Podtalna plačana ▼ Leto LXVaa št« 159 Ljubljana, sobota 16* julija 1932. cena Din i.— Uhaja vsak dan popodne, Isvsemal nedelje in praznike. _ Inserati do BO potit * iT* 410 100 T*n 2-50' od 100 do 300 vrat a Din Sv—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslavi£ Din 12,—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafIJeva ottca st. 5 Telefon st. 8122, 812», 8124, 3125 m 8126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg- St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ■— Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. GOSPODARSKA VOJNA MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO Huda nasprotstva med agrarci in industrije! — Medsebojne grožnje Znaten padec cen kmetijskih proizvodov na Madžarskem Budimpešta, 16. julije. AA. Glede na ne-vspeh avstnjsko-madžarskih trgovinskih pogajanj je budimpeštanski dopisni urad izdal poročilo, ki popisuje njihov potek. Poročilo pravi med drugim, da 60 madžarski delegati predložili Avstrijcem ponudbe na podlagi sorazmernih kontingentov madžarskih poljskih pridelkov, toda Avstrijci so postavili nesprejemljive proti-predloge glede uvoza avstrijskih industrijskih izdelkov. Prav tako so Avstrijci odbili predlog o začasnem trgovinskem dogovoru na čisto kompenzacijskem načelu ter niso pristali na predlog o vzajemnem jamčenju izvajanja določil o največjih ugodnostih za določene kontin^ete. V poučenih madžarskih krofih sodijo, da Avstrijci načelno niso razpoloženi za sklep trgovinske pogodbe z Madžarsko, ker niso hoteli pristati niti na začasne solucije. V teh krogih naglasa jo. da je tak nastop avstrijskih delegatov po nepotrebnem ustvaril hrezpogodbeno stanje, ki bo v škodo obema državama. V madžarski javnosti mislijo, da je Avstrija v zmoti, če misli, da bo moN se je pri razpravi o prvi točki dnevnega reda v zvezi z resolucijo lau-sannske konference, da se sklice svetovna gospodarska in finančna konferenca, kakor Je to predlagal v pismu ravnatelj mednarodnega urada za delo, svečano manifestirala želja po splošnem sodelovanju narodov pri razširitvi frajicoeko-anjrleškega sporazuma, h kateremu 00 tudi ostale države povabljene, da sodelujejo. V svojih gpovorih so zastopniki raznih držav v svetu izrazili zadovoljstvo nad izidom lausannske konference, na podlagi katerega je Društvo narodov poklicano, da pripravi In sfcHče svetovno gospodarsko konferenco. Ustanovitev posebnega pripravljalnega odbora za to konferenco v okviru DN po- meni nadaljevanje dela evropske komisije, katere tvorec je bil pokojni Aristid Bri-and. V debati je izpregovoril tudi zastopnik kraljevine Jugoslavije v svetu DN minister dr. Ilija Sumenković, ki je pesebno naglasa!, da mora biti omenjeni odbor strekovnjakov za pripravljalna dela za konferenco sestavljen ne samo iz zastopnikov velesil, sklicateljic lausannske konference, nego tudi i« zastopnikov manjših držav, zlasti tistih, ki so gospodarsko na tej konferenci zainteresirane. To željo jugoslovanskega delegata dx. šum en k ovi ća so podprli tudi zastopniki dragih malih držav, zastopanih v svetu, in je njihovo mišljenje sprejel tudi poročevalec v tem vprašanju, angleški zunanji minister John Simon. K sokolskemu praznike ▼ Skofji Loki Odgoditev francoskega parlamenta Na nocojšnji šefi namerava vlada zatijučtti poletno zasedanje parlamenta Pariz, 16. julija. Vlada namerava d revi zaključiti poletno zasedanje parlamenta. Dopoldne je bila seja ministrskega sveta in seja finančnega odbora senata. Popoldne se bosta sestala zbornica ln senat, da rešita več predlogov in načrtov. Glede na ogrožen položaj francoskih državnih blagajn bo vlada zahtevala od parlamenta pooblastilo za dodatno emisijo zakladnic v vi* ni 2 mUjard frankov. Poleg tega bo vlada predlagala, naj se alžirska vlada pooblasti, da lahko razpiše posojilo 3 miljard frankov, iz katerega bo vrnila predujem 1 miljarde frankov, ki ga je dala francoska državna blagajna. Večja debata se bo najbrž razvila o vladnem predlogu za amnestijo, ki se nanaša predvsem na politične in tiskovne prestopke. Končno sta prijavljeni še dve zunanje-politični interpelaciji. Hoover si je znižal plačo Wa«hington, 16. julija. Predsednik Hoc-ncr je znižal svojo plačo od 75.000 na 60.000 dolarjev letno. Plače članov vlade, ki znašajo 15.0000 dolarjev, se bodo znižale za 15 odstotkov. Priznanje nove čflske vlade S»nti ago de ChOe, 16. julija . Čilsko zunanje ministrstvo je vsem svojim diplomatskim zastopstvom v mozemstvn poslalo enake note, v katerih zahteva uradno priznanje DavUlove vlade. Eksplozija v poljski tvornici smodnika Varšava, 16. julija. V državni tvorniei smodnika v Zaeozdzonn pri Radom u se je t četrtek pripetila eksplozija, ki je uničila velik del tvornice. Preiskava je dognala, da se je smodnik zaradi velike vročine sam uzgal Prekinjen polet okoli sveta Berlin, 16. julija. AA. V prostorih tukajšnjega aerokluba so priredili na Čast ameriškima letalcema Griffinu in Matter-nu, ki sta priletela nazaj v Berlin, svečan sprejem, ki se je udeležil tudi ameriški poslanik Sackett Žalostna usoda brezdomcev Parii, 16. julija- Zaradi neprestanega deževja v južni Franciji je narastla rečica Paillon, ki teče skozi Kizzo. Nenaden porast vode v tej reki, je povzročil katastrofo. Okrog 50 ljudi, ki so brez strehe, Je običajno prenočevalo pod mostom, ki vodi čez rečico Paillon. Ko so se v četrtek ponoči nenadoma pojavili veliki valovi naraščajoče reke, je nastala med njimi panika ter je 90 ljudi našlo smrt v valovih. Lepite na pisma znamke^ protitubertmlozne lige! Zaslužni starosta škofjeloškega Sokola br. France Dolenc Najemniki pri ministra Paclja Beograd, 16. julija- Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj je sprejel včeraj delegate udruženja najemnikov, ki so predložili resolucijo, sprejeto na velikem zborovanju najemnikov v Beogradu. Delegati so g. ministru obrazložili zahteve najemnikov in resnost vprašanja visokih najemnin za stanovanja in lokale, ki so postale nevzdržne zaradi težavnih socialnih razmer najširših slojev mestnega prebivalstva. Najemnine so zlasti v naših večjih mestih vse previsoke. Delegati so predložili ministru tudi načrt ureditve tega vprašanja in ga prosili, naj se zavzame prt vladi, da bodo njihove zahteve čim bolj ugodno rešene. Minister, ki je delegate najemnikov zelo ustrežljivo sprejel, jim Je obljubil, da bo njihove zahteve proučil in da bo storil vse, kar je t njegovi moči za končno ureditev tega važnega socialnega vprašanja Povrate* bivšega poslanika Sebe v ratsko službo Beograd, 16. julija. Iz Prage poročajo, da ho bivši češkoslovaški poslanik v Beogradu, Jan šoba, krt je sedaj poslanec ln StertMl tajmfk navodne socialistične stranke dr. Beneša, odtosti svoj mandat ter se vmlil zopet v diplomatsteo sJncbo. Imenovan bo sa poslanika v Bukarešti namesto iposJsncka Izers-kega, ki je puMiJsMen v Slovo od dr. Jesenka Ob mrtvaškem odru se kopičijo venci in se poslavljajo od zatožnega pokojnika in dobrotnika mnogoštevini prijatelji škofja Loka, 16. julija. Cvetje okrog krste pokojnega dr. Jesenka se kopici, da je soba v kateri je postavljena na mrtvaškem odru, kakor tudi soba pred njo, polna vencev in rož. Pred krsto sioni venec, ki mu ga je poslal ljubljanski botanični vrt. Vanj so vpleteni njegovi križanci pšenice in rži, torej dar, ki ga je pokojnik dal kot kruh bodočnosti človeštvu. 2e včeraj je tudi univerza poslala dr. Jesenku kot Članu profesorskega zbora ogromen venec. Posebno pozornost pa zbuja zaradi svoje resnobe in hladne elegance venec Zimsko-sportnega saveza, spleten iz samih malih cvetlic iberisa, da učinkuje brez najmanjših drugih barv kot bela snežna poljana. Venec je povit s Črno kepreno. na trakovih pa mu ga posveča JZSS kot svojemu soustanovitelju in predsedniku na zadnjo pot. Najdragocenejši venec je poslala mestna vrtnarija v Ljubljani, kjer je pomagal pri preureditvi naših parkov z vsem navdušenjem. Venec ogromnega obsega je okrašen z mestnim beJozelenim t rak cm ter je iz samih rdečih rož, med katere so vpletene redke dragocene orhideje in an turi ji. Z velikim vencem cvetja se je spomnila svojega odbornika in dobrotnika tudi ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru- Ustava slovaške evangelj-ske cerkve Beograd, 16. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in na podlagi čl 28 zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila 1930 predpisal m proglasil ustavo slovaške evan gel jsko^ krščanske cerkve augsburške veroizpovedi kraljevine Jugoslavije. Po splošnih določilih te ustave tvorijo slovaško evangeljsko-kracansko cerkev augsbur-5ke veroizpovedi kraljevine Jugoslavije vsi njeni verniki ne glede na to, ali žive v organiziranih cerkvenih občinah ali ne. Slovaška evangdjsko-krščanska cerkev augs-burške veroizpovedi je enakopravna z ostalim priznanimi verskimi skupi-nafmi v državi, ki se bavijo z gojenjem vere in moralnega življenja ter drugih kulturnih vrednot vernikov. Cerkev ima popolno svobodo, da sme javno izpovedati svojo vero, javno vršiti svoje bogoslužje in v mejah zakona samostojno voditi in upravljati svoje posle. Po svojih najvišjih ustanovah sme vzdrževati versiko-bratske odnošaje tudi z drugimi erv-angeljsko-kršcanskimi cerkvami sveta. Bombni atentat na bolgarski vlak Sofija, 16. julija. AA. Včeraj okoli 6. sta na železniški progi med Staro Z a goro ln Novo Zagoro eksplodirali dve bombi, ko je tam vozil tovorni vlak. Eksplozija ni povzročila ne stvarne škode ne človeških žrtev. Ob progi so našli list papirja z besedilom: Če nam kapitalistični ervet ne bo dal dela, si ga bomo sami našli.« Nadalje so našli poleg železniške prog« beležnico z nekaterimi beležkami, ki utegnejo policiji olajšati preiskavo in zasledovanje. Dviganje »Prometeja« opuščeno Pariz, 16. julija. Od mornariškega ministrstva imenovana prelskovadna komisija je ngotovtla, da je vzrok potopa podmornice >Promethee< najbrže v tem, ker so se tank4 podmornice zaradi napačnega matnevrnranda napolnili z vodo. Pariz, 16. jubja. Kakor javlja agentura Radio iz Cberbourga, so dela za dvig potopljene podmornice >Promethee< prekinili. Sicer izjavljajo, da se bodo pri boljšem vremenu Še izvršile preiskave po potapljačih, vendar pa se zdi, da so opustili vsako upanje, da bi mogti dvigniti podmornico. 6S mož posadke je torej našlo svoje zadnje počivališče v trupu podmornice. Devizna zapora v Avstriji Dunaj, 16. julija S noči se je vršila seja glavnega odbora Narodnega sveta, ki se je bavil z važnim vprašanjem deviznega zapora za inozemske dolgove. Gre za finančne dolgove v tuji valuti napram inozemskim upnikom, v prvi vrsti javnih kooperacij, nadalje za dolgove, za katere so bili izdani titresi. Končno gre za plačilo obresti in za vse privatne dolgove, v kolikor se nanašajo na posojila. Ker je Narodna banka s 28. junijem začasno ukinila dodelitev inozemskih plačilnih sredstev, se je morala uvesti devizna zapora, da se za* ščitijo inozemski upniki. Naredba bo že da-oojavijeaa in takoj aveijavljeoA. štva, v katerem je delal pokojnik z vsi vnemo in kateremu je tudi preskrbel za vetje na univerzi. Seveda je poklonil vene« tudi škofjeloški Sokol, prihajo pa neprestano mnogoštevilni prijatelji pokojnika j venci ter prijateljice z ogromnimi kitami cvetja. 