1 • < [ 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ ——— ——— ■ i ■ — ■ ■ 1 1 " " ..................... UradniAki In upravnllkt p r»» tort: 1667 8. UwndaU Ava Off loo of Publication. 1667 South t«wne imela Nem čija v zadnjem decembru 622,-000 več brezposelnih delavcev primeri s istim mesecem I. 1934. Skupno število brezposelnih je bilo ob koncu lete 2,507,000. Oaleparjeni rojaki Cleveland.—Tukajšnje okrajno tažitejsjvo je nastopilo proti sleparjem, ki so kupovali hranilne knjižice, glaseče se na rasne posojilnice in jamčili popolno izplačilo, za jamstvo so pa dali—grobišča na nekem pokopališču. Med žrtvami, ki so se dale potegniti, je več rojakov. Tu so imena nekaterih: Avgust Kovač, Frank Mohorčič, Peter CigetiČ, Fr. Perme, Mary Hra-star, Rudolf Hrovat, Andrej Kočevar, Mary Mervar, Fannie Franc, John Sporar, Marjorie Petrovič in Fred Majzec. Vesti Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg.—Med kopanjem v morju je utonil France Kosič, star 30 let. V ArgentU nljo Je prišel pred štirimi leti in tu zapušča dva brata in nevesto.—Poročila sta se Ivan Ivsc iz Bele Krajine in Marija Loear iz Vrtovi ne na Goriškem. Lciganje normalni pojmu pri otrocih Chicago, «11. jan.—Matere se ne smejo raabijrjati in jeziti, ko Zasačijo laži prf svojih^ otrocih, ker je to naravni in normalni pojav, je dejal1 dr. G. J. Mohr, profesor medicine na državni univerzi, tpred člani . Illinoi-skega društva mentalne higije-ne. "Otrok, ki pravi, da lahko zbije svojega očeta, hoče s tem le pokszati svoJo nejevoljo na rekel MOhr. "Laganje je instinkt pri otrocih do šestega leta, ker vidijo vse stvari okrog sebe v drugačnem razmerju nego odrasli ljudje." Ruski astronom so dvig• nil itiri miljo v zrak Moskva, 11. Jan. — Ker je gosta megla nad tem mestom onemogočila astronomom opaao-vanje luninega mrka, Je bila pozvana v službo civilna letalska armada, ki je pripravila balon, s katerim ae je astronom E. N. Floria dvignil štiri milje visoko v zrak. Astronom Js vztrsjsl v tej višini, kjer je bil mraz 87 stopinj pod ničlo, tri ure, nakar se je spustil na zemljo. Polet, od dviga do pristanka, je trajal šest ur in 20 minut. Po končanem poletu je Floria rekel, da je bila plast megle in oblakov, ki je ležala nad Moalrvo, debela dve in pol milje. I^ondon, 11. jan.—Velika Bri-tanija tekmuje e Francijo in Nemčijo aa aovjeteka tržišča. Naznanjeno je bilo. da ima angleška vlada dalekoaežne načrte, na katerih podlagi upa povečati avojo trgovino a Rusijo. Pripravljena ji je dati veliko posojilo, najmanj $100,000,000, in kratkoročne kredite. Člani britskega kabineta so se v načelu še sedlnili, da js treba podvseti potrebne korake ta ekspanzijo izvoza angleškega blaga v Sovjetsko unijo. Pripravljeni so pristati na velike koncesije, da si zagotovs ruska tržišča. Kakor Anglija, tako ss tudi Francija in Nemčija prizadeva ta v kampanji, katere cilj so tss-nejši trgovinski odnošaji s sov jetsko Rusijo. Sovjetska vlada se sedaj pogaja s Francijo gle de novega kredita v vsoti $65,-000,000. Pojasnjeno je Wlo, da je francoska vlada pripravljena