Leto VL, itev. 2711 Ljubljana! petek 27. novembra 1925 Poštnina pavšallnsa. Cena 2 Din Stane mesečno Din «5 —; aa inozemstvo Din *er~ neobvcsne. Oglasi po Urtftti Uredništvo 1 Dnevna redakcija« Miktoiičeni eaata itev. 16/L — Telefon Itev. ya. Nočna redakcija« od 19. are naprej v Rsaflovi al, St s/l — Telefon it. ««. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upraviiiitro: IJublJana, Prešernova ulica tt. 54. — Telefon k. 36. faseratari oddelek! LJubljana, Preier-aova ulica St. 4. — Telefon it 49* Podrntntd: Maribor, Barvarska ulica ILI. - Celje, Aleksandrova cesta. Račun prt postnem tek. zavoda 1 L|ub-y«na it ««.841 - Praha čisto 78.180 Wren,Nr. toj-Ht* LJubljana. 26. novembra. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaven-iura JegKč je objavil v »Slovencu* in v ■Domoljubu* poziv na vernike, v katerem azitira za liste, ki izhajajo v njegovi tiskarni. Ljubljanski škof je lastnik ^Jugoslovanske tiskarne* in kot tak ima polno pravico. da dela reklamo za liste svojega podjetja. Vse nekaj drugega pa je seveda, ako dela to reklamo r.e samo kot podjetnik, ampak tudi kot škof. kot najvišji poglavar katoliške cerkve v svoji škofiji. Tem bolj značilna je. ako igitira kot tak za liste, kj so Izrazita glasila politične stranke, kakor sta n. pr. ;Slovenec» in ^ Domoljub*. škof dr. Jeglič govori v svojem pozivu vernikom o človeški nespameti, kj sa vedno protivi Bogu. o Jezusa, o sv. maši in zakramentih, o raznih cerkvenih bratovščinah, vse to pa zmeša skupaj s političnimi, društvenimi, gospodarskimi ln drugimi organizacijami. O listih trdi. da pomagajo v vsakdanji bor-bj za pravo življenje v veri in pokorščini do Boga. ali pa podpihujejo strasti v borbi zoper Boga. zoper cerkev in nje-30 poučevanje. Sko? našteva kot dobre liste samo one. ki se tiskalo v njegovi tiskarni. Kot politična lista, ki sta t>o njegovem mnenju dobra, navaja »dobro urejevani dnevnik Slovenec in zanesljivi tednik Domoljuba, ki ju posebno priporoča vernikom, naj ju ob novem letu ne po-sablio naročiti. Omenjeni glasili SLS yrcnačti.ie za časopisa, ki vršita <-Bogu dopadliivo delo*. Škof. ki javno agitira za liste SLS, orevzema tudi moralno odgovornost za vse laži in obrekovanja, ki jih ta tisk še od nekdai sistematično goji v boju proti političnim nasnrotnikom. Škot zavaja vernike katoliške cerkve s svojim vplivom vrhovnega cerkvenega dostojanstvenika v škofiji k zmotam, ki jih tisk SLS namenoma širi. Na ta način vlači cerkev v politični boi. v politično strankarsko gonjo, s čemer ruši njen jgled ter odgama od nje množice vernikov, ki niso njegovega političnega na-zirania in obsoiaio politiko SLS ter neiskrenost in clemagngiio njenega tiska. Ljubljanski škof označuje vse liste razen onih. ki se tiskalo v «Jugoslovanski tiskarni*, za slabe liste, ki čitatelja nagibajo na odoor D noti Bogu. na mržnio zoper cerkev, na zaničevanje duhov-skega stanu in zbu'anie grdih strasti. Obenem izraža — o Bog. o Bog — svoje začudenje, da naši verniki take liste celo kupuieio, grde povesti slastno Sijaja. lažnivim 'obrekovanjem cerkve, papeža, škofov, duhovskega stanu hitro verujejo! Proti niim se ie boril gospod škof že pred vojno v pastirskih pismih, ki so se čitali s prižnic. Pod smrtnim grehom je prepovedoval citati nekieri-kalne liste. Uspeh pa ie bil ravno nasproten njegovemu prizadevanju. Tisto easopisie. ki ga ie škof proklinjal v svoji sirankarski strasti, se je vedno bolj razvijalo in se še razvija, ker ga kljub škofovim erožniam ljudje čitajo. primerjajo njegovo pisavo s pisavo klerikalnih listov ter sooznavašo na lastne oči. Icako je klerikalna gonia proti nekleri-kal.iemu tisku neopravičena in reakci-jonarna. V letu 1925. so liudje že toliko prosvit-ijeni. da sami lahko presodijo, kai ie •dobro in kaj slabo, in se zato ne dado ustrahovati po grožnjah s hudičem in pogubljeniem. Minuli so časi. ko ie bil v škofiji samo en pastir, vsi drugi ljudje pa same ovce. Niti duhovščina se v na-našnifn časih demokracije ne da več preplašiti s pastirskimi listi pred čita-njem tudi tistih listov, ki se ne tiskajo v škofovi tiskarni. Naraščanje fašistovskega terorja v Istri Eozet, 26. novembra, e. Tukajšnji karaj Sinjerji pozivajo skoro vsak dan članice hr» vatskih društev is cele Buzetščine v svoje pisarne, kjer jim pretijo, da se bodo mora« ie pred sodiščem zagovarjati radi 6vojega sodelovanja v hrvatskih pevskih in prosvet« aib društvih. Snoči so v poznih večernih urah pozvali dve odbornici dekliškega dru9 žtva «Draga» iz Mluna v Buzet, kjer so ju zadržali več ur. Dekliškima društvoma »Mir na* pri Sv. Marzlnu in «Soča» pri Sv. Ivanu so karabinjerji na lastno pest zaplenili vse društvene spise in knjige. Obema imeno« vanima društvoma je onemogočeno nadalj. nje delo. Ljudstvo je zaradi tega nekultur. uega in protizakonitega početja ogorčeno. Pazin. 26. novembra, e. Danes so bili ne. kateri hrvatski učitelji In učiteljice prisilje. ni vstopiti v fašistovski učiteljski sindikat To jo prvo politično okrožje v Istri, v ka« ierem so morali hrvatski učitelji vstopiti v omerrteni sindikat Pričakuje se, da bodo v kratkem prisiljeni vstopiti v faSistovski gin. dikat tudi učitelji ▼ drugib istrskih polit«, nih okrožjih, čeravno so se doslej upirali temu s vsemi silami. Cičerin v Pariza Pariz, 26. novembra, e. Danes dopoldne ja prispel semkaj sovjetski komisar zs zu. nanje zadevo Cičerin. Po dolgi nočni seji Je finančni odbor sprejel dvanajstine. — Na predlog dr. Žerjava je bil znižan najemninski davek za Ljubljano ter črtana odprava davka na premog. - Finančni zakon uvaja nov cestni red. — Okrajno sodišče v Gornji Lendavi. — Podaljšanje pokojninskega roka. ~ Prvi nastop Stjepana Radiča. Spopad med njim in ministrom Stojadinovičem. Beograd. 26. novembra, p. Finančni odbor Je danes nadaljeval razpravo o dvanaj-stšnah. Govorili so poslanci dr. žanič In Vu-lič za opozicije, dr. Grgin pa za vi a dno večino, naikar ie finančni minister ponovil svoja izvaflamja. ki jih je smel v radvkalskem klubu. Odbor ie nato s 19 proti 12 glasovom sprejel v načelu dvanajstine in prešel v podrobno debato. Najprej Te govoril dT. 2 e r J a v. ki Je pozval finančnega ministra, naj takoj tzvede prevedbo tfczv. kronskih upokojencev na dinarske. Za ta svoj predlog je navajaj pravne in moralne argumente. Obrazložil je potem stanje neposrednih davkov v Slo v eni! i ln predlagal naslednji dodatek kot poseben čl ki finančnega zakona k določbam o neposrednih davkih za Slovenijo in Dalmacijo: »Davčna stopnja za hišno najmarino za mesto LJubljano znaša 12 odst. od pogojene. oziroma ocenjene hišne naiemntne. — Vse državne davščine In zlasti Invalidnina. Invalidski In komorski davek se predpisujejo in se plačujejo le od temeljnega davka. Kier se v zakonu o osebni dohodarlni čita Izraz »krona., naj se člta cdlnar?. Za dr. Žerjavom Je povzel besedo dT. Še-čerov, kj Je predSaga! redukcijo državnih nameščencev ia odpravo ministrstev za iz-enačenje zakonov, za pošte fe brzojav, za trgovino !Q industrijo, za vere. sa agrarno reformo ter sa šume in rudnike. Govorila sta nato posl. Jagatič ta dr. Ba-zaia, ki je ob po! 9. uri preKinil svoj govor, ker Je predsednik odredil en on mi odmor. Okrog 10. se je zopet otvorila seja in ,Je dr. Basala nadaljeval svoj govor, v katerem le podvrge! prosvetno politiko Stjepana Radiča ostrj krirJki Med njegovimi izvajanji je stopil v dvorano Stjepan Radič, Id Je pazljivo, dasi z vidno nesvosnostjo poslušal Izvajanja dr. Bazde. Ko je dr. Basala konča!, je povzel besedo prosvetni minister Stjepan Radič. To je bi! njegov prvi nastop v parlamentu, ki pa se mu ni posebno obnese!. V svojih pol ure trajajočih izvajanjih je povedal Radič vse mogočo stvari, samo na o svoji prosvetni politiši. O kakem prosvetnem ekspozeju ni bi!o v Radičevih izvajanjih niti sledu. Radič je med drugim rekel: cKo seu3 prišel v vlado, sem videl, da je davčni vijak napet do skrajnosti Samo en srez v Vojvodini ima 1,100.000 Din doiga. večino, nakar se je začela razprava o rinanč □ih pooblastilih. Vlada je v poslednjem trenotku predlaga, la še nekaj novih amandmanov, od katerih so bili med drugimi sprejeti sledeči: Minister pravde se pooblašča, da ustano• vi okrajno sodišče v Gor. Lendavi. Minister prosvete se pooblašča, da razši« ri prosvetni svet za tri nsdaljne člane. Srbski cestni zakon, po kaierem imajo v©» žiti vozila pri izogibanja na cestah na des* ni strani, ne razširja na vso državo. V Vojvodini in na Hrvatskem se za leto /925. Izjemoma ne bo pobiral davek na imo. vino, Cl. 31., s katerim se ja razširila minimaU na doba za dosego pokojnine državnih ne. meščencev od 10 na 15 let in s katerim se določa, da dosežejo državni uslužbenci pola no pokojnino šele po 35 Istih, se dodaja nev člen, ki se tiče železniških uslužbencev, kat terim istotako odslej pripada pokojnina š& le po 15 službenih letih in sicer v izmeri 625 odst., od te dobe dalje pa za vsakega pol leta po 125 ods. od pokojninske osnove, tako da dosežejo popolno pokojnino po 30 letih. Pred glasovanjem ie prišlo v vladni večini sami do nekaterih sporov, kar se tiče č?. 20.. ki ukinja starim upokojencem in rer.tnikoji doklsdo. oziroma oprošča državne ustanove od plačevanja davka na premog, so vsi slovenski poslanci Izjavili, da v nobenem slučaju ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice. Prometni minister Radoievlč ie bil že pred glasovanjem odšel, izjavil pa je. da ne vstraja na svojem predlogu. Pred glasovanjem le tudi poslanec Pucelj izjavil, da mora glasovati proti predlaganemu č!. 20., nskar ie flnančil rrinister dr. Stojadinovi; Izjavil, da Iz te stvari ne napravija vprašanja od izida glasovanja. Pri glasovanju ie bti z veliko večino odklonjen predlog prometnega ministra R2do"sviča. Radičeva; Preka je zahtevaj od finančnega ministra, da dovoU sadilcem tobaka za lastno porabo po 20 kg ua mesec. Dr. Stc-Jadfaovid Je izjavi!, da bo tz te stvari napravil vprašanje. Nato je skrvč'3 Sojepaii Radič pokonci Ln vzkliknil, da bo ves klub iz te zadeve napravil vprašanje. Ob I. prm&H se !e nato začelo glasovanje, pri katerem je bil sprejet finančni zakon z dvanajstinami člen za členom s 17 Kmečki domovi prihajajo na boben. Naj* Pr°ti 8 glasovom. prej je treba dati ljudem, da bodo lahko živeli. Prosveta se bo že potem sama od se« be širila. Ministrstvo prosvete sem n3še! v popolni desorganizaciji in v njem politiko, policijo in strankarske reflekse.* Kar se tiče službene dobe profesorjev jc menil g. Radič, morajo dobiti pravico do pokojnine po 30 ali 35 službenih letih. G!e> de pravice do pokojnine uradnikov, ki so jo doslej dobili že po 10. letih, določa fij nančni zakon, da se zviša doba na 15 let Radič se je postavil na stališče, da morajo dobiti državni nameščenci pravico do po« kojnine šele po 25 letih. Ako vstopi name« ščenec v državno službo, ne sme s tem špe» kulirati, da dobi pokojnino. Govor ministra Stjepana Radiča. ki so ga pričakovali z izredno velikim zanimanjem, je skrajno neugodno vplival na vse po= slance. Priglašenih je bilo Se netcaj govornikov, ki jim pa predsednik ni dal besede. S tem je bila končana debata o prvem poglavju. Pri glasovanju je bil ta oddelek sprejet z Prihodnja seja finančnega odbora se skliče pismeno. Znižanje naješ davka v Ljubljani Beograd, 26. novembra, p. Že zvečer je finančni minister dr. Stojadinovič izjavi! poslancu dr. Žerjavu, da od njegovih predlogov sprejema predlog, s katerim se glede hTšno-najeninega davka v Ljubljani zniža davek od 20 na 12 odst. pogojene ali ocenjene najemnine. Po odmoru je stavil posl. Pucelj v Četa pogledu predlog tudi s svoje strani 5n sicer, da se mesto Ljubljana glede najemninskega davka izenači z ostalimi slovenskimi kraji. Zato je finančni minister izjavil, da raje sprejema predlog g. Puclja. ki je bil nato pri glasovanju tudi sprejet in fco torej državni na-jemninski davek v Ljubljani znašal z vsemi državnimi dckladami vred 38.76 odstotkov. Nervoznost pred sestankom skupščine Velika razburjenost v vladni koaliciji radi Radiča___Radikal- ska interpelacija na Radiča rad« persekucij uradmštva. — Kralj ni hotel podpisati Radicu vseh ukazov? — Pred dvobojem med Pribičevičera in Radičem. Beograd. 26. novembra, p. Politični položaj ie bil danes v znameniu nervoznost! in nezadovoljstva radikalov s postopanjem Stjepana Radiča. Vsi se boje. da bo zopet delal pogreške in s tem nakopal preglavice ne samo vladi, ampak tudi vsej državi. Čeprav ie moral Radič retirirati in .ie popravil svoi govor, ki ga je ime! v nedelio v Ljubljani, tako. kakor ga 3e potrebovalo zunanie ministrstvo. ve vendarle vsakdo, da ie bil njegov govor tak. kakor so ga zabeležili lis«. Vse to tudi slabo učinkuje na resno delo. Vlada se boji. da ne bi mogla spraviti dvanaistin v plenttmu zbornice pod streho ne samo zaradi nezadovclj-.losfi opozicije, ampak tudi zaradi raz-draženosti. ki se opaža zadnje dni v vrstah vladne koalicije same. in sicer zaradi brezdelia radlčevskih ministrov in nosebmo zaradi or^tn^ania Stlepana Radiča. Zato se radikali tudi boje abstinence lastnih poslancev. Danes ie stavil ugleden član radikalskega kluba dr. Niko Novakovič. vnra- šanie na prosvetnega ministra Stjepana Radiča: odločno protestira proti temu. da Radič odstavlia narodno in sposobno uradništvo zgolj iz strankarskih razlogov. Popoldne ;e bil na dvoru minister pravde Gjuričič. ki je predložil kralju v nodnis večie število ukazov. Proti večera ie šel h kralju St.iepan Radič. Novinarjem ie iziavil. da ie predložil kralju gotovo število manj važnih ukazov v podpis, da pa večie število ukazov ostane pridržanih ukaznemu odboru ministrov. Te Radičeve besede se tolmačih tako. da kralj ni hotel podpisati vsph niegovih ukazov. Beograd. 26. novembra, r. Jutri se sestane zo.iet Narodna skupščina. Na dnevnem redu jutrišnje seje ie poročilo finaučneg- odbora. Finančni minister dr. Sto.r.dinovič bo podal ob tej prilik! svoj fiiiančni ekspoze. Kot prvi govornik na j-rtršnji popoldanski seji bo govoril posl. Pribičevič, ki bo kritiziral zadržanje naše vlade in g. Radiča z ozirom na zunanjo politiko Problemi naše finančne politike Ekspoze finančnega ministra v radikalskem klubu. — Minister sam priznava) da so davčna bremena prevelika. Beograd, 26. novembra, r. Finančni minister dr. Stojadinovič je Imel danes v radikalnem poslanskem klubu ekspoze o proračunskih dvanajstlnah ter le med dragim izjavil: Za leto 1925/36 določena vsota Izdatkov znaša 12.250 milijonov dinarjev. Zvišanje se predlaga, ker so se povečali krediti za ministrstva agrarne reforme, prometa hi vojne, kakor tudi za pokojnine in invalidske podpore. Nato ie finančni minister ute-rrelieval potrebo povečanja dohodkov, ki pa jih bo treba poiskati drugje, ne v davkih. ker Je davčna obremenitev prebivalstva že itak znatna. Zlasti ie naglašal. da so davki v Vojvodini zelo veliki in ie objavil zato odpravo Imovinskega davka z vsemi dokladami. Ta določba se bo nanašala tudi na Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo. Nadalje se bo odpustilo 12^. ki bi se naj Izterjali za zaostale davke preteklih let. Ubožnim državljanom se bo dovolilo, da plačajo zaostale davke v obrokih. Nato fe minister razpravljal o cen3h kmetijskih proizvodov. Nazadovanje teh cen je pripisovati zvišani svetovni produkciji. Na svetovnem trgu se le pojavila kot proizvajalec Rusija. Letos je bilo na vsem svetu pridelale več pšenice kakor pred vojno. Minister upa, da bo zmanjšanje izvozne carine na pšenico vplivalo na cene pšenice v državi. Dalje le razpravljal minister o določbah finančnega zakona ln obrazložil vzroke* kj so prisilil} vlado, da predlaga tiho likvidacijo Hrv. - slav. gospodarskega društva. Konkurz tega društva M bil težak udarec za zadruge v Hrvatski in Slavoniji. Razer tega se bo z likvidacijo preprečil del škode. ki bi aastala s konkurzom. Za vsoto 13 miir;onov dinarjev prejme dTžava dve hiši v Zagrebu, ki se cenita na 12 .nillkmov dinarjev. Cede valutne politike je Izjavil, da se izvaja sporazumno z Narodno banko. Ministrov namen je, nadaljevati sedanjo politiko, da se doseže stabilizacija dinarja ln prepreči hitro skakanje ali padanje naše valute. Nadalje se ie bavfl finančni minister z odkupom sladkorne tovarne na Cukari-c! Njegov tozadevni predlog je vlada sprejela, četudi stoji finančni minister na žejno na stališča, da ta tovarna državi nI potrebna in da bi državi se ne bilo treba spuščati v taka podietia, ker ie pokazala tz-kušnja. da fe. država slab trgovec ln slab industrijalec. V tem primero pa ni bilo ao-bene druge rešitve, ki le v ostalem same začasna. Glede na določbe finančnega zakona o upokojencih ie finančni minister ugotovil. da znašajo Izdatki zanje v leti: 1925/26 dvakrat več kakor leta 1924., ker so bile dragjnjske doklade povišane. Nemški parlament sprejel locarnske pogodbe Zakonski načrt o varnostnem paktu in razsodiščnih pogodbah sprejet z 241 proti 159 glasovi. — Proti so glasovali nadjonald. komunisti, narodni socialisti in drugi eksluzivistL sti, nacionalistična stranka in de! gospodarske enote. Berlin, 26. novembra, k. Pred glasovanjem o čl. 2, ki se izreka za vstop Nemčije v Zvezo narodov, je predlaga! poslanec Leicht (bavarska ljudska stranka) sledeči sklep: eDržavna vlada je naprošena, da se posluži čl. 2 le tedaj, če se na podlagi nadaljnjih dejstev prepriča, da se nasprotstva v visečih vprašanjih, posebno v onih glede Po-renja, obravnavajo v smislu politike sporazuma.* — Poslanec je nadalje sporočil, da se bo njegova stranka vzdržala glasovanja. Gornji sklep pride lahko šele v tretjem posvetovanju Ostri) na glasovanje. Nato je prišlo do poimenskega glasovanja o nemško-naciJo-nalnem predlogu, naj se člen« 2. dostavi stavek: Za vstop Nemčije je treba posebnega zakona. Predlog je bil s 242 proti 169 glasovom odklonjen. 19 poslancev ni glasovalo. Berlin, 26. novembra, d. Stranke, ki so nasprotne zakonu o Socarnskih pogodbah, so hotele na vsak način doseči, da bi ostala odločitev glede vsjopa Nemčije v Zvezo narodov še nerešena, čeprav bi državni zbor sprejel locarnske pogodbe. Zato so delovale na to, da bi prodrl predlog gospodarske stranke-ki je predlagala, r.aj se glasuje posebej o locarnskih pogodbah in o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Vlada pa je odločno zastopala stališče, da obeh vprašanj ni mogoče ločiti, ker vsebuje locarnski pakt določbo, da bo uveljavljen šele po vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Državni zbor ie danes poimensko glasoval o locarnskem predlogu. Čl. !. zakona, ki določa, da se garancijski pakt in razsodiščr.e pogodbe sprejmejo, je bil z 24! proti 159 glasovom sprejet Glasovanja se ni vzdržal noben poslanec. Proti predlogu so glasovali nemški nacijonalci, komunisti, narodni socijali- Briand ponovno poverjen s sestavo vlade Herriot vrnil mandat. — Socijalisti proti udeležbi. — Briand pre vzel sestavo kabineta. Pariz, 26. rjovembra. sk. Predsedniku poslanske skupščine Herriotu se ni posrečilo sestaviti kabineta. Socijalistični posianski klub ie sicer iziavil svoio naklonjenost Herriotu. noče pa poslati svo iih zastopnikov v njegov kabinet. Vodstvo socijalistične stranke ie namreč potrdilo sklep zadr.iega kongresa. Ta prepoveduje socijalistom vstop v sleherno vlado, ki bi jo sestavile nesocijalističue stranke. Herriot se ni irragel zadovoljiti z golo obljubo sociiaiistične podpore izven vlade. Zahteval ie od njih, da prevzamejo popolno soodgovornost za politiko levičarskega kartela in da vstopijo v njegov kabinet. Ker so to zahtevo odklonili. ie Herriot vrnil mandat. Na njegovo resignacijo ie vplival tudi odpor desnega krila kartela proti vedno večjemu socialističnemu jerobstvu. Predsednik republike bi mogel zdaj poskusiti s čisto socijalistično vlado, v kar so se socijalisti izjavili pripravljene. Toda socijalisti razpolagajo v zbornici le s 104 od 5S1 glasov. Podpiral bi jih samo levi del kartela s Herriotom na čelu. Tak kabinet bi ostal manjšini in bi moral takoi odstopiti ali pa razpisati nove volitve. Da se prizanese deželi s to eveniual-nostio, ie bii pozvan v E!ysee še enkrat zunanji minister Briand. ki ie prevzel sestavo vlade. Tokrat ima Briand nalogo, sestaviti koncentracijski kabinet republikanskih strank levičarskega kartela in opozicijske levice. Ker so socijalisti že enkrat odklonili Brianda. ie jasno. da sedai ne bo več reilektira! na njihovo udeležbo. Siamski kralj umrl Bangkok. 