2e od ranega jutra so v škof ji Lok tudi absclventinje njegovega instituta, !e prinašajo dragemu svojemu profesorji ogromno cvetja. Izpod Kamni tnika se čuje jo salve vojaštva, ki se vežba za popoldansko častn« salvo pri pogrebu. Dr. Jesenko bo namreč imel vojaški pogreb, ker je bil kapetan v rezervi. Na zadnji poti bo pel dr. Jesenku akademski pevski zbor iz Ljubljane, spremljan s sokolskim pevskim zborom. Razen častne čete in oficirskega zbora I. planinskega polka, ki je v škof ji Loki v garniziji, spremijo dr. Jesenka na njegovi zadnji poti tudi gasilci, ki jim je bil vedno zvest podpornik ter seveda tudi Sokoli, saj je bil pokojnik redek uriiverzitetni profesor, ki se je vseh sokolskih prireditev udeleževal v kroju. V škofjo Loko so prišli že mnogoštevilni pogrebci. Ob mrtvaškem odru je ves čas polno ljudi, zlasti pa kmečkega ljudstva, ki mu je bil dr. Jesenko najboljši prijatelj. Sestanek De Valere z Macdonaldom London, 16. julija. De Valera je včeraj prispel v London, da se razgovori z Macdonaldom o angleško-irskcm razmerju. Mao donald je namreč povabil De Valero na ta razgovor po voditelju irske delavske stranke Nortonu in se je vabilu tudi od-zvaL Medtem je irski parlament s 66 lasovi proti 51 glasovom že odobril zakonski nacrt o pobiranju carine za uvoz angleškega blaga na Irsko. Pogajanja med Macdonaldom in De Valero so se žal izjalovila. Po včerajšnjem sestanku je bila izdan komunike, ki pravi, da se je zlasti proučil nastali položaj med obema državama, vendar ni niti Macdonald niti De Valera opustil svojega prvotnega stališča. Rusko-rumunski sporazum: Bukarešta, 16. jubja. č. V tukajšnjih političnih krogih so se razširili glasovi, da je bil v Ženevi dosežen sporazum med Ti-tulescom in Litvimraro o zaključitvi rusko-rumunskega pakta o nenapadanju. Dobro poučeni krogi trdijo, da je pri sovjetsko-rumunskih pogajanjih posredoval v zadnjem času poljski zunanji minister Zaloški. Pričakovati je, da bodo dovedli poslednji razgovori tudi do praktičnih rezultatov. Uradno se Še demantirajo vesti o sporazumu, ki naj bi bil dosežen v Ženevi. Japonska in Mandžurija London, 16. julija. >Times< poroča iz To-kija, da je komisija Društva narodov, ki preiskuje dogodke na Daljnem vzhodu, po-setila v četrtek popoldne japonskega zunanjega ministra Ušido in odpotovala v Peking, kjer bo proučila nekatere arhive, ki so tamkaj shranjeni- Poročajo, da je Japonski zunanji minister komisij! odkrito izjavil, da hoče japonska vlada utrditi suverenost mandžumke države. Japonska politika se je odločila za kononoveljavno odcepitev Mandžurije od Kitajske in za njeno neodvisnost ter ne bo opustila te smeri ne glede na to, kaj bo predlacrala komisija Društva narodov. Vstop Turčije v Društvo narodov ženeva, 16. julija. Svet društva narodov je pcreoefl odgovor tnrške vlade na povabilo, naj Turčija vstopi v Društvo narodov. Turška vlada je povabilo spredela, Pova-btto se je glasilo, naj Turčija, ki izpolnjuje vse pogoje, vstopi v Društvo narodov kot enakopraven član ženevske mednarodne usrtanove. Pripravljen a je že resolucija, kil bo predložena plenarnemu zborovanju Društva narodov dne 18. t. m., ko bodo optrarvtIM tudi vse formalnosti za vstop Tur-čfte v Društvo narodov. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. C u r ih: Park 20.14, London 18.21. Newyork 514, Bruselj 71.27 m pol, Milan 26-27, MadaSd 41.20, Ajnsterdam 206.90, Berite 131.86, Sofija 3.72, Praga 15.18, 67*0, Bukarešta 2.06. itran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. julija 1932 Stev 150. Vseslovanski kongres narodnih noš v Ljubljani Poziv pripravljalnega odbora — Po kongresa prirede udeleženci bdet na morje Ljubljana, 16, julija. Odbor za vsealovaiiski kongres narodnih noš je te dni razposlal na vse podeželske občine # ln na vsa prosvetna in kulturna društva vabila, da po svojih močeh organizirajo v svojem okraju ln v okviru svojega društva skupine narodnih nos, ki cd se udeležile kongrresa v Ljubljani. Odbor naproša vsa društva in županstva, kjer imajo narodne nose, da Imenujejo svojega, poverjenika, ki bi prevzel organizacijo in vodstvo nad posameznimi skupinami. Kongresni odbor bo razposlal vsem občinam in poverjenikom letake ter vsa potrebna navodila ln Informacije. Odbor pripominja, da je izven naše ožje domovine veliko zanimanje In je pričakovati jako močne udeležbe iz bratske Hrvatske poleg drugih nadih pokrajin. Prav častne udeležbe je pa pričakovati iz češkoslovaške z njenimi pestrimi nošami. če bi katero društvo pomotoma ne dobilo vabila, naj blagovoli reklamirati pri odboru in javiti svoje sodelovanje. Ker je med našimi ljubitelji narodnih noš mnogo posameznikov, ki nimajo stika z nobenim društvom, jih odbor naproša, naj javijo sami svcjo udeležbo na kongres. Zato odbor prosi, naj se nemudoma javijo poverjeniki in posamezniki, da jim zamore poslati potrebne legitimacije za znižano vožnjo po železnici. Posebno pa vabi odbcr vse dame in gospode, ki se nameravajo udeležiti izleta na Jadransko morje, da Čim prej pošljejo prijave, ki jih sprejema odbor do 10. avgusta. Spored kongresa V soboto 3. septembra ob 12. otvoritev in pozdrav gostov kongresa na vrtu restavracije >Zvezda Postanek in razvoj kmemato^rafa (VI Vajda). 1930: Gospodinjska um (gdč. Krekova). 20: Plošče. 20.30: Prenos iz Beograda. 2230: Čas, poročila, plošče. Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 23. julija 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče. 18: Salonskii kvintet. 19: Gim-nastične vaje (Drago Ulaga). 19.30: Nekaj za starše (Pero Hom). 20: Koncert »Sloge«. 21: Samospevi gdč. Štefke Korenča-nove. 21.30: Salonski kvintet 23: Napoved programa za naslednji dan. Samomor šimpanza Menda še ni bilo na svetu primera, da bi si končal življenje šimpanz. Zdaj se je pa zgodilo tudi to. »Petit Parisien« namreč poroča o samomoru šimpanza v živalskem vrtu v angleškem mestu Che-ster. Star šimpanz je pobral v kletki vrv, jo privezal za vejo, napravil zanj-ko, si jo zadrgnil okrog vratu in skočil vpričo presenečenih gledalcev z veje. Brž je priskočil paznik in prerezal vrv, toda šimpanz je bil že mrtev. Če nimaš ure. Stražnik: Kdaj je vas ta lopov napadel ? — Tega vam žal ne morem povedati, ker mi je najprej vzel uro, potem mi je šele začel obračati žepe. Katastrofa. — Križ božji, v vlaku sem pozabila tvoj rokopis! Pesnik: Joj, to je pa katastrofa. Žena: Seveda je, pa še kakšna! Saj sem v tvoj rokopis zavila hrenovke. Skozi cerkev. Henrik IV. je vprašal mlado, lepo damo iz dvornih krogov, M mu je bila izredno všeč, kod bi prišel v njeno spalnico. — Skozi cerkev, — se je odrezala !e-potica. Med prijateljicami. — Ali tvoj zaročenec že ve, koliko si stara? — Da... deloma. Prebivalstvu Ljubljane in okolice Od časa do časa se po mestu in okolici razširjajo razni alarmantni letaki, s katerimi se skuša zavesti prebivalstvo v zmotno presojo političnih in gospodarskih prilik v državi. Vsi ti pojavi imajo prozoren namen, ubiti v narodu vero in zaupanje v stalnost in trajnost današnjega stanja, izpodkopavati ugled državnih oblasti in škoditi našemu narodnemu gospodarstvu. Vse te vesti, ki so ali docela neresnične ali pa močno pretirane, izvirajo iz nam sovražno razpoloženega inozemstva in od onih naših notranjih sovražnikov, ki bi iz umetno ustvarjenega ljudskega nerazpoloženja hoteli izbijati politični kapital za svoje temne namene. Težke prilike, katere preživlja dandanašnji ves svet skoro brez izjeme, nalagajo vsem dobromislečim državljanom solidarno sodelovanje pri odklanjanju tegob današnje dobe in vzpostavljanju normalnih življenjskih prilik. Čim intenzivnejše bo delo v označeni smeri, tem hitrejši in ugodnejši bodo rezultati. Zaradi tega naj smatra vsak dober državljan za svojo dolžnost, da po svojih močeh nastopi proti vsem takim pojavom, ki v svojih končnih posledicah vodijo v politično in gospodarsko razsulo. Brez reda ne more biti blagostanja! Zato v borbo proti vsem in vsakomur, ki ruši temelje, kateri edini morejo jamčiti za notranji mir ter redni razvoj in napredek duhovnega in materijalnega življenja. Prebivalstvo se opozarja, da bo državna oblast uporabila vsa razpoložljiva zakonita sredstva za pobijanje take protidržavne in protinarodne propagande. Vsakdo, ki razširja take letake ali njih vsebino ustno raznaša, kakor tudi oni, za katerega se ugotovi, da je vedel za avtorja, razmnoževalca ali razširje-valca protidržavnih letakov, pa ni to prijavil državni oblasti, bo, v kolikor dejanje ne spada pod zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali kazenski zakon, najstrožje policijski kaznovan. UPRAVA POLICIJE Opozorilo davkoplačevalcem Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglasa, da 90 seznami oseb, zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo sa davčno leto 1923 razpravljale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano t rasa od 2 avgusta do vštevši 12. avgusta 1932. razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v času od 18. julija do vštetega 25. julija 1932, in sicer med običajnimi uradnimi urami. O predlogih davčne uprava bodo davčni odbori razpravljali v splošnem ▼ istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek. V prvi vrsti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo erent čakali pred razpravnim prostorom. O tetn obveščam vse pridobnini zave-*ane stranke, da v lastnem interesu vpo-^edajo predlagano davčno osnovo, da m<~ j rejo event. osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se slase: S3J3 odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec- Kot zastopnik flavcnop.i zavezanca sme priti prei davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci starejši od 18 let. za *ta*s> kakor tudi vsakdo, ki ee ne bav. obMrma ali za plačo s takim pok^c^m, toda s pravdnim pooblastilom. V tej določbi ne morejo zastopati strani: pred davc* rim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pa? pa smejo ko: pooblaščenci s pravilnim probla štitom pred davčnim odb.-»^->-n zastopati davčne zavezance odvetniki, javni belezni-k{ (notarji) ali pooblaščeni finančn-ipravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred i davčni odbor njih predstavniki, odnosno j pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik). Razpisane razprave se ne bodo odložile, ako bi jim davčni zavezanci ne prisostvovali: tudi se določeni red za razprave ne bo v nikakem primeru izpremenil. Pričetek seje je: a) za treovski odbor vsakokrat predpoldne ob pol 8. uri: b) za obrtni odbor vsakokrat popoldne ob 15. uri. Trgovski pomocmfk Anton št a m" ta. pristoien v Gornio Rad-gono. trgovski t>o-moenik Tosiro 9ttmc pri-stojen v Celje, delavec Andrej Skriniar, pristojen v Cerknico, kurinc: Franjo Star, nri^ojen v Ljubljano, delava Tvan StecUoflc, pristojen k FW. An? nad Tržič^m. tkalski mojster Franc Ster. pristojen v Senfiar, učitelj Albert Širok, pristojen v Liubliano. trgovec V*clav ^aran. pri^rtojen v Celje posestnik Josip ^krt. nristojen na Vrhniko, učiteliica Ana ^vas. pristojen v Krčevino, dijak Oeo-^ij TomaJ7o, »vristoiem v Ljv^lj^ino. učitelj 2rrko TomSiČ. pr*9toien v Kram rs rovce. delavec Flor Prtov, nriistojen n« Jesenice, trgovski ,pomo6nik Atm»el Turk, pristojen v Ru-še. zelermičar Marij T**nce. pristojen v Marribor. delavec France Trat-rvk. pr^tojen v Ljubljano posestnik Franc Toma^ič. pTOtoien v Bl^co. upravitelj pogrebnega zavoda RJhnrd T-^t. pristojen na .Studenec ekonom A£o|x TribniScm, pristojen v Smlednik, slikarski pomočnik Albert Tramel. prtstoi.pn na Vič pri Ljub-liani, delavec Mati i a Treb^an. pristojen v Podbrežje. kotkr Jakob Trebeč, pristojen v Ljubljano, .