dati ta kredit Rusiji, toda upi rajo ae bankirji, dati so «tarnanja. da bodo tudi ti pričeli popu ščati, ako bodo dobili zadovolji ve garancije. Nemčija, ki je že večkrat pokazala odprto sovraštvo do bolj ševiškega rsžima; s« tudi poganja tt' sovjetska tržišča t» J pripravljena dati Moskvi ugod ne 'kreditne «pogoje. Rusija Je dosegla drugo mesto v produkciji zlata in vsllke uspehe v svojem gospodarstvu in industrijski produkciji. To j glavni vzrok, da hočsjo tri ns večje evropske držsve ojsčiti in razširiti trgovinske stlks s sov jetsko republiko. INTRIGE MORGA- NOVE DRUŽBE RAZGALJENE "Jafsio" pobegnil v Juino Ameriko New York.—I)r. John F. Condon otiroma "Jafsie." ki je igral veliko vlogo v procesu proti Hauptmanmi in ki je bil posre- dovalec med Lindberghom in ugrabitelji za izplačan je odkupnine, je zadnji teden na tihem odnesel pete "na počitnice" v Južni Ameriki. Njegov neprl-čakovan odhod it Amerik« tik pred napovedano elektrokucijo Hauptmanna Je povzročil veliko senzacijo v vseh onih Vroglh, k| ae zanimajo za Hauptmannovo afero. Ruski kmot ujel dva japonska letalca Moskva, U. jan^-la Kaba rovska v Sibiriji Je prišla vest o junaškem ruskem kmstu, ki je ujel dva ja|H>nska letalca In jima zaplenil letajo. Japonsko letalo je pristalo na sibirskih tleh pri vssl Pohvrki In eden Ja|H>ncev se Je napotil v vas, drugi je pa ostal v letalu. Kmet, ki je to videl, je stopil k odhajajočemu Japoncu In ga vprašal, kaj4išče v Sibiriji. Oni Je potegnil revolver, toda kmet mu gs j<- hitro bJ>iI iz roks in sbil Japonca na tla. Naty Je poklical stražo, ki je ujela oba letalca in zaplenila letalo.—Druga vest iz Kabarovska se glaal, da Je bil zadnje dni misteriozno ubit blv ši kozaški, belogardlStični gene ral A. I. Ti rim« h v Mukdenu, kjer imajo belogardlstlčni koza ki iz nekdanje bele armade ge nerala Semeriova svojo našel bi no. Moskva, 11. jan. — Sovjetska lusija, ki je Že sedaj najbolj o-borožena sila na svetu, je naznanila nov oboroževalni program "taradi agresivnosti Nemčije In Japonske." Premier Vekoslav Molotov js govoril o dalekosežnih militari-stičnlh načrtih na asji vssunij-aksga centralnega odseka, kats-re se je udeležil tudi Stalin. Ru-sija ima aedaj armado milijon mož, tiaoče vojaških letal in tankov, toda Molotov je mnenja, da vse^to še ni dovolj. "Nedavna časopisna poročila o tajal vojaški svati med Nemčijo in Japonsko nas niso isne-nadila," je rekel Molotov. "Obe državi sta iastopill iz Lige narodov in obe ae pripravljata na vojno. Nemčija je ogromno militariatično taborišče v sredi šču Evrope in ograša mir. Na-cij i ae še pripravljajo na udarec. "Mi ae moramo zavedati te nevarnosti, ojačiti našo oboroženo silo In jo usposobiti, da bo pripravljena na vae eventual nostl." Molotov Je opozoril svoje slušales, da ss tudi Poljaka pri pravi j a na napad na Sovjetako unljp. Varšava hoče raašl riti svoj vpliv na baltiške državice. "Sovjetska unija," js reke Molotov, "js v prvi vrsti tain terasi rana v svojo lastno oferam bo, mdnjo socialistične drŽave. UmiHH smo vele posestni se In bankirje, ustvarili