOJE SILE! INDUSTRIJA . OBUTVE NOVO MESTO NAJ ŽIVI 29. OKTOBER — NAS PRAZNIK! TRGOVSKO PODJETJE PETROL ljubljana poslovalnica NOVO MESTO POŠILJA ZA 29. OKTOBER LEPE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEMU PREBIVALSTVU tf 11 PT \\CUf\ NOVOMEŠKE KOMUNE! BVfVlC I Ij3l\w GOZDARSKI PREDELOVALNI KOMBINAT NOVO MESTO POŠILJAMO ISKRENE ČESTITKE VSEM TOVARIŠEM IN TOV ARIŠICAM, KI DELAJO V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU, 2ELEČ JIM NADALJNJIH DELOVNIH USPEHOV! FARMACEVTSKO-KEMIJSKI KOMBINAT SLOVENIJE OBRAT KRKA novo mesto TOPLO POZDRAVLJA ZA PRAZNIK KOMUNE VSE PREBIVALSTVO, KAKOR TUDI DELOVNE KOLEKTIVE IN JIM ZELI V PRIHODNOSTI KAR NAJVEČ USPEHOV NA VSEH PODROČJIH! DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI SAMOUPRAVLJANJA IN UPRAVA SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA PIONIR NOVO MESTO ČESTITAJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V OBČINI ZA DOSLEJ DOSEŽENE USPEHE IN JIH POZIVAJO, NAJ Z NEZMANJŠANIM POLETOM NADALJUJEJO ZAČETO DELO. CIM VEČ BOMO NAREDILI, TEM PREJ BOMO DOSEGLI STANDARD, KAKRŠNEGA SI ŽELIMO! VSEM SVOJIM STRANKAM IN KUPCEM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK KROJAŠKO PODJETJE »KROJA Č« NOVO MESTO ZA PRAZNIK 29. OKTOBER NAJLEPŠE POZDRAVE IN ZELJE! KNJIGOTISK TISKARNA - KNJIGOVEZNICA - KARTONAŽA Novo mesto PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA ŽELI VSEM OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM »RIBJA RESTAVRACIJA« NOVO MESTO Kolektiv, organi upravljanja ln uprava SPLOŠNE BOLNIŠNICE NOVO MESTO ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVEGA MESTA VSEM TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM V PODJETJIH IN USTANOVAH, KAKOR TUDI OBČANOM — 2ELEČ JIM NOVIH DELOVNIH CSPEHOV! DELOVNI KOLEKTIV NOVOMEŠKEGA OBRATA VOŠČI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM ZA 29. OKTOBER! NOVO MESTO Vsem, ki se poslužujejo naših uslug in izdelkov, voščimo za praznik Novega mesta! »OBRTNIK« LJUBLJANA — OBRAT Novo mesto »ELEKTRO« LJUBLJANA enota NOVO MESTO ČESTITA ZA 29. OKTOBER VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE, POSLOVNIM ZNANCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM NA PODROČJU OBČINEI ZA NAROČILA SE PRIPOROČA IN ČESTITA OBRTNO GRADBENO i PODJETJE REMONT STRAŽA ISKRA KRANJ obrat ŠENTJERNEJ CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ISKRENE ČESTITKE IN ZELJE NAŠEGA KOLEKTIVA VELJAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM NOVOMEŠKE KOMUNE ZA NJIHOV PRAZNIK — 29. OKTOBER! VSEM DELOVNIM LJUDEM NA PODROČJU NOVOMEŠKE OBČINE POŠILJAMO ZA PRAZNIK 29. OKTOBER PRISRČNE ČESTITKE! ELA OBRTNO PODJETJE Novo mesto »PODGORJE« MIZARSKO PODJETJE ŠENTJERNEJ ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE SE NADALJE PRIPOROČA! KAVARNA NA GLAVNEM TRGU SE PRIPOROČA ZA OBISK IN ČESTITA SVOJIM GOSTOM! Čestita za praznik komune vsem delovnim kolektivom na področju občine, rx3sameznikom v vseh poklicih in tudi mladini ^ Naj jih ispramlja Iskrena telja, da bi si tudi v bodoče tako prizadevali za napredek na vseh področjih! NOVO LE S LESNI KOMBINAT NOVO MESTO ČESTITA ZA DOSEŽENE USPEHE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, HKRATI PA POŠILJA ISKRENE ČESTITKE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI VSEM DELOVNIM LJUDEM! ZAVOD ZA U PRAVLJANJ E DRUŽBENEGA PREMOŽENJA NOVO MESTO ZA 29. OKTOBER VOŠČIMO PREBIVALSTVU NOVOMEŠKE KOMUNE! V TEM TEDNU VAS ZANIMA • •____•_.