«fozTcknja Marija To<*> in sbrŽ-kinja Lauta Toeo. pefetoini v Zgor. Sv. Kungoto. šofer J&nez tTjčič. pristojen v Rnže, dninar Franc Učakar. pristojen v Prevalje, zidar Anton TTršič. pristojen v Srednjo vas, dijak Josip Vilfan, pristojen v Kranj, zasebni uradnik Friderik Valš. pristojen v Mursko Soboto, Tvan Vodopi-vec. pristojen v Kočevje, delavec Frane Voočina. pristojen k Sv. Katarini, urar Franc Vegi en ez. pristojen v Clje okolico, posestnik Vaclav Vil ing er, pristojen v Konjice, zobozdravnik dr. Ivan Verčon, pristojen v Ljubljano, dijak Ivan Vitđcarec, pristojen na Vič pri Ljubijand, dijak Josip VoržSkovski, pristojen v Ljubljano, zobo-tehnuc Leopold Weiss, pristojen v Ljubljano, delavec Mihael Venturini. pristojen v Velenje, elektrarnehanik Viktor Vorgu-nela, pristojen v Maribor, delavec Anton Valas, pristojen v Ljubljano, tovarniški delavec Franc VcJf. pristojen v Dol pri Hrastniku, n^rednak-godbenik Ivan Virte, I so ♦ SLOVENSKI NAR 3 D«, dne 16. julija 1932 Btj*SB & Velik gasilski praznik v Kamniku Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marašiča proslave kamniški ga silci jutri SOletnico ustanovitve društva Kamnik. 16. judija. Jutri praznuje kamniško gasilno društvo 5CMetnioo obstoja. K tej veliki jubilejni prosiavi drugega najstarejšega gasilnega društva v kamniškem okraju bo tudi zlat Jugoslovanske gasilske zveze in kamniške gasrtske župe. Jubilejna prireditev kamniških gasilcev se bo izvršila v velikem obsegu in agilno društvo zasluži, da irra posvetimo nekoliko pozornosti. Gasilno društvo v Kamniku je bilo uftt^covljeno v času, ki se po vsej pravici imenuje zlata doba Kamnika. V tej »zlati dobi« ima leto 1882. največji pomen. Kamnik je pod veščo roko župana dr. Maksimilijana Samca vstaj iz pozabljen osti m malomeščanskega rortvila ter pričel z kiten-živemu delom na gospodarskem in kulfcur- polkovnika Jackla prispevajo k skupnim stroškom 6100 K lepo vsoto 20O0 K. Mo-torka je bila blagoslovljena cb slovesni proslavi 30-letnice. Naslednje leto se je preosnovaJo v Prostovoljno g-asilno in reševalno društvo ter si postavilo v program nabavo sanitetne kolone in ambulante. Prehitela pa ga je vojna, a tudi po vojni ni moglo realizirati svojih načrtov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nabavilo pa si je tovorni avtomobil. Lani je sttpilo društvo v stik z Rdečim križem in ustanovilo kinopodjetje, da bd iz njegovih dohodkov krilo stroške sanitetne kolone in ambulante. Njihova usoda le* v rekah kamniških meščanov in je odvisna od tega, kako bodo posečali predstave v kinu. Svojo nalogo so naši ga- Kamnisko gasimo društvo ob 50-letnlei Bfln polju. Pri splošnem gibanju, ko se je -acepoveod delalo in gradilo, ni čuda. da so se kamniški meščani združili v Gasilno društvo, da tudi na tem polju stopijo v tekmo z drugimi mesti. IVasr nič se nam ne zdi pogrešana tpdi-terv, da je kamniško gasita o društvo plod onoga veselja do dela in do ustvarjanja nekaj novega, ki je takrat prevevalo K—imSEmn* Stvarne potrebe za ustanovitev društva ni bUo, saj jo za varnost prod ognjem skrbela meščanska korporacija, ki je imela dobro ročno brizgamo in precej orodja. Torej samo navdušenje je vodilo kamniške meščane župana dr. Maksa Samčki ši njegova poznejša naslednika Franca tišerja m Josipa Močnika. Franca Hrast-r:3ca. Alojzij* Stadleria. tovarnarja Julija Stareta, Alojzija Vromšaka in Maksa Ver-šiča, da so 14. avgusta 18o2. ustanovili Gasimo cfcruštvo v Kamniku. Ni prvem občnem zboru društva je bil izvoljen za načelnika lekarnar Josip Močnik, za namestnika Franc Fišer. tajnika Aiojzij Vremšak. ostali odborniki pa so b& rudi sami ugledni mehčani Ivan Puj-man. Kari Res, Jernej Pečnik, Florjan Krogar. Franc Jašovc in Josip Adamič. Društvo je prevzelo od meščanske korporacije vse orodje in narodno zavedni odbor je takoj vpeljal slovensko poveljevanje. Agilni odbor je pričel zbirati sredstva, da nabavi še nekaj potrebnega orodja in novo brizgaino. Že štiri leta po ustanovitvi je bilo društvo lastnik zaželi ene brizga lne, ki je točino eno loto kasneje prestala svoj ognjeni krst. 11. maja 1887. je nastal v smoha lozi, ki ne dežn nobena steza skozi ... (Kette).# Trdina jih je ovekoveeil. Zdaj sanja na starem novomeškem pokopsKseu, najvišji Čez nekaj mesecev pa bodo oživele zdaj navidez zapuščene in prazne gorice. Tam okoli Semiea! Pa po Trski gori in sosednih goricah od Brežic navzgor do Novega mesta in ie preko! Dolenjska trgatev. Ne da se popisati, treba jo je doživeti, treba je srkati opojni vonj trte in sladki njen sad, čuti veselo pesem trgaČev in pokanje možnarjev m vriskanje vfničarjev, da se doume vsa poezija dolenjskih goric in vsa zasanjano«t dolenjske pokrajine. Mar naj vse te lepote in dobrote ostanejo res za vedno le last domačinov in tuje :n neznane najbKžjim sosedom! Nečuvena pogreška bi to bila. Dajte možnost našim užitkov željnim izletnikom, da si ogledajo rudi Dolenjsko, da se ji privadijo fn ona nanje, pa jim bo po-sraja polagoma življenjska potreba, kot jim je za enkrat le Gorenjska! Isto je z brsti Hrvati. Zagrebčani naravnost hrepene po slovenski pokrajini, ne usmerite jih pa le v eno stran, razdelite jih se na drugo, ki je isto ta ko lepa in mikavna! Dva fzletriieka vlaka bi bđa Dolenjski potrebna: iz Ljubljane m irz Zagreba. To pa naj bi bila pospešena osebna viaka, ki bi se ne ustavila na vsaki postaji, da bi Čim prej dosegla svoj cilj in izletnikov preveč ne mučila, ker ničesar se Človek bolj ne boji kot doige vožnje. Ts je bila pred dvema letoma najbrž tudi vzrok premale uporabe« uvedenega izletniškega vlaka. Tud* bi se železniška uprava ne smela takoj strašiti pred spočetka pičlo udeležbo. Ob smo-trenem opozarjanju in zadovoljstvu prvih izletnikov bo število udeležencev vsako nedeljo rastlo. Zato naj bi se vlaki po nekaj 'tisto in dišeče je- perilo fker je vedno oprano z Gazelo I TERPENTIN0V0 - MILO GAZELAO pere res lepo bel< neuspelih poskusih takoj ne ustavili. Ljubljanski i-zletniški vlak naj bi od Šel iz Ljubljane nekako ob pol 6 zjutraj. Ustavil naj bi se morda le na Grusupljem, v Stični, v Trebnjem ter bi dosegel Novo mesto okoli pol S. Pohitel bi pod Gorjanci v Semič. Črnomelj in dospel v Metliko nekako ob 9. Vračal bi se iz Metlike ob 18 30. iz Novega mesta ob 20. in bi bil spet v LjuMjani ob 22. Zagrebški i-zletniški vlak Hi zapustil Zagreb zjutraj ob 5-, Karlovac ob 6.. se ustavil v Ozlju, Metriki. Črnomlju in Semiču ter dosegel Novo mesto ob 8. Vračal bi se iz dolenjske metropole ob 20. zvečer, iz Karlovca ob 22. in v ZagTebu bi bil spet ob 23. Pripravljalni odbor snujoče se >Zveze dolenjskih tujsko-prometnih društev in občina je na merodajnih mestih zaprosil za uvedbo imenovanih dveh izletniških vlakov. V pričakovanju, da se bodo upoštevale upravičene želje dolenjskega prebivalstva, se vsa Dolenjska pripravlja na dostojen sprejem nedeljskih gostov. Id naj ne zamude prilike, ako 6e jim bo nudila. In to upamo! Pirnat Viktor. Na živilskem trgu Ljubljana, 16. julija. Na živilskem trgu je bilo tudi danes vsega dovolj, prav za prav celo preveč; živil je vodno v primeri s kupčijami preveč, v primeri s potrebo pa dovolj. Ljudj** namreč vedno manj kupujejo kot potrebujejo, prodajalci pa prodajo mnogo manj kot nameravajo prodati in kot bi morali, da bi bila prodaja res donosna. Živilski trg se prav za prav začenja že /ri tromostju, čeprav tam se ne prodajajo živil. Vzdolž Kresije je bil davi velik cvetlični trg, prodajalcev je dan za dnem vedno več Kaze, da ta kupčija zelo cvete, Če sodimo po tem, da se je od dveh prodajalcev cvetja razvil pravi cvetlični trg. Revni ljudje iz mesta in periferije in kmečki otroci so prodajalci — teh ljudi pač ne more nihče spraviti s eveta in zato si morajo pomagati kot si vedo in znajo. Pa tudi be-raštva ni mogoče zatreti, zato je ob tržnih dneh na dohodih na trg tudi beračev dovolj. Davi sta stala ob Kresiji dva invalida, eden slep, drufji pa z leseno nogo. Tržni prostor je bil davi premajhen. Kmečke dvokolnice so stale tudi na dovoznih cestah, vzdolž semenišča. Prav tako je bil preobložen prostor za kmečki sadni trg. Borovnic je se vedno toliko. Ha po skoraj vse ceste po mestu umazane z njimi. Čtre-šenj je, kolikor ti poželi srce, cena je zmerna, kg 3 do 5 Din. Na zelenjadnem trgu dobiš vse kot jeseni- Prekupčevalci so se dobro založili s hruškami, ki so jih prodajali po 5 Din kg, in z vsem sočivjem, ki gre zdaj najbolje v denar. Največ pa so imeli paprike, ki jo naše gospodinje zelo cenijo. Baje z njo najbolj ustrežejo možem. Komad paprike je po 50 par, gospodinje so pridno segale po nji. Prekupčevalci so postregli gospodinjam tudi z lepimi paradižniki, kg po 4 Din. StroČji fižol so prodajali domač, kg po 3.50 Din. Kumare so po 3 Din kg, pa se še zde gospodinjam vseeno predrage. Ako stopiš v sredo kmetic, med rele gore zelenjave in sočivja, težko prideš skozi, ne da bi kaj kupil. Konkurenca je izredno huda- Kupea hočejo kar zasuti z Sirili in sploh ne sme vpraševati po cenah. Ce vprašal po ceni in greš naprej, kličejo še pol ure za teboj nižje cene. Na kokos jem trgu je bilo davi več perutnine kot na kakšni perutninski razstavi. Kmetice vedo, da meščani izredno Čislajo piske, pa so založile trg tako dobro, da bi vsa Liublana ne mogla posnraviti teh putk, piščancev, petelinov in rac. Na-tlačile so jih v kletke in vreče kot krompir. Gospodinje ao kupovale napol mrtvo perutnino, in čudno je, da ubogi piščanci niso poginili že prej, pa bi gospodinjam ne bilo treba jih obgl avl jati. Pri mesarjih Je bilo Se precej fivahno, vendar cene mesu še padajo, goveje meso že dobiš po 7 Din kilogram I. vrste. stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. julija 1932 " atev. i *>g Dnevne vesti — Ostavka natega častnega konzula na Haltiju. Z akazom N<), Vel. kralja in na predlog zunanjega ministra se »prejme ostarvka Nikole Rude, častnega konzula v Port-au-Princen na Hal ti ju. — Valna konferenca o našem tujskem prometu. Na inicijativo odseka za turizem v trgovskem ministrstvu se Je vrtila te dni mformatirna konferenca o stanju našega tujskega prometa. Razpravljalo se le tudi o hotelskih kreditih In poertlnj delegati so naelašal:. da so prišH mnogi naSi hotelirji, zlasti dalmatinski, v zeAo težak poloiaj. Sklenjeno Je bilo pripraviti o vseh rprašandih tujskega prometa referate In »KMcati vellKo konferenco, ki se bo vrilla jeseni mm Razpisane inženjerske službe. Komanda zrakoplovstva potrebuje šttrl diplomirane taaenjerje. Prošnje je treba vV> irtl do 10. avgusta na komando zraikoplov-»tva v Novem Sadu. — Iz »Službenega lista. službeni MU fcr. Danske uprava dravske banovine It. 56 s dne l«. t m. objavlja uredbo za Izvrševanje zakona o zaščiti kmetov, norme o kamnu za tlak, norme za preizkušnje kamna, predpise za stabilnost rldanih visokih dimnikov, izpremembe ki dopolnitve pravilnika o pogodbenih državnih poštah, in 7 objav banske nprave o pobiranju občinske trošarine v letu 1932. — Razpisana služba državnega cestarja. Sresko načelstvo v Cerju razpisuje mesto državnega cestarja _ delavca na prosi km 89 do 95 državne ceste št. 50. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. _ Poziv avtobusnim podjetnikom. Bau aka uprava opozarja interesente za dovođenje izvrševanja obrta redmega prevažanja potnikov z motornimi vozni! na pTori postala Brezno - Ribnica na Pohorju, naj ▼lože p«ro5nja. 3 otrpnj'vija tilnika (umrl 1) in 1 nalezljivega vnetja možganov. — Turneja šahovskega mojstra Pirca po Jugoslaviji, šahovski klub v Virovitici je dobil od zagrebškega šahovskega kluba obvestilo, da se pripravlja naš šahovski mojster Vas J a Pire na turnejo po Jugoslaviji. Zagrebški šahovski klub je kot organ"za.tnr turneje priporočil virovitiške-mu šahovskemu klubu, naj povabi Pirca na simultanko. Predlog je bil v načelu epTMjft in zdaj gre samo še za datum simultan ke. ♦ Poziv reduciranim vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Z invalidskim zakonom iz leta 1929. je izgubilo večje število vojnih invalidov, vdov in sirot svoje pravice, pridobljene z invalidskim zakonom ;z leta 1925 Osrednji odbor DV1 v Beogradu ie pokrenil akcijo za povrnitev pravic vsem. ki so bili i zakonom iz Ipta 1929 reducira-ni. Zato poziva ljubljanski krajevni odbor 1"YI vse prizadete invalide, vdove in sirota iz- Liubliane in okolice. ki so zgubili svoje pravice s tem zakonom, da *e iavijo v pisarni v Ljubljani Sentpetrska vojašnica (soba §t. 3) najkasneje do 20. t. m. med uradnimi urami od 9. do 13. V interesu vseh prizadetih ie. da se sotovo iavijo. kat- ti upoštevati bo mogoče le priglašene. Priglasijo naj se tudi oni. ki sicer niso bili reducirani, a do danes niso še dobili rešitve invalidskega sodišra v Ljubljani ali P>eo-eradu. _ Priprave za šumarskj kongres. 19. avgusta se pridne na Sušaku kongres šu-maTJev Jz vseh krajev države. "Državni uradniki, elani šnmarskeea udruženja, bo-bo imeli od 18. do 25. avgusta dopust. Pripravljalni odbor je zaprosil za četrtinsko varijo. Po kongresu prirede udeleženci s KvrjfttBj rodbinami več izletov. — Nemški filmski igralci v Zagrebu. Snoč: je prispela v Zagreb skupina nemških filmskih igralcev, ki so na pot; v Dalmacijo, kjer bo Izdelan film >Fantom Duri i tor j a". Dejanje filma se bo vršilo deloma na Durmi tor ju, deloma pa v Mostar-Ju, Dubrovniiku, Sarajevu in najbrž tur;: v Ze 5T i»u — Rušilec Dubrovnik v Boki Kotor«ki. V Boko Kotorsko je prispel rušilec »Dubrovnik«. NTa pomolu ga je sprejel admiral Polič, ki mu je komandant ladje podal raport. V Tivtu se je zbralo mnogo ljudi, ki so pozdravili naše mornarje. Na čelu množice je bil župan Tivta. Ladja ostane nekaj dni v Tivtu, potem pa odpluje v druga pristanišča. _ Udeležite se gospodarske razstave v Lvovu. Od 20 septembra do 5. oktobra bo v Lvovu velika gospodarska razstava, na katero vabi Poljsko - jugoslovenska liga v Lvovu tudi naše razstavljalce, ki bi lahko razstavili zlasti sa^je in vino, pa tudi industrijske izdelke. Poljska uvaža na leto za dobrih 60 milijonov zlotov južnega sadja, a iz Jugoslavije ga je uvozila lani samo 1394 ton. Kdor se zanima *a razstavo v Lvovu. naj se obrne na poijsko-jugoslovensko tfgo, Lvov, Plac Afcademic-ki 1. __Vreme. Vremenska napoved prav;, da bo spremenljivo, oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani in Zagrebu 31. v Beogradu in Sarajevu 30. v Skop-lju 29. v Splitu 27. v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.8. temperatura je znašala 17 stopinj. — Dečefr utonil v Savi. Na bregu Save blizu Podsuseda so naftli včeraj truplo 12-letneea srn«ka železniškega čuvaja Ivana M&rceca. Deček Je u-tonil *e 15. t_ m.. kO se je s svojim tovarišem kopsA. _ Sleparije z znamkami. ZagrebBka policija Je v sredo izsledila Ava goljufa, k! sta v zagrebški* listih objavljala inserate. i da Iščeta veliko število delavcev, zlaat Šoferjev in obrtniških pomočnikov, kite resen U naj jima pošljejo odgovore s štirimi mamkami v vsakem plamu. Pol-ioija Je dognala, da sta gotjufa na ta način zbrala veliko Število znamk, krf sta jih prodajala in se z Izkupičkom prebran J evala. Policija je zvededa. da »ta imela goljufa tudi več sotrudnikov. Zaradi tega njuni imeni nista Mil objavljeni, da bi bik) polioijd lažje izslediti Se sokrivce. — Smrt trgovskega pomočnika v Savi. V Zagrebškem mestnem kopališču na Savi J« vzel v četrtek proti več«*-u *»btac 17-letn! trgovski pomočnik Vinko Clzerle, ki so ni več vrnil k svoji tebi, kjer je stanoval. Včeraj zjutraj so našli uslužbenci v kabino njegovo obleko in legitimacijo. Vse kaže, da je skočil fant v vodo. — Božič še vodno plešo. Zanimanje za Jakoba Božiča je v Zagrebu vedno večje Do včeraj popoldne je bil prepletal Se 140 ur, kar je pa komaj pičRh $ *nl in « noč:, a plesati hoče nepretrgoma 14 dni in 14 noči. Plesati mora še 196 ur. Boiič Je dejal, da je zelo hvaležen zagire-bšklm gospo dlonam, ki ga hodijo kratkočasit. — Dunajsko pranje, svetlol tkan je Šimenc, Kolodvorska ulica 8. — GrenČica »Franz-Jeeefc, ©isti črevo, teboljsurje kri. p om truje živce. Jutri ob 16. vsi na SOKOLSKI NASTOP na Laverci I? LinMfane —Ij Prj Sv. Kriitofu nameravajo zidati cerkev. Načrt! so že narejeni, nedvomno vsaj idejni V nedeljo In ponedeljek Je bil takšen načrt izobešen za vernike na cerkvi ob cest: »Iz njega je razvidno, da bo k stari cerkvi ob levi strani, skoraj paralelno z njo, vendar pa pravokotno na Dn najsko cesto, zgrajena nova cerkev. Stara in nova cerkev bosta tvorili celoto, ven dar bo pa nova povsem moderna, z ravno pločevinasto streho in sploh bo zgrajena povsem v modernem slogu. Od stare cerkve bo precej nižja, a daljša in nekoliko širša. Obenem nameravajo preuredit: zanemarjeno pokopališče, kot je razvidno rz načrta, v pokopališki park. Včeraj je bila pri Sv. Krištofu že stavbna komisija, .z česar se lahko sklepa, da je stvar v teku. Odbor, ki namerava gradit: cerkev, je zbral baje že okrog 560.000 Din. Vsa deli bodo stala baje okrog 2 milijona, —Ij Šiška vendar dobi kanalizacijo. Prvotno so letos nameraval? popolnoma kanalizirati severni del mesta, zgraditi glavni kanal na Dunajski cesti od Sv. Krištofa do mestne meje, k njemu pa priključiti stranske kanale Obenem bi zgradili glavni zbiralni kanal, ki so ga lani zgradili do Sv. Krištofa, naprej do Šiške. 3 krediti je pa letos čudna težava ter sko raj vsi načrti padejo v vodo. Začeli so §rradit: glavni kanal na Dunajski cesti, to Ssl zgradil« do artiljerijske vojašnice. Naprej ?a ne bodo. Kanalizacijska dela se pa vendar niso popolnoma ustavila ter so pred 14 dnevi začeli graditi glavni zbiralni kanal od Pokopališke ulice po Smoletovi ulici proti $iškl. Doslej je zgrajenega, v dolžin: okrog 60 m. Ce bodo denarne prilike količkaj ugodne, zgrade kanal do Medvedove oeste, v dolžini okrog 800 ao. V tem primeru bodo mor aH zgraditi kanal pod petim! tiri gorenjske železnice. 7 okrog 25 m dolgem predoru. Ta kanal bi moral biti zgrajen do mitnice na Celovški cesti, torej približno v dolžini okrog 2 km od Dunajske ceste, toda sreča bo, če bo vsaj zgrajen do Medvedove ceste. —Ij Tefaj »a gospodinjstvo in higijeno. P. R. K. je tudi letos priredil za učiteljice enomesečni tečaj za gospodinjstvo m higijeno na Mladiki v Ljubljani. Obiskuie ga 15 učiteljic, ki se prav pridno sučejo po ku hinji in tekmujejo, katera bo pripravila kako boljšo jed pod spretnim vodstvom gospodične PraSnikarjeve. V jutranjih urah imajo predavanje o higijeni otrok v Dežjem domu, dopoldne praktični pouk, popoldne pa teorijo gospodinjstva. Z največjim veseliem žrtvujejo učiteljice svoj počitniški čas. da bi se izvežbale o gospodinjstvu in si rarfirile svoje obzorje, da bi mogle tudi v tem pogledu vzgajati mladino na deželi in jo priučiti, kako se lahko priredi okusno in tečno hrano ter ustvari udobnejše življenje. — Rdeči križ se trudi, da bodisi direktno ali indirektno podpira narod vsestranko. zato pa tudi zasluži, da postane vsakdo član tega socialnega društva in s tem prinese svoj obulus na na-narodni žrtvenik. _Ij Shod stavbinskih delavcev. Jutri ob 9. se bo vršil shod stavbinskega delavstva v Delavski zbornici. Shod sklicuje Narodna strokovna zveza z osirom na .izredno težke primke, ki vladajo med sta/v-binskimi delavci. Stavbinski delavci naj pridejo v velikem številu na ta shod In dvignejo svoj glas za zboljšanje obupnega položada. Kdor ostane doma, škoiuje seb' in vsemu stanu, zato vsi na shod. —Ij Regulacija Ljubljanice. Zadnje dni gredo regulacijska dela spričo ugodnega vremena uspešno od rok. Delo se vrši v dveh partijah, ena skupina delavcev je zaposlena od 3 do 12., druga pa od 12. do 21. ure. S kompresorjem neprenehoma zavrtava jo trda tla. na kar jih razstreljavajo ter nakopani materija! odvažajo v vegonč-kih z lokomotivo. Zadnje dni «o stopili t akcijo številni kamnoseki, ki klešejo kamen za škarpo. Del Skarpc na levem bregu pod mostom je bH že do vrha zgrajen. Pa je prišel mestni inženjer in videl, de delo ni solidno, na kar so morali slabo napravljeno škarpo podreti ter jo začet? graditi tenova. Zdaj je urejen in planiran breg za škarpo ob Hribarjevem posestvu. Tu in tam vidimo na bregu v ta namen navože-ne velike kupe kamenja, ki ga bodo morali kamnoseki oklesati ter vložiti v breg. «^elo je veliko in zanimivo in zato je rudi na desnem bregu in na mostu zmeraj dovolj radovednega občinstva. —Ij Nove hiše v Ljubljani in okolici. Zadnji čas imamo lepe soinčne dni. ki so kot nalašč za zidarska dela, a vendar se ne zida. kakor bi človek pričakoval po številu dobljenih stavbnih dovoljenj. Na Zaloški cesti si gradi enonedstropno hišo posestnik Pečar« Gospodarsko poslopje (hlev) je podrl, da je napravil s ta vb išče za novo stanovanjsko hišo. Kadar bosta zvezana oba konca Krekove ulice, ki bo spajala Cigterjevo ulico z Zaloško cesto, pride nova Pečarje-va hiša do prave veljave Zidarska dela je prevzel stavbenik Ivan Slokan. — V Tovar-nuski ulici je sezidana in pokrita enooad-s t rop na hiša učitelja Jcnešiea. Zdaj ome-iAvajo stene. Janežvču zida zidarski mojster Karel Gregorc. — V brižini Pokopališke ulice stoji zidarski oder ob enoned-stropni hiši ali vili, da se omečejo stene. To 6tavbo si gradi mizarski mojster M'heel ton, SO let, bivši delavec, Japljeva uL 2, Baric Emilija, 18 let. sluškinja, Vidovdan-aka c- 9. Slibar Sonja, 20 mesecev, hči trgovca Josipa, Stari trg 11-11. — v ljubljanski bolnici so umrli: Peternel Franc, 40 let posestnik. Javorje pri Kranju. Zupan Danilo Franc Angelj, dijak, 19 let, Srpska ul. 21. Obradinovič Miroslava, roj. Orego-rič, 20 let, žena kapetana, Ciglarjeva uL 6. Cerar Alojzij, 3 tedne, sin delavca. Kleče št 35. Berovšek Ana, 39 let. žena posetni-ka, St. Lenart 43, Kalar Angela, 20 let, hči posestnika, Krška vas 10 3ter Mana, 70 let, vdova, Vodice 110. Medved Rozalija, 17 dni, hči šivilje, Zapuže 5. Vehar Ivan, 52 let, tiska rniški faktor, Tržaška cesta 21. Glavič Marija, 8 dni, hči trg. potnika. Jar Je 59. Dr- Jesenko Fran. 57 let, profesor 'miverze. Vegova ulica 8 Bastarda Anton, 55 iet, kovač in hišar, Butajnova 30 pri Horjulu. Vadnjal Janez, 21 mesecev sin uradnika, Dravlje 156. srez Ljubljana. Lovrač Anton, 5 tednov, sin dninarja. Gor. Log 5. sre« Litija. Biziak Ivan. 16 mesecev, sin delavca, Ribče 15, srez Litija. Čevljarji so pesimisti Naši čevljarji menijo, da zdaj, ko ni več Bat'e, ne bo nič boljše Ljubljana, 16. julija. Čevljarji so v Ljubljani poleg gostilničarjev najbolj popularni, saj jrh je tudi največ in so v najtrdnejšem sorodstvu z meščani, seveda ne po krvi, nego recreno. po podplatih. Nočemo sicer razlagati tega e»o- Misveij. To je ie tretja Mišveljeva hiša v , tej ulkri. Najbrž bo MiSvelj tudi to poslop- K*ttVl*eP PreVfŽ čevljarske W W 1 ftAtfMftin im-nfti tnalu , a m m*.M si - ~ i Lnlt je prodal ter zopet zidal novo hišo, ker ima še nekaj praznih stavbISČ. Mišveljevo hišo zida zidarski mojster Jerko. —Ij Dviganje hii. Pekovski mojster Anton Videansek, ki ima pritlično hiio v Pre-oVrvičevi hi§i v Mostah, jo je vzdignil v en ©nadstropno. Zdaj ometavajo zunanje stene. Ker stoji hisa na odprtem svetu, zlasti proti Pokopališki ulici, bo prišlo enonad-stropno poslopje z ličnim pročeljem še do večje veljave. Zidarska dela dovršuje stavbno podjetje R. Saksida. —Ij S cvetlicami okrašena Ljubljana. Okna. balkone in verande imajo z lepimi rožami ozaljšane še naslednje hrse: na Dunajski cesti št. 15 in 32, na Aleksandrovi cesti št. 3, v Prešernovi uKci št. 50, v Kri-ževiški ulici št. 7, 10, 11. ▼ Vegovi ulici št. 8. 