nove indu strljs In nov narod, Sovjetsks država js danss močna, a kiju temu ni varna pred napadom." Molotov je zaključil svoj govor s svarilom, "da iriora star svet ugladlti pot novemu." Dalje Je Molotov rekel, da Ja ponska šs ssdsj ni sprsjsls predloga glede sklenitve nena padalnega pakta, ki ji je b predložen pred tremi leti, Tokio stalno Intrigira v škodo sovjetski državi, da odvrne pozornost sveta od svojih milita rlstičnih operacij v severni Kitajski. Jsponska js tudi odklonila sugestijo glede imenovanja mešane Komisije, ki naj bi odpravila Vtroke obmejnih spo-rov. Ošlgoeal Je tudi Italijo zaradi roparske vojne v Afriki in Ligo narodovi ki nI podvzela odločna akcije proti fašistični državi. KDO JE PORINIL AMERIKO V VOJNO? 'ritisk finančnih interesov na predsednika Wilsona Volitve predsednika na Kubi; pet ubitih Havana, Kuba, II. Jan. -Na otoku Kubi so se včeraj vršile prve splošne volitve od leta 1928. . Hi le »o volitve predsednika republike in vae kaže, da Je dr. Miguel Marlano Gomaa, bivši fttspan Havana in koalkljakl kandidat repUblkaiHika, nacionalistične In liberalne stranke, Izvoljen. Na njegovi listi je bil izvoljen tudi j>odpred*ednlk( šest provlnčnlh governerjev in 24 senatorjev federalne zlnirnlc«. Pri volilnih izgredih, ki ao se pri-petih v več krajih republike, je bilo |h?t oseb ubitih in mnogo ranjenih, kljub temu ae glaai uradno porodilo, da ao bile vo lltve "proti običaju zelo mirne " Vaa volišča ao bila* pod mo^no vojaško atrižo. Washington. D. C., 11. jan. — Finančni rnagnat J. P. Morgan njegov partner T. W. La-mont sta na včerajšnji seji se- . natnega municijskega odseka odločno zavračala obdolžitve, da je Morganova finančna hiša pritiskala na predsednika WiU sona in ga končno prisilila, da e zavrgel svojo nevtralno politiko in se pridružil savesnlškim državam v svetovni vojni. "To je nečastna «Molil te v, tuja naši zgodovini, našim tradicijam," je grm?l Morgan. "Mi nismo nikdar storili tega, kar ss nam očita." Senatni odsek j a včsraj zaključil preiskavo, nanašajočo se na pritisk finančnih in trgov-akih interesov na pradsednlka Wilsona, ki Je moral taradi tega pritiska tavreči svoje nsv-tralno stališče in sankcionirati posojila in kredite savesnlškim državam. Odsek bo obnovil za- _ slišan je prihodnji teden in na rešeto bodo prišla vladna posojila bivšim savetnikom v svetovni vojni. Washington. D. 11. Jan. — Kako so finančni In trgovski interesi pritiskali na predaednika Wilsons, ki ss js moral končno ukloniti In tavreči avoje stali-¿Š*. da mora Amerika oatati nevtralna v svutovnl vojal, Je bilo ratgaljeno na četrtkovi seji senatnega municijskega odseka, na kateri so naatopili kot priče J. P. Morgan in drugi člani njegove finančne hišs. Predložena Je bila korespondenca, s katero je odsek dokazal Morganove finančne manipulacije v prilog Angliji, ki js iskala posojilo v Ameriki. Predloženo je bilo tudi pismo, ki ga je James H. Forgan, takratni predsednik Prve nsrodne banke v Chicagu, pisal W. G. McAdoo-Ju, načelniku federalnega za-k lad nega departmenta v Wilso-novi