Leto LIX. Številka 232.
V Ljubljani, v sredo 13. ohtcbra 1926.
Cena Din 150
mbaja vsak dan popoldne, izvxemsi nedelje is pratnifee. — maarail; do 30 petit i 2 D, do 100 vrst tU 50 p, večji tnsciati petit v ista 4 D; notice, poslano, izjave, ieklarae, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-cru. — tnseratni davek posebej. — „Slovensk! Narod* velja letno v Juposlavij' 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnistvo: &nailova ulica Stav. 5, pritličje. — Telefon stat. 904. uredništvo unaliof a uUca št. 5, 1. nadatropie, — Telefon star. 34.
IV      Poitnina plačana v gotovini.
Kriza v SLS
V političnih krogih se je ze dalje časa opažalo, da v deželi Danski ni vse v redu in da poka v avtonomistični SLS na vseh koncih in krajih. Podeželsko ljudstvo, ki je pri predzadnjih skup* gčinskih volitvah skoraj kompaktno glasovalo za SLS — v trdni veri, da ne bo ostalo samo pri obljubah, ki so jih klerikalni agitatorji kar na debelo raz* metavali — je začelo uvidevati, da je bilo prevarano. Težka gospodarska kri* za, ki postaja vedno občutnejša, je oda prla marsikomu, ki je doslej še slepo veroval v klerikalne obljube, oči in da* nes padajo doslej najtrdnejše trdnjave SLS. Pa ne le v ljudstvu, tudi v vodil* nih krogih SLS vedno bolj narašča ne* zadovoljstvo z vodstvom klerikalne politike, ki stoji pod komando krive palice, ne oziraje se na potrebe naroda in države. Centralizacija klerikalnega tiska, s katero so bili štajerski pristaši SLS postavljeni pod strogo kontrol ljubljanskih komandirjev, je izbila so* du dno. Igračkanje s socialističnimi gesli in koketiranje s komunisti, ni ostalo brez posledic in danes si vodstvo SLS ne ve več pomagati. Isti ljudje, ki so vsa leta sem pretiravali s svojimi avtonomističnimi gesli, danes iščejo iz* hoda iz politične zagate v toli prekli» njanem centralizmu, da prikrijejo po* polni fijasko in krah svoje brezplodne in škodljive politike. SLS se resno pri* pravlja, da zleze v vlado in nobena žr* tev ji ni preveč, da doseže ta svoj cilj in sedaj še edino nado, da se vzdrži na političnem polju.
To najjasnejše potrjuje seja vod* stva SLS, ki se je vršila minulo nedeljo v Ljubljani. Na tej seji je podal dr. Korošec, kakor poroča «Slovenec», ob* širno poročilo o političnem položaju. «Slovenec» je imel doslej hvalevredno navado, da je vsak Korošcev govor do* besedno ponatisnil. Tokrat pa se orne* juje na kratko konstatacijo, da se je vršila seja in objavlja le kratko reso* lucijo. Pa tudi ta resolucija pove več, kakor je morda vodstvu SLS ljubo. Iz nje se jasno zrcali, da je SLS zašla v neznosno situacijo ter da ji preti ne* izbežen polom. Edini izhod za SLS je takojšen vstop v vlado. O tem se je vršila dolgotrajna debata, in je bil končno sprejet sklep, da je treba žrt* vovati vse, če treba tudi program in osebe. Po vzorcu g. Radiča naj SLS za* taji svoj avtonomistični program in naj se odkrito izjavi za centralizem, ki ga je doslej vedno z vsemi sredstvi pobi* jala. Resolucija pravi doslovno: «Val nezadovoljstva, ki med ljudstvom vsak dan bolj narašča, se more zajeziti sa* mo tako, da se pereča finančna, gospo* darska in socijalna vprašanja vzamejo resno in odločno v pretres ter se postavijo kot prva in temeljna točka v program vlade.» To se pravi z dni* gimi besedami, treba je, da gremo za vsako ceno v vlado, kajti «vsled ne* srečne, po strankarskih vidikih urav* nane finančne, gospodarske in socijal* ne politike so se razmere v državi, po* sebno pa še v Sloveniji tako poslabšale, da se nahajamo danes sredi težke go* spodarske krize.»
Veseli nas, da so končno tudi kle* rikalci sami prišli do uvidevanja, da je njihova politika zadala Sloveniji, koje «edina in legalna zastopnica je SLS», najhujše udarce in v največji meri po* vzročila sedanjo krizo. Kajti kako vse drugače bi bilo danes stanje Slovenije, da je SLS mesto rimske, vodila politi* ko, ki bi odgovarjala potrebam ljud* stva in države.
Toda bojimo se, da prihaja spozna* nje prepozno. Četudi bo SLS žrtvovala vse, da pride v vlado, zaupanje ljud* stva je za vedno izgubila. Avtonomijo bo sama zatajila, vera in drugi taki šlagerji pa danes tudi v najzakotnejši vasi ne vlečejo več.
Za notranjo konstelacijo v stranki je zelo značilen odstop I. strankinega podnačelnika prof. Remca, ki ga je se* ja vzela brez debate na znanje. Dne 14. novembra se bo vršil v Celju shod zaupnikov SLS, in do takrat upa vod* stvo, da mu bo uspelo doseči z radikal* no stranko primeren aranžma, ki bo omogočil SLS vstop v vlado. S tem upajo voditelji, da bodo vsaj za enkrat Še potolažili razburjene duhove.
— Beograd, 12. oktobra. »Politika: prinaša informativno poročilo o seji vodstva SLS, ki je brla v nedeljo v Ljubljani. List ugotavlja, da ie stranka sklenila prepustiti dr. Korošcu popolnoma svobodne roke in da pomenja resolucija, ki je bila objavljena o seji, pre-okret v Dolitiki SLS. Stranka je pripravljena sodelovati v vladi. »Politika« trdi, da so vladni krojri v tem snrslu razumeli tudi včerajšnji govor dr. Korošca na banketu na čast češko-slova-Skih parlamentarcev v hotelu »Union«.
Vlada poda danes demisijo ?
Hotela je poravnati zagrebški incident z javnim komunikejem, ki pa so ga radičevci odklonili« — Zato se za popoldne pričakuje demisija visde-
— Beograd, 12. oktobra. Ministri, ki so prispeli na sejo Narodne skup* ščine ob 12. so odklonili novinarjem vsako izjavo. Doznava se, da je mini* strska seja sklepala o komunikeju, s katerim naj bi se obsodilo postopanje Stepana Radiča povodom prihoda če* škoslovaških parlamentarcev v Zagreb. Radičevi ministri so se uprli predla* ganemu komunikeju. Tekom seje so se telefonsko razgovarjali s Stepanom Ra* dčem v Zagrebu ter mu sporočili za* htevo radikalnih ministrov. Stepan Ra* dič je gladko odbil komunike.
Po končani seji je predsednik vlade govoril telefonskim potom z Nikolo Pašičem. Sodi se, da je Uzunovič spo* ročil g. Pašiču sklep radikalnih članov vlade, da poda vlada popoldne svojo demisijo. Popoldne se predsednik vlade odpelje v Topolo, kjer bo, kakor se zalrjuje, podal kralju ostavko vlade. — Ob 13. je bil ministrski predsednik Uzunovič v svojem kabinetu, kjer je sestavljal besedilo ostavke. V vseh po* litčnih krogih je zavladalo naravnost nervozno pričakovanje popoldanskih dogodkov.
Ponesrečen napoti na poštno ambulanto
Sinoči je bil izvršen že drugi napad na železniško ambulanco na dolenjski progi. — V vagonu je bila velika vsota denarja, ki je pa roparji k sreči niso dobili.
Siirivnostno sein ministrskega sveta
Vlada je včeraj in danes skoro v permanenci in ima neorestane seje. — Današnje posvetovanje je trajalo štiri ure. — Uzunovič na dvoru. — «Vrsg ve, kaj je!»
— Beograd, 12. oktobra. Dogodki zadnjih dni, predvsem incidenti pri sprejemu čehoslovaških parlamentarcev v Zagrebu ter nekvalificirano obnašanje vod telja HSS in glavnega stebra sedanje vlade g. Stepana Radiča, so vzbudili v političnih krogih veliko zanimanje ter osredotočili vse k^mbi-nac je o nadaljnjih dogodkih na včerajšnji dopoldanski in popoldanski seji ministrskega sveta. Vse časopije, brez razlike strank, napoveduje usodne dogodke. Sinoči se je raznesla vest, da bo vlada danes dopoldne dems jonirala. Že snoči je bilo naznanjeno, da bo vlada nadaljevala danes ob 8. zjutraj svoje včerajšnje seje ter stopila pred Narodno skupščino z važnimi izjavami, iz vsega tega je razumljivo, zakaj je zavladalo v prestoiici tol kšno zan manje za izredno zasedanje Narodne skupščine. Otvoritvena seja je bila napovedana danes za 10. uro.
Točno ob 8. zjutraj so se pripeljali v predsednišrvo vlade posamezni ministri, tako da je pričela seja ministrskega sveta pod vodstvom predsednika vlade Nikole Uzunoviča brez zamude. Pred Narodno skupščino se je nabralo tekom dopoldneva izredno veliko število radovednega občinstva. Zanimanje polit čnih krogov in občinstva se je povečalo, ko se ie doznavalo. da seje ministrskega sveta ob 11. še ni k nec. Raznesle so se vesti, da se bripravljnjo burni in važni dogodki.    Obc'nstvo je
zato odšlo pred zgradbo predsedništva Viade, kjer je čakalo, kakor v dneh velikih kriz na konec seje ministrskega sveta in na ministre.
Seja mojstrskega sveta se je zavlekla do 12. ure. Po končani seji je predsednik Uzunovič odšel na dvor, kjer je posetil ministra dvora Jankovi-ča. Ko je zapuščal dvor, je kazal Uzunovič napram novinarjem priseljeno dobro voljo. Novinarji so ga vprašali, zakaj je posedi min.stra dvora, na kar je predsednik vlade odvrnil: »Odšel sem k ministru dvora Jankoviču. da mu vrnem njegov včerajšnji poset.«
Po končani seji ministrskega sveta so se m-rastri napotili v Narodno skup- j šCiino, da prisostvujejo   seji Narodne skupščine   Vaš poročevalec se je pri-bažal ministru za trgovino in industrijo dr. Krajaču ter ga prosil, naj mu pojasni, kaj se dogaja v vladi in kaj naj j pomenijo včerajšnji in današnji depol- ! danski skrivnostni dogodki. Dr. Krajač je odgovoril   netstrpno   in nervozno: »Ne vem ničesar. Vrag naj ve, kaj je; nekaj je!« Tudi drugi m nistri niso povedali ničesar, vs.m pa se je črtala z obrazov vel ka nervoznost.
Radi nepričakovano dolgega posvetovanja ministrskega sveta se je zavlekla tudi otvoritev seje Narodne skupščine. Seja se je ob skoro polno-štev lni udeležbi vseh poslancev in ob nabito polnih galerijah začela še le po 12. uri.
Snoči takoj po prihodu dolenjskega vlaka ob 20.40 so se na glavnem kolodvoru in pozneje po mestu razširile vesti o posku-šenem napadu na poštno ambulanco na dolenjski progi med postajama Smarje-Sap In Skofeljco. Nekateri so vedeli celo povedati, da so roparji odnesli iz ambuiance skoraj polmilijonski znesek in so baje celo ubili spremljevalca ambulanČnega voza. Te vesti 03 •e pozneje izkazale za pretirane, ko je ekspozitura policijskega ravnateljstva na glavnem kolodvoru zaslišala spremljevalca ambuiance poštnega manipulanta Leopolda Cudermana.