10, 12, na Krakovskem nasipu št. 4, 20. na Bregu št. 8, 10, 18, v Gorupovi uii-ci št. 18, Riharjevi ulici št. 6. v Zeljarski ulici it 7, 8, 9, v Gerbičevi ulici št 8. 10. 23. v Kara-ževniski ulici št. 7, 10, 11, v Vegovi ulici št. 18a, v Gradišču št. 2, 10, 11. na Zaloški cesti št. 14, ter biše na vogalu Rimske .ti Emonske ceste in na vogalu Rimske ceste in Napoleonovega trga. Caat ljubiteljem cvetlic! RIO VINO sortirano, buteljčno, liter po 9 TMn. Priznano najboljši RIO ZENDVICI od Din 1.— naprej, za družabne prireditve. Avtomatični bnffet. Men-burgova ulica 4. Telefon 28—68. _Ij Poroka. Jutri se poročita na Viču g. Franci Velkavrh in gdč. Stanislava Rako vec, oba iz Viiča. Bilo srečmo! _ Kakteji je ma oknu neke hise na Sv. Petra nasipu včeraj nenadno postalo slabo. Ni čuda, saj iz Ljubljanice puhte taJokai diSave, da se bodo kmalu zaoele podirati hiše, ne le pada-tl rože raz oken. Sreča v neerečd je bila, da tedaj, ko je teiebnila kakite j a na cesto, nri bilo nikogar pod oknom, da bi jo prestregel z glavo. _I j Christofov učni zavod, znana najstarejša, najbolje obiskovana privatna šola, a« je preselil začasne na Vodnikovo cesto 12 pri stari cerkvi v Spod, Sliki, kjer vpisuje za šolsko leto 1932 1933 vos Ju H j. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revni popust. — Od 1. septembra naprej bo vpisovanje v lastnih, moderno opremljenih prostorih na Domobranski cesti 15. — šolsko leto prične 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe, 378-n —I j Zanatska banka kraljevine Jugoslavije, podružnica v Ljubljani nam poroča, da bo drevi ob 20.30 v dvorani OUZD na Mitaflošičervj cesrti sestanek obrtnikov, ki bo na njem generalni direktor g. Mila i Dragic poročal o poslovanju Zanatske banke 'in o kreditu vobče. Obrtništvo je na sostanek viljudno vabBeno. _lj Brezobzirni razgrajači. Na Centi IX. t Rožni dolini so snoCi proti polnoči mladi objeetraeSI strahovito ra.*STajall in krieaK. Stanovalci bMInJih hi* so bili po pranrkM ogorčeni m prosijo policijsko oblast, naj bi se malo zanimala za ta kot Rožnet doline, da bodo toeM vsaj ponoči mir. _lj Avtobusni izlet v Logarsko dolino, ki ga prireja Zveza tujski promet, se bo vršil ob vs»kesn vremenu. Odhod ob 4.45 izpred kavarne >Evropa«. Drugi Izlet bo na Ljubelj v sredo 20. t m. Odhod ob 13. Cena vožnje D to 45 »a osebo. _Jj Izlet društva »Socac bo dutrl v Zupanovo jamo pri Grosupljem. Od bod z glavnega kolodvora ali dolenjskega kolodvora zjutraj ob 7.13. Vstopnice za ogled jame m listke za kosilo oboje za samo 10 Din dedi tov. M'iha Stančić med vofcijo ali na Men mesta. Sočane in prijatelje lepe narave vabimo na ta lepi m z neznatnimi stroški združeni celodnevni izlet. Odbor. _Ij Mestna zastavljalnica, bo imela redni dražbi decembra lanskega leta zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srbrnioo Itd.) €. avgusta, za efekte (perilo, obleke« stroji itd.) pa 12. avgusta t. L od 16. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti st. 16. _ Trije čolni na mestnem ribniku. Mestna občina ljubljanska je nabavila za mestni ribnik tri nore čolne, ki so p. n. obokistrvn na razpolago. Vbod t čolnarno je pri stanovanjskem paviljonu. —Ij Hotel »Tivoli« danzing od danes dalje novi velemestni varijetetski program. Ples, jazz, odprto do jutra rtd. 399-n —Ij Umrli so v bfabljani. od a do H t- srn. Sivie Anton. 88 let, okr. tajnik v polu. Vidovdaneka c. 0. Peternel Stanislava, 20 let. zasebnica, Galjeviea 18. Proseč Stanko, 22 let črkoslikar. Gledališka ul. 8 (podpri ti.). Škerjane Mate vi, 68 let trgovec in posestnik, Zeljarska ulica 11-p. Svetek An- r^trpeMjfrosti. treba j« P* reči. da so bili čevljarji doslej najbolj miroljubni in se zaradi tistega sorodstva z meščani niso nikdar sklicevali na obresti. Ta vražja,, nezaslišana kriza pa je škodovala celo popularnosti čevljarjev. Meščani ae namreč niti zdaj še ne zavedajo, kaj so dolini svojim največjim dobrotnikom in da jim je (čevljarjem) začela presti slaba. Kdo bi ae v taksni kopici skrbi spomnil še na čevljarje tor priznal celo, da jim prede slab« po naši krivdi. V delavnicah, ki so nekatere Se vedno takšne, kakršne so bile ob času cehov, se skrivajo naši čevljarji in potrpežljivo prenašajo žalostno usodo. Toda možaki so. da je kaj. Se redno so samozavestni, trmasto kljubujejo slabim časom in so prepričani, da kljub vsemu ne bodo podlegli v težki eksistenčni borbi, kajti izredno so ponosni na svoje ročne izdelke, ki jim ne more konkurirati po solidnosti noben tovami<5ki izdelek. Tolažijo se, da bodo meščani prej ali slej spregledali, ter se jfm zopet zaupali, da se bo sorodstvo med njimi še bolj utrdilo ter ra/predlo. V mračni delavnici je dremal mojster ter si podpirsl z žuljavirni in smolnatimi rokami glavo. Soparno je brlo. muhe so brenčale in kot nalašč »ni bilo nobenega hudiča bftzu«. Pogledal je najprej na eno oko. potem r*a Se na drugo ter se začudil pri-Sfecu. Saj je čudež, če kdo v tej vročini in v teh časih prinese kakšne škarpete v popravilo. — Vroče je, mojster, kajne? — Soparno, kot bi si nataknil škorenj na glavo. — Ali še delate škornje? — Nič vec ne delam. Zdaj imatno čevljarji že nekaj časa velike počitnice. Tovarnarji 60 nam požrli ves zaslužek. — Ali popravil tudi nimate? — Seveda ne. Zdaj sploh ni več nikognr v Ljubljani, vsi so skoraj na počitnicah eli pa čepe doma v copatah. Pozimi je že nekoliko bolje, ko ljudem sili voda v obutev. — Ali je zaradi Bat'ine popravljalnice tako malo popravil? Ali niste čevljarji skušali odpraviti Bat'ine popravljalnice? — Kaj pa moremo mi, takšni reveži, proti takšnim gospodom? Nekateri pravijo, da bo zdaj boljše, ko ni več Bat'e. Jaz pa nič ne verjamem. Saj ima sina, pa po vsem svetu ima podružni-ce, Cital sem, da je to velika družba. Eden izgine, pa pride drugi. Nekateri so mislih", da bodo zdaj podedovali Bat'ine čevlje in da jim sploh ne bo treba več delati. Pa nič ne pomaga. Morah" bomo vrteti šila in vleči dreto kot doslej. Seveda ne bomo naredili toliko čevljev, kot v tovarnah, veste — zaišepetal je — ker smo preneumni. Predobre čevlje delamo, ki drže delj kot osem parov tovarniških, pn jrh ljudje ne morejo na noben način raztrgati. Čim več čevljev ljudje raztrgajo, tem večjih mora nekdo narediti. Mi pa tuhtamo, era bi irumil? večne čevlje, taksne kot iih jc nosil Ahasver. nli kako se mn že pravi. Kdaj bi na radi imeli popravljene čevlje? Takoj vam jih popravim, še prej kot v tistih modemih poprovijalnicah. saj znamo rud", konkurirati. Zvečer se že lahko oglasite. Ljubljana — brezplačno letovišče Kopalci na slavni »Šplci« na Ljubljanici se znajo imenitno zabavati Ljubljana, 1«. juliua. _ >Iz naie vode ven!< Talke in podobne kttce aM&iŠ vsak dan na našem idiličnem Nabrežju _ na trnov&Vi rivijeri, če je le lepo vreme. Kje pa je zopet to, ntog-ne kdo vpraSati? Napoti ae na znano >6p4co«, e-tadoce poletne naselbine. Človek bi mla-lil, da so na Nabrežju strogi carinski uradnik-!, ki ne puste, da. se v nj-ihovo kraljestvo vtnbotapi nepovabljeni gost. Ce pa se za stvar malo bolj po-zanam&mo, bomo videM, <5a je kl ga niso pustili, da ga odvede povodnj! mož in hudobne nimfe v Posejdonovo kraljestvo. Ti naši čuvarji se zabavajo na najaraz-Uonejse načine. Tu vidiš krožek >znan>3-tVh< šah letov. tam kaeder nadebudnih >Snopsarjevc, >durakov< in vtarokašefvt, tam zopet ping pon&arje, ki se merijo med seboj, kakor pravd mata>doTJi. tam >wolle-baHstec. fci v potu svojega obraza kažejo glodalcem svoje elitno znanje. Tudi nogometašev in balinardev ne manjka. Cesto jim pre*kime veselo zabavo obupen klic yS06<. _ Ala, fantje skup, Se spet ena gaga! _ Vi5 ga zlodja, na tla tera«Jc zibnarja, pa pikova baba, pa b'šu loblka dam« — čujes iz družbe vnetih kvartopircev. OzreS se *n že ne v.wliS ne kvartopircev, ne ping-pongarjev, ne wollebalistov, kajti vsi so priskočili svoji bližnji na pomoč, da jo reaijo Iz objema krutih valov. Ti naš! fantje zo res pravd mod stri, ki jim lahko zavida njihovo junaštvo marsikateri gledalec. _ Malo vika ta krlfc«, bojazni rn junaštva in opravljen je ykret<. >Ne vem, kaku je tu, da ljudje tolik rad Loubljanca pjeja! _ Saj se je za bat, da nam jo ne spijejo. Porkas. kje se bomo pa potti kupal. _ Ali si vidni, tku je gosta, pa ma.!a še zmeram apetit. Zlodja, ampak veš kaj, kar Skoda bjo bio, d'b utonila, kje tko fejst punca. Kb vedn prej, pa bjo Su jest iskat. _ A kaj punca, moj snopa, mejknš, kadar gor plačam, pa noben vrag ne gaga. Take komentarje vedno čudes po srečni rešitvi, često pa se med rešiteljem in rešenko razvije zgoXj iz hvaležnosti prijateljstvo s tremi pikami ... Omeniti je se treba, da so v lanski sezoni naši čuvarji resiti nič manj kot 25 dragocenih življenj. Tudi redka in priznanja vredna požrtvovalnost. Posebne vrste >ameriški« rekord je dosegel neki pomorski akademik, ki jih je rešil kar 14. Pa samozavestni so nadi fantje z Nabrežij a. saj si v svoii pTešernosti cesto privoščijo zabavo, ki se jI mora gledalec nasmejati do solz. Imajo tudi svojega pašnika, ki vestno vodi evidenco nad mimo plo-veeimi čoln-I. ki je v njih zvečine le nežni Spoi. _ Al se borna kaj Delal, al kua? — Bj se le peMal. ampak vas je preveč. — No. fraUa, pa vzemte saj enga, — prosijo v zboru. _ No pa nad bo, ta najflvolj fetfst In luStkan nej prid-e sem. — K ste pa vsi tko fcj&t fantje, pa re* ne vem, koga bi vzela .. . _ Mene, mene, mene! — Za vse pa res ni prostora v čolnu. Komaj pa to Izreče, že v splošno pr«4- sp>n**čeTHJe hitro odve9la in se smoje ozira na osunle glave. — Le poča-K, zlodja. Fantje, ko pr-!de nazaj, pa jo umi vr©l na draj. Podobne in sil ione vesele eli^Sce ae ponavljajo ves dam. Ker s**m mod njjimi skoraj domač, s^vm zvedel, da se vestno pripravljajo na vsak.v letno izbh-anje nad-lepše kopalke. Pri teh volitvah, kljub hudi kTizi ne bo vladala korupcija., kajti voMti hočfijo najlepAo 'n naj stal ne jšo kopalko v svojem kraljestvu. Zatorej, dekleta na plan, dokler je še čas, kajti zabave, iger tn veselja je vedno me4 njimi dovolj, tudi za vas, seveda, "se preje priporočite v pfl-in>oru >gatgaS v tanan aj »tiru * za čim hitrejšo ta uspešnejšo intervencijo In pomoč. I. H. Bi. specijjalistka za kožne in spolne bolezni. Ordinira sedaj od 9. do 11. dopoldne in od 4. do 6. popoldne. LJUBLJANA Ciril Metodova ulica 16-1, (za gimnazijo na Poljanah) Mati skuhala in pojedla novorojenčka? Iz Mi&kolca poročajo, da je bil v sosedni občini SŽilva sva radii izvršen grozovit umor otroka, kakršnega menda še niso beležili v kriminalni zgodovini. Neka mati je po lastnem priznanju umorila svoje novorojeno dete, ga razkosala, skuhala in pojedla. Nečloveška ženska je 30-letna Ethel Kozicki-Mosolygo, ki je mati že več nezakonskih otrok. Živela je zelo nemoralno življenje ter je imela več ljubavnih razmerij, iz katerih se je po vrsti rodilo pet otrok. Nedavno je zopet rodila dete, ki je pa kmalu po rojstvu izginilo. Orožniki so uvedli poizvedovanja ter žensko zaslišali. Izpovedala je strašne podrobnosti, da je takoj po rojstvu dete ubila, razkosala ter je v naslednjih treh dneh pojedla. Jesti je dala posamezne kose mesa tudi svojemu petletnemu sinčku. Iz prsi je naredila gulaž. noge je spekla, notranje dele pa skuhala tretjega dne. Izpovedala je, da ji je me^o izborno teknilo in da je bila pečenka tako dobra, da take še nikoli ni jedla. Pri zaslišanju je napravila vtis kakor da ni pri zdravi pameti. Orožniki, ki njenim izpo-vedbam ne verjamejo povsem, skušajo dodati, v koliko so resnične. Spominjajte se slepiti! W*C Ste*. 