26. novembra, s. Kralj Rama VI. je umrl. Njegov brat Senkadoja le bi! proglašen za kralja. Zgodovina države Siam je ao kakimi 600 leti precej temna. Ve se le, da so Siaraci prišli v svojo sedanjo državo s severa Iz Južne Kitajske. Sedanjo dinastijo Je ustanovil Hakri, ki se Je proglasil za kralja leta 1782. Evropski kulturi je odprl deželo kralj Somdet Fra Paramendr Maha Tongkut pred kakimi 70 leti. Njegov sin Hulalongkon je moral leta 1893. odstopiti levi breg Mekon-ga Franciji, ki je kasneje dobila še nekatere pokrajine. Pokojni kralj Je prišel na prestol 23. oktobra 1910. in je Julija 1917. napovedal vojno centralnim državam. Pravo ime pokojnega kralja Je bilo Vadžiravct Viharji v zapadni Evropi Številne človeške in materijatae žrtve. London, 26. novembra, s. Včerajšnji viharji so uničil! na morju in v kanalu mnogo ladij- Domnevajo, da je bilo tudi mnogo človeških žrtev. Rešilne postaje so bile ves dan v akciji in so rešile številna moštva z ladij. Amsterdam, 26. novembra, s. Včeraj po-ooldne ie divjal po Nizozemskem saežen j ; | vihar, ki je posebno na zapadu povzroči i mnogo škode. V amsterdamskem prist^ni-| šču se je potopilo mnogo vlačilce'.-. V Ro:-j terdamu je poškodovanih več težjih ladij. I Pariz. 26. ndvembra. s. Na francoski kanalski obali je vladal včeraj popoldne vela: vihar. Neka francoska jadrnica se je v pristanišču Calais razbila, moštvo je utonilo. Berlin, 26. novembra, s. V severnozapad-ni in juini Nemčiji so dhijli včeraj silni snežni viharji, ki so napravili v prometu in. brzojavnih, oziroma telefonskih' zvezah mir. go škode. Pravi atentator na poljskega prezidenta Berlin. 26. novembra, s. Lvovskl atentator Olszanskl se ie prostovoljno Javil pri berlinski policiji in izjavi!, da je izvede! atentat po naloga tajne ukrajinske voja5ke organizacije. Zagotovila mu Je, da bo potem, ko ga je oddala na varno, sama obvestila potiske oblasti toliko, da prepreči, da bi bila obsojena kaka nedolžiia oseba. Ker traja razprava proti dijaku Steigeriu že šest tednov, ie vrhovni revolucijorrarni svet taine organizacije sklenil, da se Ol ižanski javi policiji in vse izpove. Iz podrobnosti, ki jih ie izooveda!. je jasno, da je on prav? atentator. 1 i Program sove poljske vlade Izjave Skrzvnskega v sejmu. V sredo 25. t. m. se je sestal poljski parlament, na katerem ie ministrski predsednik Skrzynski predstavil svoj kabinet. Ministrski predsednik Skrzvnski ie v svojem govoru iziavil. da bo njegova vlada zasledovala politiko sloge in da se bo izogibala vsem sporom. V zunanji politiki bo zasledoval mirovna strem Ijsnia in mednarodno pravičnost. Skrzvnski ie ugotovil, da medsebojno razumevanje življenjih interesov med Poljsko in Francijo še nikdar ni bilo tako iasno kakor do locarnskih debatah. Locarnski rezultati so odločilni za od-rošaje z Nemčiio. Razmerie med Poljsko in Nemčiio se bo moglo vzpostaviti v oboiestransko korist v duhu locarnskih pogodb. V tem duhu =n se obnovila trgovinska pogaiama. Čičerinov obisk v Varšavi pomeni nnvo etapo na zaželenem notu h korektnemu soživlje-nju. Glede Anglije ie iziavil. da <=»0 angleška mirovna stremllenla na kontinentu paralelna s poliskimi. Vlada bo vodila naoram narodnim manjšinam liberalno politiko ter bo na-dalievala not. ki io ie nričel Grabski v svrho sporazuma z 'khvskio man!šinr>. Glede finančne politike ie Iziavil. da bo vlada držala kurzno vrednost zlot-nika in da bo preprečila tnflaciio. Glavna naloga vlade ie uravnovešen'? dr?av nega proračuna z istočasnim zmaniša-aiem državnih izdatkov. Pri tem na se ne more misliti na omejitev voiašVih datkov. ker se ne sme omejiti obrambna moč države. Pred soremembo režima a na Španskem Namesto diktature generalov d:ktatura civilistov z generalom na čelu. V Španiji se resno razpravlja o bližnji iznremembi režima. Te vesti imajo svoj izvor v iziavah samega predsednika direktoriia generala Primo de Rive-ra. «La Nac'on» ie objavila diktatorievo izjavo, ki ko.iča tako-le: «Direk?orii je izpolni! svoio mlsiio. Zdaj pričenia poslanstvo »natrijotične unije«. Ravna :el.i lista B. C.». ki ie potoval skupa* z Rivero. resurnira svo.i razgovor: «Gereral misli kot vedno, da mora vojaškemu direktoriiu prej ali slej slediti vlada, sestavliena iz civilistov s rriznano komnetenco za naloge, ki jih bodo imeli rešiti. To ministrstvo, ki bi bilo predhodnik vlade, ki bi izvedla zakonodajne volitve, bi sicer pridržalo metode direktoriia. vendar bi iih ublažilo. Predsedoval bi mu markiz de Estella (ki i i nihče drugi kot Primo dt Rivera sam).» Splošno se smatra, da namerava diktator po svoiem povratku iz Maroka začetkom decembra odpustiti svoje dosedanje sotrudnike. Vsi generali, ki iih ie poklical v direktorji v septembru I. 1923.. bi se vrnili v svoj čin. potem ko bi bili v znak priznanja za zasluge imenovani za dosmrtne senatorje Nov3 vlada bi bila sestavljena iz civilnih špe-cijalistov. F.dina vojaka v njej bi bila geieral Rivero sam kot predsednik tn sedanii notranji minister general Marti-nez Anido. Ta vlada bi izvedla obsežno upravno reorganizacijo, kateri bi sledila daleko-sežna politična in davčna reforma. Primo di Rivera je namreč pristaš ene same zakonodaje ali oravzanrav posvetovalne zbornice. Tak parlament bi sestavljali: člani virilisti. drugi, ki bi bili imenovani z ukazom in končno izvoHe-ni člani. Po katerem sistemu bi se vršile volitve, še ni določeno. Rivero misli poenostaviti davčni sistem s tem. da odpravi vse sedanje in-direktne davke in uvede mesto njih enoten davek na kapital, ki se mu zdi «še najmoralneiši od vseh«. On smatra, da je rmiogo lažje ugotoviti, kakšno premo ženje kdo poseduje, kot pa zvedeti za vsemogoče dohodke državljanov. Napovedana izprememba režima seveda še izdaleka ne bi vrnila državljanske svobode španskemu narodu. Diktator misli le. da ie po zadijih delnih uspehih v Maroku nastopil trenutek, ko more de! odgovornosti naložiti na ramena civilistov. Armada sama ni več docela zanesljiva, kar je pokazala zadnia zarota, ki io je direktorij še pravočasno udušil v samem zasnutku. Sploh skuša Rivero ustvariti iz «oa-trijotične unije« svojo posebno vladno stranko. Tako bi se vojaški diktator general Primo de Rivera prelevil v civilnega diktatorja in strankarskega šefa markiza de Estella_ Prepotenca fišizma in umik ministra Radica Lahko rečemo, da kolikor je v nedeljo bilo odobravanja na zboru v Narodnem domu. so ga izzvale Radičeve temoe-ramentne izjave, naperjene na adreso Mussolinija in fašistovske Italije. In nič nas ne ovira v priznanju, da je Radič ubral pravo struno slovenskih src, ko se je vzprotivil nasilstvu nad našim ne-osvobojenim rodom in neprestanim pro-vokacijam od strani fašizma, čigar vodja je obenem politični šef kralievine Italije, naše zaveznice. Sam Mussolini nikoli ne štedi prezirljivih besed o nas in mi nismo intervenirali v Rimu. ko nam je drzno zapretil z dvemi milijon! svoiih črnih srajc. Zato so zborovalci v Narodnem domu odobravali nastop Stjepana Radida proti fašistovski Itaiffl, ki nas neprestano ponižuje. In če se to godi pod vodstvom samera vojvode ip ministr- skega predsednika Mussolinija, zakaj tedaj tudi katerikali predstavnik ne bi smel dati duška ogorčenju! Slovenci ne obsojamo Radiča. ker je nastopil proti fašistovski Italiji kot aktivni minister, pač pa je vse naše razočaranje v tem, da je Radičevo izprsa-vanje proti Italijanom v Ljubljani bilo kratke slave. Prvemu demanti.iu, ki ga je po svetu razposlala ofici.iozna «Ava-la«, je morala slediti še osebna izjava Stjepana Radiča. ker se poslanik Bo-drero z demantiiem ni zadovoljil. In v tej izjavi Radič enako navdušeno slavi Mussolinija kakor ga je napadal v Ljubljani. Radič izrecno poudarja, da se njegove besede v Ljubljani v nobenem slučaju ne moreio interpretirati kot sovražne proti Mussoliniju, ki je kot duhovni vodja italijanskega naroda (torej ne samo črnih srajc!) in organizator vseh njegovih pozitivnih si! preporodi Italijo in skleni! pakt prijateljstva z našo državo. Radič zatorej izjavlja. Ha kot realen nolitik goji napram šefu zavezniške Italije samo občutke popolne korektnosti in lojalnosti . . . Ni dvoma, da je gospod B^drero s tako iziavo lahko zadovoljen. Obenem pa ie seveda upravičeno ogorčene beo-graiskih po!itičn;h krogov nad takšnim aktivnim ministrom, ki tekom 24 ur da- je dve izjavi različne vsebine. Vsa slovenska javnost zdaj vidi, da se je Stjepan Radič umaknil. Če pa bi Radič bil tako poln mož kakor se je slovenski javnosti predstavljal v nedeljo, bi s prezirom šel preko intervencije italijanskega poslanika, pa makar bi ga to veljalo tudi ministrski stolček. In nje. gov umik iz vlade bi bil časten, storjen v dosledni naci.ionalni zavesti. Vse narodno čuteče slovenstvo bi bilo s simpatijami ob njegovi strani. A tako — Radič sicer ostane minister, toda slovenska javnost bo odslej vedela, da je njegovo hrnstanie votlo. Italija in Radičeve izjave Rim. 26. novembra. Radičev govor v Lniblianl ie vzbudi! v vladnnh in pol't'čn'h krog:h veliko vznemirienie. Dočim nriobčn;e Age.iz!a Štefani Rad;čev demanti. nadaljujejo listi s komentarji o Radičevih izpadih na fa.š:=tovsko Itali!o. «ldea Naz!rnale» piše: Hrvat Štefan Rad;č ie bil že vse: cesarsko kraljevi avstriiakant PriiaHi zatiranih narodov, italofrb iugoslavof'1. italofil. iugns'avo-fob. republikanec. b^Fševik. sedai pa se ie. potem ko ga ie gnsn. Pašič trdo ori-iemal in ga vrgel v iečo. kier ie razmi- šljal o ničevosti revolucije hrvatskih kmetov, podvrže! dinastiji Karadjor djevid in srbski diktaturi. Sedaj je rea list in član beograjske vlade. Kot tak bi moral končno čutiti gotovo odgovornost. toda zdi se. da ie ne čuti Govori v Ljubljani in opominja Italijo. Njegovega govora ni treba jemati preveč resno. Želimo, da bi se kmalu .lančil osnovnih dolžnosti vsakega ministra. Naj ostane hvaležen opominu Italije, ki mu je takoi pripomogla k spoznanju teh dolžnosti. »Giornale d' Italia« piše: Demanti beograiske agencije dokazuje, da se jc vlada nožurila popraviti neumnosti ministrskega novinca Radiča i.i da je onemogočila vsak odmev niegovega govora tako v Italiii kakor v Jugoslaviji. Mi slimo. da nima Radič nič skupnega z voditelji jugoslovenske politike. Kot agitator se ie rodil in agitatoT ostane. Vemo dobro, da niegovo ministrstvo ne nome.ii nikakega direktnega vmešavanj. ki ga srbski element ne bo dovoli! Njegovo imenovanie za ministra ima namen, držati hrvatske kmetske mase na uzdi. To je edina Radičeva funkciia v vlad1. S!cer na ie rvotrebno pripomniti. da Radičeva zmešanost ne opravičuje nrotiitaliianske kampanje v Jugoslaviji. Dokument klerikalne neiskrenosti Faksimile okrožnice tajništva SLS kot aranžerja protiradičevskih demonstracij v Ljubljani. Liublianske Drotiradičevske demon-stracjie za nas ni«o d^g"dek. s katerim bi se bilo treba bavitl kar teden dni Svoja staVšče radi njih smo ugotovili že v nedelio in nismo bili volinl o stvari naDrei debatirati. Prišel oa ie »Slovenec« in nas ie grdo napade!, ker smo kot vestri kroniki ugotovili, da ie SLS oficijelno aranžirala demonstracije ter da iih ie prireiala tudi garda SLS. katoliška duhovščina Nsše 'imštataciie «S!o vencu« niso zadostovale, pa ie drzno še nadalie drega! v nas. Še včerai niše o protiradičevskih demnnstraciiah in zopet slika lavnosti zadevo tako, kot da bi mi delali klerikalcem krivico ter mi izkrivlieno poročali o dogodkih. Stara navada pri klerikalcih ie. da kadar io polomro. Dotem druge delajo odgovorne za nolomšio. Da ne bo nobenega dvoma več o nravilnosti našega poročanja. priobču-iemo spodai faksimile okrožiice taini-štva SLS ki nosi noleg strankinega žiga tudi podrtfs tainika SLS gosp. kaplana Gabrovška. iz katerega ie jasno vidno. da ie dr. Koroščeva stranka oflciiel-no sklicala sestanek, in sicer v prosto-re tiskarne ljubljanskega škofa dr. jegliča na razgovor, «kako bi v nedeljo pozdravili hrvatsko republiko«. Iz plsa ve sobotnega in nedelfskega »Slovenca« ter iz dejstva, da so klerikalci nato de-iansko uprizorili poskus protiradičev skih demonstracij. ie za vsakogar vidna zveza med tainištvom SLS ter blamažo na liublianskih nllcah. Ko so že klerikalci aranžirali demonstracije. bi lahko bili toliko pošteni, da bi iih pozneje tako hinavsko ne talili, zlasti, ker iim tega ni bilo treba. Vsai molčali bi o stvari ne pa izzivali, da ie sedai niihova nepoštenost razgaljena. Zgorai omemena okrožnica tajništva SLS se v originalu glasi tako-Je: Vel ecen Jeni gospodi Vijačno Vas prosimo, da se danes v petek, 20.t.m. ob osmi uri sveeor ufleJstite Kratkega razgovore, kako bi v nedelj) pozdravili hrvatsko republiko. Razgovor se vtšI v posvetovalnici 5ugosi ovanske tiskarne, I.nad. Ker bo razgovor kratek pričakaje®o, da se ga gotove udeležite. Z odličnim spoštovanjem Ljubljana, 20.novembra 1925 ek, l.r. Politične beležke -f Odgovornost pred Bogom. Na Ra. dičevem shodu v Veliki Loki je govoril tudi župnik g. Oblak iz Št. Lorenca o razmerju cerkve napram političnim strankam. Povedal ni ničesar takega, kar bi ne mogel reči vsak duhovnik. Ker pa g. župnik ni več pristaš SLS. so ga seveda iz škofove tiskarne takoj ostro napadli in opsovali. Mi to zato ugotavljamo, ker pravi najnovejši škofov poziv vernikom, da nekateri listi vzbujajo zaničevanje duhovskega stanu. Zato čujmo, kaj piše «Domoljuh» v isti številki, ko objavlja škofovo pismo, ki poziva k naročnini na «Domoljuba«. o župniku Oblaku. Naiprej trdi. da je bil župnik Oblak že od nekdaj velik nasprotnik SLS, dasi je ravno nasprotno res. potem pa piše z ozirom na izjavo župnika Oblaka, da cerkev ne predpisuje, v kateri stranki mora biti katoličan, naslednje: « G. župnik dobro ve, da vernik ne sme biti pristaš stranke, ki je proti veri in katere časopisi sramote Cerkev in duhovnike in s tem izpodkopavaio vero. To so pa žal slovenske stranke razen SLS — vse. Zato veren Slovenec natančno ve. kie je njegovo mesto. Kako bo g. župnik pred Bogom zagovarjal to svoje sta'išče. je njegova reč, mi ne bomo nehali noudar-jati. da mora veren katoličan tudi v jav. nosti sodelovati tam, kjer se vera in Cerkev in duhovniki ne zaničujejo, pač pa, kjer se poudarja, da morajo božje zapovedi biti podlaga tudi v javnem življenju, če ima na drugi strani g. Oblak tak okus. da govori na shodu Radiča. ki je v Krškem in sedaj zopet v Ljubljani tako poniževalno govoril o Velikanski naval na blagajno je dokaz koiosalnega zanimanja za najlepši Hlm sveta: Nibelungi Elitni Kino Matica slovenskih duhovnikih, je to njegova zadeva. Stanovska zavest pa to v resnici ni.« — Mi sicer tudi ne vemo, kako bo župnik Oblak dajal odgovor pred Bogom, še manj pa vemo, kako ga bo dajal pred škofom, čegar list ga je napadel. Zdi se nam pa, da je tudi »Domoljub« ob tej priliki pokazal malo duhovniške stanovske zavesti napram duhovniku, ki ni drugega zagrešil, kakor da noče več biti pristaš SLS. Za vernost ljudi okoli »Domoljuba* je značilno, da proglašajo vsakogar za brezverca, ki ni pristaš klerikalne stranke, in da proglaša indirektno za brezverca tudi župnika Oblaka, četudi je govoril na Radičevem shodu o potrebi neoviranega oznanjevanja božje besede, krščanskega nauka v šoli in neločljivosti zakona . . . + Radikalni dvomi na Radičevo agitacijo v Sloveniji. »Samouprava« od 25. t. m. razpravlja o Radičevem pohodu v Slovenijo ter naglaša. da je šel g. Radič v Slovenijo kot kraljevski minister in odgovorni član vlade. Razen tega je Radič govoril v Sloveniji kot vodja politične stranke, in sicer plemenske stranke, za katero želi, da bi se razširila tudi na Slovenijo in da bi tako postala iz plemenske stranke v resnici politična stranka z izrazito selja škim programom. Dosledno bi se imela vrata HSS odpreti tudi Srbom, ki hi hoteli sprejeti Radičev program. »Samouprava® vidi v tem prehodu iz plemenske v splošno državno stranko napredek, ki se bo še bolj občutil, ko bodo tudi druge stranke sledile temu zeledu. Izraža oa svoj dvom. kolike uspehe bo dosegel St. Radič v Sloveniii. Ljudstvo sledi stranki v preoričaniu. da bo vodila državno npravo na način, ki bo zanj koristen in ki zagotavlja državi razvoj na vseh poljih. Radič predstavlja s Ne bodite nestrpni! Senzaciionalni francoski film fipvan Vam prinesemo it jutr. ( Elitni Kino Matica Samo Elitni Kine Matioa Vam nudi senzacijo za senzacijo! .Ujetnik od Zende*, kar bo zopet nekaj za Vas. svojo stranko del koalicijske vlade gospoda Pašiča in zato nosi tudi odgovornost za delo te vlade. Od njegovega dela pričakujejo uspehov predvsem do-; sedanji volilcl St. Radiča in je veliko ' vprašanje, ali bo mogel dobiti nove pri-i staše prej nego doseže vidne uspehe kot zastopnik vladne stranke. Šele, ka-da. bo HSS s svojim delom dosegla realne politične uspehe, more pričakovati pritok iz Slovenije in drugih krajev. — To se pravi, da radikali ne verujejo zaenkrat mnogo v uspehe Radičeve agi-} tacije v Sloveniji, da ga opozarjajo na 1 odgovornost, ki jo nosi kot član vlade in da od njega šele pričakujejo, kakšne realne politične uspehe bo pokazal, ker doslej še ničesar naredil ni. Reči moramo. da radikalna sodba o Radičevi agitaciji v Sloveniji ni baš ugodna. Iz demokratske stranke V soboto, dne 28. t. m. se vrS ustanovni občni zbor k. o. SDS za občino MoSnje na Brezjah ob 5. pop. I deleži se ea g. dr. Rape. Na Jesenicah se vrši istega dne pri k. o. SDS predavanje o obrtniških zadevah in o davčnih vprašanjih. Predava g. Milan Ci» merman. V Lukovici v kamniškem okraju se vTŠi j ob pol 8. zvečer občni zbor k. o. SDS. Ude« leži se ga delegat iz centrale. V Toplicah pri Novem mestu ee vrši iste« ga dne ob 8. zvečer občni zbwr k. a Udele« ži se ga g. Fran Majcen iz LJubljane. V nedeljo, dne 29. t. m. ae vrši občni zbor k. o. SDS v Moravčah ob pol 8. zju« traj. Udeleži se ga g. dr. Rape. V Dobu se vrši občni zbor k. o. SDS ob 11. dop. Udeleži se ga g. dr Rape. V Komendi se vrši občni zbor ob 4. pop. Udeleti se ga g. dr. Rape. V Straži pri Toplicah se vrši ustanovni občni zbor k. o. SDS. ob 2. pop. Udeleži se ea s. Fran Maiceo. Največja, najlepša pusiolovna drama kar smo jih do danes videli je bre. po iiisleka ,,Polet okoli sveta". Štiri br z povižka cen vsak dan ob 4., 1 26. 