List 26.
Politiški oddelek.
Šovinizem.
Zmaj Jovan Jovanovic, kateri je minolo nedeljo praznoval petdesetletnico svojega književnega delovanja je znamenit pesnik in pisatelj in kadarkoli se imenujejo najboljša imena živečih slovanskih pesnikov in beletristov, tedaj se imenuje tudi njegovo ime.
Zmaj Jovan Jovanovic je srbski pesnik. Rojen je v „Srbskih Atinah", vere je pravoslavne in vse svoje življenje je posvetil delovanju na polju srbske književnosti. Ali pri vsem tem ni pozabil nikdar, da je srbski narod velik del velikega slovanstva in da mej njim in hrvatskim narodom ni bistvenega razločka, da sta eden in isti narod, katera sedaj hodita več ali manj še svoja pota, katera pa se morata prej ali slej sporazumeti, ako se hočeta ubraniti svojih sovražnikov, ki jima strežejo po življenju.
Vzlic temu pa se redka slavnost petdesetletnice književnega delovanja Zmajevega ni slavila skupno. Ta slavnost ni približala Hrvatov in Srbov, kakor bi utegnil kdo misliti, ampak je dala celo povsod ostrim rekriminacijam, strastnim polemikam in naposled celo pouličnim izgredom.
Dogodbe povodom Zmajeve slavnosti so nas napolnile z istinito žalostjo, saj nam kažejo, da je pri Hrvatih in Srbih puhli šovinizem zadušil glas razuma in glas rodoljuba.
Grešilo se je na obeh straneh, krivci so tako Srbi kakor Hrvatje. Srbi niso ravnali taktno, ko so celi slavnosti dali izključno srbski kolikor toliko de-mostrativni značaj. To je Hrvate po vsi pravici žalilo in to je dalo povod demonstracijam in polemikam, s katerimi se je javno mnenje razburilo, tako da je naposled prišlo do obžalovanja vrednih izgredov.
Na drugi strani pa se mora tudi priznati, da Hrvatje niso ravno toleratni napram sodeželanom srbske narodnosti. Tretjina vsega prebivalstva v Banovini je pravoslavne vere in se prišteva srbski narodnosti, a Hrvatje odrekajo tej tretjini vsako pravico do narodnega obstanka in zahtevajo od njih podobno kakor Madjari od Slovakov, Rumunov in Srbov — naj priznajo, da so politično Hrvatje.
To nasprotje je staro in kaže se, da se še dolgo ne bo poravnalo. To je vzrok, da so Srbi — tudi radikalne stranke — skoro vsi v madjaronskem taboru in tako pomagajo zatirati hrvatski narod, ker se boje, da bi v popolnoma samostalni Hrvatski bilo hitro konec njihovi narodni individualnosti.
Šovinizem je tista nesreča, ki je mej Srbi in Hrvati izkopala globoko brezno in mej njimi vstvarila tako sovraštvo, kakor ga niti mej narodi različne krvi ni« Šovinizem je vzrok, da so ostali brez vspeha vsi dosedanji poskusi, sporazumeti Srbe in Hrvate, in da pride mej njimi vedno do novih konfliktov.
Šovinizem je sklep. Tudi Srbi in Hrvatje se ne vidijo, da s svojim šovinističnim počenjanjem koristijo samo skupnemu sovraštvu, lastni narod pa tirajo v sigurni propad. Jedni kakor drugi računajo, da zakladajo nad svojimi brati in jim otmo njihove individualnosti. Hrvatji sanjajo o veliki Hrvatski prav kakor da se bo dal v teh deželah nahajajoči se srbski živelj par dobre volje pohrvatiti, in Srbi sanjarijo o veliki Srbiji segajoči od Drave do Soluna, v kateri je vse srbsko.
V istini pa so občne razmere take, da utegnejo tako Srbi kakor Hrvatje učakati veliko in jako neprijetno razočaranje. Razpor mej Srbi in mej Hrvati slabi oba naroda, mej tem ko rase moč tistih, kateri svoje poglede obračajo proti jugu. V Nemčiji, koder računajo z desetletji tam proglašavajo javno, da spadajo balkanske dežele doli do Soluna in das deutsche Machtgebiet, in da morajo te dežele biti politično po-
230
kome nemškemu narodu, ker jih ta potrebuje za svojo kupčijo in za to, da veže nemštvo z nemškimi koloniami doli v Anatoliji. Tisti časi, ko je Btemarck zatrjeval, da ves Balkan za Nemčijo nima toliko vrednosti, da bi zanj žrtvovala le jednega samega pome-ranskega grenadirja so že davno minuli. Nemčija hoče postati svetovna država in to postane šele sedaj kadar zadobi šist in zavlada če ne direktno pa indi-rektno doli v balkanskih krajih.
In Madjari? Kdo je tako kratkoviden, da ne spozna njihovih ekspanzivnih namer. Madjari silijo z vso močno proti jugu, da razširijo meje svoje države, da se s pridobitvijo novih pokrajin utrde svojo moč in zagotove novih virov gospodarskemu  blagostanju.
Ker vedo, da bi imeli v državi, h kateri bi pripadali Srbi in Hrvatje težavno stališče, zato se trudijo na vso moč, da pomadjarijo Slovane in Rumune, zato zastavljajo vse svoje sile, da zlomijo moč hrvatskega in srbskega naroda in pri tem jih krepko podpira sedanji avstrijski sistem, ki je po Milanu Srbijo ostavil tako, da je vsemu svetu samo še v posmeh, v Bosni pa dela na to, da prepeči vsako narodnopolitično gibanje, kar je zopet na korist le Nemcem in Madjarom.
Namesto, da so se Srbi in Hrvatje porazumeli, namesto, da bi opustili mejsebojna izzivanja in so složni in jedini lotili dola, da duševno in materielno povzdignejo svoj narod, se rujejo in koljejo mej seboj, v tem' ko Madjari Nemci postavljajo stebre svojemu mostu do Soluna.
Slovani  na  jugu  smo  v  veliki  nevarnosti, da
brezumni  šovinisti,   te  nevarnosti  niti ne vidimo in
se zanjo  ne  zmenimo, nego se bijemo mej seboj ter
si tako sami kopljemo grob. i