159 »slovenski n aro D«, dne 16. juHja 1932 Aren 5 Mož, ki je pogasil največji požar sveta Kako je ameriški inženjer Kinley ukrotil ogro zar petrolejskega vrelca Iz petrolejskega vrelca blizu Morene ▼ Rumuniji so švigali skoraj tri leta neprestano do 100 m visoki ognjeni zublji, vmes so pa odmevale silne eksplozije, a nihče ni mogel pogasiti tega ogromnega požara, ki je požiral dragoceno tekočino. Ta naravna katastrofa je obrnila nase pozornost vsega sveta in tudi v Ameriki se je živahno debatiralo o nji. Tudi ameriški inženjer Kinlev je zvedel za ogromen požar v Rumuniji. ki je napravil neprecenljivo škodo. Da bi ga pogasil in zaslovel s tem po vsem svetu, obenem pa dobil primerno nagrado, ie krenil 7000 milj daleč iz mesta Tulsa v Oklahami v Rumunijo. Ne da bi ga kdo naprosil, je zasnoval načrt, ki bi bilo mogoče po njem v nekaj tednih pogasiti ogromen požar. Njegova gasilna metoda je obstojala v tem, da je hotel odstraniti iz okolice požara vse kovine, ohladiti z vodo zemljo okrog požarišča, spraviti večjo množino nitroglicerina v najbližjo bližino gorečega žrela in povzročiti umetno eksplozijo. Kinlev je bil prepričan, da bo močan zračni pritisk npihnil plamen tako kakor upihne človek vžigalico. Zaman si je pa Američan prizadeval prepričati rumunsko vlako o možnosti uresničenja svojega načrta in njegove opetovane konference s trgovinskim ministrom so bile brezuspešne. Odgovarjali so mu, da je bilo v tem pogledu že več brezuspešnih poskusov, ki so zahtevali mnogo človeških življenj, tako da je treba nove poskuse opustiti. Treba bi bilo torej prekrižanih rok čakati, da bi požar uničil ogromne zaloge petroleja. To bi pa lahko trajalo cela desetletja. To je bilo leta 1930 in ing. Kinlev se je vrnil v Ameriko, ne da bi bil kaj opravil. Požar pri Moreni mu pa ni šel z glave. In lani se je znova napotil v R.u-munijo, kjer je imel več sreče, kakor prvič. Posrečilo se mu je bilo pridobiti za svoj načrt rumunsko vlado in Standard Oil Companv, tako da je lahko 3. septembra začel svoje veliko delo. Po pogodbi bi pa ne dobil niti beliča, če bi se mu ne posrečilo požar pogasiti. Kinlev je ta pogoj gladko sprejel. Da odstrani iz okolice požara vse kovinske predmete, je delal s čudovito vztrajnostjo in žilavostjo 20 ur dnevno: večkrat je tvegal glavo, ker je bil izpostavljen strašni vročini in iz žrela uha-"ajočim strupenim plinom. Razdejani stroji, železna ogrodja, orjaške verige in kabli so tvorili belo razbeljeno maso, kakor v visoki peči. Slednjič je Kinlev dosegel svoj cilj. Z ogromnim curkom vode je ohladil rob vrtalne odprtine in spravil k ognjišču z rntroglicerinom napolnjeni naboj. Nn- Rokavski preliv ,pre: hala4 Mlada Avstralka Lillv Goobelfitone je prva x>preja.haJa*c Rokavaki preliv. Stala je na ozki deski in vlekel jo je motorni čoln. Ta originalna vožnja je trajala 65 minut Ljubavna tragedija v žrelu ognjenika Ameriški listi priobčujejo zanimivo poročilo z otoka Hilo v Havajskem otočju. Mlad otočan je ugrabil 17-letno dekle, ki je odklanjalo njegovo ljubezen. Z revolverjem v roki jo je prisilil, da mu je sledila do samega žrela ognjenika Ha-lemaumau. Ob žrelu jo je strastno objel, ustrelil in z njenim truplom v naročju skočil v ognjenik. Trupli sta obviseli na pečini globoko v žrelu ognjenika, ki se iz njega neprestano vali dim. Komaj so babjeverni otočani zvedeli za pretresljivo ljubavno tragedijo, so začeli na vse kriplje tarnati. Po njihovem prepričanju prebiva namreč v žrelu boginja ognja Pele, ki se je nad tem onečašče-njem hudo razjezila. In res je voda kmalu zalila velik del otoka, kar so otočani pripisovali gnevu boginje Pele. Začeli so iskati nekoga, ki bi bil dovolj pogumen, da bi zlezel v žrelo ognjenika in potegnil iz njega trupli. Žrelo je globoko 1200 čevljev, trupli sta pa obviseli 800 čevljev pod vrhom. In kmalu se je javil mladi Japonec Rikan Konishi. Napravil si je posebno kletko in v nji so ga po močni vrvi spustili v žrelo. Z ljudmi, M so spuščali kletko v žrelo, je bil v stala je močna eksplozija, ki pa ni dosegla zaželjenega uspeha. Ognjem zublji so še vedno švigali visoko pod nebo. Več tednov so trajale priprave predno je mogel Kinlev ponoviti svoj poskus z mnogo večjo množino razstreliva. In drugi poskus se je obnesel. Silni zračni pritisk je ognjene zublje res upihnil, toda čez nekaj minut so švignili med strašnim bobnenjem v zemlji iz žrela novi, še mogočnejši ognjeni zubi ji. Videč, da to nič ne zaleže, si je hotel Američan pomagati z drugačno metodo. Iz posebne, ognja varne snovi je sestavil ogrodje z nastavkom v obliki velikega dimnika. To ogrodje je spravil na vrtal-, no odprtino in ga močno obtežil, tako da ga zračni pritisk ne bi mogel dvigniti. Tako so morali ognjeni zublji švigati skozi dimnik in s tem je bila zažigalna točka plina potisnjena navzgor, kajti v dimniku je plamenu primanjkovalo kisika. Poleg tega je zgradil Kinlev pod zemljo predor, ki se je končal pri vrtalni odprtini. Ko je bil predor izkopan do odprtine, je pa nastala naenkrat silna eksplozija, ki je predor zasula in pri tem je našlo smrt več delavcev. Da uide razjarjenim delavcem, se je moral Kinlev več dni skrivati. Ko je prišel čez nekaj dni k njemu ravnatelj Standard Oil Ćompanv. je pa že zopet koval nove načrte. Moral je napeti vse sile, da sta mu ravnateljstvo družbe in vlada dovolila nove poskuse. In žilavost vztrajnega Američana je končno zmagala. Kinlev je zgradil predor, ki se je začenjal zelo daleč od vrtalne odprtine in končaval zelo globoko v nji. Po predoru je napeljal cev, kakršne služijo za pretakanje petroleja, odnosno nafte. S črpalko so večino plinov po tej cevi izse-sali, tako da se je pritisk plinov pri ustju vrtalne odprtine zelo zmanjšal. Odprtino so znova odkrili in tako nastalo žrelo napolnili z ognjavarnim materijalom, potem so pa po predoru plin vedno bolj izsesavali. Ogromni, daleč naokrog vidni ognjeni zublji so začeli pojemati. Tako je bil tri leta trajajoči orjaški požar premagan in vrtalno odprtino so lahko tja doli do ustja rova tesno zaprli. Pol leta je delal Kinley in letos 7. februarja se je vrnil v Ameriko. V treh letih je ogenj uničil ogromne množine petroleja in napravil bi bil še večjo škodo, da se mu ni postavil po robu genijalni Američan. Inženjer Myron Kinlev, ki je premagal to morje plamenov, je dobil za svoje veliko delo 50.000 dolarjev nagrade. To sicer ni mnogo, zato pa lahko mož mirne duše trdi, da je pogasil največji požar sveta. stalni telefonski zvezi. Kletka se je ustavila dobrih 30 čevljev nad trupli. Japonec je izstopil, zavil trupli v rjuhe, ju spravil v kletko in dal signal, da so ga potegnili nazaj. Delo je trajalo 8 ur in Japonec je zaslužil 1000 dolarjev. Samomor ameriške milijarderke V pariški boljši družbi, zlasti pa med bogatinu Američani, živečimi v Parizu, je vzbudila veliko presenečenja nenadna smrt ameriške miljarderke Ellis Gordon, ki se je zastrupila z veronalom. Njena služinčad pripoveduje, da je bila Ellis Gordon že pet let ločena od svojega moža, nekega angleškega zdravnika, in da je stalno prebivala v svoji razkošni vili blizu Pariza. V Četrtek dopoldne je odšla iz vile z dvema neznanima damama, čez dobri dve uri se je z damama vrnila in vse tri so odšle v salon v prvem nadstropju. Kmalu je pa našla služinčad Ellis Gordon v agoniji, okrog nje so pa ležale stekleničice veronala. Neznani dami sta pa brez sledu izginili in policija ju zdaj išče, ker domneva, da sta v zvezi a samomorom bogate Američanke. Bat'ina oporoka Bat'ina oporoka ne bo doslovno objavljena. Oni del oporoke, ki se nanaša na sotrudnike, uslužbence in rodbino, in ki govori o nadaljnjem vodstvu podjetja, je prečital Jan Bat'a nad krsto na tovarniškem dvorišču. Odstavek oporoke, ki govori o odpisu dolga mestu Zli-nu v znesku 4,300.000 Kč, je sporočil prebivalstvu mesta ravnatelj Cipera med svojim govorom z balkona zlinske-ga magistrata. Prebivalstvo je z velikim navdušenjem sprejelo vest, da je Bat'a v svoji oporoki poklonil mestu tako izdatno podporo. Mesto je zdaj skoraj brez dolga. Kar se tiče vodstva podjetja, je Bat'a v oporoki določil, naj bo predsednik upravnega sveta in vodja podjetja njegov brat Jan Bat'a. Podjetje ostane po oporoki kakor doslej last rodbine. Bat'in brat Jan je prečital pri pogrebu odstavek iz Bat'ine oporoke, ki pravi: »Prvi pogoj napredovanja našega podjetja je, da ne mislimo, da je podjetje samo naše in samo za nas. Naše podjetje ni bilo ustanovljeno v ta namen, da bi zasiguralo eksistenco samo njegovim ustanoviteljem, temveč bile so višje pobude, ki so nas vodile pri usta- novitvi in vplivale na nas, da premagamo svoje strasti in skomine, v kolikor bi podjetju škodovale. Opetovano smo bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje v prid podjetja in en član naše rod* bine je svoje življenje res žrtvoval. Tega pa človek ne stori samo zaradi dobička, V razvoju našega podjetja smo videli razvoj in sasiguranje blagostanja vsega našega kraja. Bil je naš ponos in pobuda za nadaljnje neumorno delo, ko smo videli, da prinašamo z našim podjetjem novo in. doslej neznano življenje v naše kraje, da se širi z njegovim razvojem splošno blagostanje in izobrazba naših ljudi. To je bilo stremljenje nuditi vedno večjim množic 'i udeležbo na koristih, ki jih je nudilo naše podjetje tako uslužbencem, kakor tudi odjemalcem. Če boste služili tej veliki ideji, boste ravnali v skladu z naravnimi in človeškimi zakoni. Čim bo pa mislil vsak samo nase, čim nehate služiti svojemu podjetju, postanete odveč in morali boste pasti. Novi češkoslovaški poslanik v Berlinu Dr. Mastnv ob prihodu v Berlin. Prišel je namesto dosedanjega poslanika. C h valk črnskega, a doslej je bil poslanik v Italiji, kjer je deloval 7 let. Grozna rodbinska tragedija V Četrtek dopoldne se je odigrala v vasi Holice blizu Olomuca grozna rodbinska tragedija. V vasi sta živela zakonca Jakob in Štefanija Zemanek, ki sta se često prepirala in sd opetovano skočila tudi v lase. Zemanek je po poklicu mesar, udan je alkoholu in čim se ga je preveč nasrkal, je ravnal z ženo zelo grdo. Domači prepiri so bili na dnevnem redu že več let. zadnje čase so se pa še posebno poostrili. Zena je večkrat zagrozila možu, da skoči v vodo in vzame s seboj svoje tri otroke. V sredo sta se zakonca zopet sprla. Zemanek je prišel pijan domov in je začel ženo zmerjati. Zagrozil ji je celo, da jo pretepe. In nesrečna žena je sklenila napraviti neznosnim razmeram konec V četrtek zjutraj je odšla z doma in vzela s seboj vse tri otročičke, 9-letnega Mojmira, 7-letno Vlasto in 5y2 - letnega Jakoba. Odšla je z njimi daleč od domače vasi v gramozno jamo, kamor je prispela proti poldnevu. Kraj gramozne jame je velika, globoka mlaka, od koder so prej kopali pesek, a zdaj stoji tam voda. Nesrečna žena je stopila k mlaki ter vrgla mlajšega sinčka in hčerko v vodo. Uboga otročička sta takoj utonila. Potem je hotela vreči za njima še Mojmira, ki je pa videč, kaj se je zgodilo z bratcem in sestrico, ves prestrašen zbežal. Slednjič je žena še sama skočila v vodo. Že se je potapljala, ko je prišel mimo neki kmet iz bližnje vasi, ki jo je potegnil iz vode. Bila je že onesveščena, odpeljali so jo v bolnico, kjer se je zdravnikom posrečilo ohraniti jo pri življenju. Iz mlake so pa potegnili tru-pelci nesrečnih otročičkov. Kraj, kjer se je pogreznila podmornica „Promethens44 ►Arttgtto« poki Je ugotovil, kje lezi f francoska podmornica Krožna kolesarska vožnja po Franciji tradicionalna vožnja „Tour de France44 je razdeljena v al etap S. etapa: N«ntes—Bordeau* (387 km). Komaj so mi dirkači po enodnevnem oddihu nekoliko zrahljali utrujene kosti, že jih ob 2. zjutraj budilci kličejo na start k nastopu najdaljše >tourskec etape. Da bi radovedno občinstvo ne zamudilo prisostvovati cdhodu ten Čudnih športnikov, ni zvečer niti leglo k počitku, temveč čulo do rane jutranje ure po kavarnah, restavracijah in drugih nočnih lokalih. Medtem ko na uebu migljajo svetle zvezde, se vozači postavljajo v vrste, nakar da starter ob 3.45 znamenje odhoda. V ranem svežem zraku je pestra skupina v počasnejšem tempu cd-brzela v tiho neč, ki jo je vznemirjalo le brnenje spremljajočih motornih vozil. Da bi ta turistovski tempo nekoliko oživila, preideta na vodstvo Demuvsčre in Re^rv. Spremljaje Cd avtomobili razsvetljujejo s svojimi žarometi temno cesto, nakar po nekolikih kilometrih prevzame to funkcijo svetlikajoča se zarja novega dne. Tu pa tam je opaziti zdaj enega zdaj drugega dirkača pri popravljanju tubolarsklh defektov, ki pa se po kratkem zasledovanju kmalu pridružijo skupini. Tudi poskusnih u begov je vedno več, kateri pa zaradi takojšnje pripravljenosti ostalih ostanejo brezuspešni. 