1 28., 9. v kino «Dvor» Iz Zveze kulturnih društev V soboto, dne 28. t. m. predavajo: V Ljubljani pri društvu "Preporod* prot. dr. Čadež, ob 17.30 o temi «Luna, solnce in zvezdss. V Ljubljani v gostilni Češnovar na Do» Ienjski cesti prof. dr. Čadež ob 20. uri: &O prikaznih na nebu». V Dobu pri Domžalah zdravnik Higijen= skega zavoda ob 20. uri »O jetiki*. Na Jesenicah g. Milan Cimerman ob 20. uri: «0 davkih». V nedeljo, dne 29. t. m.: V Hrastniku g. dr. Bohinjec ob 15. uri: «0 socijainem zavarovanju«. Na Sinjem vrhu živinozdravnik Jože Stu« par ob 11. dop »O prvi pomoči živini v si!i» Na Koroški Beli zdravnik Higijenskcgi zavoda ob II. dop. »O jetiki*. V Škofji Loki prof. Dolžan ob 10.30 dop. aO zemeljskih gibanjih in potresih«. V Straži pri Toplicah g. Rudolf Prešerii ob 20. »O zgodovini našega ujedinjenja«. V Ljubljani na učiteljišču g. Verij Sva j s ger ob 9. dop. veiTi Polju ie voda na več mestih po-nšila nasipe, razlilo se je tudi Mosiar->ko blato. Rečice Radovolia. Bregava m Trebinjšica so silno narasle in grozi "■rebivalstvu velika nevarnost. Okolica Siska ima vsled naglega po--asta rek. posebno Odre. Kome in Save. v elite škodo. Voda je poplavila 50 kvadratnih kilometrov in so števiine hiše v vaseh okrog Siska pod vodo. ki je vdrla tudi v več hiš in odnesla mnogo blaga. Promet na cesti Zagreb - Sisak ie na enem delu nemogoč. Materiial.ia škoda ie ogromna, ljudskih žrtev pa k sreči nI Sava se ie razlila tudi pri Stari Gradiški in poplavila ogromne komplekse zemljišča. Ljudje beže na bližnje hribe, prepuščajoč domovja usodi. Navodila za udeležence na proslavah Narodne Odbrane .u Ker se je prijavilo veliko število delega« tov in udeležencev iz Hrvatske in Slovenije ter je aranžiran poseben vlak, ki odide iz Zagreba v nedeljo, dne 29. t. m., se na šte» vilna vprašanja sporoča interesentom sle« deče: 1.) Posebni vlak ima značaj 'brzovlaka, ln odide dne 29. t m. ob 11.50 z glavnega ko« lodvora v Zagrebu. Imel bo vse tri razrede in spalni voz z 18 prostori. 2.) Za ta vlak veljajo cene potniškega vlaka s pravico do polovične vožnje. 3.) Vsak potnik si mora najprej pri poverjeništvu Narodne Odbra« ne v Zagrebu preskrbeti legitimacijo, na podlagi katere bo lahko kupil pri aPutni« ku» na Jelačičevem trgu št. 6 karto, veljav« no za posebni vlak. 4.) Glede mest v spal« nih vozovih Vagon litsa se je istotako obr« niti na «Putnika». 5.) Listki, kupljeni za po« sebni nedeljski vlak veljajo za brezplačen povratek samo z osebnim vlakom, kdor pa se želi vrniti z brzovlakom, mora plačati di« ferenco. 6.) Povratek iz Beograda ne bo sku« pen in se bodo mogli udeleženci z leg'ti« macijo zagrebškega poverjeništva in vidi« rano od mestnega odbora Narodne Odbrane v Beogradu vrniti z vsakim vlakom do všte« tega 5. decembra, ko preneha veljavnost po« lovične vožnje. 7.) Potniki, ki kupijo vozni listek od svoje postaje naravnost do Beogra da, se morejo istotako v Zagrebu priklju« čiti posebnemu vlaku, ako se poprej Javijo poverjeništvu. 8.) Udeleženci, ki pridejo iz hrvatskih in slovenskih krajev v Zagreb ra« di skupnega odhoda s posebnim vlakom, naj se obračajo radi informacij pri prihodu v Zagreb na glavnem in savskem kolodvoru do službujočih redarjev. 9.) Pisarna zagreb« Skega poverjeništva je od 26. t. m. do vštev« S' dan odhoda vlaka odprta vsak dan od 8. do 20. ure, društvo pa vsak dan od 8. do 12. in 15. do 18, ure, v nedeljo pa od 9. do 11. dopoldne. Iz pisarne poverjeništva Narodne Odbrane v Zagrebu. K tragični smrti Frana llovarja Včeraj (dopoldne se ie vršil v Stični ob ogromni udeležbi domačega prebivalstva in pokojnikovih stanovskih tovarišev pod vodstvom direktorja tobačne tovarne v Ljubljani, g. Josipa Mandelja, pogreb tragične smrti preminulega računskega nadsvetnika in šefa koatrole pri monopolskih ustanovah v Ljubljani, g. Frana llovarja. O tragičnem dogodku. Iti je vzbudil splošno sočutje s pokojnikovo rodimo, nam sp> roča v ilusirac!jo razmer direktor tobačne tovarne g. Josi? Man del j še sledeče zanimive ekolno-sti: Pokojni Fran Ilovar je bil šef kontrole pri monopolskih ustanovah, vendar pa baš takrat, ko so se izvršile po večini znane Samo ie danes! Samo še danes Orugi del in konec največjega in najlepšega filma vseh časov: ii »NIBEMJNGI Kriemhildma osveta Koiosalna režija je delo slavnega režiserja FRITZ LANGA. Prekrasna, umetniška igra najboljših, najlepših in najslavnejših nemSkih igralcev. — Izvanredno efektno so prikazane scene kot: Odstranitev velikega zaklada Nibelungov — KriemhiJda kot hun^ka kraljica— Hagen Tronje kot gost kralia Etzela In Kriemh lde — Velikanski boj med Huni in Nibe-lungi — Vernost Hagenova naoram burgundskemu kralju — Hunski kraljevski dvor v ognju — Obgiavlienje kralja Gunthera na povelje njegove sestre Kriemhilde — Smrt Hagena Tronje in Kriemhilde — Velikodušnost hunskega I ralja Etzela, zvanega ,B č božji" Dveurne predstave se vrše točno ob: 3., S., 7., 9. Pomnoženi umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker predvajanje tega veličastnega iiltna pod nobenim popolem ne moremo podaljšati. Jutri premiera senzacionalnega filma „CEZAR" Elitni Kino Matica vodilni kir.o v Liubliani. Telefon 124. malverzaciije, ni vrsti pregledov on, temveč nekdo drugi. Rouerja ni spravil on do službe pri monopolu. Tudi ni bil njegov neposredni šef io ni prišel nikdar v položaj, da bi glede dela Ronerju popolnoma zaupal. Da bi kdo zvračal soodgovornost za Ronerjave zločine na IlovaTja, likakor ne odgovarja dejstvu. Res je ravno nasprotno. G. Ilovar si je namreč kot šef mestne kontrole v skrajno nevrastičnem duševnem razpoloženju sam naprtil ta slučaj, češ da je po zakonu odgovorna za take slučaje mestna kontrola. Ta stvar je skropulozno vestnega uradnika tako pekla, da ga je spravila v duševno zmedo in ga gnala v smrt. Prijatelji in znanci so že več časa opazovali pri g. Ilovarju skrajno vznernirljivost glede izvrševanja poslov kontrole. Študiral ie neprestano zadevne zakone in jih interpretiral skrajno pesimistično. Povsod je videl svojo odgovornost in bil kot kontrolni organ silno nezaupljiv. Da bi bil preveč zaupljiv nasproti goljufu Roner ju, o tem ne more biti niti govora. Ko pa se je odkrila afera Roner, je Ilovar, nadvse vestn-' ia natančni kontrolni organ iskal odgovornost izključno na svoji strani ta tQ brez vsakega stvarnega razloga. Tragika dogodka obstoja predvsem v tem da Je zlatopošteni. skrajno natančni ta samo svoji rodbin! in siužbi živeči uradnik Ilovar Šel v smrt radi stvari, za katero po objektivni presoji nI bil soodgovoren niti moralno. Vzrok njegovemu obupnemu koraku Je Iskati v duševni bo'ezni, v Ilovarievem skrajno nervoznem in črnogledem razpoloženju. ki je zadnje čase zavzelo vse njegovo duševno življenje la bi najbrže prej ali slej povzročilo katastrofo, tudi če bi se ne bil pripeti Ronerjev slučaj, liovarjev spomni ostane čist in svetel, kakor ga je tudi zaslužil. Kuga je izbruhnila v Adenu. vsled česar niso mogli svetovni le« talci nadaljevati svoj aPolet okoli sveta». A sreča jim je bila mila ... Danes ob 4., Yn 6., % 8. in 9. v kinu «Dvor». Razprava proti generalu Mitroviču General Mitrovič obtožuje brata vojnega ministra. — Razsodba bo razglašena danes. Razprava proti bivšemu divizijskemu ko« mandantu v Osijeku. generalu Zivanu Mitro viču, ki je obtožen zlorabe svoje oblasti, se nadaljuje pred vojnim sodiščem v Beogradu ob nezmanjšanem zanimanju oficirskih kro« gov in tudi civilne javnosti. Drugi diin razprave se je moral general Mitrovič zagovarjati predvsem radi tega, ker kljub raportu ni ničesar ukrenil proti načelniku inženjerije, podpolkovniku Raško viču. Zagovor generala Mitroviča v tej stva« ri je vzbudil veliko scnzacijo, ker je obto« ženec dolžil tudi brata sedanjega vojnega ministra, podpolkovnika Dragoljuba Trifu« novica raznih zlorab. General Mitrovič je naglašal, da je takoj čim ie postal divizijski komandant v Osije« ku, naročil kapetanu Dragotinu Todosidu, da pregleda delo vojaških delavnic, posebno artiljerijske, ker se je govorilo o zlorabah podpolkovnika Kaškoviča. Pregledal je trdi osebno vse delavnice in opazil, da se v njih izdelujejo razne potrebščine za posamezne oficirje. Kapetan Todosič je prišel pri revfa ziji v resnici kmalu na sled številnim zlora« bam, ki pa jih ni izvršil podpolkovnik Ra« škovič, temveč komandant 15. artiljerijske« ga polka, podpolkovnik Dragoljub Trifuno« vič, brat sedanjega vojnega ministra Duša« na Trifunoviča. Rezultate svojih opazovanj je kapetan Todosič ustmeno sporočil divi« zijskemu komandantu in mu predlagal, naj se posluži proti Trifunoviču korakov, ki mu jih dovoljuje zakon. Po poročilu kapetana Todosiča je podpolkovnik Trifunovič razen izkoriščanja delavcev artiljerijske delavni« ce vzel dvakrat iz državne blagajne denar za svojo postrežbo. Pri reviziji kniig je bilo ugotovljeno, da si je izposodil enkrat 20.000 Din, drugič pa 17.000 Din. Toda general Mitrovič ga kljub ternu ni poklical na od« govor, češ da mora ščititi njegov ugled pri nižjih oficirjih. Kot razlog je navedel, da ni imel proti Trifunoviču stvarnih dokazov. Da pa vendar ne ostane indiferenten na« pram vsemu, kar mu je bilo referirano, je odredil general Mitrovič, čim je prejel pi« smeno poročilo kapetana Todosiča, sdmtai« strativno preiskavo. To se je zgodilo rav« no v času, ko je general Dimitrije Pajič iz« ročil vojnemu ministru proti njemu ovadbo. General Mitrovič je obvestil ministra o zlorabah, ki so se vršile v njegovi garniziji, in zahteval, da določi posebnega odposlanca ki naj bi stvar natančno preiskal. Vojni mi= nister je v resnici določi! v to svrho pel« kovr.ika Gjorgjeviča, ki je takoj po svojem prihodu v Osijek zaslišal komandanta di« vizije in vse oficirje, ki so bili informirani o stvari. Preiskava pa je bila naperjena v prvi vrsti proti generalu Mitroviču. ker ni ničesar ukrenil proti polkovniku Raškovi« ču: General Mitrovič je izjavil, da jc ta« krat pojasnil, da nikakor ni mogel poklicati na odgovor RaSkoviča, ker je izvršil zlora; be pravzaprav podpolkovnik Trifunovič. To da preiskovalni sodnik, polkovnik Gjorgje« vič, te njegove izpovedi in obtožbe Trifu--noviča ni hotel vzeti niti v zapisnik, temveč je kratko odgovoril: <*To je posebno poglav« je. Sedaj je preiskava radi zlorab podpol« kovnika Draškoviča. ako pa imate kaj pro« ti podpolkovniku Trifunoviču, se obrnite s posebnim aktom na vojnega ministra!® V protest proti temu postopanju preisko« valnega sodnika, je poslal general Mitrovič vojnemu ministru obširen akt, v katerem jc pojasnil pravo stanje stvari in priobčil tudi dokaze o zlorabah podpolkovnika Trifuno« viča. Kasneje je Trifunoviča naznanil celo sodišču in je bil ta obsojen, da mora povr« niti vso škodo državi. Za danes se pričakuje razsodba v tem zanimivem procesu. Kriza v grafični industriji pred sodiščem V zadnjih letih se je pojavila v grafčni industriji kriza, ki je imela za industrijo in za delavstvo Škodljive posledice. Podjetniki in delavci so se proti te] še vedno naraščajoči krizi berili z vsa silo. V odločnem prepričanju, da je krizi krivo v veliki meri dejstvo, da se iz Jugoslavije odnašajo naročila za grafične izdelke v inozemstvo, zla sti v Avstrijo, so se borili največ proti temu zlu ta se pri tem posluževali časopisja, kjer so apelirali na Javnost, da jih podpre ta onemogoči to škodljivo početje nekaterih neodgovornih posameznikov. V tem cilju je izšel tudi neki članek, ki ga ie_ objavil v listih g. Kosem meseca inaTca. članek le obsojal pisce ta založništva, ki dopuščajo, da se njihove knjige tiskajo v Avstriji ter s tem škodujejo domači grafični industriji ta domačemu delavstvu. To početje je imenoval nenacijonatao ta v vsakem oziru škodljivo. Bil je v njem Imenoma naveden tudi avtor neke knjige, ki Je Ma tiskana v Avstriji, Ia ta Je tožil radi žaljeni a časti. Zadeva je prišla te dni pred iiubljatiskl senat. Obtoženec Je pred sodiščem dokazoval. da so v {nlcrimlniranem članku Izrečeni očitki opravcer.1, keT povzroča tiskanje knjig v Avstriji krizo v domači grafičn1 industriji ta brezposlico med domačim delavstvom in je toTej to početje škodljivo in ne-nacijonalno. Pisatelj, ki hoče b:ti nacljona-len ne sme dopuščati, da se izdelujejo njegovi duševni proizvodi v tujini, ker s tem škoduje domačemu delavstvu. V istem smislu je govoril tudi zagovornik obtoženca, ki je za primer navajal Anglijo, kjer se z vsemi sredstvi pobijajo pojavi, k! morejo škodovati angleški Industriji. Tako moramo po stopati tudi v Jugoslaviji, da dvignemo domačo industrijo in se otresemo gospodarske odvisnosti Kdor ne postopa tako, ni pravi nacionalist Očitki, ki jih je izrekel obtoženec na naslov zasebnega toži te! j a so opravičeni, čeprav mogoče v okviru kazenskega zakona niso dopustni. Senat naj zato z malo kaznijo pokaže, da rudi cm obsoja uena-cijonalno postopanje onih, ki brez potrebe oddajajo naročila v tujino ali pa dopuščajo, da se tiskajo knjige. Id so jih spisali, v inozemstvu. SodlSče je obdolženca oprostilo obtožbe za njegov članek, ki se ga smatra za dopusten aipel na javnost, kaznovalo pa ga je za očitano djube-zen do nemškega kapitala^ ki se ne da dokazati, z globo 200 Din. Siamski kralj umri. Bangkok, 26. novembra, s. Kralj Rama VI. je umrl. Njegov brat Senkadoja je bil proglašen za kralja. * Zgodovina države Siam je do kakimi 600 leti precej temna. Ve se le, da so Siamci prišli v svojo sedanjo državo s severa iz Južne Kitajske. Sedanjo dinastijo je ustanovil Hakri, ki se je proglasil za kralja leta 1782. Evropski kulturi je odprl deželo kra!j Somde-t Fra Paramendr Maha Torcgkut pred kakimi 70 leti. Niegov sin Hulalongkon je moTal leta 1893. odstopiti levi breg Mekon-ga Franciji, ki je kasneje dobila še nekate- Senzacljonainl pustolovnt remsrn Prvič v Ljubljani! Start vsak dan ob 4., 1/36, V28., 9. Mladini vstop dovoijen samo ob 4. in V26. Kino „Dvor" Telefon 730. re pokrajine. Pokojni kralj je prišel na prestol 23. oktobra 1910. in je julija 1917. napovedal vojno centrainim državam. Pravo ime pogojnega kralia je bilo Vadžiravut Iz Trbovelj t— Velikodušen čin gerenta. Na prvi seji novega gerentskega sosveta je izjavil g. Vo« dušek, da se je odločil podpirati tukajšnja kulturna društva do konca marca I. 1926. s podporami po 500 Din. t— Hrastničanje v nevarnosti. Pretekle dni se je nenadoma dvignila iz kemične to« varne v Hrastniku velikanska množina ne« kega rumenega plina, ki je zakrila vse za« hodno pobočje Kovka in starega Hrastnika. Ljudje, ki so prišli med ta plin, trdijo, da so bili v silnem strahu, da jih bo zadušilo. Sedaj pripovedujejo, da je popokalo okoli 100 velikih posod neke kisline, ter da bi bil ves Hrastnik v silni nevarnosti, če bi se dogodila eksplozija ob dnevu brez vetra in v megli. Odločilne činitelje prosimo, da za* devo preiščejo in poskrbijo, da ne bo preti« la prebivalstvu nič več takšna nevarnost. t— V hrastniškem potoku Brnici je uto> nil 22. t. m. rudar Padežnik hišnik v Na. rodnem domu. Okoli polnoči je hotel k pe. ku po kruh, od takrat pa ga ni bilo več. Šele v torek popoldne so ga našli orožniki v jezu poleg Majdičeve žage. Kako je ne« srečnež zašel tja, še ni bilo mogoče dognati. Padežnik je bil marljiv in priden mož, ki ga je cenil vsakdo, kdor ga je poznal. t— K silni nesreči, ki je pretila Hrastniku ob priliki eksplozije v kemični tovarni, smo naknadno zvedeli, da so odpeljali v bolnico delavca Romiha radi zastrupljanja, bolan je tudi paznik Simmerl, inž. Ullman pa ta' di leži, ker je bil oblit s soliterno kislino. Vse se zaveda velike sreče, da je bilo vre« me vedro in nekoliko vetrovno, da so so plin! lahko naglo dvignili. t— Trboveljski rudarji in vsi drugi, Id smo se zdravili v stari trboveljski bolnici, izrekamo zdravnikom kakor tudi postrežne« mu osobju, posebno strežnici Cilki, ki des luje že nad 8 let neprenehoma, največ na ženskem oddelku, in obema strežnicama, ki sta tudi že dolgo časa zaposleni, na j tople j« šo zahvalo za njihovo prijazno, samaritan« sko delo, njihov trud in požrtvovalnost. Upamo, da bomo tudi v novi bolnici delež« ni iste postrežbe in prijaznosti, kakor smo je bili dosedaj. Danes Carlo Aldini junak senzacijsklli illmov v niegovem najnovejšem pnstolovnem filmu, ki je povzet v Nizri in na ostali trancoski revljeri .Kralj šoferjev' Krasni naravni posnetki — Eiegantne najmodernejše toalete — Razkošna oprema film3 — Vratolomna izvajanja na ladji in odprtem morju — Skok z aeroplana — Preskok s konjem čez slavnosšno pogrnjeno mizo — Drzen skok Iz višine 3.5 m itd itd. Za dobro posrečene komične momente jamči sodelujoči Herman Picha. Predstave vsak dan pop. ob 3., % 5., 6., lA 8. in 9. uri. V nedeljah tudi ob % 11. dop. Kino Ideal Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama ietek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: ob 15.: »Zimska pravljica®. Di« ja£ka predstava. Znižane cene. Izv. Nedelja, 29.: ob 15.: »Krpan mlajši*. Mla« dinska predstava. Izv. Ob 20.: ^Zapeljiv« ka». Izv. Pondeijek, 30.: »Krpan mlajši«. A. Ljubljanska opera Petek, 27.: «Eva». Premijera. A. Sobota, 28.: »Don Juan». C Nedelja, 29.: ob 15.: «Orfej v podzemlju*. Izv. Pondeijek, 30.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Petek, 27.: Zaprta Sobota, 28.: »Vesela vdovt>. Premijera. Nedelja, 29.: »Vesela vdova«. D. Šentjakobski gledališki oder. Nedelja. 29.: «Veleja». Premijera. Pondeijek, 30.: «Veleja». Repriza. id mariborsko Iz ljubljanske gledališke pisarne. Premijera Foersterjeve opere >-Eva« bo danes dne 27. t tn. ob pol osmih zvečer, na kar občinstvo vnovič opozarjamo. Skladatelj Foerster spada med naiodličnejše češke operne komponiste sedanjega časa. Ope.-o dirigira ta režira kapelnik g. A. Baiatka Sodelujejo: ga. Thierry - Kavčnikova, gdč. Ropasova, ga. Thierry - Kavčnikova, gdč. lodkov ta g. Perko. — Prihodnja dijaška predstava bo v dramskem gledališču v soboto dne 28. t m. ob treh popoldne. Uprizori se Shakespearova »Zimska pravljica* v najboljši zasedbi, ki io more danes nuditi naša drama. Na to pestro, zabavno ln vele-dramatično delo velikega mojstra opozarjam« vse mlado in staro, naj si je ogleda. Pri sobotni predstavi so cene znižane. Vstop Je dovoljen tako dijakom in drugi mladini, kakor tudi odraslim. Jugoslovenskim skladateljem! Uredništvo mesečne reviie za novo zborovsko glasbo »Zbori«, katero izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, razpisuje trlnagrade v zneskih po 800, 400 in 300 dinarjev na tri najboljše, izvirne, še neobjavljene in neizvaiane, zmožnostim naših boMh zborov primerne koncertne skladbe za moški ali mešani ali ženski zbor a ca-pella. Termin razpisa do 1. januarja 1926. Partlture ne smejo biti pisane lastnoročno, marveč razločno, čitljivo prepisane ta označene z geslom, katerega nosi rudi zaprta kuverta. V nji mora biti ime in priimek ter naslov skladatelja. — Posebna jury glasbenikov bo v-DOSIane skladbe do 15. ianuaria 1926 ocenila in najboljšim 3 prisodila razpisane nagrade. Nagrajene skladbe bodo objavljene v »Zborih*, skladatelji dobe za objavo poleg nagrad še običajni sotredniški honorar. Uredništvo >-Zborov« bo dobre, nenagrajene skladbe v lista objavilo, ostale pa vrnilo skladateljem. Naslov: Uredništvo »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* v Liubljani. V. Parma: Pavliha. Pokojni skladatelj Viktor Parma ie ostavil nedovršeno komično opero v treh dejanjih z naslovom »P a v-1 i h a«. Besedilo ie napisal Vtako Rožan-ski. Manjka le še tastrumentacija II. ta III. deiania. ki ju zdaj nadaljuje vojaški kaoel-nik ta skladatelj Ivo Muhvič v Zagreba. Novačanova »Velela^ na šentjakobskem odru. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani uprizori v nedeljo dne 29. t. m. zve& r Ncvačanovo dramo »Veleia«. V ponedel;ek, na predvečer državnega praznika, se igra ponovi. Vstopnice za obe predstavi se prodajajo v Zalaznikovi kavarni na Starem trzu. Dumasov »Gospod Alfonz« na sarajevskem odru. V Sarajevu igrajo te dni prvič Dumasovo komedijo srca v treh dejanjih »Gospod Alfonz«, ki prikazuje ženo, ki je grešila predno ie stopila v zakon s poštenim in plemenitim možem ter čuti v novem položaju težko odgovornost za svoje prejšnje življenje. Komedijo režira gosp. F. Novak ovič. Iz zagrebškega gledališča. V nedeljo zvečer se bo pela v zagrebški operi Verdijeva »Traviata« z ga Majo de Strozzi v naslovni viogi. Isti dan popoldne se bosta izvajala dva baleta ta sicer: Coppelia ter Vizije noči Drama bo Igrala v soboto zvečer Ibsnovo dramadčno pesem »Peer Gynt«. »Osma ženac v beograjski drami. Beograjska drama Je spravila te dni na oder Savoirjevo »Osmo ženo«, komedijo, ki se ie igrala pred dvema letoma v Ljubljani. Premijera se je dobro obnesla. Režiral je g. Rakltin, glavno žensko vlogo je igrala gospa Desa Dugaličeva. Nova opera Huraberta Glordana. Skladatelj Giordano, avtor opere »Andre Che-nier«, je napisa! novo delo z naslovom: »Le Roi« ter se odigra v 18. stoletju na Francoskem. MeštroviOeva razstava v Clevelandu. Ameriška razstava plastik kiparja Ivana Meštroviča se nahal2 sedaj v Clevelandu. Spored novinarskega koncerta V torek, ob 20. v Unionu 1. a) Kimovec: Po smrti; b) Bortnjaskij: Tebe Boga hvalim. Mešana zbora. Poje glas« beno društvo «rLjubljana*. Pevovodja g. dr. F. Kimovec. 2. a) Adamič: Barčica je zaplavala; b) Hatze: Čergo, moja čergice, (slavonska na« rodna); c) Brajša«Rašan: Lipa Mara (Istrska narodna). Mešani zbori. Poje pevsko društvo ■rSlavec*. Pevovodja g. J. Brnobič. 3. a) Ravnik: Kmetiška. Ženski zbor e spremljevanjem klavirja: štiriročno. (Roko« pis). b) Adamič: Igra na nebu. Mešan zbor. Poje pevski zbor Glasbene Matice. Pevovod ja g. S. Komar. Na klavirju spremljata gdč. Zamikova in g. prof. /. Ravnik. 4 a) Adamič: Mara -j jezeru; b) Adamič: Lucipeter ban, moška zbora, in c) Adamič: Kresovale trt devojke. Mešan zbor. Poje pevsko društvo "Ljubljanski Zvons. Pevo> vodja g. Z. Prelovec. 5. a) Beethoven op. 62: Uvertura «Corio« Ian»; b) Borodin: Polovski plesi iz opere cKnez Igor* št. 8., za veliki orkester, in št 17 za zbor in veliki orkester. Izvaja Orke* stralno društvo Glasbene Matice s sodelo« vanjem dijaškega pevskega zbora učiteljišč Dirigent g. L. M. Skerjanc. Domače vesti Hiromantija Je že tako, da nesreča nikoli ni sama in senzacija menda tudi ne. Na Ljubljano sedaj kar sipljejo te preklicane senzacije ena za drugo, kakor snežinke na Svečnico. Najprej demonstracije proti srajcam ali košuljam, potem pendreki, ki so še osobito močno sipali, nato po-vodenj, dvakrat bum-bum v »Narodnem domu», volitve s porazom levov, nesrečna «Zapeljivka» in naposled še hiromantija. Kaj neki bo z našim stolnim mestom, če se bo ta reč nadaljevala? Že sedaj delamo konkurenco Monte Carin in če teh senzacij ne bo kmalu konec, nam nalože tako visoke takse, da bo joj. Tisto zaradi hiromantije pa ni tako, enostavno, kakor postavim demonstracije s košuljami in pendreki. Položiti življenje — ono prejšnje, to sedanje in tisto bodoče — kar na dlan, je presneto kočljiva stvar. Na dlani so gubice in črtice, ravne in krivuljaste. potem so še zvezde, otoki, jamice in hribčki. Če je vse to skupaj lepo razvrščeno in ne preveč kričeče pobarvano, že še gre. Gorie pa tistemu, kdor ima na dlani kako zmešnjavo! Meni se jc pripetila nesreča. da sem zaše! v življenju malce v stran, pa mi je zrasel na levi dlani otoček, na desni pa modrikasta jamica. Bogme. sedaj mi je žal. da sem zaostal za Egipčani. Indijci in Kitajci, ki so radi študirali hiromantijo. Nisem namreč vedel, kaj pomenijo otočki in jamice, osobito če so modrikaste. Drugače bi jih bil že kako uničil ali vsaj zatajil. Sedaj sem začel tudi sam pridno gojiti to koristno vedo. Poznam že nekatere skrivnosti, postavim tisto, kako se pogleda temu ali onemu v preteklost Povabil sem prijatelja, da preizkusim na njegovi dlani svoje uspehe v hiro-mantiji, pa se mi je pripetil majhen malheur. Pogledal sem Skozi povečalno steklo in opazil, da ie Venerin venec na njegovi drugače pošteni dlani pretrgan. Prijatelju sem zaupal, kaj to pomeni, ali glej spaka! Strašno se je hudo-val. celo opsoval me je. rekoč, da sem nesramen, predrzen in ne vem kakšen še. Sploh mi je zagrozil, da me bo tožil zaradi razžaljenja časti. Sreča moja, da ni bilo prič. S hiromantijo bom pa odslej bolj previden. _ M. A. C. * Občinstvo izven Ljubljane opozarjamo na veliki koncert, ki ga prlrede najodličnej-še ljubljanske glasbene Institucije na korist novinarskega penzljskega fonda. Koncert se vrši v torek na narodni praznik ob 8. zvečer v hotelu Union. Na njem nastopijo pevski zbor in orkestralno društvo »Glasbeie Matice« ter pevski zbori »Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona*, »Slavca« ter moškega in ženskega učiteljišča — torei res elita naše glasbe hi to pod vodstvom naših najboljših dirigentov. Ako žrtvuje intell-gent z dežele čas in denar, da poseti kak koncert v Ljubljani, je to vedno samo koncert ene same korporaciie, le malo pa iih je, ki bi jim razmere dopuščale, da pose-tijo več koncertov v sezoni. Na novinarskem koncertu pa se nudi obskovalcu izredno ugodna prilika, da na en sam večer spozna vse glavne reprezentante naše glasbene kulture. Zato priporočamo vsemu glasbo ljubečemu občinstvu, da poseti ta koncert. Po programu se vrši družabni večer, ki zbere vsako leto predstavnike vseh krogov ljubljanske družbe in ki bo letos še prav pcsebno mikaven in zanimiv zato, ker so ljubeznivo prevzele oskrbo bifejev ujetnice ljubljanskega dramskega gledališča. Pri družabnem večeru sodeluje godba dravske divizije. * Spremembe v vojski. Poročnik Pan-kracij Pangeršlč je premeščen od 31. peš-polka kot komandir čete k 25. pešpolku, poročnik Edo Delak pa od 14. pešpolka v Knjaževcu kot komandir čete k 23. peš-polku. * Izpremembe v sodni službi. Imenovani so: deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju dr Andrej Novak za dežel-nosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu; okrajni sodnik v Dolnji Lendavi dr. Rihard Tomšič za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi; sodnik v Šmarju dr. Slavko Šumenjak za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru; okrajni sodnik za področje višjega deželnega sodišča ljubljanskega Ivan B r e 1 i h za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Celju; sodnik v Ptuju Srečko V e r b i č za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; sodnik v Ptuju dr. Josip D o 1 n i č a r za okrajnega sednika pri okrožnem sodišču v Celju ter sodniki za področje višjega dež. sodišča ljubljanskega: dr. Josip Sfiligoj In Alfonz Cepuder za sodnika v Dolnji Lendavi. dr. Vladimir Muha za sodnika v Ptuju in Fran G o r e n c za sodnika v L'u-tomeru. Premešča se Po službeni potrebi sodnik dr. Fran M u h i č od okrajnega sodišča v Ormožu k okr. sodišču v Ptuj. — Sodnik za okrožle višjega dež. sodišča ljubljanskega ar. Andrej Dol i nar ie dodeljen okrajnemu sodišču v Murski Soboti, di Lovro L i p i č pa okrajnemu sodišču v Ormožu. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine je sprejet dosedanji avstrijski državljan Albin Konrad, postajni načelnik v Mislinju. skupno z ženo Katarino in hčerko Viliemino. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki natečaj za izdelavo idejnih skic za reprezemacvski paviljon naše države na razstavi v Filadelfiji. Člani ocenjevalnega sodišča so gg.: profesor Ciril Ivekovlč v Zagrebu, profesor Branko Tanazovlč v Beogradu, profesor Josip Plečnik v Ljublja- ni ter inšpektor ministrstva za zgradbe Dra-gotin Maslač. Seji ocenjevalnega sodišča bo predsedoval minister za zgradbe. »Uradni list« objavlja nadalje razglas o zglaše-valnih predpisih za območje policijskega ko-misarijata v Mariboru. * Imenovanja v finančnem ministrstvu. V finančnem ministrstvu so imenovani: za načelnika v generalni direkciji državnih dolgov Vasilije Matič, ravnatelj oblastvene finančne direkcre v Novem Sadu, za ravnatelja te direkciie pa Dimitrij Zdravkovič. inšpektor generalne direkciie državnega računovodstva. Dosedani upravnik davčnega oddelka v Beogradu Dragoljub Matič je imenovan za inšpektoria v generalni direkciji neposrednih davkov. * Slovenski In hrvatski govorniki na proslavah Narodne Odbrane v Beogradu. Po posvetitvi zastave Narodne Odbrane na Teraziiah bo govori! In položil zakletev Imenom Slovencev dr. Gustav Grezorin. itrenom Hrvatov pa dr. Josip Turič iz Zagreba. Na Avali se bo poklonil spominu Neznanega junaka In padlih borcev za osvo-boienie in uiedinjenie imenom Slovencev dr Karel Triller. imenom Hrvatov pa dr. Marko Kostrenčič iz Zagreba. * Spre'em go'enk za sestre v zavodu za socijalno - higljensko zaščito rlece. Zavod za sociialno - higitensko zaščito dece v Liubljani razpisule natečaj za sprejem go-ienk v šolo za sestre omen!enega zavoda Pouk. ki se prične dne 3. februarja 1926. bo teoretičen in praktičen ter bo trajal 'eto dni. Učenke se bodo vz?aiale za negovalke dojenčkov, za dečie zaščitne sestre in za potujoče učiteliice deč:e higijene. Deset go-ienk ho sprejetih na državne troške. Inte-resentke se opozariaio na tozadevni razpis v včeraišnii številki »Uradnega Usta«. Miklavževa ž&ioi (damski oddelek) e nap lnjena s posebno lepimi volnenimi telovniki, ki jih bodo naš' d^me br. zdvomno na,bolj vesele, dalje z nogavicami, rokavicami itd Za Miklavža najugodnejši n kup pri I! Fran Lnkič, Pred škoSifo 19. * Hidrotehnični odseki v mariborski oblasti. Z odredbo pofjede^kega ministrstva se ustanovita v mariborski oblasti dva nova sreska hidrotehnična odseka in sicer eden v Mariboru za okraje Maribor dssni in levi breg Drave, Preval ie in Sloven gradeč. drugi pa v Ptuju za okraje Ptuj. Ljutomer, Cakovec, Murska Sobota in Dolenja Lendava. * Razpisana službena mesta. Mesto okrožnega zdravnika je razpisano za celjsko okolico s sedežem v Celju. Prošnje naj se do konca meseca decembra vlože pri velikem županu mariborske oblasti. — Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto izvršilnega uradnika, v prvi vrsti izvršilnemu uradniku, v drugi pa poduradni-ku ali slugi. Za mesto izvršilnega uradnika se zahtevajo pogoji za III. uradniško kategorijo, za poduradnika in slugo pa pogoj! za zvaničniško ali služiteljsko službo. — Vodstvo državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolščici razpisuje službo uradnika pripravljalne skupine II. kategorije civilnih uradnikov. — Pri državni kmetijski šoli na Grmu se odda mesto za računovod-jo v II. ali III. kategoriji. Poleg plače mu pripada prosto stanovanje, prosta kurjava in razsvetljava ter popust v ceni proizvodov šolskega gospodarstva. * Poroka. Poročil se je 17. t. m. v Gornji Radgoni g. Franjo Kožar, šolski upravitelj. s tovarišico gdčno. Rožo Pavličevo. Bilo srečno! * Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubliani po kratki bolezni g. Viktor Z a 1 a z n i k, poštni kontrolor v pokoju, oče g. prof. Albina Zalaznfka. Pogreb bo jutri ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Emonska cesta 2. na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! * Potres v Brežlčah. V noči 25. t. m. ob 1 uri 39 minut 48 sekund sta potresomera v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zaznamovala potres v razdalji 85 km od Ljub-I ane. Središče potresa je okolica Brežic. Spremljalo ga je zamolklo bobnenje in zbudil je poedine iz spanja. Prosimo one, ki so potres čutili, da javijo to zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani. * Rahel potresni sunek. Observatorij pod Triglavom nam sporoča: Danes dne 2S. novembra je bilježilo okrog 8. zjutraj vseh 10 potresomerev na Vrščah pod Triglavom rahel potresni sunek. Zaznamovanje je trajalo kakih 50 sekund. Ognjišče potresa je bilo bržkone v bližini Ljubljane. Ta mali potres ni poiav je za naše ozemlje dokaj tipičen, ker jasno kaže, kako vpliva pričetek ohlajanja domače grude na površju na nestahil-ne sloje zemeljskih plasti v globočlni. Izkušnja nas uči. da imamo pričakovati v zimskem času v perijadransktm okrož u sproženje nadaljnih obstoiečih napetosti v zemeljskih plasteh. Rahli stresljaii bodo torej še nadalje vznemirjali potresomerje pod Triglavom Vsak teh rahlih stresliaiev nam CEZAR E L I T N I K I N O E E A A K I N 0 M A T 1 C A CEZAR MilM 1)0 zM darila za decn In odrasle tudi letos v nedeljo dne 29. t. m. od S. do 7. ure zvečer le pri tvrdki M. Tičar v Šelenbnrgovi _nlici._ pa odpira nove vpoglede v moderno seiz-.nologijo, ki je pred 30 leti vzrastla na domačih tleh. * Poizkus samomora. V Jezeru pri Trebnjem si ie v ponedeljek posestnik Janez Marn v hipni zmedenosti z britvijo prereza! vrat. Mama so prepeljali v bolnico v Kan-dljo pri Novem mestu. Rana ie siceT težka, vendar ni izključeno, da se zdravniški vedi posreči ohraniti Marnu žlvljente. Senzacijonalne aretacije v nočnem lokalu «BELA MAČKA* Vam prikazuje senzacijonalni film »Polet okoli sveta®. Danes ob 4., Vi 6., % 8. in 9. v kinu «Dvor». * K umoru v Vašah. K poročilu o umoru v Vašah smo naprošeni za objavo sledečih pojasnil: Pes ie šel. kakor je bilo opisano. v več smereh, a ni naše! sledi, ker je žandarmeriia naslednjega dne ugotovila, da si ie storilec pral roke v hlevu, kier ima konje, in sicer v kotličku za vodo. na katerem so se nahajali krvavi znaki prstov in rok. ker je osumljenec prijet v temi kotel s krvavimi rokami za rob mesto za roča. Aretirani Jarc ie šel v nedel o ziHtrai z vozom v Domžale in se je vrnil šele približno o polnoči in ni bil takrat, ko ga je zasledoval pes. niti doma. niti aretiran. Pač pa so ga prijeli šele v ponedeljek orožniki ln sicer na podlagi raznih corpora delicti. ki so iih našli pri n.iem pri ponovni preiskavi. Da je bil osumljenec na večer po umoru v gostilni, to ie doznal prvi narednik Erker v nedelio ob 6. zujtraj, ob 11. dopoldne pa ponovno narednika Šercer ln Erker. Važno dejstvo, ki utrjuje suvnnjo. je Izjava očeta umoriene. ki 'e povedal orožnikom o odno-šailh pokojne Angele z aretirancem in to šele takrat, ko je Jarc že odšel v Domžale. Zagonetno umorstvo v Colombi Vam razjasni senzacijonalni film «PoIet okoli sveta«. Danes start ob 4., A 6., V> 8., in 9. uri v kinu «Dvor». * Smrtna nesreča v Laškem. Iz Laškega nam pišejo: Dne 25. t. m. zvečer je pri montiranju električne napeljave smrtno ponesrečil višji monter ialske elektrarne Hinko Bahan, doma z Jesenic na Gorenjskem. Stoječ visoko na lestvi pri razdelilniku na dr. Kolšekovl hiši, sc je dotaknil voda. ki ga je močno stresel. Pri tem je omahnil in padel z glavo navzdol z lestve osem metrov globoko na kameniti tlak tako nesrečno, da si je prebil lobanjo 2e čez nekaj minut je izdihnil. Pokojni višji monter Bahun je bi! pri falskem podjetju v velikih čislih. med tržani pa kot vesel, zabaven in prijeten družabnik zelo priljubljen. Bil je navdušen Sokol in svoječasno marljiv igralec gledališkega društva na Jesenicah. Usoda je zahtevala njegovo .mlado življenje. Pogreb bo danes ob 3. popoldne. Bodi ohranjen mlademu, simpatičnemu in narodno zavednemu možu časten spomin! Kje se nahaja morilec Henry Turner Vam p°vc scnzac'ia nad senzacijo orPolet okoli sveta». Danes ob 4„ Vi 6., Vt 8. in 9. Kino «Dvor». * Vlom v Laškem. V noči na torek so uzmoviči posetili trgovino Franceta Časla v Laškem in odnesli velike množine blaga, manufakture, čevljev, dežnikov, jestvln. konjaka in nekaj gotovine. Škode so prizadejali lastniku okrog 17.000 Din. * Petmilijonska kazen za tihotapstvo. V Os:ek je prispel predvčerajšnjim inšpektor finančne kontrole, ki vodi preiskavo o tihotapljenju velikih množin špirita s strani tvrdke O. Speiser v Cepinu pri Osjeku. Finančni erar je oškodovan za ogromno svo-to. Tihotapska globa bo znašala približno pet milijonov dinarjev. Speiser je imel bale v svoji tovarni špirita tajno cev. po kateri ie utihotapil velike količine špirita, za katere ni plačal odpadaoče pristojbine. * V smrt zaradi izgube pri Igri. Nekoliko kilometrov Izven Subotice so našli v ponedeljek zjutraj močno razmesarleno moško truplo. Tekom dneva se le prijavila žena magistratnesa uradnika Vidakoviča Iz Subotice, ki jc v mrtvecu agnoscirala svolega moža. Vidakovič je v nedeljo do pozne po- FILM , Tfiul cbe Runls hau" iBerlin) piše dobe-edno: Kar slo predavanj in knjig ne bo doseglo — dosegel bo tilm „Moč in lepota*. „Nena Fie'e Presse1 (Wien) piše za film „Moč in lepota* dobesedno: Krasno ... Divno ... Vzvišeno! da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro al< zlato) 93-» vin „klju6" i raja kakor Štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga ,ključ* so ponarejene. nočne ure igral v neki kavarni ter zaigral znatno svoto denarja. V obupu se je vrgel pod vlak. Iz Ljubljane u— Biva vojaki Iz svetovne vojne, bivajoči v šentpeterskl fart (Ljubliani ln okolici) se sestanemo v nedeljo dne 29. novembra ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih gospoda Zupančiča na Ahacljevi cesti, da se pogovorimo, kako postavimo v šentpeterski fari dostojen spomenik žrtvam svetovne vojne in uredimo pomoč vdovam in sirotam padlih tovarišev. Ob tej priliki se pomenimo tudi o ustanovitvi podružnice zveze bivših vojakov iz svetovne vojne, o čemur bo poročal zvezni predsednik g. major Colarič. Vabljeni vsi tovariši brez razlike mišljenja, katerim je spomin na padle tovariše svet in drag. u— Kriemliildina osveta tvori celotni II. del »Nibehmgov». Naravno torei, da si tudi II. del ogleda vsak. kdor je videl prvega, da ma s tem zaključeno celoto nemškega narodnega epa. Režija, scenerHa in gluma nosilcev glavnih vlog tudi v II. delu ne popušča niti za hip. Ker pa je milje v tem delu popolnoma presajen na dvor kralja At;-le, učinkuje II. del p osebi n si ga lahko s svojevrstnim užitkom og'edajo tudi oni zamudniki, ki so opustili priliko pr! prvem delu. Ker zdaj se Nibelungi ne bodo menda več tako kmalu vrnili v »Kino Marica*. 2208 u— Trafikantom! Danes, dne 27. novembra ob pol devetih zvečer je pri »Mraku» na Rimski'cesti važen sestanek trafkantov. Pridite točno vsi a Ljubljane in okolice. — Odbor. u— Klub t--"vskih akademikov priredi dne 5. decemb a ob osmih zvečer v Kazini elitni Miklavžev večer. Vabi vse bančne, trgovske in prid' bitne kroge ter njiih rodbine k obitii udeležbi Vstopnice se dobe v trafiki ge. Severjeve v Šelenburgovi ulici. Otroci vstop pTOSt 2229 u— Načelstvo zadruge brivcev in lasni-čarjev v Ljubljani obvešča občinstvo, da bodo brivnice dne 1. decembra — na narodni praznik — ves dan zaiprte. Franjo Zaje, načelnik. 2226 u— Orkestralno društvo Glasbene Matice razglaša, da se vrši za koncert novinarjev skupna vaja z zborom, pod vodstvom dirigenta Skerjanca danes, v petek dne 27. novembra v veliki dvorani Glasbene Matice ob 8. uri zvečer. Prosimo vsi in točno! Odbor orkestralnega društva Glasbene Matice. u— Združena napredna in kulturna društva v Šiški vabijo cenj. občinstvo na javno predavanje v soboto, dne 28. L m. zve-čeT ob 8. uri v gostilni pri «Racf>». Predava g. cand. Iur. Josip Miheialk o »Krščanstvu«. u— Prikrojevalnl tečaj za krojače v LJubljani priredi v kratkem Urad za pospeševanje obrti. Vsi interesenti, mojstri in pomočniki naj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno v pisarni urada. Krekov trg št 10, L najkasneje do 5. decembra. Vršila se bosta dva tečaja vzporedno, eden v dopoldanskih ali popoldanskih in drug: ob večernih urah. interesente vabimo neobvezno na ogled naše — krasne zimske zaloge oblek in sukenj Jos. Roiina Ljubljana u— »Vdova Rošlinka« se uprizori v nedeljo, dne 29. t. m. na gledališkem odru Narodne čitalnice v Šiški. Predprodaja vstopnic od 16. ure dalje v Čitalnic. u— Pojasnilo. Mestna elektrarna ljubljanska prevezuje na periferiji mesta kon-sum iz istosmernega toka na vrtnini. Ker ima ponoči od 12. naprej tako maJo konzu-ma na strani vrtilnega toka, bi obratovala z neprimerno visokimi stroški. 5e bi morala tudi po polnoči oddajati tok. Mestna elek trama ne bo razsvetljevala okoliša okrog transformatorskih postaj med prehodno dobo prevezave od polnoči do 5. zjutraj. u— »Miklavževanje» priredi Sokol I. v soboto, dne 5. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Članstvo in prfia-telji Sokolstva dobrodošli! Za otroke vstop prost 2225 u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaj1: 2 tatvini, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek proti naravi, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek nevarne grožnje, 8 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. v Cas beži a z njim nas zanust. naileo^i film vseh časov, piekrasnl .NIBELUNGI' Oglejte sf qa še danes I Elitni Kino Matica PlsSSfsn s^il ;i! iii pro irA (gin) |e najboHe zdrivil.i proti revmatizmu, s hi-isu, ek«udatti, žensk m boleznim in gihtu. Izredno sredstvo za zdravilen e v domač' oskiH. Zastooslvo in glavno skhdiš^e: L. Schreiber, Zagreb A*' demlč i f - !•- Gama - komprts i* got^v ■voj ,PI—Qa" kocka kom-irimlranega naravn. mulja. Dobiva se v vseh lekarnah. u— Naveličan življenja. Brezposelni dninar Valentin Igl č, star 26 let, doma iz Ra-tolč pri Kamniku, je bival več tednov v LJubljani brez pcsla. Policijska oblast ga je izgnala v domačo občino. Iglič pa si je v sredo, čakajoč v odgonskem zaporu na magistratu, prerezal z noižem žile na obeh rokah. Nesrečneža so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Predpotopne živali so dospele včeraj v Ljubljano in so vsa komur na ogled v čakalnici kina «Dvor», u— O krščanstvu in poganskih elementih, ki pod plaščem dogem in nestrpnosti veljajo za čiste verske resn.ee — predava akademik J. Mihelak dne 28. novembra v gostilni pri «Raci» v Sp. Š.ški. Na ta ntere-santni tema vabi zveza napr. društev v Šiški vise članstvo in ostalo javnost. Začetek ob 20. uri. — Zveza. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bdi pr javljeni sledeči smrtni slučaji: S. Marija Božnar, bolniška sestra, 36 let — Peter Močibiikar. delavec, 20 let. — Ivan Toni, sin železniškega uslužbenca, 5 mesecev. — Emest Cučan, gojenec dečjega doma, 3 leta. Iz Maribora a— Slavnosten večer imajo v pordelek dne 30. novembra b 20. uri v veliki dvorani Narodnega dema mariborski Sokoli ob priliki zafbljube no ega članstva. Poleg društvenega orkestra sodeluje tudi notar g. Ašič s solospevt a— Senzacija v gledališču. Kakor smo zvedeli, pripravlja intendant mar bor skega gledališča za prihodnjo soboto Mar birča-nom pravo senzacijo pri premijeri operete •Vesela vdovas. Samo za eno sliko te ipe-rete ]e nakupil 80 barvanih žarnic za e'ek-trično razsvetljavo, sodelujočim deklicam pa razkošne obleke z zlatimi čeveljčki. Tako bo imelo sedaj tudi mariborsko gledališče enkrat nekaj modne revije. a— Stavbeno gibanje v Mariboru. Po dolgem mrtvilu se je letošnjo jesen razgibalo vendar tudi v Mariboru stavbeno gibanje. Arhitekt Jelene je pravkar pričel pokrivati lepo stanovanjsko hlSo Mestne hranilnice v bližini samostana. Stavbenik Žilič bo skoro pri strehi s trnadstropno mestno hišo v Frančiškanski ulici. Duk:č pa noč in dan zida palačo Pokojninskega zavoda na Trgu svobode onstran Drave, ki se že tudi mogočno dviga preko prvega nadstropja. Vsem skupaj je zapad!; sneg, še bolj pa mraz, skrajno nedobrodošel. Kljub temu pa zidajo in tešejo naprej. Več sto ljudi Je našlo tu svoj zaslužek. a— Kdo ie pripravil obletnico koroškega plebiscita? Glasom včerajšnjega »Slovenca* je neznan poročevalec o narodni obrambi na občnem zboru klerikalne »Prosvetne zveze» po tajniku g. Stabeju med drugim tudi trdil, da je baje Prosvetna zveza povzročila, da se je izvršila 5. obletnea koroškega plebiscita po intemcijah »Jugoslovenske Matice«.. Kolikor je nam znano, ni k omenjeni proslavi klerikaina prosvetna zveza prav nič več pripomogla, kakor nešteto drugih mariborskih nacijotiataih in kulturnih društev. Najmanje je v Mariboru znano, da bi baš klerikalci podregali Jugoslovensko Matico za prrred tev omenjene obletnice, ker je Matica sama dovolj agllna. Pač pa vemo in smo to že svoječasno pribili, da se je manifestačnega obhoda udeležilo izredno ma!o klerikalcev, Orlov Ln Orlic, skupaj samo 33, teologov noben in tudi siceT ni bilo nobenih duhovnikov, izvzemši govornika iz Ljubljane in prof. dr. Kovačiča. Od številnih frančiškanov, ki se na pr. vedno korpo-rativno udeleže volitev, tud ni bilo nikogar pri tej manifestaciji, sedaj pa bi se radi gospodje klerikalci v poročilu prosvetne zveze bahali s pavovim perjem. a— Društvo državnih policijskih nameščencev, podružnica Maribor, priredi dne 6. februarja v Gotzovi dvorani veselico v prid vdovam in sirotam. Z ozhom na bedno stanje vdov in sirot, prasmo, da se druga društva ozirajo na to prireditev. — Odbor. a— Nadprodukclja v žensk! krojaški obrti. V Mariboru se je po prevratu nenavadno močno razvila ženska krojaška obrt. Skoro v vsaki ulic: je po par šiv lj. Naraščaja pa je kljub temu vedno več. Pravkar se je vršila pri Zadrugi krojače v vajeniška in pomočniška skušnja, h kateri se je prijavilo samo 6 vajencev, učenk pa 62. Vrhu tega Je v «Vesn!» ženska obrtna šo!a za šivanje oblek in perila s tremi letniki. Tudi Slovensko žensko društvo prireja razne stalne tečaje za šivanje oblek in perila za dame, ki si sedaj že večinoma doma same švajo. Pravkar se vrši v »Vesni® tudi tečaj šivanja za služkinje. Tudi razni koncesijonirani umetnik' v ženski krojaški obrti prirejajo često prikrojevalne tečaje v mestu, katerih se udeležujejo tudi neobrtnice. Konkurenca je torej v tej rbrti preccj huda. Vendar pa še manjka prvorazrednih slovenskih dam-skih in modnih salonov. Taki saloni so doslej v Mariboru skoro edino nemški, ki se veda krasno služijo — žal tudi od jugoslo-venskih dam. Iz Celja e— Zimsko porotno zasedanje se začne v Celju dne 2. decembra. Porotnih slučajev ie do sedaj razpisanih sedem, pa se še morda kateri pridruži. Imena obtožencev in zadevo posamezn'h slučajev še objavimo podrobno. e— Sokolski savezni dan. Na narodn praznik dne I -.decembra se bodo nab!rali javno prispevki za sokolski savezni dan. e— Mestni kino, o katerem smo poročali, da začne poslovati že koncem tega meseca, nam sedaj zatrjuje, da otvoritev nikakor ne bo mn-goča pred 10. decembrom, ker še dela niso povsem končana in dvorana radi vlažnega in mrzlega vremena še ni popolnoma suha. e— Prodaja občinskega zemljišča. Na zadnji seji mestnega rbč"nskega sveta je bilo govora o prodaji občinskega zemljišča pri tkzv. stari graški mitnici, čegar del je že bil odstopljen mesarju Gorenjaku, k' si sedaj gradi ob Kralja Petra cesti malo stavbo za mesnico. Občina namerava prodati ta svet tekom priiKdniega let3 zasebnim interesentom, ki bi morali na tem kompleksu gradit! nove stanovanjske hiše. V slučaju prodaje tega- zemljišča bi moral mesar Gorenjak v smislu pogodbe z mestno občino svojo novo stavbo brez odškodnine opustiti rn odstraniti- ospodarstvo Pomanjkanje odprtih vagonov Na svoječasno intervencijo v zadevi pomanjkanja vagonov je prejela Zbornica za trgovino, obrt in indust. ijo v Ljubljani od osrednjega vozovnega vodstva Generalne direkcije državnih že-lezn'c naslednje pojasnilo: .^Pomanjkanje odkritih vozov v začetku največjega jesenskega prevoza, to ic v času. ko se začne v največji n.e-ri nakladati sladkorna pesa. se ne pojavlja samo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ampak se občuti tudi v območjih vseh Železnikih ravnateljstev. Za prevoz sladkorne pese, ki se mora na vsak način prevoziti v določenem času. je vezano vsak dan od 2000 do 2200 odkritih vozov. Sladkorne tvornice v Cupriji. B.oeradu. Velikem Bečkereku. Novem Vrbasu. Čr-venki, Osiieku. Beliu in Usori iztovore dnevno povprečno 500 do 550 odkritih vozov, naloženih s sladkorno peso. a za obtok teh vozov se morajo računati štirje dnevi, ker se sladkorna pesa ne dobavlja samo iz okolice tvornice, ampak se mora dovažati \-> oddalienih krajev Srema. Bačke. Vojvodine in Ba-ranie. S tem. da ie naenkrat vezano za prevoz sladkorne pese preko 2000 odkritih vozov, mora nastati pomanjkanje odkritih vozov z nakladanje drugega bla^a; niti rudnikom se ne more v tem času dostavljati zahtevano število od-krirh vozov, da ne govorimo o preto-vorjanju na Dostavah v KruSevcu. Bosanskem Brodu. Osiieku. Prijedoru in Kninu, ki je baš v jesenskem času naj-jačje. Glede na navedene prilike ni bilo mogoče dnevno dovesti za področie ljubljanskega železniškega ravnateljstva onega števila odkritih vozov, kakor bi to zahtevali trgovinski interesi in kakor to želi sama Generalna direkciia. Kakor je znano sami zbornici, se nakladajo na zapadu naše države večinoma samo odkriti vozovi, ki se odpravljalo ali za postaie na vzhodu naše države ali pa za inozemstvo, predvsem za Italijo. Ker se pa morajo na vzhodu naše države iztovorieni odkriti vozovi odpravljati zopet na zapad, preteče da'iši čas, preden se moreio vozovi dostaviti za ponovno nakladanje. Ta okol-nost pa zelo neugodno vpliva na pomanjkanje vozov posebno v jesenskem času. ko je s sladkorno peso — kakor že omenjeno — zavzeto večje število odkritih vozov. Vozovi, ki se odpravljalo za postaie ita!i;anskih državnih železnic, se tudi predolgo zadržuieio v inozemstvu: to zadrževanje znaša povprečno no 10 dni za vsak voz. Generalna direkcija ie imela v vidu vse te okolnosti in je nolesr drugih ukre_ pov za umiljenie pomanjkanja vozov pooblastila ljubljansko ravnateljstvo, da more za nakladanje blaga za inozemstvo zahtevati potrebne vozove na poslugo od tujih železniških uprav; toda italiianske železnice se izgovarjajo, da nam svoiih vozov radi nomanj-kama ne moreio ooslati na poslugo. Kakor smo se informirali nri direkciji državnih že'eznic v Liubljani. se je vo-zovna situacija v zadnjem tednu tako izbolišala, da je krita celotna potreba naročenih vagonov in ie torej interesentom v polni meri ustreženo. K prepovedi prodaje ameri-ških samorodnic in njihovega pridelka Odkar je izšla prepoved velikega župana ljubljanske oblasti glede razmnoževanja in prodaje ameriških samorodnic (direktnih produktorjev) ter iz teh napravljenega vina, o čemer se je že ponovno v tem listu ob« ravnavalo, se je pričelo vsesplošno zanima« nje za te trtne vrste. Poznane so sicer več ali manj vsem ame« n":'e trte izabela, otelo, šmarnica ali noa (' oah), jork mndejro, delavare, elvira, hu» tingdon, žak (,laquez) in druge, toda kaj so in odkod izvirajo, za to se je malokdo za« n:mal. Sadijo se prve tri vrste pač povsod, zlasti kot vrtni ali zidni špalirji v nevino« rodn h krajih, a v zadnjem desetletju pre« cej tudi v vinogradnih krajih kot nadome« stilo za propadle žlahtne trte, toda nihče se ni dosedaj spoatikal nad njimi, kaj šele, da bi se celo kaj ukrenilo proti pomnože« vanju teh trt. Sedaj se je pa stvar drugače obrnila in prišlo je, kar je moralo prej ali slej priti, toda za prizadete prenaglo in preostro. Z gori navedeno prepovedjo o prodaji samo« rodrrSVcga vinskega pridelka, četudi z vi« rom ž1ahtn'h trt zmešanega, kot »-naravne« ga» ali »pristnega® vina, je nastala velika zmešnjava m gotova desorijentiranost tako pri vinskih produeentih kakor pri vinskih kupcih, osobito pa pri vinskih trgovcih, ki so si že nabavili vede ali nevede med dru« gimi žlahtnimi tudi mešana vina samorodne šmarnice in otela in ki ne vedo pravega vzroka tei prepovedi. Zato k temu kočiji« verna vprašanju nekaj pojasnil: V novodobnem vinogradništvu imamo opravka s četvero različnimi trtnimi vrstami in s;cer: al z žlahtnimi evropskimi aH do« mačimi cepljenimi in necepljenimi trtami; b) z divjimi nerodovitnimi cepljenimi in necepljenimi (Riparia, Rupestris. Solonis itd.> trtami: c) z ameriškimi samorodnica« mi (Noah. Ysabella. Othello. Jork.Madeira, Jaquez, Delaware, Elvvira. Huntingdon, Chin ton in še mnogo enakih) ter končno še d) s križankami ali hibridi. Razloček: a) Domače žlahtne trte se oplo cijo same med seboj ter rodijo direktno, bodisi da so necepljene ali cepljene na ame« riško trto. Divje ameriške trte pod b) se med seboj uspešno ne oplodijo in zavoljo tega tudi ne rodijo ali pa napravljajo ne« užitne jagodke ter služijo le kot najboljša podlaga pri cepljenju žlahtnih domačih trt, ker take ameriške trte so najbolj odporne proti trtni uši ali filokseri in drugim kore« ninskim škodljivcem ter listnim boleznim. Samorodnice, vulgo »direktorji®, so nccep ljene ameriške trte, ki direktno dobro rodi« jo. se same med seboj uspešno oplodijo ena« ko kakor žlahtne trte ter so proti raznim koreninskim škodljivcem in listnim bolei« nim bolj odporne kakor domače žlahtne, toda mnogo manj kakor d;vje ameriške tr« te. Vina vseh samorodnic pa imajo neki po« seben postranski več ali nanj neprijeten okus po zemlji, breskvah, mrčesih. jabolčni« ku itd. Razen tega pa vsebuje šmarnica Se lesni ali metilni alkohol, ki v večji meri za« vžit škoduje človeškemu organizmu. Križanke ali hbridi so pa mešanice iz« hrane ameriške in žlahtne trte, pa tudi sa« mo žlahtne trte med seboj, vzgojene iz se« mena z umetno oploditvijo obeh cvetov. Te se potem same med seboi oplojajo in rodi« |o torej d rektno ter napravlfajo različno grozdje popolnoma drug ga svojstva. ki ie rd nekaterih vrst prav dobre kvalitete. Sa« morodnice so sicer tudi križanke, toda 'e ameriških trt. zaradi česar so bolj odporne ter dajejo vina nižje kvalitete. Vinogradnike, ki imajo samorodnice po« sebej posajene in ki napravljajo iz teh po« sebej vino, ne zadenejo zbog naved-ne pre« povedi na nikake težkoče ter smejo dotič« no vino prosto in neovirano pod tem ime« nom prodajati. Iste pravice in dolžnosti imajo potem tudi gostilničarji in trgovci. Drugače je pa, če se isto zmeša z drugimi vini žlahtnih trt. V tem primeru se mora tako vino označiti tudi z imenom primeša« ne vrste ter se ne sme prodajati, oziroma v gostilnah točiti ko »pristno® ali »naravno® vino. Glede na sedanje težavne vinogradniške razmere in v obrambo dobrega imena naše« mu vinstvu bi bilo s takim ukrepom vse v redu. Toda kakšno stališče zavzame sodit šče v primeru zadevnega spora glede na § 2., prvi odstavek, vinskega zakona z dne 12. aprila 1907., drž. zak. št. 210. ki označuje vsak iz trtnogrozdnih jagod napravljeni ali iztisnjeni sok za naravni mošt, odnosno naravno vino. je še zamotano vprašanje. Ker marsikdo ne bo mogel, odnosno ne bo hotel kar naenkrat odpraviti že krepko razvite in dobro rodeče samorodnice iz svo« jega vinograda, bo pač glede na prepoved prodaje in mešanja takega grozdja ali vina med grozdje ali vino žlahtnih trt polagoma dotične samorodnice precepil z žlahtnimi trtami, s čimer se najbolje izogne eventual« nim poznejšim neprilikam pri napravi in prodaji svojega vinskega pridelka. Kdor pa prideluje tako vino za svojo lastno pora« bo in ne za prodajo, ga seveda ta prepoved nič ne zadene. Sajenje slabih ameriških samorodnic. oso« bito šmarnice in izabele, se je ponekod res že preveč razpaslo, kar močno kvari reelno vinsko kupčijo. Zato je navedena prepoved vsekakor na mestu in za dobro ime našega kranjskega in štajerskega vinstva občeko« ristna. Fr. Gombač. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Pšenica: baška, 9 vagonov 255: 1 vagon 255; 30 vagonov 267.50. Oves: baškl, 1 vagon 165. Turščica: baška. 1 vagon 155: nova, baška, Zenta, 2 vagona 105; 6 vagonov 115: 25 vagonov 140; sremska, 2 vagona 110. Moka: «0ss», izvozni mlin, 1 vagon 417.50; baška, «0s», 1 vagon 405; «0s», 2 vagoina 400. Tendenca čvrsta. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. novembra.) Ameriški tečaji zopet čvr-stejši. Na Dunaju je povpraševanje ugodno, a ponudbe so pomanjkljive. Zmanjšan! ponudbi le vzrok dejstvo, da se jugoslovenska pšenica v Braili prodaja po boljših cenah m da se madžarska via MurakeTesztur in Postojna ugodnejše razpečava. Cene v obče čvrstejše. Notirajo za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine v šl-l'ngih na debelo uradno: pšenica: domača 36.75 — 39, madžarska potiska, 79 do 80 kg 42.50 — 44.50; r ž: marchfeld^ka 27.75 do 28; ječmen: domači 34 — 40 slovaški 40 — 43: turščica: sušena 25.75 do 26.75, nova 21.25 — 22.25; oves: 28 — 30: pšenična moka «0-»: domača 71 — 74, madžarska 70 — 73.50. = Nadaljevanje gospodarskih pogajanj z Madžarsko. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca pod predsedstvom dr. Ryba?a glede nadaljevanja pogaiani z Madžarsko. Ta pogajanja so se vršila doslej v Beogradu in so bila dvakrat prekinjena. Sklenilo se je, da se pogajanja nadaljujejo koncem tega meseca in sicer najbrže v Budimpešti. Gre za konvencije: o privatnih dolgovih in terjatvah med obema državama in po katerem tečaju ter v kateri valuti naj se ti plačajo: o depojih, zlasti o pu-pilamem denaru. ki Je bil v času vojne prenešen z naših krajev v Budimpešto; o razdelitvi občins«ih in pokrajinskih dolgov ter imovine tam. kjer je meia presekala do-tično administrativno edinico; o pokojninah državnih, županijskih In občinskih, kakor tudi o pokojninah železniških ter drugih uradnikov bivših državnih podjetij. = Enotna zveza mlinov. Iz Beograda poročajo, da se pripravlja enotna zveza mlinov za celo našo kraljevino. Konstitulralo-ča skupščina se namerava v kratkem sklicati. = V trgovinski register se je vpisala tvrdka: Matzslle & Co., produkcija hi eks-port oglja v Črmošricah pri Semlčn. = Iz zadružnega registra se je izbrisala zadruga: Nakupovalna in produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrti za Slovenijo v Ljubljani v likvidaciji, ker ie likvidacija končana. = Likvidacija. Tvornica modrila F. Tuzin & Komp., d z o z. v Ce!'u. ie prešla po sklepu občnega zbora svoiih družbenikov v likvidacijo. Upniki se poztvajo, naj pri-glase terjatve do 5. decembra t. 1. = Konkurz je razglašen o Imovini Alberta Kopača, trgovca v Slovenigr8dcu. Prvi zbor upnikov pri okramem sodišču v Slovenjgradcu bo 16. decembra t 1. ob 10. = Odprava konkurza. Konkurz. razglašen o imovini Josipa Plankacja. trgovca z lesom in drvmi v Uuhlmm. ie odpravlien. ker ni za strofVP pnstopan'a. = Češkoslovaški Izvoz v oktobru t. 1. le znaša' vrednot 1617 m liijornov Kč, t« ie za 155 mtlJjomrv kč več kakor v enakem mesecu lanskega leta. Nnnram septembru L l. pa je bil izvoz v nfct^ru t I. za 70 milijonov Kč manjši. V pr\ ih 10 mesecih t. I. |e dosegla vrednost čefckomlrrvatkega izvoza 15.040 m"M"rtov Kč proti 13.144 m lijnnov Kč v enaki d^hi lan--kr«a '«a. P~rast znaša torei ofcrosrlo I90n mlH'»nov Kč 0'avnl Izvozni predmeti v oktobru L I. so bil: bi>m bažno blago, volneno bt-'go, s»d'e to soč?v-|e. les In preirvg. s' dkof, že'670. stekli, usn*e ln drugo. Porasel le zlasti Izvn? tekstilnega blaga želoza, stekla in usnia. dočim ie rzvoz lesa, premoga. «?dda in sočiv-ia padrf. Izvažalo se je največ v Nemčija. Avstrijo, Madžarsko, AngIHo ItaH". Jugoslavijo (Ta 74 mHii^tiov Kč). Rumu-nijo, Ameriko, Švico, Poljsko tn drugam. = Bo'73-slto-češkos'ovašlia uvozna In Izvozna d. d. v Pragi. Po vesteh praških listov se bo v kratkem konstituirala ta družba z glavnico 25 mllfonov Kč. Dohavitev glavnice je deloma zasieurana s francoske strani. fn!ciiat'va za ustanovitev te družbe je prišla Iz Č?škoslovaško-bo1earske trgovinske zbornice. Podietie pa ne bo svoiega poslovanja omeievalo saTo na trgovino med Češkoslovaško In Bolgarsko. Borze 26. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke popraSeva-nja. druge ponudbe in v oklepaih kupčijskl zaključki.) Vrednote: investlcilsko 74— 76 (75.50—76), Vojna škoda 295—310. zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 201—302 (201), Ljubljanska kreditna 210—0, Merkan-tilna 100—106, Slaveoska 49—0, Kreditni zavod 175—185. Strofne 123—0. Vevče 120 —125. Nihag 34—0, Stavbna družba 100— 110, Sešir 146—153. - Blago: les: bukovi plchi, ostror.ibi, s prerezanim srcem. 120. 140, 160 milimetrov, od 2 do 2.50. 