Dolenjski večerni potniški vlak odhaja iz Šmarja ob 20.06 proti Ljubljani, kamor prihaja ob 20.40. Vlak je zapustil postaja Šmarje-Sap ter prevozil med postajama Šmarje in Škofljica se nahajajoči predor, nakar je precejšen ovinek na velikem nasipu Ko je vlak na nasipu vozil zelo počasi, je spremljevalec postne ambuiance Leopoli Cudennan zaslišal sumljiv ropot pri oknu »ehkili vrat ambulančnega voza ter -ljazil, da stojita na deski ob vagonu dva n^nana m- ška. ki si uš«;ta odpreti zaklenjena vrata. Mani;>ulan* je i iko; skočil v pisarniški od-d-jl^k v.igi na, kjer je bile v vrečah get «vine za 2GO.0O0 Viu. Med tem časom je ed^i obeh nizkih p'i'.e^nii ambulanČno oku> w približa 20 cm aavz.'cl, na kar je po31 strel iz revolverja, ki je zdrobil okensko šipo. Čude ••man viceč ne* irnost, je po'.egtiil za zas-'u;» Zcivoro. cu je t<ko alarmiral s'rcje-v »tjo. k  y- hitre ustavil lokomotivo oprema
vlak  V tem je pečii 5e drugi ttrei, ki p*
tuli ni zadel.
Ko se jo vlal: ustavil, je g. OtlatMI opaz)l, kako sta oba napadalca tekla po velikem nasipu v temo. Kolikor je mogel ugotoviti, Fta bila napadalca Če mlada; eden je imel na glavi klobuk svetle barve.
Ambulančni voz so takoj pregledali ter našli eden revolverski projekti! na mizi tik okna pisarniškega oddelka, drugega uis»» našli.
O dogodku takoj brzojavno obveščeti.i žandarmerija v Grosupljem je začela zasledovati oba napadalca v vse »meri, toda brex uspeha.
Napadalca sta se morala najbrže voziti v potniškem vozu, ki jo bil priklopljen neposredno ambulančnemu, in 6ta najbrž vstopila na postaji v Smarju-Sapu. Ambulančni voz ima na obeh straneh kakor voz dolgo hodnu desko, na katero ae prav s lahkoto stopi z osebnega voza. Železniški in tudi poMni upravi bi bilo priporočati, da odpravi n* dolenjski progi stare ambulantne vozove, katerih nevarnost se je ponovno podČrlavaln že povodom zadnjega, vsem Se v spominu stoječega napada na ambulanco med postajama Grosuplje in Predoslje.
O napadu je bila obveščena tudi ljubljanska policija, ki se zauj intenzivno zanima in odide danes na mesto napada nad zoruik g. Zajdeta, da ugotovi eventualno še vidne sledove, ki sta jih zapustila napadale* pri svojem begu.
Dogodki križsm Jugoslavije
Seja Naredite skupščine
— Beograd, 12. oktobra, izredno zasedanje Narodne skupščine je bilo otvorjeno z dveurno zamudo danes ob 12 Po uvodnih formalnostih so bile prečitane vdanostne brzojavke predsednika Narodne skupščine kralju in kraljici povodom rojstnega dne prestolonaslednika Petra ter odgovor kralja. Nato so bili prečitani razni ukazi o spremembah v vladi tekom parlamentarnih počitnic. Poslanca radikalne stranke Branko Stakič in Milan Petrovič sta odložila svoja mandata.
Nato sta bila prečitana zakonski načrt o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji in zakonski predlog finančnega ministra o naknadnih kreditih za leto 1926 27. Ta pred* log je bil takoj izročen finančnemu odboru.
Ob 13. je seja še vedno trajala.
Vladni listi o Radicu
— Beograd, 12. oktobra. Oba vladna lista »Vreme« in »Samouprava« objavljata uvodnike o Stepanu Radicu in o incidentih, ki jih je povzročil v Zagrebu. Usta smatrata, da bodo imeli incidenti velike posledice. »Vreme« ugotavlja, da so incidenti plod človeka, kojega duševno ravnotežje ni normalno. List konstatira, da je Stepan Radič nemogoč kot šef vladne stranke. Zato mora HSS vreči Stepana Radiča, ako hoče še dalje ostati v vladni koaliciji. »Samouprava« pa ugotavlja, da je bil natop Stepana Radiča take prirode, da Škodi interesom države in koaKcije. Tudi vse ostalo časopisje objavlja komentarje o položaju vlade in ugotavlja, da se nahaja vlada v zelo kočljivi situaciji.
KRALJEVSKI PAR V SAMOSTANU ŽICI
— Topola, 12. oktobra. Včeraj popoldne je kraljevski par obiskal zgodovinski samostan 2ica, kjer je bilo kronanih 7 srbskih kraljev.
FrecrijsRfacija madžarske politike
Važne izjave madžarskega
poslanika na Dunaju.
— Dunaj, 12. oknirt Povvxlou velike nezadovoljnosti italijanskega tiska radi z-jave dr. Ninj:5z »-pr i ečih pogajanjih ' PladžarbK.: Md! Iznodi nj mori* preko ^p'i'm > d me« i/'av; ; ka«-1 r.::a*ars'.i poslanik /r .f ATbrvssv ns*\,pn
»Ni mi znan* pisava minskega »Se-cola« o tcn v^ra"ir:,u. A ! pre-dp Ntiv'jjm. da piše »See»')- tako, ki k »r s-Jrn cbve-ščen Raz-Tčii, da ,e »Stota« in je.! 11 JI prej Reka na srun !:ak">r >p!it In da W Italija želela prit^r'iti mnü/a sk? izve« preko Reke. Ne tajim, da bi to odgovarjalo *a<: mšfm žet -m, »Ti m ;e p »vs.'in l'f-^z-umlüvo. kako -r.^re fra* »a zatr--\\iti d nas. da izvažamo svose nla^o prek~i Rt-kc. ko nam ponuja Ju*.Ml«via znatna V n» cs^e za prevoz nvdZ ir<k sin bi iga r>r.*ko Splita. Madžarska rabi pot do nnrja. Ne« J umestno je, da odklonimo, ako nam Tigo-j slavija gre na roko. Prepuščam ra*«'<!bf italijanske javnosti, ako to pomenja fe ebenem novo smer jugoslovenske politike napram Italiji. Sporazum in dobri odnošaJi med Jugoslavijo in Madžarsko so f.»*vlj«:*ij-ska potreba ene in druge stranke ter bo to ob enem novo in čvrsto jamstvo za mh* v Srednji Evropi.«
PAŠIČEV POVRATEK
— Beograd, 12. oktobra. Tajništvo radikalnega kluba je prejelo službeno obvestilo, da se bo vrnil g. PaSič v Beograd najkasneje do 20. oktobra. Pašič bo takoj po povratku v Beograd sklical sejo glavnega odbora radikalne stranke. Na seji se bo določil kraj in dan državne konference NRS. Iz ožje Pašičeve okolice se doznava, da odpotuje Pašič v slučaju lepega vremena že v četrtek iz Cavcata, tako da bo v soboto že v Beogradu.
Dne 7. t. m. je bil v Varaždinu izvršen strahovit umor, kakršen pač še ni zabeležen v kriminalnih analih tega mesta. Omenjenega dne je poslal trgovec Csakaturner iz Čakovca svojega 23Iet-nega sina v Varaždin, da tam pri raznih tvrdkah inkasira večje zneske. Ko je mladi Csazaturner inkasiral že večjo vsoto, je stopil v lokal trgovca Lavosia-va Löwingerja, ki je tvrdki Csakaturner dolgoval večji znesek. V Löwniger-ju, ki je opazil, da ima mladi Csakaturner večjo vsoto gotovine pri sebi, se je vzbudil pohlep po denarju. Zato je mladeniču naročil, da naj pride okoli 22. ure k njemu, češ da mora denar šele tekom dneva od svojih dolžnikov izterjati.
Nič hudega sluteč, je mladenič zvečer stopil v stanovanje Löwingerja. Ta ga je takoj pri vstopu udaril z nekim topim predmetom po glavi, nato pa je nesrečno in omamljeno žrtev zaklal. Mrtvecu je odvzel ves denar, truplo pa vtaknil v veliko vrečo in io odnesel v hlev. Drugi dan je Löwinger plačal menico v znesku 10.00D dinarjev.
Pokojni Csakaturner je* imel prenočevati pri svojem prijatelju Rosenber-gu v Varaždinu. Ker ga ni bilo k njemu, je odšel Rosenberg zjutraj k Lö-wingerju. Vedel je namreč, da je mladi Csakaturner odšel zvečer inkasirat k Löwingerju. Ko ie Rosenberg vprašal je mladi Csakaturner inkasiral že večjo zmedeno odgovoril: »Kaj jaz vem, kje je? Gotovo je ostal pri kaki mladenki...« Rosenbergu se je zdelo vede-ner dolgovar večji znesek. V Löwinger-najde Csakaturnerja. Preiskal je vso hišo, dvorišče, skladišča in končno je v hlevu naletel na vrečo, v kateri je v grozo našel umorjenega svojega prijatelja. Takoj je prijavil slučaj policiji. Löwinger je med tem izvršil samomor. Našli so ga obešenega na vratih sušilnice.
Strahoviti umor je v Varaždinu silno razburil vse prebivalstvo.
Pred novosadskim sodiščem se bo vršila prihodnje dni zanimiva razprava, za katero vlada v javnosti ogromno zanimanje. Gre za znani nameravani atentat na most, ki vodi preko Dunava pri Bogojevu. Obtoženi so trgovec Anton Adam iz Bogojeva, gostilničar Ivan Tulner iz Osijeka in delavca Dušan in Vinko Cikšer in sicer po §64. zakona o zaščiti države. Obtoženci so leta 1922 in 1924 prejeli večje množine ekrazi-ta z nalogom, da razstrele in poženejo most v zrak. Pri obtožencih se je povodom preiskave našlo večje množine ek razi ta.
Tragične in strašne smrti ie umrla te dni zasebnica Marija Stembil iz Smlednika. Kuhala je v velikem kotlu krmo za svinje, pri čemer se ji je vnela obleka. Bila ie hipoma v plamena. Pre-
strašena je zbežala iz prostora, na begu pa se je verjetno spotaknila in padla. Kasneje jo je našla njena gospodinja vso ožgano in mrtvo za vratmi v kuhinji.
Tragičen slučaj se je te dni pripetil v Reifali pri Osijeku. Posestnikov sin Jan. 15 Ledö se je neprevidno igral s sa« mokresom. V bližini se je nahajala 16* letna mladenka Marija Adam. Nesreča je hotela, da se je Ledöju sprožil sa» mokres. Krogla je zadela Adamovo v vrat. Mladenka je bila takoj mrtva.
V tvornici za izdelovanje strojev. Effenberger v Daruvaru na Hrvatskem je eksplodiral neki stroj. Pri eksploziji je bil ubit vajenec Andrija Ruta, ene* mu delavcu je bila odtrgana noga, dnu gemu pa roka.