adrniiiiHtraciJi. To pismo in druga korespondenca, ki Je bila Izmenjana meti federalnim zakladnikom, Morganom in drugimi ameriškimi finančnimi interesi, Je prisilila predsednika Wilsona na odobritev posojila Veliki Britaniji In drugim zavezniškim državam. Argument federalnega zakladnika je bil, da ao ta pmojlla bistvenega po-: ena za vzdrževanje ameriške zunanje trgovine in splošne blaginje. Dalje ao bili predloženi ka-blogrami, ki so bili izmenjani med Morgan £ Co. of New York in Morgan, Grenfull It Co. of l■*"""" «IM. .N .woltai-4 •ftNN. win Mt to K*»"« auHiri»«. •• «Na»*^ • m*' ft" . T NuN ■«UrlMSIl PROSVETA NfTN M UtfNk ^ MKMBBB OF TS8 rSOSSATTO 1« «Ale»«». m Mrlm*» 't**- •». im>-L 4» »A» m • MM» fu^iu J» Glasovi iz naselbin Mlaterioana s»rt New Wstsrfurd. Uit ^Hslifss Hersld" piše na doif» in široko o nekem 71 let staremu ribiču po imenu Didier Fougere, ki je bil že trikrat proglašen za mrtvega po zdravnikih! a je še vedno uganka, ki je dar to Slajeta ne moti. Dalje piše: ''AkcH^gledamo resnici v o«, bomo lahko spoznali, da «vobodomiselstva ne pomeni drugegs, kakor svobodno življenje v umazanem pošeljenju mesa/' Tako svobodnomisel-stvo, pravi Slaje, je bilo tudi sdmvniki ne morejo rešiti. Ko Cankarjevo, so postavili zrcalo pred usta pravim, da je Slaje ne- " mrliča", je posulo motno, I ir«men, ker je to zapiaal. Prav znak, da v njem še tli življenje. I prj duhovnikih se opaža "uma-Grob, ki je bil skopan zanj pred 2ano poželjenje mesa". Saj še desetimi dnevi, je še vedno pra- „j^m pozabila župnika v Benzen. Družina se zbira okrog ¿urju prj Kranju in njegove Sekira ustave Federalno vrhovno sodišle je zadnji teden usmrtilo Booseveltov farmski zakon AAA kakor je pred več meseci usmrtilo zakon industrijske obnov* NIRA in več drugih zakonov, s katerimi je Roosevelt skušal reformirati gospodarske in socialne razmere Združenih držav. Vrhovno sodišče je za čaaa Roosevelta podalo osem razsodb glede ustavnosti zakonov in samo ena razsodba je bila v prilog Booseveltov im reformam, sedem pa proti. Iz tega se lahko sklepa — kar burbonci strastno žele in napovedujejo — da bo to sodišče pokopalo večino, če ne vseh ostalih newdealskih zakonov, od katerih je nekaj naklonjenih organiziranim delavcem. Da je federalna ustave zastarela In v večjem delu prikrojena v korist prlvstnlm profl-tolovcem, je dejstvo, ki ga ni več treba omenjati. Ampak ustave sama nI kriva vsega. Ustava, čeprav je zastarela in okorna, je še vedno toliko prožna, da se lahko raztegne. V Ameriki je mnogo zakonov, ki lahko režejo na obe atrauT Vpralan/i je, kdo — reže. Vprašanje je, kdo zakon veljavno tolmači I Tako Je tudi z eztavo. Vprašanje Je, kdo ustavo — tolmači. Zastarela ustava je slaba, toda zastareli — reakcionarni vrhovni sodniki, ki ustavo tolmačijo, so še slabši. ^ Da se ustava lahko tolmači na dva ali več načinov, je jasno pokazala najnovejša razsodba. ki je ubila zakon farmske obnove. Lani, ko je padla NIRA. j« bila razsodba vrhovnih sodnikov soglasna, to pot sta pa bili dve razsodbi, večinska in manjšinska. Manjšina treh sodnikov odločno