- ■ _ --■__~±i ...... ... __■ »-----' Podjetje Industrija in rudniki nekovin »KREMEN« - Novo mesto POTREBUJE več nekvalificiranih delavcev za razna dela pri gradnji nove steklarne v Bršlinu Najboljši delavci bodo poslani tudi na prekvalifikacijo za steklarno. — Ponudbe sprejema SPLOŠNI SEKTOR,PODJETJA. Osebni dohodek po dogovoru. ALI IMATE SINA Z NEDOKONČANO OSEMLETKO? CE IMA VSAJ 6 RAZREDOV OSEMLETKE, naj se zglasi pri SGP »PIONIR« — NOVO MESTO - BRŠLIN kjer se lahko s tečaji priuči ZIDARSKI ALI TESARSKI STROKI Ne zamudite ugodne priložnosti in poskrbite vašemu sinu pravočasno možnost pridobitve poklica! 0 Informacije na upravi podjetja ali na telefonu 21-060. % Sprejemamo do konca oktobra. Za mladince iz oddaljenejših krajev je možno stanovanje in prehrana pri podjetju. NESREČE Dvckrai pri Dol. Podborštu 20. oktobra sta se v večernih urah na avtomobilski cesti pri Dol. Podborštu v kratkem času pripetili kar dve večji prometni nesreči. Do prve je prišlo, ko se je voznik osebnega avtomobila Ivan Stricel;', ki se jo precej hitro pripeljal iz Ljubljane, zaletel v avtomobil Gustava Zaječka, ki je stal pri osebnem avtomobilu Tugomirja Sprema. Le-ta Je svoje vozilo popravljal ln postavil v primerni razdalji varnostni trikotnik, s katerim je opozoril na nevarnost. Stricelj se je nevarnosti prepozno zavedel, udaril v Zaječkovo vozilo, da se je ob trčenju prevrnilo, pri prevračanju pa oplazilo tudi avtomobil Tugomirja Sprema. Škodo so ocenili na okrog milijon dinarjev, Gustav Za;eček in Strlcljeva spremljevalka pa sla morala iskati pomoč v bolnišnici. Nekaj trenutkov zatem se je po avtomobilski cesti pripeljal inž. Stane Pavlin. Ko je opazil, da grozi nevarnost trčenja, je avtomobil zavrl. Manj sreče je Imel voznik osebnega avtomobilu Ivlca Družlr.ec, ki je vozil za Pavlinom In se zaletel v njegovo vozilo. Škodo so ocenili na MO.ono dinarjev. Pri prehitevanju je motorist padel 17. oktobra ob 14.25 'e motorist Milan Teropčič na cesti III. reda v Mačkovcu pri Novem mestu prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Jože Zor-ko iz IMV. Motorls je hotel s precejšnjo hitrostjo obiti 10" vornjak, pri čemer ga je vrglo z asfaltnega cestišča. Po kraj*1 vožnji po makadamski .cesti se je zaletel v kamnito steno in padel. Motorist se je laže P0"' Skodovsl in so ga odpeljali V bolnišn £o. Triletni otrok na vtomobilski cesti Voznik osebnega avtomobil* KR 12-14 Ivan Kovačič, ki se J« 21. oktobra ob 15. uri peljal po avtomobilski cesti mimo Otočca, Je komaj preprečil tež^2 prometno nesrečo, ko je Pre Umrla je: Ana Nemgar, oskrbo-vanka iz Metlike, 78 let. MATIČNI URAD SEVNICA V septembru se je rodil izven bolnišnice en deček. Poročili »o se: Frančišek Hribar, delavec iz Brež&n, in Marija Mirt, delavka iz Krmelja; Janez Bec, posestnik iz Lačenberga, in