Strašne smrt je umrla 31etna deklic ca Emica Ugriš iz Osijeka. Dekletce, ki je biro samo doma, se je igralo v vži* galicami. Vnela se ji je obleka in hipo* ma je bila v plamenu. Nesrečnega otroka so pripeljali v bolnico, kjer pa je v strašnih mukah umrl.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti. 2 in polodst. drž. renta za >. škodo 304, 7odst. invest. pos. iz 1. \92\ 12, eeljska pos. d. d. 194, 197, Ljubljanska kred. banka 155, Merkantilna banka 94, 95, Pr\ hrvatska štedionica 865, 867, K:2di*ni ga"cd 165, 175, Strojne tovarne 'ivarie —, J0c>, Združene papirnice 102, Stavbna dru.V.)^ d. d. Ljubljana 55, 5o, Sašir d. d. 104, 4 in pol-cdst. kom. zad. dež. banke 20, 22, 4 in pol-od?i. za&r.    kr. de£. i>anke 20, 22.
ZAGREBŠKA BORZA.
Eiekti. 7odst. invest. pos. 1921 72 m 1 četrt — 73, 2 in polodst. drž. rente za rat-nu štetu 304 in pol — 305.5, Ljubljanska kreditna 155, Hrv. eskomptna banka loo - -
101, Kreditna banka Zagreb 100 — 101. Hipotekama banka 55 in pol — 56, Jug^b\n-ka 92 — 92.50, Praštediona 865 — 870, Drava d. <L Osijek 280, Šečerana Osijek ^65— 470, Isis d. d. 50, Gutman 230—235, Šlavcks 100 — 102.5, Slavonija 31 — 32, Trboveljska 300 — 305, Union paromlln 300. V;vče
102, Agraria 42 in 3 četrt — 43.5. De/iie: Amsterdam 22.68—22.74, Dunaj 707.50—800.50, Berlin 13.495—13.525 Italija 227.95—229.95, London 274.40—275 do 273.20, Newyork ček 56.45—56.65. Paris 161 do 166, Praga 167.40—168.20, Varita* 10.9275—10.9575.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.1475, Pariz 14.90, London 25.1175, Newyork 517.50, Milan 21.075, Praga 15.825, Dunaj 73.0125.
— Trst: Beograd 42.70—4350, Parit 69.50—70.10, London 117.50—118.50, New-york 24.15—24.45, Praga 71.75—72.25, Dunaj 341.50—84450, Curih 468—471.
Siran 2.
•SLOVENSKI   N A R O D» dne 13. oktobra 1926.
Štev. 232
Slovo češkoslovaških parlamentarcev
LJubljana Je izlila včeraj svojo dušo in znova zapečatila neraz drnino pobratimstvo med Jugo slo veni in ČehoslovakL — Nepopisni in nepozabni prizori ob odhodu bratskih gostov. — Prisrčni pozdravi na Gorenjskem.
La pribita) Je minul včerajšnji dan v Ljubljani in njenim rea dragim in dobrodošlim gostom, saatopnieam in zastopnikom ieJkoalovalkega naroda, ki se kar niso mogli ločiti od slovenske prestolice. Pozabili so na tso utrujenost od dolgega napornega pota kriiem Jugoslavije, miži veli so se ▼ prijetni bratski družbi, bilo jim je kakor da so ie doma. In tudi Ljubljančani so jih sprejemali in pozdravljali, se od njih poslavljali, kakor da imajo med seboj dragega rodbinskega Slana, ki je prišel po dolgih letih na sel tako kratek obisk. Kjerkoli so se češki parlamentarci pojavili tekom popoldneva, ko eo si razgledovali mesto, obiskovali svoje- osebne in politične prijatelje, povsod so jih obsipale cele gruče in jim prirejale prisrčne ovacije.
Že včeraj smo poročali o opoldanskem banketu, ki ga je češkoslovaškim senatorjem in poslancem priredil veliki župau dr. Baltič, ki je tudi otvoril serijo govorov z eapitnico prezidentu Masaryku. Zahvalil se m je čeL posL Hvozdnik, ki je napil kralju Aleksandru. Kot ljubljanski poslanec je dr. Korošec v daljšem govoru proslavljal bojno —h sažH im Cehoslovakov in Slovencev v avstrijskem parlamentu in zgodovinskih časih svetovne vojne. Odgovarjal je posl. Sedla-Sek, ki je omenjal, kako je sedanji obisk tel. parlamentarcev le še bolj poglobil tradi cijonalno medsebojno zvestobo Čehoslovakov in Jugoslovanov. Med banketom je požrtvovalno sviral oddelek vojaške godbe, ki je Sel ponovno živahno priznanje in odobravanje.
Po končanem banketu so si gostje v skupinah ogledali mesto in okolico ter obiskovali svoje politične prijatelje. Obema senatorkama ter poslanki Karpiškovi je priredila ga. dr. Tavčarjeva intimno malo ju-Uno, katere ee je udeležilo tudi več odličnih predstavnic ljubljanske družbe. Izmenjanih je bilo več govorov, ki so vsi podčrtavali in tereee, kateri vežejo slovansko ženstvo preko vseh političnih strank preko vseh dr-lavnih mej.
Ob 18. so se zbrali bratski parlamentarci v veliki dvorani Kazine, ki so jo magistra tni nameščenci pod vodstvom gg. dr. Zar-mflm, nadevetnika Bleiweisa ter ge. dr. Zar-sikove spremenili v bajni log pestrega cvetja in zelenja. Gostje in domačine sta Ijnbesnjivo sprejemala vladni komisar g. dr. Mencinger in njegova soproga.
Z bogatega bifeja, ki ga je mojstrsko priredil g. Krapefc, so s sugestivno ljubkostjo zalagale goste gojenke gospodinjsko iole >MJadike< pod vodstvom ge. Zemljanov e in s tem že takoj v pricetku dale vsej prireditvi prijetno domače obeležje. Čajanka mestne občine se je tako spremenila v izredno prijeten in živahen večer, ki bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu. Mnogo je pripomogel k temu tudi pevski zbor, ki je zapel na željo gostov več naših narodnih popevk.
Ko se je zmračilo, je priredila vojaška godba po mestu obhod, v katerem se ja kmalu zbralo več tisoč ljudi vseh slojev in vseh starosti; razvila se je po ulicah spontana manilestacija za Češkoslovaško ter za pobratimstvo med češkoslovaškim in jugo-slovenskim narodom. Vsa ta ogromna množica se je ustavila pred Kazino, na katere balkonu so jo pozdravljali csl. parlamentarci. Vedno znova so orile viharne manifestacije in ovacije, ki so dosegle svoj višek, ko je ogromno množico nagovoril predsednik pra.kega parlamenta g. Malypetr.
Bakljada In obhod vojaške godbe sta bila obenem prezgodnji signal, da se Je treba pripraviti na odhcd. Le s težkim srce*n so se poslavljali senatorji in poslanci od prijateljske družbe v Kazini In se odpravljali na kolodvor. Vsa Ljubljana je bila na nogah in tako napolnila progo od Zvezde do kolodvora, da so si avtomobili komaj, kemaj delali pot. Vsak voz posebej so množice zasule s cvetjem, vedno znova so se vžigale spontane ovacije. NikakŠnega it an l-mana ni bilo več, nikakšnih rediteljev In
komandantov. Vladala in govorila je ljubljanska ulica brez predpisov, a zato Iz srca in tako do srca« da je le malokdo Izned Čeških politikov prispel na postajo s suhimi očmi.
Na peronu samem so se gnetli mnogi tisoči. Ves čas, ko so se gostje nameščali v svojih vagonih, so odmevali vzkliki tisočerih od*uŠ*vf-eu^iv. se vrst: i pr z ■*• rimskega pozdravljanja in poslavljanja. Tud! vagoni so bili kmalu vsi obsuti s jrstfcn, okrašeni z zelenjem in malimi zastavljam!. Čehoslovaki, tipičen narod reda In to J* • >sti, so intervenirali, da bi*vlak še ostal ',n odpeljal šele kasneje! A vozni red je bil določen v sporazumu z avstrijsko m češka Železniško upravo; zato ni bilo mogoče il-skirati zamude. Vlak se le moral začeti pomikati točni c> napovedanem času rh pol 9. zvečer. Le počasi In previdno si le krčil pot skozi gosti gozd človeških teles. Cela pestra planjava robcev, šopkov, rok In klobukov je valovila dolge, a vendar tako kratke minute po širnem kolodvora, do raba so odmevali klici »Zdravo! Na ^dar! Ns svidenje!c
POZDRAVI V KRANJU IN NA JESENICAH
Nepozabne manifestacije v Ljubljani so doživele še prijeten epilog v Kraniu, kamor le posebni češki vlak prispel kmalu po 9. Kranjsko prebivalstvo je napolnilo svečano okrašeni kolodvor ter priredilo gostom, ki so imeli tam kratek postanek, navdulinc ovacije. Zopet ie deževalo cvetja, -io.jjt so odmevale salve medsebojnih vzklikov in pozdravov. Izmenjanih je bilo tudi par kratkih govorov, nato pa je vlak krenil priti Jesenicam, kjer so pred odhodom Iz Jugoslavije Cchoslovake pozdravMe zopet velike množice prebivalstva z Jesenic Tn okolice. Ovacije so trajale ves čas, dokler vlaka nI vzela tema m ga odvedla v karavanski predor.
Pozdrav kralju
Jesenice. 11. oktobra d. Pred odhodom z Jesenic je čsl. parlamentarna delegacija odposlala v Beograd sledeči brzojav:
»Njegovom Veličanstvu Aleksandru I. kralju Srba  Hrvata i Slovenaca
Beograd
U trenutku kada delegacija Narodne skupštine Čehoslovačke Republike na-pušta granicu slavne kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca puna nezaboravlje-nih uspomena na sjajne dočeke na koje je nailazila na čelom svom putu pred-sedništvo delegacije uzima slobodu da Vašemu Veličanstvu nosiocu ideje uje-dinjenja bratsko* nam naroda Srba, Hrvata i Slovenaca uputi izraze za-hvalnosti za Vaš srdačan prijem zajed-no sa najiskrenijim pozdravima želečl svako dobro i sreču Vašemu Veličanstvu Njezinom Veličanstvu kraljici Mariji, nasledniku prestola Petru i čelom kraljevskom domu.
Malypetr, predsednik poslanske skupštine;   Soukup, podpredsednik senata.
Zahvala Ljubljani
Ljubljanskemu prebivalstvu!
Sprejeli ste nas v svojem krasnem mestu tako po bratovsko, da Vam niti ne moremo izraziti svoje globoke gl-n j en os ti, ki nas je navdajala cel Čas našega bivanja med Vami.
V svojo domovino se vračamo z globokim prepričanjem o Vaši srčni ljubezni, ki bo za nas spodbuda in uteha za celo našo skupno bodočnost.
Našega bratstva nihče ne bo mogel zrušiti!