izjavlja, da farmski zakon, kakor je bil slabo smašen in pomanjkljiv, je bil potreben in bistveno ustaven. Ustava v marsičem ne pokriva današnjih ekonomskih razmer — na primer tesne povezanosti gospodarskih interesov po vsej republiki — In to je treba upoštevati! Manjšina dalje izjavlja, da vrhovno sodišče na temelju ustave ni poklicano, da bi odpravljalo slabi' in nesmiselne zakone; za to je poklican kongres, ki ga izvoli ljudstvo. Tu imamo jasno izjavo, kako si tolmačijo ustavnost tega ali onega zakona liberalni, napredni sodniki. Tu imamo prav za prav dve vrhovni sodišči z dvema razsodbama. Razsodba večin« j« kajpada m«redajna, ali, če bi bila «meriška ustava toliko demokratična, da bi dajala zadnjo besedo ljudstvu, bi ljudstvo s splošnim k laso v« njem lahko v tem slučaju zavrglo razsodbo večin« in «prejelo razsodbo manjšine. Dve |Niti «ta, ki to popravita: reforma usta-v« ali reforma sodišč. Reforma ali spremeni-tev ustave je počasna pot. dasi bi bila najboljša. Ce je ljud«tvo dobro razpoloženo, je amen-diranje ustave lahko izvršeno v enem letu, To je pok«z«l preklic prohibicije. Lahko «e pa vleče tudi sedem let In še več. kakor «e godi's «mendrnentom za odpravo otroškeg« del«. Roosevelt je Zamudil zlato priložnost, ker ni predložil socialnega ameudmenta takoj ob «vojem nastopu kot predsednik. Ljudstvo je bilo ta-krst dobro raz|M>ložrno in burbonska o|Misicija j« bil« tako razbit«, da ne bi mogla do«ti nasprotovati. Tako pa «e je Roos«velt saneael, d« mu «odišč« ne Is »do navajala in baš v tem »e Je grdo zmotil. Ameriški fed«*reliii sodniki so bres malega vai največji reakrlonarji — skoro sami bur-Umski republikanci, ki «t* bili n«stavljenl za ras« republik«nskih administracij v 12 letih preti Rooseveltom, Tem re«kcion«rjem J« prav vso — neustavno, k«r stori Roosevvltov« vlada. To *o v ogromni večini starci, ki «o po svojem mišljenju in n«sorih A» vedno v It), •toletju. —* Reform« stališč bi «e n« brzo roko izvršila n« t« način» d« bi kongres na k«k ««čin posl«l čse t« stMr^sodnike v pokoj. Cim sodnik doseže recimo, fto let. bi moral re*ignir«ti in n« njegovo mesto je Imenovan drugi, mlajši. , Vrhovno stKlišče šteje devet M«nov, «li to število je odvisno od kongres«. Kongres lahki Zniža to število na pet «H y« poveč« petnajst. V««? to «r bi l«hko fte reformiralo lir «Amerik« bi že lahko amela liberalne sodnike. t(i bi-\m r«dik«lne zakone odobrili kot ustavne. Neki socialistični voditelj je rekel, d« po njegovi «odbi ne bi tre)«« ust«ve pr«v nič spreminjati. Kdino, kar Je treba, je — izvoliti socialistične sodnik«, nak«r bodo v«i socialistični zakoni stoodstotno ustavni! • njega in še vedno ni na jasnem, ali Je živ aH mrtev. Sedaj, ko to pišem, sem dobil vest, ds se je moj sosed — An-dreas Dandl, samec, star 60 let in Nemec^, po rodu — obesil. Vzrok samomora še ni bil pojasnjen. Hernuui Drobeach. Seja zadruge In drugo Bridgeport, O. — I* poročila, ki ga Je podal odbor zadružnega podjetja New Cooperative Co., Je mzvidno, da se bo razvila .velika kampanja v prid zadružništvu. Ta ustanova ima v