3—3.50, 4—4.50 metr,, franco vagon, Postojna tranz., 700—0; hrastovi hlodi od 30 cm napr.. I., II.. fco nakladalna postala 0— 450; bukovi hlodi la, od 2.30—4.60 m. od 30 cm napr., fco vag. nakladalna postaja Dolenjsko 0—250; poljski pridelki: pšenica: 76 kg, fco vag. naklad, post 0— 265. 76/77, fco vag. gor. kol. Liubllana 0— .305; turščica: stara fco vag. par. Novi Sad 0—160; umetno sušena, fco vag. par. Novi Sad 0—155. umetno sušena, fco vag. Postojna 0—208. nova. času primerno suha, fco vag. nakladalna postaja 0—117.50. nova. času primerno suha, za januar, februar, fco vagon nakladalna postala 0—130. rova. času primerno suha, za marec, april, fco vag. nakladala posta:a 0—140, nova, fco vagon Postojna 0—170; oves reSetani. fco vagon naklad, »ostala 0—175; alda domača, par. LJubljana 0— 265: proso: domače, fco vagon nakladalna postaja p. b/n o—215. domače, fco vag. Postojna b/b 0—230; otrobi: pše-nični, drobni, fco vagon Ljubljana 0—140, drobni, fco vag. Banjaluka 0—115, debeli, fco vagon Banjaluka 0—155; krompir: beli. fco vag. štajerska post. 0—65; beli, fco vag. meja 0—85; fižol prepeličar, v vrečah, b/n. fco nakladalna postaja. 1 vaz.. 330—330 (330); sadje: suhe češptje v zab. 80/85. fco vag. nakladalna postaja, pol vagona. 715 —715 (715); krma: seno sladko, fco štajerska nakladalna postaja 0—72.50. ZAGREB. V bančnih vrednotah popolno mrtvilo. Nekateri tečaji so dalje popustili. V industrijskih vrednotah malenkosten promet. Vojna škoda, promptna. se ie začela trgovati po 298 ter je do konca sestanka oslabela na 295. Za december se ie zaključila po 300. — Na deviznem tržišču je bilo opažati veliko rezerviranost, kar se pripisuie v glavnem spremembam na mednarodnem tržišču, kjer so poskočile devize na London, Newyork in Prago. Skupni promet je dosegel okrog 5 miliionov dinarjev. Nctirale so devize: Dunaj 791—801. Berlin 1339.75—1349.75. Budimpešta 0.0789-0.0799. Italila 227„26- 229.66. London 272.96 —274.96. Newyork ček 56.1—56.7. Pariz 213 -217, Praga 166.49—168.49. Švica 1085.4— 1093.4. Arrsterdam 2262 -2282; efekti: bančni: Litorale 50—55. Eskomptna 116— 117. Poljo 18-21. Kreditna Zagreb 133— 135 Hipo 65—67, Jugo 107— U'«. Obrtna 75 -80. Praštediona 915-940. Slavensk? 51-0. Srpska H4—146. Narodna 4200—4250; ln-duftriiski- Eksnloatadia 44—50. Dubrova-čka 560—600. Šečerana 475-5O0. Isis 63-65. Gutmann 375—.380. Slaveks 140-150. Slavonija 45—46. Trbovlie 325—0, Vevče 120—0; državni: Investicijsko 75— 76. agrarne 45—46 Vojna Skoda, promptna 296— 297. za december 298—300. BEOGRAD. Devize: Atene 72-76. Dunaj 795—796. Berlin 1345—1346.5. Brns-IJ 0 —255, Bukarešta 25.4—26. Budimpešta 0.0791—0.0792. Italija 228—228.5, Newyork 56.4—56.44. Pariz 211.5—212.5, Praga 167.4 —167.5. Švica 1089-10*9 25 CURIH. Beograd 9.175, Berlin 123.50. New york 519, London 25.15, Pariz 19.50. MIlan 20.97, Praga 15.375, Bud'mpešta 0.007270. Bukarešta 2.375, Sofija 3.775, Varšava 74.50, Dunaj 73.125. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Zivnostenska 279. Assicurazioni Generali 6769, Dalmazia 260, Libera Triestina 538, Lloyd 1010, Oceania 170, Dahnaz:a cement 659. Split cement 525, Krka 415. De- vize: Beograd 43.80 — 44.30, Dunaj 346 do 356, Praga 73.25 — 73.75, Curih 477 do 480, Newyoris 24.60 - 24.75. Valute: dinarji 43.80 - 44, dolarji 24.50 - 24.70. 20 zlatih frankov 93 — 97. zlata lira 477.29. DUNAJ. Beograd 12.53 — 12.57, Berlin 166.53 — 169.03, Budimpešta 99.15 — 99.45, Bukarešta 3.20 — 3.22, London 34-3025 do 34.4035, Milan 28.57 — 28.69, Newyork 707.75 — 710.25. Pariz 26.75 — 26.91, Praga 20.96 — 21.04, Varšava 100.85 - 101.35, Cu-rTi 136.35 - 136.85, Sofija 5.1250 — 5.1650; dinarji 12.49 — 12.55. PRAGA. Beograd 59.985. Curih 651.375. MIlan 1.36.875, Newyork 33.75. Dunaj 477.875. BERLIN. ReogTad 7.43. London 20.322, Newyork 4.195, Praga 12.42, Curih 80.78. LONDON (opoldne). Beograd 274 Pariz 129.56. Newyork 484.46, Italija 119.87, Du-nai 34.38 švica 25.15. NEWYORK (zaključno 25. t m.). Beograd 1.77. Pariz 3 76 In pol. London 4.84 ln sedem Sestnaistlnk. Italija 4.04 In četrt. Dunal 14. Švica 19.27. Sokol Prestolonaslednik Pet "T kuni s«k-|cke-ga prapora. S^kolmko društvo v Šffjeniku razvije dne I. decomhra t 1. na praznik narodnega nlrdinjentn nareščajskl prapor. KraH Aleksander le odobr'! da prevzame kunvtvo prapora prestolonasVdn^ Peter, ki le prntefctor cM -kupnega sokolskega nara tčaia v Jugoslaviji. l.ftiMlanskl Sokol priredi v pomHjek dne 30. novembra, na predvečer narodnega praenUta telovadno akademijo, spo^emo s svečano zaobM"bo novega članstva. Spored akademM« se objavi v teku prlhodnlih dni. Ljubljanski Sokol poziva svoje članstvo, da se v čim večjem število ndeleZI predavanja »Čeffkoslovetmke Obce», ki bo v soboto dne 28._ novembra točno ob 8. url zvečer v restavraciji «Zve»da». Predava brat Chvatal o sVsesmkolskem eletu v Pragi 1926.» Sobotno predavanje brata dr. A. Koširja vsled tega odpade ter se preloži na prthodnil teden. Zdravo! — Odbor. 2223 Sokol I. sporoča svojemu članstvu, da proslavi v torek dne I. decembra na Taboru praznik «U|ed njemja». Ob 20 uri skrves-no predava«! e br. staroste, zaprisega tekom tega leta vstopfvšega članstva, nato pa družabni večer v prid skladu J. S. S. — Obilne udeležbe pričakuje odbor. Sokolsko društvo Ljubljana II. proslavi v torek dne L decembra ob 11. dopoldne na realki praznik Ujedlnjenja. Istočasno se vrB svečarto zaobTuba v letošnjem letu prl-stotrtvšega članstva. Udeležba za celokupno članstvo ln naraščal brezpngolno obvezna. Sokolsko društvo na VIčo priredi v proslavo praznika »Narodnega ujedtijenja« dne I. decembra v Sokolskem domu telovadno akademllo z zelo pestrim sporedom, na kar že danes opozarjamo vse napredno In Sokolu n»k'on'etio občinstvo. Predniačkl zbor. SokMsko društva r Laškem proslavi naše uJadMenle dne 29. novembra v kopališki dvorani - b pol 17. nri z notranjim telovadnim nastopom, deklamacilaml ln nagovorom. Vsi člani ta prijatelji Sokolstva iskreno vabljeni. Sokolska proslava n}edinlen]a v Celju. Celjsfloo soVoMco društvo priredi radi raznih ovir že na predvečer ujedlnjenja dn« 30 novembra ob sedmih zvečer društveno proslavo v društveni telovadnici. Po nagovoru in predavanju bo zaobljuba novega članstva in potom razdelitev diplom. Udeležba članstva Je obvezna. Šport Zaključne prvenstvene nogometne tekme V nedeljo dne 29. t. m. se odigrajo za« ključne prv. tekme, in sicer je med njimi najvažnejša Jadran : Hermes. Čeprav je Jadran pokazal v prv. tekmo« vanjih velik napredek, vendar se ne more vnaprej reči, da sta mu obe točki popolno« ma gotovi. Hermežani znajo, ako imajo le količkaj svoj dan. da predvedejo izhomo igro .tako defenzivno kot ofenzivno. Obeta se torej zanimiva borba. Rezervi nastopita dopoldne, in sicer na igrišču SK. Ilirije. Pred to tekmo, ki prične ob 10.30 nastopita še Ilirija rez. : Svoboda. S temi tekmami, razen še prv. med rez. Ili« rije in Hermesa ter tekmo med Slovanom in Primorjem, bi bilo prv. tekmovanje za» ključeno. Službene obpve LNP. (Seja p. o. dne 25. XI. 1925.) Verificirajo se za TSK. Merkur s pravom nastopa dne 2. XII. 1925.: igralci: Oton Be« sak. Kari Mlaker, Plohi Josip in Loschnigg Viljem: za ISSK. Maribor igr. Momčilo Jo« vanovič s pravom nastopa dne 29. XI. 1925. in igralca Just Hreščak in Josip 1'nterreiter s pravom nastopa dne 25. IV. 1926. Verificirajo se sledeče prvenstvene tek: me: Jadran : Slovan 7 : 1, Slovan rez. : Ja« dran rez. 5 : 3 (odigrani 15. XI. 1925. v Ljub liani): Jadran : Slavija 3 : 0, ki bi »e morala Beiitev uganke „Cezar* ie Istoimeni senzacijonatni film ki ga Intri pre dva) a Elitni Kino Matica od.grati dne 1. XI. v Ljubljani; Rapid : Svo« boda Maribor 14 : 0 (8. XI. 1925. v Maribo. ru); Rapid : Ptuj 9 : 2 (15. XI. 1925. v Ma» riboru). V nedeljo dne 29. t m. se odigrajo slede« če prvenstvene tekme po nastopnem redu: ob 10.30 Hermes rez. : Jadran rez. na igrišču Ilirije; ob 10. Primorje rez. : Slovan rez. in ob 14. Hermes : Jadran obe na igrišču ASK. Primorje. Z ozirom na dopis SZNS. v Ljubljani z dne 16. XI. 1925. se odigra dne 29. XL ob 9. uri na igrišču Ilirije trening Ilirija rez. : Svoboda, Ljubljana. "Službujoči odhorniki za nedeljske prvem stvene tekme dopoldne na igrišču Ilirije g. Batista (nadz. nad red. in blag. službo), n* igrišču Primorje dopoldne g. Kump (nadz. nad red. in blag. službo), popoldne g. Bu« cik (nadz. nad red. in blag. službo). — Taj« nik IL S. K. Ilirija Redni letni občni zbor z» poslovno leto 1925. se vrši v zmislu klubovih pravil dne 10. decembra 1925. Kraj in čas objavimo kasneje. — Odbor. S. K. Jadran. Danes ob 20. seja uprav« nega in prireditvenega odseka pri Mraku. Iz damske sekcije S. K. Ilirija. Tekma v Beogradu odpade glasom službene obja« ve LHP. v včerajšnji številki ajutra». Tek« ma v Zagrebu dne 1. XII. je za enkrat per» fektna. Jutri zvečer ob 6. uri trening v te« lovadnici. Pozivam vse članice, da se istega polnoštevilno udeleže. Vse, ki brez tehtnega vzroka izostanejo, se bodo klicale na odgo« vot. Do 1. decembra je brezpogojno oddati v garderobi vso klubovo opremo, ki jo ima« jo posamezne članice doma. Istotako je po« ravnati vso zaostalo članarino, tako nara« ščajsko kakor člansko. Naraščajska se bo pobirala jutri pri treningu, člansko pa je poravnati pri g. Komarju. Vse one, ki se zanimajo za smučanje in ki žele gojiti to panogo, naj se zglase pri g. Vrančiču. na« čelniku smuške sekcije v Ljubljanski kre« ditni banki. — Načelnik. Važne nogometne tekme v Zagrebu. V nedeljo, 29. t m. bo prvenstvena nogometna tekma med starima rivaloma Gradjanskim in Haškom, dne 1. decembra, med Haškom in Concordio in dne 8. decembra med Grad« janskim in Concordio. Gradjanski v Nemčiji. Koncem rnese« ca decembra odide Gradjanski na daljšo turnejo po Nemčiji Igral bo v Niirnbergu s L F. C. Nlirnberg. v Dresdenu in Berlinu, na povratku pa mogoče tudi v Pragi. Hazena v Splitu. Proilo soboto in ne« deljo je hazenska družina Olimpa (Opatija) gostovala v Splitu. Prvi dan je porazila dni« žino Hajduka z 8 : 3 (2 : 1). drugi dan pa je bila poražena z 1 : 3 (0 : 2). Šah Moskovski turnir V torek, 24. t m. so bile igrane prekinje« ne partije. Kakor je bilo pričakovati, je Ca« pablanca izgubil proti Werlinskemu. Mar« shall je izgubil proti Samischu, Rubinstein po nesreči proti Yatesu. Griinfeld je dobil proti Yatesu in remiziral z dr. Laskerjem. Dr. Lasker je to partijo poprej že trikrat prekinil, ker je hotel na vsak način dobiti, slednjič pa se je le moral zadovoljiti z re« mijem. Romanowski je premagal Werlin« skega, Samisch Dus»Chotimirskega. Partiji VVerlinski : Gotthilff in Samisch : Lowen« fiseh sta bili remis. Ponovno sta bili preki« njeni partiji Yates : Genevvski in Rabinovio : Yates. Rabinovie ima dobljeno pozicijo. Stanje po U. rundi je torei končnoveljav« no: Bogoljubov 8 in pol, Lasker 8, Torre 7 in pol. Marshall 7. Tartakower 6 in pol. Ro« manowski, Rubinstein 6, Genevvski 5 in pol (1), Capablanca 5 in pol. Rabinovič 5 (I), Griinfeld, Bogatyrčuk, Reti 5, Werlinski, Samisch 4 in pol, Dus»Chotimirski 4, Ldwen fiseh. Spielman 3 in pol, Yates 2 in pol (2), Gotthilf ,Subarew 2 in pol. Smrt angleškega šahista London. 26. novembra, s. Znameniti Sf hovski mojster Amos Burn je umri. Glavni turnir ljubljanskega šahovskega kluba. Odbor ljubljanskega šahovskega klu« ba je na svoji izredni seji 23. t. m. sklenil, da odgodi glavni turnir, ki ima določiti pra vaka ljub. šah. kluba za 1. 1926. na prihod« nje leto, utemeljujoč ta sklep s tem, da se bližajo božične počitnice in bi se radi teh moral, ker bi se ga udeležili tudi dijaki, ki niso iz Ljubljane, prekinjati. Mesto tega turnirja pa je priporočil članom, da igrajo med seboj matehe in manjše trening«titrnir« je. da se pripravijo na glavni turnir. Priča« kovati je, da se že v pondeljek prične tak turnir, ki se ga bodo udeleževali gg.: Jero« šov. Pire. C. Vidmar, Mrzlikar in še drugi prvorazredni šahisti in drug turnir, ki ga bo« do igrali tisti, ki so letos dobili pravico igrati v glavnem turnirju, to so gg.: Vogel« nik, Rupnik, Iskra. Pevalek, Kozina. v re it iensko poro6iio l.uih1'an», novembra 1925. Llubllan* 30fi m nad morjem Kra opazovanj* ob Zračn> tlak Zračna temperatura Vetei Oblačno 0—10 Padavini | mm {I Lluhliana . . • 7. 7494 05 jug. vzh. obl. 3*2 1 LiuM|ana . . 14 749-3 13 jug. vzh. • Lltibljana . . • 21. 752-7 2-7 sever • Zagieb . . . • 7. 748-7 1-0 sneg 7-0 Beograd . . • 7. 743-2 1-0 vzhod » 3-0 Dunaj . . . • 7. 0-1 Praga ... 7. 749-8 0-0 sev. zap. več. obl. Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 7 12 zahaja ob 16"22, luna vzhaia ob 1513. zahaja ob 3*40. Barometer višji, temperatura nižja Dunajska vremenska napoved za petek: Oblačno sneg. — Temperatnra bo malo padla, vendar Da ostala tudi po dnevi ood ničla Največji most na svetu Američani nameravajo zvezati De-iroii in Kanado z velikanskim iw>siom. ki bo pravo čudo modeme tehnike. Gradbeni stroški aa ta most so prera-čunjeni na 16 milijonov dolarjev, graditelji pa računajo, da se jim bo glavnica tekom časa povrnila. Most bo skrajšal zvezo med Torontom in Monirealotn. ter bo vezal Buffalo z Atlantskim oceanom. Imel pa bc značaj visečega mostu, ter bo dolg 19,000 čevljev. Širok bo tako. da poide po njem lahko vštric pet voz. gradila ga bosta pa Mac Clintic in Marshall iz Pittsburga. Američan! računalo, da bodo s tem mostom pomnožili svoje dohodke v petih letih za 100 milijonov dolarjev, kar jim seveda v prvi vrsti lebdi pred očmi. So se lotevajo te velike, a delikatne naloge. Most ima kot razbremenilno sredstvo namen oiaišatl transport v Detroit. Promet z Detroitom še namreč Se danes urejen po nemodernih principih is povzroča ljudem veliko gmotno škodo. Trije novi akademiki Pariz, 20. novembra. Včeraj je imela Francoska Akademija svečan dan. Izvolila je tri nove člane ter izpopolnila svoje sveto število štiridesetih izbrancev. Po dolgih letih je sedaj zopet enkrat 40 sedežev polnih. Barresovo mesto ie čakalo na naslednika dve leti. Franceove pa še ne polnih 12 mesecev. Glede novih akademikov je francosko javno mnenje deljeno. Največji od nor je izzvala izvolitev vojvode de la For-ce za naslednika grofa d' Hattssonvillea, pravnuka madame de Staelove. In ne brez povoda. Kajti vojvoda de la Force prekaša svojega prednika sicer po plemenitem rodu. a zaostaja daleč za niim po literarni produktivnosti. Je le soliden in spreten zgodovinar, ki je oostai popularen s svojim delom «Lausun, un courtisan du grand roi». Znana je tudi njegova knjiga »Grand ContH. Maurice Barres je dobil v osebi Louisa Bertranda vredneiša naslednika. Bertrand je rodom iz Lorene. Posvetil se je profesuri in je predaval literaturo na gimnaziji v Alžiru. Tam je x>stal navdušen propagator in zagovornik kolonijaine umetnosti. Izdal je med drugim žbirko povesti alžirskih pisateljev. sam pa je napisal več živahnih in bujnih romanov, med katerimi je posebno znano delo »Pžpžte fe blenalmč». Bertrand je izboren poznavalec Severne Afrike, za katere latinizacijo se je irndil leta in teta. Danes velja za najboljšega poznavalca in zastopnika kolonijaine literature v francoskem slovstvu. Svojčas je izzval s knjigo »Louis XIV.s pri šolskih kritikih huda nasprotja. Učenjaki so dobili respekt pred njim sele. ko ie izšel njegov življenjepis sv. Avguština. Bertrand je proučeval temeljito pisatelja Flauberta. Plod njegovih tozadevnih študij so knjige: aFlau-bert a Pariš ou te Mort-Vlvant». V študiji jFlaubert et Carthago^ je pre-iskal odnošaje pisateljevega romane Sa1ammbo» napram Afriki, Volitve vojvode de la Force in Louisa Bertranda so tzpadle giadko takoj pri prvem skrutiniju. Težje je šlo z naslednikom Anatola Francea. Tega so volili štirikrat. Za nasledstvo se je pulil posebno senator Victor Berard. zaslužen proučevalec Homerja in z Berar-dom je tekmoval Leon Berard. bivši prosvetni minister v Poincarčjevi vladi in reorganlzator študija na klasični gimnaziji. Končno je zmaga! Pao! Va!ery, reprezentativni lirik sodobne Francije, avtor pesniške zbirke «Charmes» in pisec analitičnih študij. Radi teh volitev je doživela Akademija precejšnje razburjenje. Dne 24. oktobra je namreč predavs! abbe Henri Bremond o čisti poeziji (Poesie pare), katero je branil pred nasprotnim porom, katerega predstavlja po njegovi sodb! »poesie ra!son». Š!o je pr! tem za diferenco med čustveno in miselno poezijo. Na Francoskem namreč delajo med obema kakovostima strogo razliko. Bremond je Imenoval par zastopnikov čiste lirike: Poea. Baudelalrea, Mallartneia in Valšrya. Valery ima mnogo skupnega z Baudelairom in Mal-lermejem. On je velik ljubitelj samote notranjega življenja. poveličevalec umetnosti in jezika kot adekvatne zunanje kristalizacije notranjih, intelektualnih momentov. Njegova posebnost obstoji v čarobnih ritmih, zgoščenih slikali in v čudovito čisti, muzikalni francoščini. Njegova zadnja zbirka »Char-mes» ne nosi zaman tega naslova. Pesmi naravnost sugerirajo nastroje in meda ni zgolj naključje, da je Valery dosegel čast akademika baš v današnjem C2SU, KO so Francozi nanovo codkrilis Mozerta. Znana Vaieryjeva dela. s katerimi si je pesnik pridobil ve iik krog občudovalcev in častilcev, so: Soiree avec Monsieur Tcsier, ter dva platonična dvogovora cEupalinos ou 1'architecte* in cL'Ame et la danse». Prvi dialog obravnava popolnost v arhitekturi, dragi pa govori c preobrazbi življenja v plesu. Rodbinski prstan i. Kako se ie učitelj oieniL 4n vi ste se predrzni!;?! ... VI. Ga-ston de Porcherois. ste se predrzni!! sati ta prstan, naidraži! družinski nakit, fti vam ga ie vaš oče. moj mož. izročil na smrtni postelji v spomin, vi ste se ga predrzni!! dati neki deklini ia Ouar-tier I atlna. stvoru, ki ga jaz ne smem ~ii omeniti, ne da b! ml udarila rdečica v lice! Ah! To ie strašna sramota in nesreča za nas vse! Grofica Porcherois. sopeča od jeze in razburjenja, ie malo prestala, da bi si oddahnila. Pred njo ie stal njen mladi sin Oaiton in mrko gleda! v tla V naslonjaču na kolescih ie sedel djed in zrl ravnodušno predvse. Gospod Cricheite. domači učiteli. ie bil nopolnoma podarjen od fesa. kar ie cul. a portreti pra-dedov na stenah veličastnega saV>na so gledali na krivca s prezirljivimi očrni, kakor da sami niso imeli v življenju nikoli izkušniav in pregreh. »Ce bi imel kaj denarja, bi ji gotovo ne dVi prstana.s je odgovoril Gastjh šs-■)l pripadal k njegovemu grudiču v Draždanil-Park so kupili zasebniki in araždanska ofc čina. X Odkritje novega kometa. Pred krat&in je odkril aetronom Van Biesbroeck kome* osme vrste, sedaj pa poročajo, da je istočasno odkril zvezdoslovee Wilk v Krafcovu nov komet sedme »rste. To je žc deseti ko; met v letošnjem ietu. X Bivše pristanišče ta pedmornike — &io< loški zavod zs čmrlje. He!go!anasko pTists< nišče sa podraornike namerava nemška via^ da preurediti v biološki zavod, ia sioer se bodo gojili v njens predvsem čmrlji, ki bode služili prirodosloveem za njihove efcspen« mente. i ?Potei okoli sveta nam nudi poleg napeto zanimive pustolo-» ne vsebine prekrasne posnetke iz Pariza, : Genove, Egipta, Sfinge, Adena. CeyIoni. indije, Britske indije. Malajskih otokov, j Bunaa otokov, Kine, San Frančiška, N'ev i vorka, Azore itd. Veselo, zanimivo in na^ j peto od začetka do konca! Start vsak dat I ob 4., H 6., Vt S. in 9. uri v kinu DVOR- stimo Dri miru to sramoto! Meni gre sedaj samo za dragocenost, hi ie svetima naši- rodbine Mora nam io za vsako ceno vrniti! Kdaj se ie zgodila ta gnu-sn3 stvar? Kck> je ta deklica? Kje stanuje? Odgovarjajte!» cTo je bilo v petek. Pred tednom dni. Imenuje se gospodična Caro. Bil sem ž njo v nekem hotela Knežje ulice, drugo nadstropje, soba št. 21,» je priznaval Gaston. »Bože moj! Bože moj! . . . Moj sm ie bi! v hotelu z navadno . . Gospa Porcherois se je naenkrat obrnila proti učitelju. Gospod Crichette, vse ste £u!i! VI ste tega krivi . . . ker niste ni pomislili na to. da bi moeel vaš učenec — moi sin — bežati v petek v hotel t navadno... Vi ste krivi! . . . Toda računam s tem. da boste popravili svoio nemarnost . , . Pcidite In navdlte ta prstan . . .» --Jaz. eospa grofica f* Učitelia ie oblila zona. Bil je skromsn in bojazljiv mladenič. Ime! je zelo lepo lice. diolge kostanjeve lase in Je nosil očala. «Da. vi. S tem vam izkazujem samo svoje veliko zaupanje. Nihče nai ne iz-vž. kai se je zgodilo . . . Samo vi ste sposobni iztrgati prstan iz nečistih rok one . . . Poiščite deklico - , . Ponudite ji « denarja' »Tega ne bom znal. To mi je popolnoma tui svet. Gospa grofica, vedno sem se bavil samo z učenjem . . . Vedno sem se ogibal . . .» Obsta! ie rdeč kot rak. Grofica pa je nadaljevala: »Prstan moramo čim preje naiti. Dam vam na raznolagn pet tisoč fra.ibov. Ni mi žal za denar Samo da ostane stvar nopolnoma talna. Culi ste ime !n naslov. Idite tako.i!» Učitelj se ie globok" priklonil, vzel denar in klobuk ter odšel Bil ie krasen Donilad^nck? dan. a naš učitelj ga ni bil vese!. Mislil ie sarno na težave svoie naloge in v strahu je čakal. kaj bo iz tega. Ko ie n^goi do Knežie ulice, bi se skoro vrnil. Toda zbal se ie gropce. Ura le bfla e.iaist. kw ie 5e! v hotel: a niemu ie bflo srce. ko je trkal na vrata St. 21. »Napreis je slišal ženski glas. Vstopil ie. pa bi skoro nadet vznak. V sobi ie stala nred ogledalom naga žen ska in se česala. «Kaj želite?