Vam. bratje Slovenci, Vaši beli Ljubljani in Vaši veliki državi kličemo svoj iskreni češkoslovaški:
»Na zdar!« Za delegacijo čsl. Narodne skupščine
Malfvpetr Soukuo
Proslava obletnice dobruških bojev v Pragi
V soboto popoldne se je vršila v Pragi pod protektoratom mestne občine intimna proslava 10-letnice junaških bojev v Do-brudžL Proslave so se udeležili številni zastopniki Češkoslovaško-jugoslovenske Lige, Udruženja češkoslovaških legiionarjev iz srbske armade in društva «Spotnin obram-bc». Svečanost Je otvoril praški župan dr. Baxa, Id je pozdravil zbrane zastopnike Male antante In naglašal. da je ostalo s krvjo zapečateno prijateljstvo trdno In neomajno, kakor Je bilo pred desetimi leti, ko so češkoslovaški  in  j ugoslo venski dobrovoljcl
skupno prelivali kri za osvobojenje obeh narodov. Dobrovoljcev bivše srbske divizije v Odesi je ostala samo peščica. Večina njih spi na debruških poljanah večno spanje. Vsi ti junaki so dokaz, kaj pomeni ljubezen do domovine in naroda
Predsednik Češkoslovaško - Jugosloven-ske Lige. poslanec Hodža, je v svojem govoru naglaš~l. da bi proslava obletnice dobruških bojev ne imela smisla, ako bi ne mogli trditi, da Je prodrla med najširše sloje obeh bratskih narodov zavest, da se je rodila iz žrtev, ki so padle na bojiščih, naša svoboda Zato je naša sveta dolžnost, da se spominjamo padlih junakov in cenimo one .ki jim je smrt v bojih za domovino prizanesla.
V imenu češkoslovaške vlade se je poklonil manom dobruških junakov minister narodne obrambe gen. Syrovy, v imenu Ru-munije poslanec Filodor, v imenu Jugoslavije pa vojaški ataše gen. Nenadovič, ki se. je v temperamentnem govoru zahvalil prisotnim češkim dobrovoljcem iz Dobrudže za njihovo pomoč v borbi proti skupnemu sovražniku.
Po končanih govorih je prečila! prašk-i župan dr. Baxa pozdravne brzojavke prezidentu Masaryku, kralju Aleksandru I., ru-munskemu kralju Ferdirandu ter geao*i*j-ma Avarescu m Hadžiču. Svečanost je zaključila vojaška godba z jugosl jvensko, ru-munsko in češkoslovaško državni himni. V nedeljo dopoldne so položili orst z debru-skega bojišča v steno Staromestnesa magl-strta. Tudi te spominske svečanosti so se udeležili odlični predstavniki drž*/ Male antante.
Zimske siiknie fci raglane
najlepših je d> bs i že za mal denar pri tvrdki
Fran Lnkič, Pred škeli o 19.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 12. oktobra: Zaprto. Sreda, 13. oktobra: Zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 12. oktobra: Othello. Red B. Sreda, 13. oktobra: Zaprto. Četrtek, 14. oktobra: Rigoletto. Gostuje g. Mirko Jelečin. Red E.
eležnica
„Drugi breg"
Premijera v Ljubljansiü drami.
V soboto so igrali v našem dramskem gledališču J. liilbertovo dramo :sDrugi breg:, ki je nas vsebinsko in igralsko prijetno presenetila. Češka literatura je reagirala na velike socijalne pokrete v povojnih letih tako, kakor malo katera druga. Revo-lucijonarni duh je zavel med mlajšimi Češkimi pisatelji z ono silo in prepričevalnim zanosom, ki je zaman iščemo pri drugih evropskih narodih. V tem je izražena deloma tudi realnost naših severnih bratov. Hilbert je poleg Čapka najsugestivnejSi revolucijonar peresa. Njegova drama >Drugi breg« je idejno tako globoka in močna, da gre lahko mirno tudi na največje svetovne odre. Pa ne samo vsebinsko, marveč tudi tehnično je to delo brezhibno. V njem se kaže pesnik velikega razmaha in globokega spoznavanja sedanje dobe.
Nasa dramska režija se je potrudila dati Hilbertovi drami tisto obiležje, ki ji edino pr isto ja. In res se ji je to z malimi izjemami tudi posrečilo. Najtežjo nalogo sta prevzela g. Levar kot dr. Hron in g. Jan kot njegov sin. Oba sta pokazala velike igralske sposobnosti in perspektive sa razvjj svojih talentov. Osobito je ugajal g. Levar, ki je bil kot fanatični revolucijonar-teoretik izvrsten. Njegov organ je kot nalašč ustvarjen za ljudskega tribuna. Težja je študeuto-vs vloga, ker mora ckozi mnoge psihološke zelo komplicirane peripetije, ki jih je g. Jan spretno premagal in obvladal. Ako bi Se nekoliko opilil svoj glas, bi imeli v njegovi igri idealnega revolucijonarja-praktika. Režijo je vodil zadovoljivo g. Skrbinšek. Tudi ženske vloge so bile to pot v dobrih rokah-
_ Rabindranath Tagore t Pragi. V nedeljo je prispel v Prago znani indijski pesnik In filozof Rabindranath Tagore, ki potuje že del j Časa po Evropi in prireja javna predavanja. Tagore je star 65 let, a je kljub visoki starosti na višku svoje pesniške moči. Zadnja leta je napisal več krasnih del v poeziji in prozi.
KOLEDAR. Danes: Torek, 12. oktobra 1926; katoličani:  Maksmilijan;   pravoslavni:   29. septembra;   muslimani:   4. rebi-ul-ahira 1345; židje: 4. marhesvana 6687.
- Jutri: Sreda, 13. oktobra 1926; katoličani: Edvard; pravoslavni: 90. septembra, GUgorije; muslimani: 5. rebi-ul-ahira 1345; židje: 5. marhešvana 5687.
Današnje prireditve. Kino  Marica:  >Vitez z  železno roko«. Ljubljanski    dvor:    »Brata   Schellenberg c; Kino Ideal: >Luč Orijentac.
Dežurne lekarne. Danes: Bohinc, Rimska c; Levstik, Res-Ijeva c.
Jutri:   Piceoli,  Dunajska  c; BakarčiČ,
Karlovska c.
m
e m
Solnce zaide danes ob 17.22, vzide jutrt ob 6.12 in zaide ob 17.20.
Mesec zaide ob 20.46, vzide jutri ob 12.40 in zaide ob 2138.
Sport
Še nekatere nedeljske tekme«
Cdjc: Atletiki — I. SSK Maribor 4 : 1 (2 : 0). Nepričakovana zmaga Atledkov.
Maribor: Prvensvene; Rapid — S. K. Ptuj 8 : 1. Izredno visoka, a zaslužena zmaga Rapida. — T S K. Merkur — S K. Svoboda 2 : 0 (1 : 0). Stanje prvenstva v Mariboru je sedai sledeče: Rapid 6 to*k, Maribor 5 točk, Merkur 4 točke, Ptuj 3 točke, Svoboda 2 točki, Mura brez točke. — Maribor rez. — Merkur rez 3 : 0 (l : 0). — Hazena: Maribor I. — Maribor II. 16 : 6 (6 : 2) Pri prvi družini je igrala bivša Ilirijankj Vida Petanova, ki sedaj biva v Mariboru
Bratislava: Dunajski Wacker je igral v Bratislavi proti F C. Bratislavi neodločeno v razmerju 0 : 0.
Budimpešta: Budimpeštanski derby M. F. K. — T. C, kateremu je prisostvovalo 32.000 gledalcev, je končal neodločeno v razmerju 2 : 2.
Gradec: Prvenstvena Sturm — Železničarji 7 : 0, prijateljska Hakoah — Grazer A. C. 4 : 3 (2 : 2).
•
— K včerajšnjemu ooroČUu o tekm. Iliri] :a : Primorje moramo še omeniti, da je bil srednji napadalec Primorja Drarrtfčanin takoj v začetku Igre blesiran in Je zato torej vso igro le stadral. Tudi Uršič Je bil lažje poškodovan In zato je umljivo, da se trlo Primorja nikakor nI znašel ter nI pred-vedel znane svoje komblnacljske Igre.
lit
grandiozno, slavnostno tilmsko delo igTano po pravih prt bival-cih Ind je, ki niso po poklicu igralci
V   glavni vlogi Pnnceza Se< ta Devis, hčerka maharalže ud Kašmira.
Čarobna krasota Ind je.
Predstave ob 3., 7*5., 6.. Vs8 in
9 uri Cene nezv šane.
Kino Ideal.
Maurice Boue:
bi im"
sms
29
SUlIlliVffi 99
Roman.
— Izbomo, pritrdi Morlon. In to ugodnost hočeva takoj izrabiti. Ali vidiš tam spodaj dve migljajoči lučki?
— Vid'm, odvrne Noisy, napenjajoč oči. Dve barki nemara ...
— Da, dve barki, ki ploveta, če me vse ne vara, v smeri proti Kormo-ranski jami. ......
— Čudno, čudno! vzklikne slikar.
Polagoma sta se čolna približevala. Naenkrat pa sta izginila med skalovjem.
— Požuriva se, Šepne Morlon. Vrniva se na kamenito stopnišče in si izberiva primerno opazovališče. Zdi se mi, da bova imela priliko, prisostvovati nenavadnim prizorom.
— Ti torej misliš, da sta ladji od-pluli v jamo?
— Kakopak, odvrne Morlon prepričevalno. Ce bi se bili vrnili na široko morje, bi se bili morali vendar vnovič pojaviti Izza skal.
— Veš, prijatelj, meni se zdi. da najin položaj ni baš prijeten.
— Že mogoče: toda nisva M oborožena? Slednjič pa, saj sva pravkar odkrila zasilni izhod, ki nama utegne
prav tako dobro služiti kakor bandi-tom, če naju zasači nevarnost.
— Prav imaš. prijatelj. Vrniva se torej!
Morlon in Noisy se previdno nati-homa vrneta na stopnišče, po katerem sta bila poprej* prišla. Omenili smo že, da je bilo stopnišče skrito med skalami. Prijateljema se torej ni bilo bati, da bi ju v temi kdo opazil. Bila sta docela na varnem pred nepoklicanimi očmi, nasprotno pa sta sama megla pregledati vse, kar se je okoli njiju dogajalo
— jZdaj sem popolnoma uverjen, da s!uži ta jama za skrivališče razbojnikov, pravi Morlon, ko sta se prijatelja nahajala v varnem zavetju temnih stopnic Vse je tako urejeno in celo narava sama služi s svojimi bizarnimi domisleki njihovim nečednim namenom.
Noisy hoče baš nekaj odgovorit!, tedaj pa mu Morlon položi roko na usta.
— Molči! mu šepne jedva slišno.
Svetlobni žarek Je odnekod posvetil v prostorno votlino. Prijatelja sta nepremično obstala in negibno strmela v medlo svetlobo, ki Je polagoma polnila jamo.
Tedajci pa sta zagledala človeško postavo, ki je vihtela smolnato bakljo. Njej so sledile še druge sence, ki so se priplazile iz ozkega rova, no katerem sta bila prišla Noisy in Morlon.
Procesija senc je prenehala. Bilo jih je skupno sedem mož z dvema bak-Ijama. Vsi so obstali sredi votline. Slikar in njegov tovariš nista ni za hip izpustila neznancev iz oči.
Tajinstveni nočni posetniki so odložili na tla svoje tovore in sodce, ki so jih prinesli seboj.
Majhen, čokat možak, razmršenih las in divjega obraza j*m je mign'1 z roko. Bil ie očividno njihov vodja. Pajdaši so na povelje posedli okrog njega na tla.
— Torej glavarja danes ne bo! izpregovori možak, ki se je zdel vodja, svojemu sosedu.
— Ne, odvrne nagovorjenec. Dejal mi je: »Po:šči hitro Loica m mu naroči v mojem imenu, naj odloži plen v morgatski votlinLc
— Storimo torej, kakor nam je ukazano. Mar^o in Lonian. odnesita sodce v skrivalšče, že vesta, kam!