Marija Kramžar iz Kladja pri Krme-lju; Franc Pavkovič, elektrotehnik iz Vidma-Krškega, tn Gabrijela Vovk, učiteljica iz Studenca pri Sevnici; Jože Cerne, mizar, in Marija Konhajzler, delavka, oba iz Sevnice; Alojz Hanaček, električar iz Orehovega, in Jožefa Jazbinšek, modelarka iz Drožanja; Franc Poljane, ključavničar, in Terezija Zupančič, gospodinjska pomočnica, oba iz Polja pri Tržišču. Umrli so: Franc Zemljak, posestnik iz Pokleka, 78 let; Alojz Rivec, upokojenec iz Gor. Orl, 56 let; Anton Vodičar, upokojenec iz Sevnice, 57 let; Franc Pire, mizar iz Studenca pri Sevnici, 57 let; Ivan Urbanč, upokojenec iz Lončarjevega dola, 89 letv MATIČNI URAD VIDEM-KRŠKO Rojstev izven bolnišnice v septembru ni bilo. Poročili so »e: Božidar Šinkovec, delavec s Trške gore, in Pavla Ku-pirovič, delavka iz Vidma-Krškega; Alojzij Bizjak, strojnik lz Ar-dra, in Jožefa Cučnik, poljedelka iz Creteža; Franc Zupančič, strojni Naši poslušalci čestitujo ln pozdravljajo — I, 10.00 Se pomnite, tovariši ... 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 15.15 Plesni ritmi s koncertnih odrov. 16.00 Humoreska tega tedna — R. Atanasi-Jevič: »Triumf«, imenovan traktor 17.15 Radijska igra — Janez čuk in Jane Kavčič: In articule mor-tls. 18.15 Glasba iz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo popevko. PONEDELJEK, 28. OKTOBRA: 8..15 Za mlade radovedneže. 9 25 Sestanek z orkestrom Martin Ray. 10.55 Glasbeni lntermczzo. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — inž. Jože Tcsovnik: 21ahtnjcnje poljščin pri nas v Holandijl. 12.40 Lepe melodije igra zabavni orkester RTV Ljubljana. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.45 S knjižnega trga. 10.00 Vsak dan za vus. 17.05 Glnsbena križanka. 18.10 Z melodijami po severnih deželah. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. TOREK, 29. OKTOBRA: 8.05 Domače viže in nnpevl. 9.25 Uvertura, medlgra in drugI odlomki lz Wolf - Ferrarljevo opere »Štirje grobijani«. 10.40 Dvajset minut stare glasbe z domačimi vokalnimi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Tone ZafoStilk: Ukrepi za pocenitev proizvodnjo na vi nogradniSkem posestvu. 13.25 Be- Sevnica,- 20. in 27. X. ameriški film »Prepovedani planet«. 30. X. angleški film »Oliver Twist«. Straža: 26. in 27. X. ameriški film »Priča iz Monte Caila«. Smarjeta: 26. in 27 X češki film »Romeo, Julija in tema«. Trebnje: 26. in 27. X. italijanski barvni film »David in Gol jat«. Žužemberk: 27. X. poljski film »škilasta sreča«. tehnik iz Anovca, in Alojzija Da-ničič, bolničarka iz Novega mesta; Ivan Katic, ključavničar iz Drnovega, in Cecilija Podpadec, uslužbenka iz Vidma-Krškega. Umrl je: Branko Medved, učitelj iz Vidma-Krškega, 55 let-. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 14. do 21. X, Je bilo rojenih 11 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Franc Zorman, šofer iz Lukovka, in Jožefa Perše, uslužbenka Iz Družinske vasi; Ivan Hočevar, krojač, in Terezija Jerman, šivilja, oba iz Krke; Ivan Vidic, mizar iz Prečne, ta Vida Turk, uslužbenka" z Rateža. Umrla sta: Jakob Clmprič, upokojenec iz Kočevja, 64 let; Jože Cesar, električar s Suhorja, 55 let. OBVESTILA Razpis za snažilko Osnovna šola »Katja Rupena« v Novem mestu razpisuje meslo snažilke. Osebni dohodek je določen po pravilniku šole. Nastop delovnega mesta takoj. Predpisano kolkovano prošnjo Je treba vložiti na upravo šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS DELOVNEGA MESTA Komisija za razpis delovnih mest pri UO Deškega vzgajališča Planina pri Rakeku razpisuje delovno mesto MEDICINSKE SESTRE. Pogoji: višja aH srednja medicinska šola t nekajletno prakso. Plača po pravilniku o delitvi esebega dohodka. Hrana po režijski ceni v zavodu. Dobre avtobusne zveze. Zavod nudi tudi stanovanje. neški fantje s pevci. 13.30 Herbert von Karajan za dirigentskim pultom orkestra Phllharmonia s popularnim orkestralnim sporedom. 14.35 Narodne pesmi iz gorenjskega kota v priredbi Tončke Marol-tove. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana ln njegovi solisti. 19.05 Glasbene razglednico. 20.00 Poje komorni zbor RT Beograd p. v. Borivoja Sirnica. SREDA. 30. OKTOBRA: 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb. 9.25 Glasba ob delu. 10.45 Človek In zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — vet, Danilo Za-krajšek: Vpliv krmljenja na kakovost mesa. 12.26 Petnajst minut z domačimi instrumentalnimi ansambli. 13.30 Od solistov do orkestra. 14.35 Znano ln priljubljeno. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoteke radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 David Ojstroh Jgra Brahmsa. ČETRTEK, 31. OKTOBRA: 8.05 Iz znamenitih oper In baletov. 9.25 Slovenski pevci, ansambli In orkestri zabavne glasbe. 10.15 Igra radijski pihalni orkester vzhodno-nemškega radia. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — inž. Tone Zore: Spremembe v strukturi staleža goveje živine. 12.25 Domače melodije za prijetno opoldne. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Kulturna kronika. 19.05 Glusbene razglednice. 20.00 Četrtkov'večer domačih pesmi In nape-vov. Krava povzročila nesrečo 18. oktobra je povzročila prometno nesrečo na cesti HI. reda pri Družinski vasi krava, ki Je nenadoma prečkala cesto pred avtomobilom, ki ga Je vozil Franc Hrastnik lz Novega mesta. Voznik se nesreči nI mogel izogniti, zato Jc podrl žival In pokvaril vozilo. Škodo so ocenili nu 80.000 dinarjev, medtem ko krava ni dobila težjih poškodb. za akordno delo. Ponudbe na naslov: Obrat betonoma, GP »TEHN0GRAD« LJUBLJANA Tomažičeva 26. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATF.LJI: občinski odbori SZDI» Brežice, Črnomelj, Metliko, Novo mesto, Sevnle», Trebnje in Videm-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni In odgovorni urednik), Rla Bačer, Miloš Jokopec. Drago Kaslcllc ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna šlevllkn 20 <51n - Letna naročnina 000 din, polletna «50 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - Tekoči račun pri podružnici ND v Novem mestu 608.-11-008-0 -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg I - Poštni predal 33 - Telefon 21-227 -Rokopisov ln fotografHJ ne vračamo - TISKA: Ca'0* pismo podjetje -DELO« v LJubljani RADIO LJUBLJANA