* ga je vprašata enostavno. slščern 8rr>snod:čnn Caro.* je odgovori! učiteli in gleda! v tla. «V nedelio se ie preselila. Odšla je z nekim Bordennom v hotel Trilbv ■ V ogledalu ie prijazno pogledala učitelia in nadaljeval: *Pa to nič ne de. Kar sem pridi!» «Ne. ne. iaz iščem njo. Oprostite, gospodična. » fn je zbežal Sele na ulici se je oddahnil od razburienia. Potem ie odšel v imenovani hotel in poiskal Bordennovo sobo Potrkal ie. vrata so se odnria in nred niim ie stala lena dek!:ca v domači halji in z razpu-ščenimi !asm; »Gospodična Caro?= »Da. iaz.» je odgovorila. Breme mu ie nadlo z ramen: čudil se ie. ko jo ie videl tako leno pred seboi. take si ni predstavljal. Prav nič se je ni bal in kar naravnost ie povedal, zakaj ie prišel. «A!i ni ponarejen?» je dejala, ko Je ogledovala prstan. »Sicer na nai bo ali ne. dobila sem ca in ga ne dam.s Učitelj je ni hotel nadalje prositi. Gledala ga je z nasmehom in naenkrat rekla: »Ali veš. da si lep dečko?^ Posta! ie rdeč in razburjen. Ona ga ie prerinila do divana. »Sedi! . . . Bnrdenna Še ne bo ... Pa kar orlde nai. mar mi je! Sita sem ga... Kako tene lase imaš! . .. Vedno sem sa-niala o tem. kako bi živela mirno s prijateljem. ki bi bil nežen in pošten člo- vek . . . Samo reci. pa vrnem prstan... Toda samo zato. ker te imam take rada . . .» * * * Grofica ie šest dni zaman čakala učitelja. Bala se je že, da Je učiteli poginil v zloglasni hiši. kamor za ie poslala. Sedmeza dne pa se je vrni'. Popolnoma izDremenjen ie bi!. Na obrazu se mu je čita! nekak ponos, lase ie imel lepo počesane, na nosu pa ščipalnik mesto očal. »Izvršil sem nalogo, gosaka.je rekel ponosno. »Tu imate prstan, da! sem zan i Det tisoč frankov, kakor ste m" veleli.® »Moj Bog. drago sem g3 plačala. Dat: pet tisoč frankov taki deklini za en popoldan . . .» ^Oprostite, gospa grofica, prosim vas. da se ne izražate tako o deklici, ki postane v kratkem moja žena. Grofica ie okamenela. »Ljubiva se! Da. io ie deklica, ki je mnogo pretrpela. Z denarjem, ki ste j: ga vi dali za doto in z mojim prihrankom bova otvorila malo trgovino . . .r Umolknil ie. ker ie vstopil mladi grof, nato na se nalahko priklonil in rekel: \ »Upam. zospa grofica, da mi boste i i v bodoče izkazovali svoie zaupanje.*. (Iz francoščine.^ Star os! av: Pokopališča v stari Ljubljani (Konec.) Ogljcmo si nekatere grobove v ljubljanskih cerkvah Stara stolnica sv. Nikolaja, porušena leta 1701.. je sprejela vase trupla: psvega ljubljanskega škofa Žige Lamberga (KSS)). Scarlichija (1640), Rabatte (1683) in n;iicgih kanonikov, med katerimi je imel kanonik in generalni vikar Jurij Latomus na grobnem spomeniku nasledn e slovenske besede: Dai Bug schrezo. V stolnici so se odpirale grobnice najvišjemu plemstvu: La.nbergom, Barbom, Sebriachom, Rau-barjem in dr. Iz stare stolnice izvira zna-irs;;it nagrobnik, vzidan na desni strani slavnega vhoda pod korom sedanje cerkve spomenik pičenskega škofa Martina (um. M56.). V novi stolnici je bi! prvi po-kcpan stolni prošt dr. Ivan Krstnik Preše-en, prvi predsednik ■»Academiae Operoso-rum« (um. 1704) (IMK 1900. 48). Iz 18. sto-let a ima stolnica grobnici Angela Zoisa in Petra Codellija. V kapeli žalostne Matere božje počivata knezoškofa Wolf in Poga-čar. Starejši Ljubljančani se spominjajo grobnih spomenikov plemenitnikov v viteški opravi in v skoro telesni velikosti. Tičali so v severni steni šentklavške cerkve. V Misijevi dobi je te koreniake doletela ne-r.asiužena kazen. Skopljenci so se po potresu umaknili v muzej. V stari šentjakobski cerkvi je bil pokopan v kapeli sv. Ivana na listni strani junaški branitelj granice deželni glavar Jurij Lenkovič (um. 1501); v isti cerkvi so položili k počitku Ivana Ludovika Schonlebna, pisatelja znamenite knjige »Carniolia antična et nova« (1681) in izdajatelja »Evangelij ;!! Lystuv« (1672). Njegov spomenik je še ohranjen. V drugih rakah šentjakobske cerkve so našli posmrtno zavetje Jezuiti, že leta 1860. se je nahajalo tam mnogo ohranjenih krst s čitljivimi napisi (Dzimski. Laibach 34). V avguštinski (sedanji frančiškanski) cerkvi si je v kapeli sv. Lucinapravil rako dr. Ivan Plorančič. V loretski kapelici ie bilo počivališče kneza Ivana Vajkarda Turjaškega (um. 1677). V stari frančiškanski cerkvi na Vodniko-\em trgu so imeli grobnico Turjačani. Tam je tred drugimi počiva! Silvester Neff. po-s avljen s spomenikom, nosečim izvirni napis: Saepe vino me delectaui Itd. Neffov kamen je vzidan sedaj v muzejski veži. Leta 1395. so odkrili na stavbišču nekdanje frančiškanske cerkve rako. 4 m2 obsežno Ln v nji 175 dobro ohranjenih lobanj. V Špitalski cerkvi sv. Elizabete je sta! znamenit spomenik Jošta Gallenberga (um. 1568) in njegove žene Poliksene. Sedai ie vzidan v notranjo steno mekinjsice cerkve pri Kamniku. V špitalski cerkvi so pokopavali tudi Tnrnc. Diskalceatska cerkev (pozneje bolnica) na Dunajski cesti te skrivala pod seboj obširne rake. Vhod v rake v zemlji se ie nahajal nasproti žagradovemu vhodu pod zvonikom poznejše cerkve sv. Križa. Nad temi rakami je bila dvorana za moške medici-neične bolnike, prej svetišče diskalceatsko. V rako so vodile široke, lesene stopnjice. nad katerimi se je spenjala z opeko krita streha. Vhod ni ime! vrat. Pod zemljo je ležalo pred potresom še mnogo lobanj in drugih človeških kosti ter ostanki krst (Fr. Podkrajšek). V mrtvaški kapeli ie bila jrobnica grofov Wazenbergov. Školč jat i — tako so rekali Ljubljančani diskalceatom — so bili glede na svoie podzemeljske prostore iako gostoljubni ln so sprejemali vanje plemenitaše, meščane, predmeščane. pa tudi vaščane iz Šiške, Dravelj. Viča. Posav-)a; seveda se to ni zgodilo brezplačno. V uršulinski cerkvi sta pokopana ustano- vitelj uršuiinskega samostana Jakob pl Schellenburg (um. 1715) in njegova soproga Katarina. Katarina Ob vhodu v nunsko cerkev na levi strani Je nagrobnik Ane Sabini de Car-di (um. 1735), morda Robbovo delo (ZUZ V. 84). V cerkvi sv. Ivana ev. v sedanji zvezdi so imeli kapucini jako prostorno rako. Leta 1817. je bila odprta in grobar je izvozil Iz nje 16 voz kosti k Sv. Krištofu. V stari šentpeterski cerkvi, porušeni leta 1730., se je nahaalo mnogo grobov in nekai rak. Sedaj sta vzidana v cerkveno steno spomenika upravitelja glavarstva v Bi-haču Hansa Behema (um. 1579) in šentpe-terskega vikarja Jakoba Hrusta (um. 1702). Sedanja šentpeterska cerkev je irrela dve raki: eno sredi cerkve, drugo pri oltariu sv. Ardreja, a so ji pred nekaterimi leti za-sulL Luteransko pokopališče Luteranska matica, kolikor je ie še ohranjene, otrenja naslednje kraie. kjer so novo-verci devali počivat svoie rajne: pri Sv. Petru, ob frančiškanskem samostanu, v samostanu, pri Sv. Jakobu ln v cerkvi sv. Elizabete. Naiveč luterancev počiva pri Sv. Petru. Na pokopališču jim je bil na razpolago poseben oddelek, a v cerkev jih ni pustila on-dotna duhovščina, kar je priznal predikant Anže Tulščak, ki ie po nekem pogrebu leta 1582. zapisal v omenjeno matico, da mu je šentpeterski kapelan Martin Sittrh zabra-nil vstop v cerkev (Vrh. ZMS, 29). Na prav tako prepoved je naletel leta 1584. Felici-jan Trubar (ib.). Pri Sv. Petru so bili pokopani škofa Hrena starši, ki so bili Lutrovi pristaši. Dne l. septembra 1589. so prinesli na ondotno groblje Jurija Dalmatina, ki se ie poslavil s krasnim prevodom sv. pisma (1584). Pred njim je šel v grob njegov edini sin Ivan, star krog 9 let (um. 1584) in njegove v otročjih letih umrle hčerke. Pri Sv. Petru so našli mir mnogi preganjani predikanti: Jurij Jurešič, Krištof Fašang, Gregor Vlaho-vič. Marko Sladič, Ivan Schweiger, Matej Svetič (ib. 30). Luteranci so pokopavali svoje mrtvece, toda le najodličnejše, v špitalski cerkvi sv. Elizabete, kjer jim je bilo glavno torišče. Drugod pokopane so prinašali pred pogrebom v imenovano svetišče, kier je ob nvr-ličevi krsti govoril njihov pridigar. Tako so prinesli semka* dne 1. septembra 1589. truplo Jurija Dalmatina, ki mu je govoril v cerkvi sv. Elizabete nagrobno slovo M. Benedikt Pyroter. Najimenitnejši izmed vseh v špitalski cerkvi pokopanih je bil junaški Herbart Turjaški, kl ie pai 2. sept. 1575. v bo;u pri Bu-daški potem, ko se je 20 let vojeval na gra-nici s Turki. Niegovo obglavljeno truplo so pripeljali 3 dni pozneje v Ljubljano. Ob Pisanih vratih ga je čakala najimentnejša gospoda in ljudstvo. Deset plemiških mlade-ničev ga !e neslo v cerkev sv. Elizabete, kjer je ostal nepokopan, dokler ni došla še glava, ki so jo bili Turki izložili in naga-čeno poslali sultanu. Za veliko odknpnino so jo nato vrnili. Ob pogrebu Herbarfa Turjaškega je govoril sirperintendant Krištof Spindler. Njegov grob ie dobil marmornat spomenik z junakovo podobo in latinskim napisom. 26 let Je počiva! pod njim; neko noč leta 1601. pa so se na ukaz škofa Tomaža Hrena odprle v cerkvi sv. Elizabete vse rake, kjer so bili pokopani luteranci In Herbarta Turjaškega in tovarišev kosti so splavale po Ljubljanici. Krog teta 1589. so si omislili luteranci svoje pokopališče. Pridobili so v ta namen »tiiivo pri križu proti Loki«, torej na sedanji Gosposvetskl cesti. Kri2 ali znamenje !e utegnilo stati b!!zu tam. kjer je sedaj na razpotju Duna;ske in Gosposvetske ceste znamenje sv. Trojice (št 31). Pokopališče je bilo zavarovano z leseno ograjo. Ko je škof Hren zmagal, je bilo šiloma uničeno luteransko groblje. Dne 11. ian. 1601 so mu na škofovo povelje potrgali planke, jih nakopičili na grobove tn zažgali. (Dimltz, Gesch. Kr. III. 333). — Sedanje evangeljsko pokopališče za Sv. Krištofom obstoji dobrih sedemdeset let. Pokopališče pri Sv. Krištofu Od Sv. Petra, kier ie navzlic razširjenju leta 1616. ob naraščajoči Ljubljani postalo pokopališče prerra hno. se ie preselilo k njeni podružnici na Dunajski cesti — k Sv. Krištofu »v polju«, kakor se ie često zvalo tc staro, že izza 15. stoletja aH morda že prej obstoječe svetišče. Tu je izbiral Primož Trubar nekaj časa svoje pristaše. Meseca maia 1560. sta dva cvingliianca ozria-njevala tu svo e verske nauke. Kakor večina drugih cerkva ie imel Sv. Krištof »coemete-rium« t. j. z nizkim zidom ograjen prostor, kateremu je dodala cerkev še poleg ležečo njivo — tak je bil začetek novega pokopališča. ki ga ie blagoslovil škof Karal grof Herberstein dne 3. ma'a 1779. Grobovi so naraščali in ireba ie bilo razširiti hožto njivo. To se je zgodilo leta 1797.. 1849. 1835. in 1872. Sv. Krištofa groblje se ie širilo In širilo, dokler ni pogoltnilo pravkar Imenovanega leta polovice Lovševe jame. kjer se je dotlej pehala, prerivala in borila ljubljanska mladina na velikonočni ponedeljek popoldne za pomaranče, labolka In druge dobrine, s katerimi so jo obmetavali zgoraj stoječi meščani v spomin na slavno zmago nekdanjih Liubljančanov nad Turki. Na tisoče mrtvaških sprevodov ie tekom 127 let gledal sv. Krištof. Nagostejši so bili menda leta 1836., ko je prvikrat razsaiala kolera. Ker ni zadostovala stara mrtvašnica. so postavili leseno barako zadaj za zvonikom, kamor so polagali za kolero umrle. Kako je bilo pred 70. leti pri Sv Krištofu? Očividka. v bližini vzgojena, ie pripovedovala: »Škofovo znamenje«, zidano kakor navadna kmečka znamenja, je stalo tam. kier so pokopavali duhovne na sedanji osrednji poti. Ko so pot nareiali, so znamenje podrli. Vani so bile vzidane kame-nite plošče z napisi, znanečimi škofe tam pokopane (— pri Sv. Krištofu počivata škafa Karo! Josip grof Herberstein um. 1787. in Anton Kavčič um 1814. —). Večina kri-žev ie bilo lesenih; nekaj le bilo kamenitih in železnih. Iz vlitega železa jih je bilo malo. Stare, polomllene lesene križe je cerkve-nec pokuril. takisto ostanke krst; železni so osta'i na grobeh. Stara je Baumgartnova kapelica. >Lačni baron« so -ekali Baum-gartnu, ki je bil druge rodbine, kakor so sedanji Baurngartni. Ko se ie začela meseca julija 1855. kolera, je bilo vedno po 16 mrličev v mrtvašnici. Zjutrai so jih odnesli pokopat. a kmalu so prinesli zopet druge. Nevtegoma so morali razširiti pokopališče, ki je segalo tedaj do velikega križa na starem pokopališču. Privzeli so Crnetovo njivo (Črne po domače Birenec — sedai Štrukelj — lz Kolodvorske ulice) Šupo m kozolec. ki sta stala tam. so podrli in novi oddelek za silo zagradili. Ob vzhodnem obzidju pokopališča se je nanizalo q arkad. Prvo, nasproti glavnemu vhodu poleg nekdanje slike Vstaienja :e zgradil za svojce Ivan Kosler leta 1864. Namestu pretesne mrtvašnice polej: cer-kvenčevega stanovanla ie dobilo pokopališče leta 1875. novo mrtvašnico, stoiečo ob severni ograji pokopališki. Velik kos naše preteklosti ie shranjen pod okriljem Sv. Krištofa in preozek je okvir pričuločega spisa. d3 bi mogel vsaj ob kratkem predstaviti vse naše. tamkaj počivajoče Večjo tovarno pripravno za izdelovanje gumijastih izdelkov, kirur-irienih inštrumentov, finih rrzil itd. kupim. Prednost Mali oglasi, kl slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva. vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. 2enltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja. vsaka beseda Din I —. Najmanjši t nese k Din 10"—* imajo tovarne blizu Ljubki« so c-enene deli ske mooi ln vodni pogon. Popravila Šivalnih strojev točno in ceno pri J. Goreč, Gospo* ivetska cesta 12. 30631 Usnjarsko podjetje J vsemi potrebnimi lokali ln objekti »e odda v najem Naslov pove uprava «Jutra» ^ 28891 Naznanilo iiavn občinstvu vljudno naznanjam, da bom od ponedeljka. dne 30. nov. dalje pekel tuji kru! dvakrat dnevno in sicer ob Ii. nri dopoldne in ob 15. (3.1 uri popoldne Sc priporoča Anton Presker, pekar. r Duna:?ka cesta štev, S. 307G? Več potnikov odnosno krajevnih zastopnikov v Ploveniji se sprejme. Ponudbe nn upravnis.vo •Jut -a» pod »Potnik 66*. snc93 Nadzornica za pletilstvo starejša ia zanesljiva moč »e i*0:\ — Pr*»'?nost imajo one, ki so izvežbane v pletilstvu. Ponudbe na naslov: E. Kocbek, Kranj. 30642 Trgovski pomočntto raar.afaktnrne stroke« dober prodajalec se sprejme kot prva moč v trgovino Fr. Prijatelj, TrfišCd, Dolenjsko. 30688 Strojepisko (pisca) pisanje naslovov ee išče začasno. Naslov v upravi •Jutra* pod značko »Pod-jetje». 80774 Kočijaž hlapec b konjem, trezen, priilen in pošten, ki je vajen tndi gospodarskega dela in ki se dobro razume pri konjih, se takoj sprejme. Janko Pre^ovič, Ljubljana, Ambrožev trg št. 7. 30773 Inteligentner absolventa trgovske šole sprejme kot plačanega kon-tor^kega in trg. praktikan-ta ugledno podjetje — Po-nu'b<» pod »Dobra šola* na upravo »Jutra*. 30773 Prodajalko ln učenko sprejme Rinko R o m e r. trg. v Sv. Križu nrj Litiji. Prodajalka mora biti dobro izvežbana v trgovini t mešan hlacom in deloma v gospodinjstvu 30806 Prodajalka srednje starosti. dobra moč Zeli prevzeti kakšno po-dmf.nieo. ki bi jo samostojno vodila. Dopise pod • Dobra tno8 13155» ca npr. •Jutra*. 30795 Prodajalka starejša moč želi premeniti mesto. Zmožna nadomesto-vati tudi lefa. Dopise pod «A trd na 15156» na npravo cJuira». 80796 Trgovski pomočnik mlad, Spec. stroke, želi ▼ svrho Dadaljnje Izobrazbe spremeniti dosedanje mesto. Gre tudi za skladiščnika. Nastop 15. febr. 1926. Cenjene ponndbe na upravo »Jutra* pod šifro »Zanesli iv 32401». 30761 Uradnik verziran v vseh pisarniških poslih zh vsako podjetje, iŠČe službo kot knjigovodja, skladiščnik, ekspeditor. ta-rifar, potnik ali kaj slične-ga. Cenjene dopise na upr. »Jutra* pod šifro »Vesten in verziran uradnik*. 30666 Dek'e z dežele zdravo in pridno gre kot crospo^inia k °amcu. Nas'ov v upravi »Jutra*. 30799 ♦i* PREMOG — ČEBIN VVolfova 1/11 Telefon- 56 481/1 Trgovci, pozor! Vsled opustitve engro? trgovine se proda razno galanterijsko blago pod lastno ceno. - H Kenda Ljub-Ijana, Mestni trg štev 17. 27501 Pohištvo moderno in vsakovrstno po konkurenčnih cenah — tudi na obroke nudi in vabi n3 ogled Matja Andlovic, zaloga pohištva. Ljubljana. Vi-dovdanska cesta štev. 2 — Celje, Krekov trg. 30695 Parni kotel (TMssdampfkessel) 10 m*. 0.5 ctm., kompUten, skoro nov in prevozna kurilna rešetka (Treppenrostvorfeuernng) za žagovino in manjvredno kurivo. 6koro nova, se ugodno proda. — Ponudbe pod »Centralna kurjava* na npr. «Jutra*. 30786 Stenske beležne koledarje ca leto 19*26. prodaja »Delniška tiskarna*, d. d. v Ljubljani. Miklošičeva cesta It 16, po 6 Din komad. — Papimlee in knjigarne primeren popust. 30634 400 vreč od oglja proda ro nizki ceni Grebene, Krakovski nasip 4. «0631 Klobase fine jetrne in krvav® se ropet »lobijo pri Chalupnlku na Starem trgu štev. 19. S0800 Zimska jop?ca •'obro ohranjena se poeeni proda Naslov pove uprava •Jutra*. 30731 Servis za 12 oseb v najboljšem stanju in srebrno jedilno orodje se kupi Ponudbe na upravo «Jutra-» pod »Miklavž*. 30717 Zlato, srebro, p'atin kupnje tovarna za ločenje •'ragih kovin v Ljubljani. Sv. Jerneja cesta štev. 8. 30682 Pian"no dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo znamke fn cene na naslov. Vrabor Rakek. 30784 VeP'o plahto i a vez. dobro ohranjeno kupim Ponndbe na upravo •Jutra* pod »Industrija*. 30787 Več v?ns'.ih sodov od 2M 500 dobro ohranjenih kupi Jos [Iran. M«stni trg U 30805 Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Veletovarna*. 30815 -uho in svetlo se išče. — Kupi se pult in stelaže • policami. Ponudbe na upr. •Jutra* pod »Skladišče*. 30748 Delavnica (šupa) v sredini mesta s 6 odda obrtniku. — Ponudbe po4 •6000* na upravo »Jutra*. 30789 Trgovina ae vzame v najem v bližini Celja ali Maribora. Doj»ise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod Šilro »Lokal* 30689 Sobico preprosto, separirano. pri mirni družini išče za takoj •'ollša g»»«|Ki'M^na. Ponn>'be na upr. »Jutra* pod Šifro »Mir*. 