Dva moža se odtrgata od skupine, vzameta po dva sodca nod pazduha in se namerita nrot? ozarliu votline. Morlon Pma ie stree^l z očmi: videl Je. kako sta privzdignila v sten" lesena vratca, ki se nit' oo barvi nlsn ra^lkovala od obda'ajWejra iih eranita PniavHa se ie Drecejšnja ndort'na v skaTV možaka sta s svoUm tovorom zlezla v njo *n se praznih rok zopet pojavila na dan.
TriVrat sta se« vm*1f In ortrtesV" seboj vse sodce in zaboje,   ki   so jih
njuni tovariši položili na tla. In ko sta svoj posel v redu dovršila, sta se podala nazaj med svoje pajdaše in posedla okrog možaka, ki so ga klicali za Loica. Morlon ju je ves čas pozorno motril in je pazil natančno, kje sta odlagala blago. Zdelo se mu je čudno, da ni bil prej zapazil tajnih vratc v steni.
Loic jim ie začel nekaj govoriti, nri Čemer je divje mahal z rokami Govori je v čudni mešanici bretanj-ščine in slabo razumljive f**ancošč;ne. in Morlon in Noisy sta jedva nrpatam prestreza kako znano besedo. I^ela pa sta srečo: eden od banditov ni razumel bretanjsc'ne in le neprestano prekinjal govonvka, ki mu ie moral da-iati pojasnila v vsaj za silo umljivi francoščini.
Tako je našima prijateljem^ usne-lo. da sta kol'kor tol:ko doumela smisel per^ovora /"••'tiUJa *ta de«, cr' /.a neko ponočno eksned'ciio. ki se fe Izredno doh*r> pocrec'la. nolee nie na so obravnavali še dnteo ek^nerTcii^ ki so jo n^m^ravali nodvzeti čez dva dni.
Mnrlonu ie bla st^ar že tako; cDO_ čf»fka pogovora nsna: ti rn^akl so bili. o tem n1 nr^'o več biti dvoma. član: tihotapske tolpe.
Nan1 eno uro «o s? oowenkavall tn raznravl'aü o svoi'h načrfih ter nrere-šetavn^i v?rastne mere, ki iih bo treba uVrpTvti. da Trn »prokleti cariniki« ne pridejo na sled.
— Na napačni sledi sva! zamrmra Noisy svojemu prijatelju na uho.
— Kdo ve! odgovori takisto tiho Morlon. Počakajva še nekoliko časa. Jaz še nisem izgubil vsega uoanja!...
Prijatelja prisluhneta. Ni traj.ilo dolgo in Morlonovo upanje se je ie'o resničiti. Pogovor med banditi je zavil v drugo smer. Tisti razbojnik, ki so tovariši klicali za Loica, ie pripovedoval o poglavarju. Dejal je. da se je bil zamudil na Ražki pečin. Slo je za neko ugrabi jenje
Morlon napne ušesa da ne bi preslišal niti besedice. Ali bilo je I žko razumeti Loica: govoril je do večini v bre-tanjskem narečju, na drusri strani na »e omenjal prizore in dogodke, ki so bili našima prijateljema povsem neznani.
Toda naklonjena usoda nI hotela, da bi Morlonova potrpežljivost ostala #te-poplačana.   Mora! se je ugristi v ustni ce. da ne bi zakriča' na glas: tako ca • bilo spreletelo. ko ie nenadoma sre pomenkov. začul vprašanje:
— A deklica? Kai oa se ie zgod ž njo?
Morlonu se je zdelo da ie oretekl celo stoletje predno ie vprašanju <ledi» odgovor.
— Deklica, odvrne Lo!c. se v tem trenutku nahaja pod varnim nadzorstvom poglavarja razen ffc ni T-edtem že prišel oni tajinstveni tujec, no katerega naročilu delamo.
^5B
8061
^tev. 232
•SLOVENSKI   MAROD* dne IT oktobra 1926.
St i an 5.
Dnevne vesti.
b   Lmbtiam. ant 11 oktobra I92b
— Konferenca katoliškega   c pisk opata
v Zagrebu. Včeraj je j^ičela v Zagrebu pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Baura konferenca katoliškega episkopa-ta. Na dnevnem redu so baje zelo važne razprave in bo konferenca zavzela svoje stališče napram konkordatu, ki se naj v kratkem sklene med našo državo ta Vatikanom. Kakor se zatrjuje, se bo katoliški episkopat na tej konferenci izrekel za uvedbo glagolice v bogoslužje.
— Gospodarski krogi proti nettunskini konvencijam. Ministrstvo trgovine je sprejelo skoraj od vseh industrijskih, trgovskih in obrtnih zbornic obširne predstavke, v katerih se gospodarski krogi izrekajo proti ntttunskira konvencijam hi zahtevajo primerno spremembo. Konvencije bi se imele v sedanjem zasedanja Narodne skupščine ratificirati Gospodarski krogi dokazujejo, da bo naša država na gospodarskem polju občutno oškodovana, ako se bodo sprejele konvencije v sedanji stiiizaciji. Razumljivo je, da je vlada sedaj v škripcih, ker na drugI strani italijanski poslanik neprestano nrgira ratifikacijo.
_ Memorandum profesorskega društva."
Qlavna uprava profesorskega društva bo imela v prihodnjih dneh plenarno sejo, na kateri se bo sestavil obširen memorandum s« prosvetno ministrstvo. V tej spomenici bo udruženje sporočilo ministrstvu svoje najnovejše zahteve tako glede svojega ma-terijelnega položaja kakor tudi v šolskih xadevah.
— Razširjenje meteorološke službe. Vlada ie sklenila, da razširi meteorološko službo v državi. V to svrho so odobreni potrebni krediti za ustanovitev novih meteoroloških postaj in za nabavo modernejših instrumentov za že obstoječe post?1**
_ Novo neurje   v Polhovem gradcu.
Poročajo nam: V noči od sobote na nedei]o je v Polhovem gradcu zopet divjala strašna nevihta Lilo je kakor iz škafa. Potoki Velika voda. Božna in potok izpod Šent-jošta so mahoma narastli in udarili čez bregove. Pota, ceste In mostovi, ki smo jih za silo popravili in napravili, so bili v kratkem času uničeni, razkopani. odneseni. Z največjim naporom smo rešili hišo, ki stoji blizu tam, kjer je stala bivša Koprivčeva hiša. Pri Dolenji vasi so se valili valovi čez most in cesto, tako <la je bila vožnja nemogoča in smo imeli pretrgano poštno zvezo. V nedeljo popoldne ni šla pošta od nas in v ponedeljek je nismo prejeli. Zdaj je poštna zveza zopet »postavljena; vozi pa čez Zaklanec in Brezje na Dobravo. Naše polje in travniki so zdaj še bolj zakopani v kamenje, grušč in gramoz. BoŽnarjeva žaga, ki ie bila nedolgo vsa prenovljena in razširjena, je tako zakopana v grušč in gramoz, da je ustavljen obrat najmanj za dva ali tri mesece. Katastrofe, ki so nas radele, so tako grozne, da bodo o njih govorili še pozni rodovi.
— Kurjenje železniških vagonov. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se kurjenje Železniških potniških vagonov prične 15. oktobra t. 1.
— Kongres ingosJovenskih žen na Bledu. Na Bledu se prične dne 25. t. m. kongres Narodnega ženskega Saveza, ki bo trajal tri dni. Na kongresu bodo zastopane vse jugoslovenske humane, gospodarske in kulturne ženske organizacije.
— Ustanovitev madžarskega konzulata v Zagrebu. V Zagrebu ie bil nedavno ustanovljen madžarski konzulat, ki ima svoje prostore v Samostanski ulici 2 a. Konzulat prične poslovati 15. oktobra.
— Anton Hafner. Včeraj je umrl v Železnikih po daljši bolezni tamkajšnji ugledni m po vsem Gorenjskem znani veleposestnik in trgovec g. Anton Hafner, tast profesorja s Val. Rožiča. Pokojnik je bil prava gorenjska napredna in narodna korenina, kremenit značaj in poštenjak ud
do glave Vedno je bil v prvih vrstah, ako je šlo za narodno ali napredno stvar. Več desetletij ie bil tudi naročnik »Slov. Naroda«. Pokojnika, ki je dočakal lepo starost SO let, pokopljejo v Železnikih v sredo popoldne ob 4. Bodi mu blag spomin!
— Promet na progi Bohinjska Bistrica - Podbrdo. Radi katastrofalnega neurja, ki j zadelo gorenjo soško dolino   v Julijski enečijl, je bil potniški promet med poštama Bohinjska Bistrica — Podbrdo začas-
io ustavljen. Vršil se Je le promet z brzo-*iaki s prestopanjem. Kakor nam javila direkcija državnih Železnic, je bil danes promet na progi Bohinjska Bistrica — Podbrdo popolnoma upostavljen in vozijo redni osebni vlaki.
— OrainoT dijaški dom t Ljubljani. Za zimski semester 1926-27 je na razpolago 14 prostih mest za ubožne slušatelje filozofske, juridične in tehniške fakultete ljubljanske  univerze   (prosto  stanovanje, kurjava.
zsvetljava). Prosilci sa ta mesta naj vlože oje prošnje do 16. t. m. pri upravnem boru O. D. D. na medicinskem dekanatu, ošnjarn je treba priložiti ubožno spričeva-, potrjeno od županstva, davčne oblasti in vent. od sodišča. Prosilci vpisani v I. letnik aiv. študij, naj prilože maturitetno spričevalo, oni starejših letnikov pa spričevala o učnih uspehih na univerzi.
— Tat vina orožja v varaždinskl oko-
HcL Na posestvu Žige Beroldingena v okolic: Varaždina je bil v noči od sobote na nedeljo izvršen vlom. Storilci so dobro poznali razmere v poslopju. Vlomili so v pritlično sebo. kjer le bila shraniena večja zbirka starinskega in novodobnega orožja Odnesli •o več starih s srebrom okovanih pušk 'n pištol, razne lovske puške in municijo. Skoda se ceni na 100.000 Din. O storilcih manjka vsaka sled.
— Aretacija dvakratnega morilca v Zagrebu. Zagrebška policija je včeraj aretira-I« nekega Zorka Brankova, ki Je nedavno izvršil v okolici Sombora dvakratni umoT. Svoje žrtve ie oropal za večjo vsoto denarja m je nameraval pobegniti   v Italijo.
To svojo namero je pismeno sporočil svoji
ljubici v Somboru ter ji naročil, naj pride za njim. Slučajno pa je prišlo pismo v roke policije, ki je uvedla zasledovanje in je včeraj nevarnega morilca zaprla.
— Velik požar sta Bledo. Orožna nevihta, Id je divjala ponoči od sobote na ne* del jo v bohinjskem kotu. je objela tudi Bled in povzročila veliko Škodo. Okoli 3. zjutraj je strela udarila na Rečici v hlev posestnika ia Žagarja M. Pretnarja. Takoj je bO hlev v plamenu. Na pomoč prihiteli sosedje in požarne hrambe so rešili z veliko težavo le živino. Zgorelo je vse poljsko orodje, stroji, vozovi, s tudi velika zaloga sena, slame In detelje, kar bi zadostovalo za rejo 15 do 20 glav živine. Celokupna škoda znaša okoli 200.000 Din, zavarovalnina pa le 30.000 dinarjev.
— Otroške oblekce: Krištofič-Bučar!