91 km je prevoženih ob 6.21 v polzaspanem tempu in tudi nasmihajoče jutranje solnce še ne vlije dirkačem pravega borbenega ognja. BUSaJoč se prvi okrep- som. Nadaljnjih 22 dirkačev sledi v malih presledkih, katerih zadr.ji je le 19 minut za prvim. 4. etapa: Bordeauz-Paa (206 km). Je to etapa, ki pelje do vznožja pirenejskega gorovja. Ob 4.50 se vrše na startu vse priprave in kontrole vozačev, nakar jo ob 5.20 vsa kolona odkuri v 40 km brzini, ki pa ne traja dolgo, kajti Bidot m Lapebie jo a svojim zadrževanjem ca Čelu amanjlata na 28 km. Traja tako nekaj časa dokler se amaterji ne vznemirijo in začnejo hitrejšo 7oš-njo, ki postaja tudi glavnim vozačem težavna. Skozi mesto Bazas (km 55) se vozi ob 7.5 še vedno v srditem tempu. Tudi defekte je utrpelo več dirkačev, kar pa jih ni zadrževalo dosti časa. Ko kolasarji pri vozi jo do precej nasute ceste, vsled česar je zelo težavna, se Belgijci vržejo v naskok. Nadc-luje jim Rousse. vozeč izredno hitro. Nato ga zamenja Demuvsere in skupina se kmalu razčleni. Pot je Se vedno zelo 6laba in dirkači vozijo v indijanski Črti ni robu ceste po okrog 30 cm široki stezi. Tjdi ta neudob-nost ne ovira vrlih fantov, da bi ne brzeii nad 35 km na uro. Ni prešlo vse po sreča, kat i na nekem mestu je steze naenkrat zmanjkalo, na kar se Demuvsere, Di Pacoo in Camusso znajdejo v grmovju globokega obcestnega jarka. Medtem ko se prva dva kamlu rzkobacata ki od dirja ta naprej, >o čevalnid, se nizko nad glavami cestnih gigantov (prikaze zrakoplov manjše oblike, ki nekaj časa spremlja vso karavano. V viseči gondoli je opaziti več zračnih, potnikov, ki se radovedno sklanjajo in občudujejo to pocestno borbo. Skupina, na čelu katere je skoraj neprestano Demuvsere, vozi še vedno kompaktno in doseže mesto Rcckefort (181 km) ob 9.07. Pri vožnji pomaga kolesarjem Lahen veter v hrbet. Zdajci se v skupini zbudi italijanski dirkač More Ili, uprizoriva! hiter špurt, ki ga odnese za kakih 200 metrov naprej. Urno mu sledijo Francozi Bidct in Speicher, za katerima se krije Se Leducq. čeprav vozi Morem lepo brzino, mora pritisku trojice in de ostalim zasledovalcem vendar podleči in namero opustiti. Manjka ie kakih 150 km do cilja, ko večina dirkačev menja visoke prestave, kakor da bi se pripravljali na kenčno borbo. Tu stopita Demuvsere, Leducq in še nekateri aodirkači s koles, hoteč si nakupiti v stojnici okrerjčil. To opazivšl Speicher, Pipoz in Decroix, se vržejo s tako brzino v naskok, ket bi po prevozivših 300 km ne čutili v nogah niti kilometra. Za temi se brž spustijo še zaostali I_#educq, Camasso In Rousse. Tudi Demuvsere se hoče vreči v zasledovanje. Hoteč pa zagrabiti v teku steklenico okrepčila, pade tako neredno, da zamudi. Borba in ponovni naskoki trajajo vse dotlej, dokler se poskušajoči na-skakovalci ne prepričajo, da je ves njih trud zastonj, kajti ponovno se raztreseni vozači zedinjajo v skupino. Na vidiku Je druga okrepčevalnica v mestecu Blave. kjer imajo zaprašeni kolesarji dve minuti nevtralnega odmora. Od tu dalje se vozi Žfvahneje. V vodstvu je Sieronski, ki ga pa kmalu zamenja Demuvs&re. Prvič, odkar je dlrkaSka karavana zapustila Pariz, se naleti tu na znanega sovražnika kolesarjev — cestni prah. ki pa po 10 km slabe ceste poneha, čim bliže k cilju, tem slabša, postaja pot. Marsikateri znani dirkač izgubi v teh krajih, ko manjka le še kakih 15 km do zaključka etape, zaradi ponovnih defektov dragocene minute. Največjo smolo imajo Nemci Sieronski, Tierbaeh in Grti-ner. Francoz Alexander, najboljši neodvisni vozač, zlomi krmilo in korajžno nadaljuje le z eno polovico. Brzina je zelo Živahna. Na vodstva se pojavijo Belgijci, medtem ko Nemci čakajo na svojega vodjo Stoepela, zakasnelega zaradi defekta. Po 10-minutnem zasledovanju ga vendar Bulla pripelje v vodečo skupino. Na dirkališče, kjer je postavljen cilj, pelje zelo slaba in razorana ozka pot čez polje in travnike, česar posledice so ponermi defekti in drugI incidenti. Stoepel je zopet žrtev defekta in mora do samega dirkališča voziti po lesenem obroču. Sieronski, Aerts, Pes en ti in Canazza na nekem nerodnem zavoju pred vhodom na dirkališče padejo, se pa razen Sieronskega urno pol-erejo in v divjem zamahu priključijo skupini. Mnogoštevilna množica, ki je medtem do zadnjega kotička napolnila dirkališče, je prihrumeco skupino dirkačev burno pozdravljala. V ospredju vodijo dva Belgijca in štirje Francozi, ki pa jih kmalu zamenjajo zdaj eden zdaj drugi. Vse se bori za ugodnejše pozicije v sprednjih vrstah. Leducq, kateri se je do zadnjega ovoja kril za Bonduelom, skoči v ospredje in za pol kolesa zmaga pred Di Paccom v ča*u 12:54.33 (okrog 30 km na uro), 9. r>i Pacoo, 8. Bondnel. Skupina sledečih &3 je klasificirana s Leduogovim ča- tretji zlomil obe koleni in ogrodje, kf vsa skupaj zamenja pri rezervnem avtu. Seveda je pri tem izgubil precej časa. Potegoma se proga izboljša. Prva skupina, katero vo H jo menjaje se Ledneg, Peeetni, Werwaecke m Bartthelemy, šteje okrog 30 moi. Malo za njo sledijo se drugi amaterji m profcsioriall v skupinah in posamezno. Ob y.ll šviga* kolesarska karavana skozi mesto Mont de Markan (123 km), kjer vzdržujejo red maroški vojaki. Zopot razi to na cehi Do-mavsčre. Ponovno se nekaj nervoznih amaterjev postavi na vodstvo, hoteč ubežati, kar pa jrm ostali preprečijo. Ko vodita nekaj časa Demavsere in Bartbeićmy počasneje, se zdajci splavita amaterja Spaneo Trueba in MoreJdi, ki si s špurtom pridobita okrog 300 metrov. Fanta vztrajala, za njima pa se v zasledovanju trudijo Belgijci in Nemci. V takem divjem lovu divjajo prvi in drugi skozi mesto Aire sur TAdour (150 km). Razlika znaša tukaj skoraj pol km. Tudi po bližnjem klancu jo ubegleca mahata menjaje se korajžno ne meneč se za nanevriranje slučajnega aeroplana nizko nad njihovima glavama. Po 30 kilometrih lova, kjer se j« hitrost sukala okrog 40 km, je Demavsere končno vendar pripeljal skupino do dvojice, nakar je njeno prizadevanje splavalo po vodi. Ot> 10.40 manjka do cilja še 30 km, kamor se bo prispelo zaradi visokega povprečnega Časa pred napovedano uro Na ostrem vzponu poskusi ubeg B. Faure s še nekimi drugimi, ki pa jih na vrhuncu zopet ujamejo zasledovalci. Navzdol vozeč naskoči Le Drogo in si pridobi nekaj terena. Ta ubeg je postal nevaren, kajti ni več dosti do Paua. Zopet odfrči od akupinc nekdo. Je to Belgijec Rousse, ki se z vso Ijutostjo vrže za Le Drogom ter ga ujame. Naprej si pomagata v vodstvu in že izgleda, da ni njihov trud zaman. Kmalu imata nad pol km razlike in končno prispeta na cilj minuto pred sledečo skupino. Prvi je torej Rousse v času 6:23.00 (32.271 km na uro), drugi Le Drogo za kolesno dolžino, tretji Antenen, četrti Bonduel. Klasifikacija posameznikov je po 4. etapi sledeča: 1. Ledueg 35:16.02, 2. Stdpel (0:1.45 zamude), 3. Bonduel (0:2.00), 4. Lemaire (0:03.01). 5 Rousse (0:03.28), 13. Demuvsere (0:08.27). 19. Di Pacco (0:12.39) Skupinska klasifikacija: 1. Belgija (105: 56.35) — tu je seštet prevoženi čas prvih treh vozačev tete skupine: 2. Francija (0:06.08 ztmude), 3. Nemčija (0:07.13), 4. Švica (0:32.21), 5. Italija (0:33.28). Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne zleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Frana Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri je-tičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franc Josefove« vođe, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik bojL »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah - \ Spominjajte se slepita! ■ »StOVBNSKT WA'nOD<, dne 16. Julija 1932 Stev. 15^ 1*. DeeourceUe: (kPrcfcletstvc Roman. L Popotnica. Zanimivo je opazovati mod vožnjo v ▼laku, kako zahteva sprevodnik od potnikov raznih razredov vozne listke. V tretjem: — Vozne listke! — zaklice osorno, Srn odpre vrata vagona. V drugem: — Vozne listke, prosim! Suhoparni ton javnega uslužbenca v eruzbi. Roka se rahlo dotakne ščitka čepice; nekako tako kakor vojaški pozdrav, takole med civilno uljudnostjo in podčastniško osornostjo. V prvem: — Dame in gospodje, izvolite pokazati mi vozne listke. Glas ne zveni več osorno; čepica se je preselila z glave v roko. Treba je pokazati, da smo olikani. Tu bi si človek utegnil nakopati sitnosti, tu so inženjer^, administratorji družbe, veljaki, ki imajo dolge roke. Dame... dame še posebno . .. Kar na lepem te doleti v službi neprijetnost, če si naslovil na blagorodno damo nerodno besedo... To so preklicano kočljive zadeve. V prvem razredu sedi recimo osamljena dama... še čisto mlada, zelo lepa, plavolaska; temna obleka, zelo elegantna in zelo oreprosta. Nobene prtljage. Le ročni kovčeg v mreži___Roke v finih rokavicah drže knjigo; vendar pa dama ne čita... Pelje se v Tours. Je to blagorodna dama ?. •. Generalova ali bankir jeva soproga ... morda pa poročnik ova ljubica ali zaročenka bolj ali manj bogatega enoletnega prostovoljca ? Kar poskusite uganiti to na prvi pogled! Tako si je mislil sprevodnik brzovla-ka Pariz-Tours, ko je preščipoval vozni listek, ki mu ga je pomolila osamljena potnica v kupe j u prvega razreda, — Nedvomno je to odlična dama, — je dejal slednjič sam pri sebi in se se zadnjič vprašujoče ozrl na pravilne poteze njenega trenutno nekam otožnega, zamišljenega obraza. — Hvala, milostiva, — je dejal. In p redno je odšel v sosedni kupe, je celo snel čepico. Sprevodnikov prihod je zdramil mlado ženo iz globoke zamisljenostL Zaprla je knjigo, odgrnila zastor na oknu in se zagledala na pokrajino, zalito z žarki zahajajočega solnca. Bil je čaroben pogled. I Loira se je vila v daljino liki velika 1 modra kača čez pokrajino, odeto ▼ zeleno pomladno odejo. Desno in levo so švigali mimo cerkveni zvoniki, moleči iz bujnega zelenja, tu pa tam je ujelo oko gradič z velikim senčnatim parkom ali s slamo krito hišico, ki jo je začelo krasiti sveže zelenje ovijalk ali bršljana. Povsod, po vsej dolini je vladala velika, neizmerna tišina, V daljavi, zelo daleč, je pel zvon in njegov melodični glas je spremljal žvr-golenje krilatih pevcev, pripravljajočih se k počitku. Bilo je jasno, da posluša, ne da bi slišala, da gleda, ne da bi videla. Mehanično so ji prihajale v pretrganih stavkih na jezik misli. — Vsa drhtim, — je šepetala. — In vendar sem se odločila... Treba je najti razloge, dokaze, besede, da z njimi pregovorim in prepričam tega moža. Vojak, kakršen je on, mora uslišati prošnjo žene. On dobro ve, kaj je čast, rodbinska čast... Razumel bo, da rodbinske časti ne moremo poteptati na ljubo grešni strasti, pa naj bo še tako burna. Toda če me navzlic temu ne bo hotel poslušati do konca ... Pod vplivom te strašne misli je segla z drhtečo roko v žep po zmečkano pismo, ki ga je bila nedvomno že večkrat preči tala, pa ga je čitala vedno znova, kakor bi hotela najti v njem nov pomen, novo misel, ki se je doslej izmikala njeni pozornosti. Pismo se je glasilo: V Toursu, 25. marca 1880. »Blaznim, draga Carmen, blaznim od bolesti. Veš, kaj se je zgodilo?