30739 Kopalna banja emajliiana, na plin, kompletna, se proda v Florijan-ski ulici 101II 30684 Pletilni stroj it. 8/36. dobro ohranjen se proda. Naslov pove oprava .Jutra«. S0302 %upurn Prazne stefc'enlce «Odo!» k n p o j • drogerija Anton Kane, sinova, Židovska u\ ii. t. '71 Posestvo v bližini Kranja se prod« po iare«'no ugodni ceni za 150.000 Din. Pri posestvu se nahaja hiša, hlev za 8 glav živine, go*no''arsko poslopje z električno razsvetljavo. Poslopje je novo in z opeko krito, na ravnini ob glavni cesti — Na feljo kupca se dobi tudi tm llv in mrtev inventar. Naslov pove uprava «J»tr«, 30745 Posestvo z mlinom in žago v prometnem kraju proda Franc V»"emig, Sp. Hoco štev. 62 pri Mariboru. 30478 Opremljena soba v sredini mesta se ugodno o Ida dv^ma go«podoma s 1. decembrom Naslov pove uprava »Jutra*. 30718 Soba s po**bnim vhodom, blizu tehnike in univerze se od. da mirnemu gospodu u 300 Din mesečno Na !eljo tudi z zajtrkom. Naslov v upravi «Jutn>. 30313 Stanovanje velika seba in kuhinja — oboje parketlrano. s pritiklinami «e odda proti dveletnemu pla?iln naprej za 12.500 Din. — Odda «e tudi samo soba z uporabo kuhinje. — Poizve se v upravi <0782 prosvetne delavce od Linharta pa do zadnjega naseljenca v raki Pisateljskega društva. V začetku maja 1906. se je zaprlo groblje sv. Krištofa za navadno porabo. Počasi se selijo mrliči k Sv. Križu; prvi Je zapustil staro ležišče šentpeterski župnik Martin Malenšek. Kdaj se preseli o tja naš! veljak! iz omenjene grobnice In Iz gomil, raztresenih po vsem pokopališču? Menda so na novem grob I ju že vsi boljši prostori oddani. Merodajr.i činitelji naj tie odlašajo; pridobe naj pri Sv. Križu svet za grobnico našim zasluženim odličnjakom, pokopanim pri Sv. Krištofu Kje so še pokopavali ljubljanske mrtvece ? Ob kozi. ki je nekajkratov obiskala staro Liubljano. niso smeli pokopavati po cerkvah in navadnih pokopališčih iz zdravstvenih ozirov. Vrb tega je bilo šentpeter-sko pokopališče premajhno za množico mrličev. Tedaj so odnašali za kugo umrle na polje ln lih zagrebali ob Zeleni jami, kjer sto i sedaj sKolinska tovarna — tako Je domneval pokojni raziskovalec ljubljanskih starin Fran Podkrajšek Harambaša v »Car-trioli« (1911, 31—35) in je to domnevo prav temeljito podprl z dejstvom, da Je do leta 1909. stalo ob Tomačevski cesti na voglu Schantlove njive (sedaj Kolinska tovam.i) »kužno znamenie«. izviraioče iz druge polovice 16. stoletja — in da so se našle pri kopanju temelja rečeni tovarni človeške kosti. Ko so leta 1861. iskali prostor za morišče — obesiti Je bilo dva Italijana, ki sta v prisilni delavnici umorila svojega tovariša — so predlagali nekateri pusti, v moščanski občini zunaj Ljubljanskega obmestja ležeči svet. kjer so za časa francoskih vojn pokopavali vojake (L. Ztg. 1907, 303). Predlog ni obveljal; JustifikaclJa se je izvršila na ljubljanskem polju blizu smodnišnlce. Iz go-reniega je Jasno, da so imeli vojaki svoje pokopališče, toda oskrbeli so jhn ga po odhodu Francozov Avstrijci; predlagatelju iz leta 1861. ie torei ušel anahronizem. Dne 2S. marca 1814. ie ukazal intendant Gorenjske strani Codelli ljubljanskemu mairu, da naj pozve za svet blizu Sv. Krištoia. kjer naj bi se napravilo pokopališče za vojake, ker je groblje pri Sv. Krištofu prenapolnjeno In se izkopuiejo napol strohneli mrliči. 3. aprila je dobi! odgovor, da ie v okolici Sv. Krištofa samo rodovitno polje in razen gramozne Jame, ki pa ni prikladna za pokopališče, ni nobenega pustega prostora. Malre predlaga »Selško gmajno« ali »v Stegnah«, ležečo v smeri od Sv. Krištofa proti Selu ob cesti, ki prihaja od Friškovca proti smodnišnici, na desni je Ust s-;lske občine, kateri zaradi slabe trave malo ali nič ne koristi. Ta svet Je dovoli prostoren in dovolj oddaljen od velike ceste in od hiš; tfdi večja oddaljenost od starega pokopališča ne bo motila, ker se mrtveci itak na vozeh dovažajo in sta le dve bolnici, namreč vojaška pri preskrbovališču ln bolnica pod Turnom (Tivoli) bolj oddaljeni, dočim sta bližji bolnica v šentpeterski vojašnici In v DeselbrunerjevI tovarni (na Selu). Mairov predlog ni bil sprejet. Dne 18. maja 1814 si je komisija ogledala na udmaškem polju ležečo nllvo, last Antona Černaka iz Udmata št. 8. ki ie boli ugaiala. Kupna cena ie bila 120 gld. Niivo so Izpremenili v božjo njivo in jo obdali s tri čevlje globokim jar-kcm. Novo. seda! pozabljeno pokopališče ie blagoslovi! šentpeterski župnik Ivan Be-denčlč dne 28. maja 1814. (mestni arhiv f IT). O prv! francoski invaziji ie bilo nekaj francoskih vojakov pokopanih na Gradu (Vrh). Obsojence so zagrebali na moriščih: na Friškovcu. na Ljubljanskem polju, na Gradu, na Suhem balerin. Opremljeno sobo separirano. v sredini mceta išče pospodltn«. Ponudbe na upr .Jutra, pod Šifro «OpremtJeca». 30797 Opremljena soba i električno razsvetljavo in posebnim vh.doni se odda s 1. decembrom. Naslov v upravi .Jutra*. 30798 Opremljena soba in ena prazna parketirana. e posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, z uporabo kopalnice in event. klavirja, na HiklcSiievj cesti It. IS se odda s 15. decembrom. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Silro .Kova bila 100(1». 30772 Zamenjam lepo. majhno. zaMiteno stanovanje, obstoječe Iz 3 sob in pritiklin z ve£rim (zaščitenim) od 3—5 sob. — Ponudba pod .Zamenjava stanovanja 15157» na upravo pod zttačko «Ne varaj*. 30769 Bančni nracInTi Uče s t decembrom v sredini m» sta sobo. Ponudbe pod .Stalno 15023» na npr. Jutra«. SOS 12 Stlr! sobe v pritličju se iSčeio. dve ca pisarno, dve za stanovanje. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Najemnina 1000 Din». 30688 V Inštrukcijo sprejme srednješolca akademik Rl.Mif. Ponudbe d* opravo «J*tva» pod znagVp cveita tnHrukton. 30790 Francosko - nemško korespondenco popoldne ter večerno kon-verzacijo prevzamem. — Ponndbe na upravo .Jutra* pod Fr»nco6ko-nemSlo». «0804 Samostojen gospod 36 let star, teli znanja • 26—SZIetno, veseto gospodično v svrho posečanja kina. gledaliS&a in nedelj-skih sprehodov. — Pozneje mogoča ženitev. Dopire pod .1889» na upravo .Jutra*. 30673 Uradn!k srednjih let ieli znanstva z dekletom protestantske ali pravoslavne vere. Dopise na npr. «Jutr»» pod It. 8888. S0776 Pri upravi «Jutra» v Mariboru naj se K' dvignejo pisma >d nastopnimi Šiframi: iravska dolina. Proti takoj. 50.0(10 Eksistenca. Pogina varnost, Franc Vido-ič. Skrita cvetka, Lluto-ner, PoStena gospodinja, Samostojen 6655 Samosto* i en 27 A. llečar, L M. Zg. Sv. Kungota. Josefina Ce-sarko, Srečea zakon 220, Intenzivna poglobitev, Maribor 78. DrnJabniea. Tajnost. Orona Črna, Priiatelj-«tvo v nesreči. Veselo svi-drnije. Lepa bodočnost. Fina gospodična, Emesto Sa-■nabor. Jesen t8P5. Zanesljiv 22424. Trezen oskrbnik. Knjigovodja 31, n*nnonija 11, Ženitev 2250(5. Lep model I, Iskrenost, Volja, Zanesljiv, bodočnost. Posestvo 32, IdMlaa ljubezen. ssnza Iščem družabnika za lesno trgovino, ki je rentabilna, blizu kolodvora v večjem mestn na Kranjskem. Stanovanj« na razpolago. — Potreben kopital 200.000 Din. Naslov v opz. .Jutra» 30440 Dopisi KRANJ. Gledališki oder Narodne Stalnice v Kranju otvori svojo sezono v soboto dne 28. novembra ob pol 9. uri zvečer z Vošnjaikovo dramo «Lepa Vida« in s:cer točno ob napovedani uri v novi gledališki dvorani Narodnega doma. Odrom Izposoja proti od-škednini tudi :gTe iz svojega bogatega arhiva. RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici uprszori v stboto dne 28. novembra ob 20. uri in v nedeljo dne 29. novembra ob pol 16. uri Jtrrčč - Govekarjevo narodno Igro s petjem »Deseti brat«. ŽUŽEMBERK. V torek, na narodni praznik, ob 7. uri zvečer priredi mestna Orjuia proslavo ujedurjenja. Upamo, da se udeleže prireditve vsi. ki se zavedajo svobode ta si upajo to svoje notranje prepričanje tudi Javno dokumentirati; vsaj pri narodnih prireditvah naj odpadejo strankarska ta osebna nasprotstva. Da bi se naie dni-žabno življenje nekoliko poživelo, bi Mo umestno, da se osnuje pevski zbor, katerega naj postavi na pr. naš Sokol, ki naj v to svrho naprosi g. nadučitelja, da prevzame vodstvo. — Naša petrazredna osnovna šola se je po zaslugi g. Pirnata preosnova-la v šestrazrednico ter se pričakuj? še na-daljnega razšTjenja. — Ker so bile zadnje občinske volitve zopet razveljavljene, se bodo vršile v kratkem nove, za katere pa ne vlada dosti borbenosti. GORNJI GRAD. Tukajšnja Šolska mladina uprizori 1. m 6. decembra na čitalnišketn odru izvirno mladinsko pravljično igro eSembilja iz Globeli« ta spevoigro »Vino in vodo*. Ker je čist' dobiček namenjen šolski kuhinji, se preplačlla hvaležno sprejemajo. ŠT. VID - GROBELNO. V nedeljo dae 29. novembra .se uprizori na šolskem odru kmečka žaloigra »Uiitkarji«. Igrali bodo fantje in dekleta ter se nam obeta prav prijeten popoldan. Začetek po grobetaskem vlaku, cene zmerne. Čisti dobiček le name-njen revni šolski deci za nakup ubožniM knjig. SLOV. BISTRICA. Čitalnica priredi v soboto, dne 28. novembra ob 8. uri zvečer 'o v nedeljo dne 29. novembra ob 3. uri popoldne gledališko predstavo. Igrali bodo priljubljeno narodno igro Fr. Govčkarja «Legij ona rje». ki 'e že svojčas Jako ugajala. Naši marljivi diletantje pripravljajo igro z velikim veseljem in veliko pridnostjo. Poznavajoč njihove dobre sposobnosti, pričakujemo to pot lepo gledališko predstavo. — SLOV. BISTRICA. Ne moremo si več drugače pomagati, kakor da se lavno pritožimo radi naše de4ke šole. 2e tretje leto teče, odkar ta šolski zakon ni redno zaseden s potrebnimi učnimi mofcmi. Letos ntanf ka-ta na tej šoli že več mesecev kar 2 učni moči. Če 1» to stanje še dalje časa trajalo, pridemo kmalu tja, kakor smo bili v vojnih' letih, da bodo otroci šolo končali, ne bodo pa ničesaT zna!:; kajti nemogoče le zahtevati, da 3 učitelji dosežejo to, kar ie naloženo vestnemu delu 5 učiteljev. Vprašamo našo prosvetno opravo, kako pridemo starši do tega v času, ko se nam nalasajo ogroni ni davki, da so naš! otroci v šolskem oziru tako slabo ta malomarno oskrbljeni. Čas za nastav:tev potrebnih učnih moči je v čavu počitnic, ne pa med šolskim letom, kakor se to pri nas dogaja v velikansko Škodo otrok že leto za letom. Pričakujemo, da se te razmere na naši deški šoli v kratkem odpravijo. Dama cein Wamer» naj dvigne pismo pod znano značko. 30794 Pianino ali kratek klavir se vzame v posojilo proti mesečal najemnini ali odknpnini. — !•'. Hrovat, Glince, Trtajka . esta 24. 80766 Doberman 11 mesecev star se proda. Naslov povo uprava «Jutra -30627 Iz^jubijine Zlata očala ie izgubila vpokojenka. — PoSten najditelj naj jih odda v upravi .Jutra*. 30792 Miklavž pride na dom! Naročila pod n toonrot Franjo Cvilak Slovenska Bistrica belllnica voska, obrt meda in voščenin priporoča vsem blagohotnim trgovcem ter konso« mentom svojo veliko zalogo voščenih sveč (lepo okrašenih in belih) vseh vrst svit* kov, lepe prave stearinske *Barok sveče» za lustre vseh barv (zvretene) kakor tudi božičnih svečic vseh barv v kartonih (gladke in zvretene). Priporočam tudi za miklavževo: veliko zalogo miklavžev, krampusov kakor tudi druga medena peciva. Postrežba solidna! — Zahtevajte ceniki Cene zmerne! — Tvrdka odlikovana s zlato kolajno. — Velekonsumenti po« sebne cene. 398«a i f Petek 27. XI. 1925 8 . Čas večerje je že zdavnaj prešel in jaz sem lačen. — Dobite jesti, ko nama poveste, kje se nahaja miss Terryjeva. — Nimam pojma... — Tem slabše za vas. —- Lionel je prekinil pogovor, odšel iz sobe iu zaklenil vrata, Rakham je ču!, kako je tudi porinil škrtajoči zapah. Ko je bil ropar sam, si je začel zadovoljno meti roke. — Vse gre dobro, si je dejal in mirno sedel na sdini stol, ki je bil v sobi. Niso si upali poklicati policijo in ne bodo si upali pustiti me. da bi pogini! od lakote. Sicer pa imam sedaj '18 ur časa in njih skrivnost mi je znana. — Sreče pa res nimajo z menoj. Kot na primer ideja, da me zaklenili ravno v to sobico.,. Toda pred vsem moram pregleda:: ali je moj stari tovariš še na svojem mestu. To je najvažnejše. Rakham je pomolil glavo skozi železne palice, ki so bile vzid ■ • v oknu in nato spet zadovoljno sedel. — Vse gre dobro, je ponovil. Ta znameniti Brady, ki ga i na; trajo za nekaj posebnega, pa le ni tako prebrisan kot Misterija! Rakham je s sklonjeno glavo začel razmišljati. Slišal je bil ve; pogovor med Johnom Terryjem in Lionelom in vedel je za gusar jevo skrivnost, ki je bila tako ženijalno skrita za njegovo slike Edino za bodoče načrte svojih nasprotnikov ni vede!. — Ni dvoma o tem, je dejal, da Bradv odpotuje v Patagonijo. Drugače ni mogoče. O tem je treba obvestiti Misterijo, da ga lahke prehiti. Mislim pa, da izgube precej časa z iskanjem «Morskc lastovke^, ki jc iz raznih vzrokov ne bodo mogli naglo odkriti Po končanem razmišljanju je Rakham odprl miznico male mize pri kateri je sedel, vzel papir in peresenik, česar mu Lionel ni bii vzel, ker je mislil, da je na varnem v tej skrbno zaklenjeni sob- Na majhen kos močnega papirja je napisal sledeči stavek: ••Bradv na potu na Falklandske otoke, kjer se menda nahaia Budhin demant.s Ko je to storil, se je znova stegnil skozi omrežje okna m siitl na zunanji strani hiše z zida kletko, v kateri se je nahajal bel golob; to je bil «mali tovariš«, o čegar prisotnosti se je Rakham ps? trenutkov prej prepričal. Bi! je golob pismonoša z dolgim vratom, širokimi prsi in moC> nirni peruti, znamenite durkinske pasme. Rakham ga je bi! prinese! seboj, ko je stopil pri Terryjevih v službo, ne da bi sc zmeni! za zasmehovanje drugih poslov. Sam ga je hranil in skrbel zanj. Miss Elleni, ki je bila rahločutna in nekoliko sentimentalna, je ugajalo, da ima uslužbenca, ki tako zelo ljubi živali. Po mišljenju dekleta je to moge! biti pač le pošten človek in zvest služabnik. Ko je Rakham božal goloba, se je nasmejal, spominjajoč s<. naivnih besed miss Ellene. Zgenil je papir, na kateri je bil in ga vtakni! v srebrni prstan, ki ga je nosil golob na levi nogi Potem ga je znova pobožal in izpustil. Golob se je dvignil v zrak napravil par krogov, kot bi iskal svoio pot, potem pa je kot puščica odfrčal v smeri proti vzhodu. Nato je Rakham zaprl okno, zadovoljno se smehljaje, kot človek, ki jc storil svojo dolžnost Nosim malčkom za Miklavžu! Da olajšamo Miklavžu nakup deških in otroških in obleks prodajamo do 10. decembra 11. obleke za dečke in otroke, kakor tudi vsakovrstno obutev za šoloobvezne otroke brez vsakega dobička. ssoo-a-m Pran Serenda & CIe.s Liubljana, Erjavčeva c. 2 iMceSSa tz najboljši iti veneta: najcenejši stroj u rodbino b obit — Nadomestni deli a vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubijanske Uteditne banke- Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, priiateljem !n znancem, da je naš srčnoijubljerf soprog, oče, brat iu tast, gospod Viktor Zalaznik poitni kontrolor v pok. v četrtek, dne 26. t. m., po kratki, mučni bolezni, mimo v •Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v soboto, dne 28. novembra 1925 ob pol 3. pap. iz hiSe žalosti Emonska c. št. 2 na pokopališče k Sv. Križa. Sv. maše zadu§«iee se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dr.e 26. novembra 1925. Opanica, roproga, Viktor, proi. Albin, sinov£, dr- Mirjatn Dragica po?. Ukovič, Mer , Viktor, vmtk. Franc in Jfnez: biata, In vsi ostali sorodniki. Zahvala. Za mnogobroine izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka, tasta, gospoda Antona Pogačnika posestnika, OSvSegs župana itd, za poklonjene krasne vence in cvetje, za nadvse častno udeležbo pri pogrebu, osobito čč. duhovščini, gg. Kmetske posojilnice, požarni brambi in vsem dragim znancem in prijateljem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Ljubljana VII, dne 26. novembra 1925. Žalujoči ostali. Zahvala. Vsem, ki so z nami čutili, vsem, ki so blagopokojnega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih urah. zlasti pa njegovim stanovskim tovarišem in ožjim prijateljem, naša najiskrenejša zahvala, V Ljubljani, 27. novembra 1925. Žalujoča rodbina Reisner. Zanimive Sama Oin 6 - Zahtevajte Agfa-poucno knjigo S8» hrvatskem aH nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodiii. Dobiti jo ie v vsaki toto-trgovini aii proti vpošiljatvi znamk pri generalnem zastopstva VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. — ActienGeseilschaft Foto-oddelek športne momente ■Mirte pridržati na slikS. S tem ne povečate samo j eselja do Vašega športa in stvorite krasne spo-1 mine, temveč prožite stvarni materija! vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikarije prvo i vrstni materija!. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljlvi pri dnevni svetlobi ia vedso brzo pripravljeni za slikanje. f lir Anilin-Fabrikation Beriin SO 36 iliardl in vse potrebščine se dobiio pri tvrdk' S. Br io sinovi prvi hrv. graditelji biljardov, Zagreb, Gan- duiičeva ulica 35. Edina prodajalna bljar-iJov tvrdke H Selfert iS Sohne, Wten, za Jugoslavijo. 7113-a 35J0SHHS: AVTOMAT. jSVffiČNH* PRAKTtCEM taajcm CCN Z LATO NALIV PERO PP.VORA2.Rff9.NA KARMA! Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige ; O:«. Josip Tičari Prvorazredni moderni brzopisalni strof ii nalezljivi ■ Cena s poštnino vred Din 19-50 Raroiila as knjigarno TsUovse se* draga v Lsbliani. Zsfl WZll9a Povodom smrti ljubega očeta, ozir. soproga, gospoda dr. Josipa Kolšeka odvetnika ia hišnega pos&sialka v Laškem » se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, ali na katerikoli način izrazili sočutje, najiskreneje zahvaljuje žalujoča rodbina. Laško, dne 24. novembra 1925. iTvnimr tiskarska ofiiv vsaki w\oiis l\ HCfR URADSE riiKOVINF. CE\IKE KUVtRTf RAČUME HRA\IU*E l\lSDRUŽ %£ K\yiilCEPOROt\AWJ\A\ILAVAB$= lACIRKULAJtJFVtTOr\lt.l tTIKElE M«; TXAikASAl\\Sll& lAVIfKf *Č\iOPIt£ l\\y\ V THKARtKO i MOKO spadajoča DEIK OKUSNO l\ Cf NO * i MMrtlLA fPftf Ji ma runi »harudsa knjigar\* PRE i l R*OV* ULICA i TI VILKA 7 telefon • i T E V • □□GDmama^o It ksrotaosue igo- (Sovine je zajet roman Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din I'50 več. izdala: Tiskovna zadruga v Ljubljani. mHHnnnpntjLJULO mehanike L BARAGA I «II.!cb U 480 32-» 17 I.JDSUANA, Sefonbtirsota vlita it 6 !. roiofoa c! -ca. j Denaturirani špirit 90% nadl v vsaki kolifini po tovarniških cenah tv. Z O R A Ljubljana Kralja Petra trg 2 - Tel. 534. Za detajlno prodajo je špirit paicovan v steklenicah po novem finančnem predpisu, j raka: posebno opozarjamo interesente. TrapIstovsM sir po&ilfam po povzetju počenši od 5 kg naprej po 20 Din kg. Čajno sirovo maslo 50 Din kg. Vsa vprašanja in naročila sprejema JOSIP TERLECKY, Daruvar, poštanski pretinao 72. 72039 ejutrov® roman Potnika išče zagrebška veletrgovina vina In žganih pijač« 7200 Ponudbe na upravo .Jutra* pod Šifro „POTWIK 45". i tatove® fikozin4t:c9 cap^ta vet»hir>a pr^pl^t^n« » fan t»-t:fnični raplptljnj) o>1 za-fiptha d«, fcen.«* fci prina^ 6ajo RavdoCpnfmo Cltatfljo c tr izftfil lo »f do biva pri opravi cJutra> v Ljubljani Vsi k* so ga čitali fn oni k! niso imeli te prilike, naj si ga takoi n a r o č e za domače knjižnice. *ofi zabavati Va? ne nore nobena knjlsa? Vozača «£ana ... C3 Dlo Broširana pa . 43 Din I. Stjepuiin Sisatt priporofia baljS* tam-feurice. »tru-ae, partita-re. iolp in OoUip PO-trp^Sfine t3 «3 elM-bila SNpg-Iis Brzojavne droge borove, smrekove in jelove, obeliene, kupii: 20ea 9 m 16-19 cm 13—54 cm 50° s 10 m 17—20 cm 13-15 cm 30° o U in 12 m 18-20 cm 13 _ 15 cm Obvezne ponudbe z navedbo množine, časa 1 r cene iranko me'a pos'ati na L t. IVAN KRALJ i SINOVI, ZAGREB, IHedjaina 5. 7188-3 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—, Posebno opozarjamo na tc one stranke, ki žele, da se jim po pošt pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2*— Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko most J. P. Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljani Najnižje cene! Solidna po3trežt>a! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. 438a 1 t