Iz Ljubljani:
—1} Združeno slovensko ženstvo v Ljubljani, pod predsedstvom Franje Tavčarjeve, bo priredilo v korist našim nesrečnim poplavi j encem veliko nabiramo akcijo v soboto dne 16. oktobra ln v nedeljo dne 17. oktebra Po vseh ljubljanskih ulicah hi trgih bo razpečevalo naše požrtvovalno zenstvo m naša mladina bloke z odkupnimi listki po 1 Din, 5 Din m 10 Din. Opozarjamo na ta dva dneva že danes fn prosimo naklonjenost *ej človekoljubni akcffi.
—IJ Visoka starost. Čila in zdrava — še vedno zaposlena , v domaČem gospodinjstvu — slavi danes ga. Maksimilijana Šega, sodnega predstojnika vdova, svoj Söletoi rojstni dan
—1! Nov poštni nabiralnik je v delu v Šeienburgovi ulici na poštnem poslopju, tako da bodo poslej zunaj na pošti trije nabiralniki, v Prešernovi in Šeienburgovi ulici ter na dvorišču. Da bo z novim nabiralnikom občinstvu jako ustreženo, je povsem umevno, zlasti še, odkar ga pogrešamo pri trafiki Sever, kjer je bil prej leta in leta.
—1J Zanimivosti s trga. Po nedeljskih nalivih je zrastlo po Gorenjskem obilo gob, kar se pozna dnes tudi na ljubljanskem trgu. Kmetice iz Medvod in Vodic so prinesle na trg izredno veliko jurčkov. Cene so pretirano visoke; ena goba velja 3 — 4 Din, merica 7—8 Din. Na trgu je izredno mnogo kostanja, zelo lepega iz okolice Kresnic in Laz. Kostanj predajajo kmetje po 2 do 2.50 Din liter. Maroni na sadnem trgu so po 6 do S Din.
Narodna knjigarna
»e seda • str tan? v utte st pred magist atom)
—lj V počaččenje spomina na avojega dragega pi ijateija g. Frana Poljšaka je darovala stalna družba pri Bončarju roe^to vea-ea na krsto pokojnika 3O0 Din za društvo *>Skrb za mladino:. SOG Din pa za Sokolski dom na Taboru.
—lj Tragika ruskega begunca. V krogih ruskih beguncev Li v drugi javnosti je izzvala močan odmev vest o samomoru dnevničarja pri velikem županu ljubljanske oblasti, Nikolaja Aleksandrovima S:nolenske-ga. Kakor vsi ruski inteligenti-begunci, je moral tudi on pretrpeti težak križev pot na potu iz Rusije v inozemstvo. Nikolaj Aleksandrovih Smolenski je v Moskvi absolvi ral pravne študije z odličnim uspehom ter se posvetil politično-upravni službi. L. 1920 Je moral zapustiti Rusijo ter se je po dolgem potovanju naselil v Ljubljani Tu sc je mora! boriti za obstanek in vsakdanji kruh skupno s svojo mlado soprogo, ki se je preživljaia kot piianistka Smolenski je požrtvovalno deioval v ruskih begunskih kulturnih organizacijah ,bil je tajnik Ruske Matice in ruske knjunice. Tragedija njegovega napornega življenja se je zaključila v nedeljo zvečer. Njegova soproga je po končanih predstavah v kmu «Ideal», kjer je nameščena kot pianistka, prišla domov na svoje stanovanje na Dunajski cesti. Vrat* so bila zaprta, a v sobi je gorcia luč. S pomočjf sosednih strank je vrata odprla in našla moža mrtvega, s prestreljenimi senci. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Malo je bilo krrvo silno domotožje, malo tudi mate-rijelne skrbi, saj je znašata njegova plača celih 900 Din na mesec___
—I j Kap ga je zadela. Pred Narodno tiskamo v Knafljevi ulici je včeraj ok">Ii poldne postalo nenadoma slabo nekemu upokojencu, ki se je neravesten zgrudil na tla. Pasanti so ga dvignili ter telefonično poklicali iz redakcije »Slov. Naroda« rešilno postajo, ki ie tja odposlala rešilni avto, s katerim je bil nezavestni upokojenec prepeljan v splošno bolnico. Tu so ugotovili, da je upokoienca zadela kap. Se danes ni prišel k zavesti in ie niegov položaj resen Bolnik ie upokojeni progovni mojster Kelbl
—Ij Smrtna kosa. Odlični rodbini g. dr. Albina Steleta ie ugrabila neizprosna smrt hčerkico L i b u š o. Bodi ji lahka zemlja, od katere se je morala prezgodai posloviti. Težko prizadeti rodbini naše iskreno so-žalje!
—lj Vreme. Včeraj 11. t m. je ob 21. kazal barometer 766, termometer 8.5 «t. C, vlažnost 100 odstotkov. Danes ob 7. zjutraj barometer 764.8. termometer 5.5 st. C, vlažnost 100 odst. Opoldne barometer 763 S. termometer 13.5 st. C, vlažnost 95 .>dst. Zjutraj megleno. opoMne jasno. Dunaja vremenska prognoza: Lepo vreme ne trata dolgo.
—lj Društvo »Treznost« ima v sredo, dne 13. t m. svoj redni sestanek ob pol
19. v klavirski sobi moškega učitelnšča. N; dnevnem redu je predavanje dr  Nikiča » škrlatlnki in razgovor o slučajnostih. Pr dite polnoštevilno!
—Ij V vinotoku Viktor SedeJ. Ljubki na, Kolodvorska ul:ca ?6 — se točijo pri-na bela, rdeča in črna vina po nizkih c nah. 936/
—U Pevski zbor Qlithfn Matice, skupna vaja za soprane m alte se vrši danes, v torek ob 6%, sa tenorje In base v sredo
13. t. na. ob & zvečer. — Odbor.
—U Zastonjkar na železnici Delavjo Albert M. iz Trnovega pri Ilirski Bistrici ie prišel v Jugoslavijo, da si poišče zaslužka, ker v Italiji našim rojakom primanjkuje dela. Iskal je povsod dela m prišel tudi na Štajersko. S seboj je imel okoli 200 lir gotovine in nekaj dinarjev. Kr dela ni dobil na Štajerskem, je nekaj postaj pred Laškim stopil v vlak ter se vozil dalje. Plačal je vožnjo le do Laškega, toda pripeljal se je do Ljubljane. Na glavnem kolodvoru so ga prijeli in izročili policiji. Priznal je, da Je plačal voznmo le do omenjene postaje, a je moral na policiji odšteti dvakratno voznino do LJubljane. A ni bflo še dovolj sitnosti. Ker je mejo prestopil brez potnega lista, so sa izročili srezkemu glavarstvu v Logatcu, kier ga bodo primerno kaznovali In odpravili v njegovo domovino.
—lj Nezgoda. Na križišča Dalmatinove ulice In Miklošičeve ceste je akademik ljubijo nske tehnike Ostoja T. po nesreči podrl na tla delavca Alojzih šemeta, ki se ie pri tem poškodoval na levi roki. Kolesarja ne zadene nobena krivda, ker je bil v kritičnem trenotkn promet na tem kraju precej samosten rn sta se križala dva avtomobila.
—II Dve senzactionahd tatvini. Neki gospej v Ključavničarski ulici Je neznana tatica odnesla razne dragocenosti, zlatnino In srebrnino v celokupni vrednosti 8500 Din. Tatica je morala biti zelo raimirana. — Matevž iz Zaklanca Je bH zaposlen v mestni plinarni in je delal pri renovacijl prostorov hotela Tratnik. Nekega večera je Matevž pobasal več stvari in jih nesel po Miklošičevi cesti. Stražnik ga Je, ker mu je bil sumljiv, pobaral: »Kaj nesete? Kje ste to dobili?« Ker Je bil Matevžev odgovor odločen. Jasen fn na videz pošten, je stražnik Matevža pustil korakati dalje. Hotelir Tratnik Je pozneje ovadil, da mu je nekdo pokradel iz kleti več steklenic šampanjca m 31 litrov vina. Osumljen je lil te tatvine ljubi Matevž, ki je moral včeraj romati v samotne zapore policijskega ravnateljstva, kier ni penečega šampanjca. Skoda znaša 1200 Din.
—Ij Najnovejše bluze: KrištofIč-Bnčar!
—lj Drobiž policijske kronike. Od včeraj do danes zjutraj sta bili aretirani dve osebi radi tatvine, mlada Viktorija N. pa radi suma tajne prostitucije. Ukradena je bila vozna plahta, vredna 250 Din. Štirje elegantni ponočnjaki so prijavljeni radi ka-Ijenja nočnega miru, dva radi pijanosti, ker sta preveč obhajala sedmino. Prijavljen »e neki pretep v gostilni, trije lastniki psov, med drugimi znan športnik, radi pasje kontumaca in 9 oseb radi cestnopolicijskega reda.
!? Cslis
Ulji
—c Kredit za stavbo novega okrožnega sodišča. «Nova Doba» in «Marburger Zeitung» poročata, da je b:'I stavljen predlog, da se vstavi v državni proračun 1926-1927 znesek Din 1,500.000 kot prvi obrok za zgradbo novega okrožnega sodišča v Celju in Din 20.000 za podiranje starega okrožnega sodišča v Celju. Ni treba gufoitj besedi, da bi b?Ia taka postavka bolj potrebna kakor karkoli.
—c Smrtna kosa. Na Zgornji Hudinji jen umrla gospa Marija Planinšek, vdova po posestniku, v 72. letu starosti. N. v m. p.
Splošna priljubljen /
Uavnl nedomes/ek |
okusen i cenen. I
nobiva se z» fseÄ
Hol onifalniö trgovlnafr.
no O- 1
—c Ribji tatovi. V celjski okolici *o se v zadnjem času pojavili ribji tatov-'. Risarskemu društvu, ki je razpisalo na tatove znatne nagrade, se je posrečilo zasačiti več takih tičkov. Med njimi je tudi neki «\iso-ko leteči možakar*, ki je z omamljivlmi sredstvi lovil ribe. Za take slučaje so, kakor znano, določene visoke kazni.
—c Čiščenje kanalov. Mestni magistrat je odredil te drri čiščenje kanalov, ki so brli že poml nesnage. Dobro bi bilo, če bi se to čiščenje opravilo večkrat
—c Celjski mesarji nameravajo zopet podražiti cene meru. Svojo namero utemeljujejo s tem, da « sedanjimi cenami ne morejo shajati. Povišanje cen ie po našem mnenju neutemeljeno, ker se cene živin! od spomladi niso zvišale.
—c Sokol. Redna telovadba nižini razredov gnrmaziSe in meščanske Šole se prične v sredo dne 13. t. m. Vršila se bo vsako sredo od 17 do 18 ure.
Iz Maribora
—m Avtomobilske nesreče. Na državnem mostu ie v nedeljo zvečer povozil šofer Franc š. iz Radvania dva kolesarja in se končno zaletel v izvoščka. ki mu je pripeljal nasproti. Šofer je vozil na napačni strani in pri tem še s precejšnjo brzino. Oba kolesarja sta dobila težje poškodbe in so morali enega prepeljati v bolnico. Izvo-šček, v katerega se je nato zaletel avto, je padel z voza, konj pa le dobil težje rane na prsih in na prednjih nogah, šofer je bil ovaden sodišču. — Istega dne je na potu iz Maribora proti Račju zavozil g. Kranjc iz Račja s svojim motornim kolesom v nekega voznika, pri čemer ie padel s kolesa in si zlomil spodnjo čeljust Težko ranjenega so pcepeljali v mariborsko bolnico.