-... Ali si žrtev ali sokriva tega, kar se pripravlja? Tvoj mož odpotuje v posebni misiji v Guvano. Odpelje se čez štiri dni. In ti boš morala odpotovati z njim. Tako je bilo sklenjeno v rninistrstvu. Toda ti prav nič ne pomišljaš, o tem sem trdno prepričan. Vem dobro, da si se že odločila, da ne pojdeš z njim. Ne zapustiš me, mene, ki te obožujem, mene, ki me ljubiš in ki bi me tvoj odhod ubil... Prepričan sem, da ne zapustiš najinega malega Marcela. Mar bi mogla mati, kakor si ti, živeti daleč od svojega deteta?« — Njegovo dete! — je šepetala mlada žena z drhtečim glasom. In v njenih velikih modrih očeh, razširjenih še v bolesti, so se zaleske-tale solze. — Amboise! ... Amboise! ... je za-klical sprevodnik. Bila je zadnja postaja pred Tour-som. Potnica, nekoliko rx>rnirjena, je čitala dalje: »Ti da bi odpotovala! AH je to mogoče? Saj bi bila vendar lagala, zatrjujoč mi, da me ljubiš, da ljubiš najino dete. Bila bi zločinka.. .bila bi podla... Postal bi sodnik, a ti, Carmen, dobro veš, da bi bil zmožen vsega. ŠOLSKI VRT Toda oprosti mi, moja vroče ljubljena. Saj sem že v začetku napisal, da blaznim... blaznim iz ljubezni do tebe, do najinega angelčka___Ah! Zakaj si se seznanila s Saint-Hyrieixom pred menoj ? Zakaj si ga vzela? Toda pomisli___Gotovo si že zvedela za imenovanje svojega moža. Zakaj me še nisi obvestila o tem? Prizadevam si na vse načine pregnati to strašno misel. Ali bi mogla sploh hoteti zapustiti naju? čuj!... Ta negotovost me ubije. Če ne prispeš v dveh dneh v Tours, da se sestaneva, se pripeljem v Pariz... Pomenim se s tvojim možem, vse mu povem. Pokažem mu vsa tvoja pisma, da bo vedel, da si moja, vsa moja! ... In če te ne bo hotel prepustiti meni, bo odločilo med nama orožje. Če me ubije, bom vsaj rešen teh muk. Če pa postaneš vdova, se mi ne bo treba več bati, da te izgubim, da te ukradejo najinemu detetu, c Mlada žena je zamolklo kriknila. — Storil bi to!... Storil bi to!.. O, bože, bože! Resi nas! In z drhtečim glasom je nadaljevala čitanje pisma. Ostalo ji je bilo samo še nekaj vrstic. »Prenehal sem za hip, da sem razmišljal. Začenjam znova. 19 „TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubi] Karlovska c, 4* Znižane cene. Največja izbira. Ceniki franko. HOTEL LONČARIČ, Selce pri Crikvenici ob kopališču. Vsaka soba s teraso, z električno razsvetljavo in vodo. — Dunajska kuhinja, fina vina. — Polna penzija Din 55—65, v glavni seziji Din 65. — Zahtevajte prospekte! NOVI VINODOL najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija, 146 Makarska Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu RESTAVRANT — PENSION „TRIGLAV" ALEKSANDROVO, OTOK KRK Ob pristaniš z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50.— Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. — Vse informacije daje lastnik IVAN FRANOLIĆ. 2752 Ustanovljeno 1860. Ustanovljeno 1860. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Alojzij Vodnik LJUBLJANA, C poleg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 4O0 NAGROBNIH SPOMENIKOV vseli oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava, novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji. •** ŠOTORE SKLOPNE ČOLNE ■ vadi H no Mago, ugodne cene, katalogi m vzorci gratis ŠPORTNA m „ _ VttMABJE DELAVNICA A* ROLO ST. VID >asfalt og1asi< Vsaka beseda M Za odgovor znamko I — Na KLAVIRJI, PIANTNI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — >MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T GRAMOFONSKE PLOSCE~~ PO 1.— Din posojuje »Šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Vlktoria palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T PRODAM SVEŽE HRUŠKE kg 3.50 Din, mladi fižol kg 3 Din, sveže kumare kg 4.50 Din, sveži paradižniki kg 6 Din razpošilja po "25 kg brzovozno G. Dreschler, Tuzla, 2798 BENCIN-MOTOR za pogon 6 HP, tvrdke MUn-chen Sendling. ugodno naprodaj. aRdio - Therma. Laško. UPOKOJENCI (KE) Hišo v Vašo last in ostalo oskrbo Vam nudi tovarniško podjetje, ako založite 50 do 60 tisoč Din. Ponudbe pod šifro >Zlata jama 2839«. PLINSKO PEČ rabljeno, dobro ohranjeno, poceni prodam. Več se poizve pri kamnoseški industriji Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 2782 SLUŽBE VAJENKO ali vajenca sprejmem takoj. Foto-atelje Mancini, Rožna doima. 2840 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, dobro izvežbana, in zanesljiva mod, z dobrimi referencami, želi premeni ti sedanje mesto. Verziran perfektno v vseh strokah trgovske obrti. Dober izložbeni aranžer. — Ponudbe poslati pod šifro »Spreten 2807« na >Slov. Narod«. UČENCA od poštenih staršev, krepkega in zdravega, s primerno šolsko izobrazbo, s prostim stanovanjem in hrano, sprejme v trgovino mešanega blaga Anton Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu. 2836 JAJČNI PRESVECEVALEC dobro izvežban, s prvovrstnimi referencami, želi mesta v večjem podjetju.. Refliktira se samo na dobro in stalno mesto. Cen j. dopise poslati na »Slov. Naroda« pod »Zanesljiva moč 2821«. BRIVSKI POMOČNIK in damski frizer, prvorazredna moč, Uče stalno namestitev. Ponudbe na naslov: Božo Boro-jevie, salon Bašič, Crikvenica. 2820 poštena m pridna, žeti mesto postrežnice v uradih aH kot dobra moč v gospodinjstvo. Najraje aa jutranje in dopoldanske ure. Nastopi s L avgustom aH pozneje. Oglašujem zaradi malega znanja. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pridna 2825«. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA Masary-kova c 9 (nasproti carinarnici) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani m izven Ljubljane z vozovi na konja: - uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri m sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban Štev. 2157. PRODAJALKO iščem za samostojno vodstvo Špecerijske trgovine. Položiti mora 5000 Din kavcije. Nastop takoj. Mlekarstvo Šolta, Zagreb, Zajčeva ulica 8. 2837 POSOJIlA RESITE SE DOLGOV postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom > Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15/e. zenitve ZAPUŠČENA GOSPODIČNA ki je bila varana in nesrečna po svojem idealu, si želi utehe potom ženitve z gospodom, ki je v državni službi in bi jo tolažil in krepcal v njeni zapušče-nost. Starost 42 do 54 let. — Vdovci z *»nim otrokom niso izključeni. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda «pod šifro »Srce mi tuge umira 2827«. SfANNNA DVOSOBNO STANOVANJE kuhinje in pritfklin takoj oddam. Zgornja Šiška 176, Kosovo (poleg remize). 2838 STANOVANJE s 3 sobami se odda. Stari trg 24-H. 2691 ZELO UGODNO v sredini mesta, se odda s 1. septembrom, 3 sobe a predsobo, pripravno za zobozdravnika aH zobotehnika. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2825 ODDAM STANOVANJE 2 sob s kabinetom. Lepa solnč-na lega. — Rožna dolina Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). 2736 POZOR LETOVISCARJI! Lepe sobe, novozidan salon in vrt s lepim razgledom. Celodnevna prehrana a stanovanjem 30 do 40 Din. — Turisti popust! Priporoča se gostima »Pri Cenetu«, Rottenbucher, Skorja Loka. 2620 NARAVNO LETOVIŠČE cela penzija a kopališčem v kuhinja. — Se priporoča gostilna Sorti, Gorenja vas, Pogori Din 32.—i do**— domača ljanska dottn*. 2550 ENOSOBNO STANOVANJE mM PRAZNO SOBO Mlrju aH v bttžmi šeste. Soba naj bo parketirana, mirna m čista; poseben vbod m elektrika. — Takojšnje ponudbe s navedbo cene na uptaro Usta pod »Sotncno 2805«. NtPKMfilNI ENONADSTROPNO HIŠO novo, vogalno, davka prosto, zidano za trgovino in gostilno na naj prometnejši točki pri kolodvoru v Stični na Dolenjskem, prodam. Resni kupci naj se obrnejo na lastnika: Ivan Eržen, Stična. 2835 GOSTILNO IN MLIN s posestvom, na prometnem kraju poleg glavne ceste, oddam takoj v najem. Prednost imajo zmožni kavcije. — Informacije daje Jože Pfbernik, Velenje. 2834 MESARJI, POZOR! Trgovsko hišo z mesarskim lokalom, vse skupaj oddam za daljšo dobo. Sprejmem tudi hranilne vloge. Informacije daje F. Soklič, informacijski biro. Bled. 2817 RAZNO ŽENINI, NEVESTE! Pohištvo za vsako ceno. Ugodnost v plačilu Vam nudi samo Fr. Zupan, Ribno 54, Bled I. Pišite dopisnico! 2839 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. 72/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). TUDI POHIŠTVO NA OBROKE! Kompletne spalnice od 2200 Din omare od 450 » postelje od 250 > kuhinjske odprave od 900 > kuhinjske kredence od 500 » Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naroČila in popravila po najnižjih cenah — samo pri MIZARSTVU »SAVA« Kolodvorska ulica 18 Dunajska cesta 36. 77/T TRPEŽNI AFRIK MODROO samo Din 220.-* spalne fotelje, fmo Din 1300.— prodaja ZA LESNE TRGOVCE IZREDNA PRILIKA! V Zagrebu oddam v najem veliko skladišče za gradbeni materijal, s stanovanjem in drugimi lokali. Velika gradbena delavnost. Pismene informacije daje Tomo Mattal, Lonja p. Crkvenibak. 2833 VINO CEZ ULICO Štajersko belo, liter Din 6.50 Metliško rdeče . . Din 8.— Kostanje viški cviček Ia. . . a a a . Din 9.— Rizling •-»•>•» Din 9.— Jabolčnik • ■ • ■ Din 4.— Hruševec . . . » Din 4.— Žganje sa vkuhavanje sadja Pristno vinsko žganje 48% liter Din 28.—. Pristna stara slivovka liter Din 28.— ter raznovrstno Žgazvje in likerji po sastao znižanih cenah pri: S. J. Jeraj, Ljubljana Sv. Petra 38. 2849 RIZLING črnino, cviček — novo došla vina — nudi poceni gostilna Tomšič, Šentjakobski trg. 2823 NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE pri naročilu pohištva. — Postelje po 190 Din, omare po 425 Din, cela kuhinja 920 Din. Mizarstvo Alojzij Orehek, Ljubljana, SmartiELska cesta št, 62. MALINO VEC oristen. naraven, s čistim sladkoriem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PiccoIL Llnbllana. Dunaiska cesta 6. 57/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Goeposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T VILA Z VRTOM za Din 1800.— mesečno se odda takoj. Informacije > Šlager«, Aleksandrova 4, prehod. 2845 VAJENCA za mizarsko obrt sprejme J os. Velkavrh »mizarstvo, Krakovska ulica 7, Ljubljana, 2846 NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem OTVORU daens VTNOTOC v Medvedovi ulici št. 25, Ljubljana VTL pri gosp, Janežiču na dvorišč. Točil bom pristna dalmatinska vina po znižani osni. Crni kuč, lastni pridelek, Ia. . . , . Din 8.— Ružica Ia. m m m m * •■■»« Din 8.— Belo Ia. . .......»». Din 8.— Belo viško Ia......■ • • Din 10.— Opolo............ Din 10.— Prošek beli, spec. iz suhega grozdja Din 28.— Popust čez ulico nad 5 litrov 1 Din cenejše, 10 litrov Din 1 cenejše Vse vrste zganja po Din 36.—, tudi dobite po istih cenah v vintoocu Poljanska cesta 17. Za obilen obisk se priporoča VLADIMIR MILOŠ. VEZENJE ZAVES. PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA LJUBLJANA, Marijm trs * Telefon 2622 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračmh vozičkov, tridklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otroku vozičkov, LJUBLJANA, Karlovika c 4. Urejuje: — Vsi v Ljubljani.