—m Einspielerjev večer, ki ga je priredila o priliki obletnice koroškega plebiscita mariborska podružnica Jugoslovenske Matice, je izredno dobro uspel. Večera se je udeležil tudi sivolasi prost. g. Gregor E I n s p I e I e r, znani koroški boTec in mu-čenik, ki biva sedaj v obmejnem Št. Jurju. V toplih besedah ga je pozdravil predsednik JM g. Detela, ki je v svojem govoru očrtal pomen slavnosti. V mojsterskem govoru »e nato orisal prof. dr. Snšnik osebnost in de'o Einspielerja za svobodo in pravice naših rojakov na Koroškem. V imenu vel. župana je pozdravil slavi jene a dr. L. Poljanec, g. Arnuš pa je govoril o koroškem vprašanju nekdaj in sedaj. Siavl^en-cu je JM izročila krasno spominsko knjigo s posvetilom, ki ga je zložil prof. dr. Suš-nik. Med sla vnos rjo je zapel pevski zbor »Jadran^ več koroških in narodnih pesmi.
Gospodarstvo
—H Stanje vinogradov v Sloveniji. Zadale deževno vreme je povzročilo v vinogradih m-iogo ^kode. Zlasti prizadeti so vinogradi v Slovenskih goricah ln v Halozah'. Grozdje je začelo pokati in gnili. Količma vina bo leios znatno manjša, kakovost pa nekoliko boljša od lanskega pridelka.
—g Za izboljšanja trzoviaskih odaoŠa-jev med Jugoslavijo m Španija. Španski država gospodarski svet v J&adridu je sprejel predlog enega uajodličnejšfh špaaskih gospodarskih prvakov, barona de Abeila £lede izboljšanja trgovinskih stikov med Španijo in Jugoslavijo. Španska potrebuje mnogo svežega mesa in krije svoje potrebe sedaj večinoma s konzerviranim blag on;. Zato predlaga baron de Abeila, naj bi se iz Jugoslavije uvažala živa živina, tako za klanje, kakor plemenska. Nasprotno pa b! španska lahko uvažala v Jugoslavijo južno sadje, ribe, siamlzno olje itd. španski državni svet je preko trgovskih zbornic po-krer.il akcijo, da se predlog praktično preizkusi. Ako se bodo pokazali povoljni rezultati, se bodo v kratkem uvedla pogajanja za sklepanje trgovinske pogodbe.
—g Izvoz našemi zelja na Nizozemsko. V zadnjih dneh se je pojavilo v Sloveniji več nizozemskih trgovcev, ki kupujejo na veliko zelje ter ga izvajajo v Nizozemsko. Dnevno je šlo v zadnjih dneh po 3 do 5 va* gonov čez mejo.
—g Obnovitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, Ministrstvo za trgovino je zbralo že vse potrebne podatke sa sklepanje nove pogodbe s Češkoslovaško. Pogajanja, ki se bodo vršila deloma v ftagt, deloma v Beogradu, bodo v kratkem pričela. Sedanja trgovinska pogodba ni povsem odgovarjala naštel potrebam fn je upati, da bo nova pogodba bolj ustrezala.
—g Pokvarjeni vagoni in zapiranje železniških delavnic. Znano Je, da Je preko 10 tisoč vagonov tako pokvarjenih, da so Jih' morah" izločiti iz prometa. Ti vagoni se nahajajo po različnih postajah m dobesedno propadajo, medtem ko vlada na drugi strani, zlasti sedaj v izvozni sezoni, veliko pomanjkanje vagonov. Najznačilnejše pa je, da y istem času odpušča tvomlca vagonov v Subotici delavstvo in namerava obrat popom orna ustaviti. Kot vzrok navaja podjetje pomanjkanje dela, ker ne prejema od države nobenih naročil. S Stedenjem na pravem mestu bi se kaj lahko našli potrehn! krediti za popravilo vagonov ta tvotnice bi imele obilo posla, pomanjkanje vagonov pa bi mahoma izginilo.
m
Uradn štvo in nameščenci velenosestva Bosta nj-Radeče v Bosta n ju objavljajo žalostno vest, da je nj»h šef, gospod
ANDREJ JAK IL
veleposestnik
11 oktobra 1926, mimo v Gospodu zaspal.
Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen in časten spomini
BOSTANJ, 12. oktobra 1926.
Uprava veleposestva.
4.
tSDOVENSKI  NAROD» dne 13. oktobre 1926.
btev 232
To in ono
Vročekrvni Dunajčani
V nedeljo se je vršilo na Dunaju več zborovanj in obhodov, pri katerih je prišlo do ponovnih spopadov. Dopoldne so imeli dva velika zbora svobodo-miselci, ki so nato odšli v sprevodu po mestu. Ko je sprevod korakaj mimo neke cerkve, iz katere so ljudje ravno odhajali od maše, je godba začela igrati veselo koračnico. To so obiskovalci cerkve smatrali 2a izrivanje in so navalili na svobodomiselce. Prišlo je do prave bitke, ki pa ni zahtevala hujših žrtev, kakor številne omike po obrazih in glavah. Nastopiti je moral močan policijski kordon, da je obe bojeviti stranki razdružiL
Silno so se razgreli tudi hišni lastniki, ki že leta in leta vodijo brezupno borbo za odpravo stanovanjske zaščite. Ta je namreč v Avstriji, zlasti pa na Dunaju še vse drugačna kakor pri nas m res globoko posega v privatno lastnino. Spremembo stanovanjskega zakona preprečujejo socialisti m komunisti v parlamentu Že cela leta s tehnično obstrukcijo. Hišni lastniki prirejajo zato neprestana protestna zborovanja in obhode. Tudi v nedeljo so imeli veliko skupščino, ki se je je udeležilo več tisoč hišnih lastnikov. Najprej so se skregali med seboj, končno pa se zedinili v skupnih napadih na vlado in socrjaliste, ki boljševizirajo avstrijsko gospodarstvo. K besedi se je javil tudi vodja brezposelnih komunistov, katerega pa so zborovalci že po prvih besedah potegnili z govorniškega odra in navalili nanj s pestmi. Govorniku so priskočili na pomoč drugi komunisti in prišlo je do splošnega pretepa, med katerim je predsednik zborovanje zaključil. Policija je spraznila dvorano in razgnala zborovalce.
Most med Evropo in Ameriko
Drzen načrt moderne tehnike.
Premostitev Atlantskega oceana ni nova ideja. Moderna tehnika je premagala že nebroj na prvi pogled nepremagljivih ovir in tako upa v dogie-lpcm času doseči tudi ta cilj. Pred leti je izdelal neki francoski inženjer načrt premostitve Rokavskega zaliva in strokovnjaki so to fantastično delo odobrili Ker pa ni bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev, poleg tega je pa izbruhnila Se vojna, so morali ta načrt začasno opustiti. Zdaj pa poroča »Sun-dary Ctironicles da nameravajo ameriški inženjerji zgraditi most čez Atlantski ocean, torej med Evropo in Ameriko tako, da bi se lahko vozili v Ameriko z avtomobilom ali vlakom.
Ta most bi spajal ameriško in evropsko ozemlje tam, kjer je razdalja med obema kontinentoma najmanjša. Začenjal bi se pri St. Jones na Novi Fundlandijj in končal v Questownu na Irskem. Dolg bi bil torej 2000 angleških milj. V* i gradbi bi šlo vprvi vrsti za stebre, ki bi jim bilo treba dati trdno podlago na morskem dnu. Tu si hočejo ameriški inženjerji pomagati s cementnimi otoki, na katerih bi stali stebri. Najtežji problem bi bila zgradba teh otokov. Tam, kjer morje niposebno srloboko, bi šlo delo gladko od rok, pri večjih globinah je pa stvar seveda drugačna. Dosedanje izkušnje kažejo, da potapljač v globini 1000 metrov ne more več delati. Pač pa bi se dale spustiti v morske globine zvonovom podobne naprave, pod katerimi bi delavci lahko gradili otoke. Most bi obstojal iz treh delov. Zgornja dva dela bi bila za avtomobilski in vozni promet, spodnji pa za železnico. Ker je to delo ogromno, so si zamislili inženjerji graditev mostu na ta način, da bi prevzela polo-
J vico dela angleška, polovico pa ameriška armada. Most bi gradili 15 let Stroški bi znašali okrog 100 milijonov šter-lingov.
Omenjeni list navaja tudi korist, ki bi jo imeli Evropa in Amerika od tega kolosalnega podjetja. Železniška zveza med Evropo in Ameriko bi pomenila katastrofo za pomorski promet Potniki bi nedvomno raje potovali z vlakom, kakor pa s parnikom, ker bi rabili iz Evrope v Ameriko ali nazaj samo poldrugi dan. Most bi bil velikega pomena zlasti za avtomobilski promet Na njem bi bilo več restavracij in hotelov tako. da bi lahko avtomobilisti med vožnjo udobno počivali. Načrt je torej tu, toda drugo vprašanje je, kdaj in da-li se bo sploh uresničil. Moderna tenhika sicer ne pozna ovir, vendar pa m" verjetno, da bi dočakalo naše pokolenje srečne čase. ko bo mogoče hoditi iz Evrope v Ameriko peš. _
Double angleško blago
za zimske in jesenske suknje prima angleško blago že od Din 130 naprej pri ividki Drago Schwab, Ljubljana.
Zagonetni avtomobil v Pragi
V petek so našli blizu Prage irupio nekega neznanca, ki je ležal na cesti s prestreljeno glavo. Dasi na truplu razen zaročnega prstana z monogramom ni bilo nobenih znakov, no katerih bi se dala ugotoviti identiteta, so orožniki vendar spoznali, da gre za rafiniran umor. Kmalu so spoznali v umorjenem praškega avtotaksarja Karla Patočko, družabnika neke tvrdke za izposoje vanje avtomobilov. Patocka je zapustU v sredo zjutraj svoji stanovanje na Vi-nohradih in nastopil dnevno službo. Odpeljal se je v smeri proti Karlinu. Kaj se je zgodilo potem, nihče ne ve. V petek zjutraj so obvestili o tragediji njegove sorodnike. Na kraj nesreče je prihitel njegov brat, vdova in njena mati. Vsi so spoznali v umorjenem Patocka. Orožniki so našli v petek tudi pričo, nekegi moža, ki je videl pod mostom, kjer le ležalo truplo, avtomobil. Pri avtomobilu so stale tri osebe, neki moški z damo in otrokom. Priča je stopil k njim in vprašal, da-li koga čakajo. Vprašal je moškega, odgovorila je pa dama češ da kaže otroku prirodne lepote.
Gospodu in dami se je poznalo na obrazu veliko razburjenje. Ker je bil odgovor dame zelo suhoparen, se je priča poslovil in odšel svojo pot Šoferja v avtomobilu ni videl. Ta izpoved je za nadaljno preiskavo zelo važna. Neznani gospod in dama sta morala imeti nekaj na vesti, ker sta bila zelo razburjena. Nasprotno pa ni verjetno, da b; jemali morilci seboj dete. Da gre za roparski umor. o tem ne more biti dvoma. Orožniki so namreč ugotovili, da je imel Patocka pri sebi 3000 čeških K in srebrno uro. k S pa je z denarjem vred izginila.
Ker si orožnistvo ni znalo pomagati, je poklicalo na pomoč praško policijo, ki je mobilizirala ves svoj aparat da izsledi neznanega morilca. Kmalu so detektivi ugotovili, da je vozil Patočka usodnega dre nekega neznanca v bližnji trg Letno. Dotični potnik se je pa kmalu vrnil v gostilno, od koder se je odpeljal z najetim avtomobilom, in povedal gostilničarju, da se piše Betsche in da je inženjer. Govoril je dobro nemško in vpletal vmes ruske in angleške besede. Ceščina mu pa ni šla. Proti j večeru je prosil gostilničarja, naj mu : preskrbi avtotakso, da se odpelje z WÜ-
sonovega kolodvora v Cheb. Gostilničar je njegovi želji ustregel, toda dozdevni inženjer se ni odpeljal v Cheb, marveč na Vaclavski trg. kjer je odšel v neko kavarno. V soboto popoldne je prejelo policijsko ravnateljstvo v Pragi brzojavko iz Velike Belice na Slovaškem, v kateri stoji, da je neki Alois Patočka prodajal avtomobil s tovornim listom na ime umorjenega Karla Pa-točke. Policija je takoj vedela, da prodaja avtomobil morilec sam ali pa njegovi prijatelji. Takoj je bilo oddano povelje, naj prodajalca aretirajo. In res se je orožnikom v Topolčanah posrečilo aretirati nekega 231etnega Vaclava Hurvcha, ki je imel na obleki krvave lse, pri sebi pa dokumente umorjenega Pa-točke. Morilca so odvedli v zapore, avtomobil pa zaplenili.
na pocljs cnajlrp ežn ejse* zato najcenejše
Cerkev in znanost
Na kongresu anglikanske cerkve v Southpartu je nastopil knezoškof iz Yorka z zanimivim govorom o stališču cerkve napram moderni znanosti. Cerkev, je dejal med drugim, — je bila cesto napram novim pokretom v literaturi, umetnosti in politiki povsem indi-ferentna. Posledica tega je bila, da cerkev ni mogla slediti razvoju človeštva in da je v znanstvenem pogledu zaostala. Cerkveni obredi so dolgočasni in suhoparni. Cerkveni nauki so strogo dogmatični. Nasprotno se pa svobodni človeški duh obrača od cerkve in njenih naukov, ker ga s svojo zaostalostjo in konservativnostjo sama odbija. V srednjem veku se je svetovno nabiranje bistveno izpremenilo. Na vseh poljih javnega življenja so se pojavile nove struje, toda cerkev je zaprla vrata in ostala za vse novo gluha. Tako je prišlo med njenim življenjem in svobodnim človeškim duhom do popolnega razkola.
Izjema je samo anglikanska cerkev, ki je odprla novim idejam vrata na stežaj. Anglikanska cerkev ni še nikoli izdala indeksa prepovedanih knjiff. Cerkev mora pozdraviti vsako novo resnico v prirodoznanstvu ali v zgodovinski kritiki. Med mladino je nastala nova orijentacija. Današnja mladina ne priznava nobenih avtoritet. Ona noče slišati nobenega odgovora, v katerem ni realnosti. Cerkev bi morala ta po-kret pozdraviti, ker je v njem mnogo iskrenosti in resnice. Toda vse krščanske cerkve, izvzemši anglikansko, so v svoji praksi tako zagrizene in konservativne, da o kakem novem duhu nočejo niti slišati. To velja zlasti za katoliško cerkev, ki se od španske inkvizicije v bistvu ni prav nič spremenila. Cerkev bi morala napeti vse sile, da da nacijonalnemu, socijalnemu in gospodarskemu življenju duhovno podlago. Toda v svetovni vojni je baš cerkev dokazala, da nima zmisla za soci-jalne in gospodarske interese človeštva. Saj je ona po svojih služabnikih na.i bolj propagirala mednarodno klanje in uničevanje gmotnih dobrin.
Te besede   angleškega knezoškof so zelo značilne in poučne.
ki
QCDICDICDIOIOBOIOIOICDIOIOICDICDBCDICDIOIOIOIC:
■ Samo še danes i Samo šo danes« Samo še danes.
0 Zadnjikrat se predvaja monpmentalni veletilm  ljubezni in viteštva. intrig >n zahrbtnosu
S
■
o 5
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
VITEZ Z ŽELEZNO ROiCO
(Gö;z von Berlich.ogen)
. je včeraj vkijub lažnim savnosfrm privabil veliko *tevno kinoobiskovaicev Krasna igra vseh sode u joči h in imenitna režija, napeto zan mlva vsebina, lepi igralci. Izven programa se pied.a a kot Matic -Journal št  3 včerajšnji .Siavnostm sprejem češkos o.ask.h pailamemarcev". F Jm se je predvajal že včeraj po predstavan oo pol 8. in 9. na splošno zadovoljstvo mnogos'e• linega občinstva
Predstave ob 4, pol 6, pol 8 in 9 uri. ELITNI KINO MATICA - najudobnejši kino v Ljubljani.
3ieüuia mtsia   —  leiclon ii4
Ju;r.; Elegantna pustoioena igra ,,KAE1J_BA".
5
■
o S S
Ö
s
9)
0
■
0
3
Kupčije z dekleti
Da kupčija z dekleti v Evropi še vedno bujno cvete je pač javna tajnost. Dasi evropske države budno pazijo na razne sumljive agente z živim blagom in na proslule zvodnice, vendar prodaje deklet ne morejo zatreti. Nedavno so prišli na Poljskem na sled dobro organizirani družbi, ki je dekleta en masse izvažala v Južno Ameriko. O slicnem ostudnem slučaju poročajo te dni ru-munski dnevniki.
Na pristaniško oblast v Galacu je prispela te dni anonimna ovadba, da se na tovorniškem parniku »Danae« nahaja skritih več mladenk namenjenih za prodajo v Orijent. Pristaniška policija je takoj preiskala vso luko. toda o par-niku z imenom »Danae« ni našla ničesar. Pač pa je policija opazila lično, na novo prepleskano galejo »Ismaelo*. Ladja je vzbudila pozornost kriminalnih uradnikov, ki so si jo zato temeljito ogledali. Parnik je vseboval zalogo pšenice. Pod krovom so uradniki naleteli na skrita vratca, od katerih so vodile ozke stopnice v majhno kajuto. Tam je ležalo zvezanih, napol zadušenih okoli 15 mladenk. Večinoma so bila to madžarska in slovaška kmetska dekleta, katera so brezvestni agenti pod raznimi pretvezami in obljubami zvabili s seboj. Dasi so bila dekleta že pet dni na poti, so jih brezvestni kupčeval-ci samo enkrat nahranili in napojili.
Policija je aretirala kapitana in celokupno posadko broda Kapitan je izjavil, da je imel nalog, da privede dekleta v Trapezunt, kjer bi jih prevzeli agenti proslulega kupčevalca z dekleti Jurka Simiča. Policija je hijene v človeški podobi izročila sodišču.
Živimo prosto
Sir George Newman, načelnik angleškega ministrstva narodnega zdrav-| ja, daje v svojem poročilu o zdravstve-I nem stanju Angležev v preteklem letu i zelo dobre nasvete o tem, kako si lahko ohranimo zdravje in preprečimo raz
ne bolezni tudi brez zdravniške pomoči. Mnogi ljudje, piše sir Newman, se boje kašlja in prehlajenja. Zato se toplo oblačijo, zavijajo vrat in drže v mrazu robec pred ustmi. V zadnjem času si mnogi izpirajo celo nos meneč, da je treba nosno in ustno duplino dezinfi-cirati, da se odstranijo bakterije. Izkušnje pa kažejo, da se človeški organizem sam uspešno bori proti bacilom, ako se človek čim več giblje na svežem zraku in pazi na svoje zdravje tudi pri hrani.
Kar se tiče zdravja, je treba po Newmanovem mnenju paziti osobito na to, da imamo vedno na razpolago živila, v katerih je mnogo vitaminov. Kuhane jedi bi ne smele biti vedno na jedilnem listu. Newmann opozarja na jedi iz bele moke in riža, ki nirnajc dovolj redilnih snovi, osobito ne vitaminov. Na mizi zdravega človeka nikosi ne manjka mleka, smetane ali tnasia. Zelo priporočljivo je tudi sadje in zelenjava, osobito jabolka in pomaranče. Na jedilnem listu mora biti vsaki Jan nekaj svežega. Newman prinoroča zlasti zeljnato solato, paradižnike in sa-o-vo sadje.
Zanimivi so tudi rezultati skrbi za deco. Moderna veda je glede na dets-vo prehrano tako napredovala, da imira zdaj neprimerno manj novorojenčkov, kakor pred 20 leti. L. 1901—1910 je umiralo v Angliji od 1000 novorojenčkov 128, dočim jih je umrlo lani samo 75. Ta pomeni, da je ostalo v Angliji lani pri življenju 37.000 novorojenčkov, ki bi bil pred 20 leti pomrli.
X Brada proti dečfi frizuri. Ameriški mladeniči se nič kaj ne navdušujejo za ekscentričuost današnje ženske mladine. Zlasti energično se protivijo dečji frizuri ter kajenju cigaret, ki je med Američan« kami zelo razširjeno. V znak protesta proti tem ekscentričnostim so stopili mladeniči držav Midleton in Newyork v posebno obrambno zvezo. Član te zvczl mora nositi — brado. Seveda je vprašanje, če bo noš« nja brade odvrnila dekleta od njihovih muh.
Angleščino
poučuje zopet Miss Far« ler. — Hiša Tonnics*Oh' nova,   Ljubljana, Fraza kova, III. nadstr. 2907
Barvne trakove, 0,li",i' Ali .^A^""*- LUD, J AR AG A, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Telefon
980
Kdor takoj da, dvakrat da!   ZA POPLAVLJENCE!
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri ateljem in znancem tužno vest, da je naš srčnoliubljeni, blagi soprog, oče, tast, svak in stre, gespod
Anton Hafner
posestnik in trgovec v Železnikih
v ponedeljek, dne 11. oktobra 1926 ob 11. mi ponoč po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, udano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega Jblagopokojnika se vrši v sredo 13. oktobra 1926 ob štiri! popoldne iz hiše žalost v Žtleznikih h. št. 74 na pokopal šče Sv. Franc ška.
Sv. maša zadušnica za b'agopokojn ka se bo darovala v četrtek 14. oktobra o; o-mih zjutraj v cerkvi Sv. Frančiška.
kolesa
i bo; s;
miTZNEK
i in industrij«
nega
j ,
j Najnižje cene
vezen
a valit strois
Pouk šiva n p   ' umet
ezp acen
<uo    - ofiroke
11 Mm
f f
V Železnikih, 12. oktobra 1926
Globoko žalujoči ostali
i\ruta e usoJa v človeškem živienju. Neizprosna smrt vzela nam e nenadoma v najtepš moški dobi ljubljenega s na in braia. V naši neizmerni :alo-ti nas tolažijo izrazi g obokega socut|a. ki nam piiba:ajo od naših sorodnikov, prijateljev .n znancev. — Za to sočutje, prekrasno darovano cvetje in za častno spremstvo pokojnega na njegovi zadn i poti vsem naia najskren jša zahvala. — Tolaži nas o enem a est, da si, dragi na> Myron, Bogu vdan »zdanil Svojo biago dušo, in Te je VVgamogočni rešil vseh gorja tega sveia, katr^e s. -a vo ne sem, kljub Svoji mladosti, v toliki meri preskusil.
V Liubliani  12 oktobra 1926.
■
Žalujoča rodbina dr. Vinka Gregoričev*.
Urejuje: Josip Zup*a€i& — Za (Narodno tiskarno*  Fran le se rac k  — Z«  n»*.r.tn» del (ista: Oton Christof — Val v LJubljani