Bridgeport podružnico in tako bomo morali tudi mi sodelovati v kampanji. Vse Člane naše zadruge vabim, da se udeleže prihodnje seje, ki bo v četrtek, 28. jan., ob 7. zvečer v Češki dvorani, Stop 9. Na tej seji bomo volili odbornike in predloženi bodo računi poslovanja šestih podružnic in glavne prodajalne v Dil-lonvlllu. Pri naši podružnici tvorijo večino rojaki in člani SNPJ, zato naj nikdo ne izo-stane od te va^ne seje. K»' 3. januarja smo slišali predsednika Roosevelta po radiu, ko je čital svojo poslanico v kongresu. Dosti Je predsednik povedal, a delavstvo ne bo melo koristi od tega. Oplazil .e republikance in druge nasprotnike "new deala". Imel e politični govor, kar je na- in vadtio v modi med politiki, ki- 'mestne zbornice. Republikanci dar se bližajo volitve. i tm«ajo sinčka DeMaioribusa Na 3. jan. sem obiskal našel-demokratje pa bino Powhatan Pol nt, kjer je ^UlIJ« ^^¿"^^¡o svojega društva. Ko sedež društva 538 SNPJ. Tam »> t vrnil domov, je bil seveda mM drnihu PUf.h.,r„h T^mi. tov in 16 zmešanlh republikan-1 Wv £ .ou.laH«i v To je, da so tako zmešani, ljubice in tudi drugim je etvar znana. , ■ gvobodnomisdlno šolo bi moral pozdraviti vsak pameten delavec, ki se zaveda, da ga kapitalizem in klerikalisem zatirata in izkoriščata. Naii klerikalci se repenčijo in pobijajo stvari» ki koristijo delaveem in njih otrokom. Taki napadi nas morajo še bolj navdušiti sa svo-bodnomiselno šolo, ki jo mladina potrebuje. i F. Mihevc, 47«. "Raket-raket-rnfcet V Cleveland, Oblo. — Kadar koga razdrašl dandanes na političnem polju, pa slišimo ponavljati tisto še ne tako staro, a že Jalta obrabljeno besedo: "račket". To se je ponavljalo in se še ponavlja, da bo znabiti celo prišlo pred sodišče v mestni zbornici v Clevelandu. "Kaj pa vraga imaste tam doli v Clevelandu?" bo nas vprašal kakšen Cikažan.^ Nič hudega ni---aH pa Je. Samo da nI boj s Pircem, Debevcem in ne z Ameriško Domovino. Pač pa demokratje J* pristaši A. D. so si v laaeh z republikanci. Pa ne, da bi kaj dobrega storili za davkoplačevalce, mezdne delavce, otrokp aH da je tukaj vprašanje ljudskih naprav ali kaj podobnega. Gre samo za to, kdo bo predsednik očistil naš ColHnwood lov (?). Kaj boste vi reldiT Ali ste imeli v Collinwoodu bor-dele? Nam se pa zdi. da je dolžnost javnih uradnikov pobrffcati še, da bi ženske bile uposlene in si na pošten način služile kruh. Ker jaz sem prepričan, da se nobena ženska ne bo šla prodajati za dolar ali pol, če bo mogla pošteno služiti si za vsakdanje življenje. Na. tak način si delati reklamo, se nam zdi malenkostno. I In kaj se je zgodilo, ko so bi* le pregnane? Majhno, 11 letno dekle je bilo napadeno, ko je šlo neko nedeljo zvečer« iz kino-gledališča Commodore okoli sedme ure. Izlorabil jo je neki pijanec ter je dekletce skoro u-mrlo radi napada. Seveda Je mož bil obsojen' na dosmrtno ječo. Ampak dekletu to ne bo koristilo, ker bo lahko poškodovano ¿ivijenje. Je pa še drugo: Kadar grem okoli ljudi, ki rabijo Javno transportacijo, pa mi začnejo pripovedovati, kaj bi vse mora-ilo biti. Jaz razumem in vem kaj ljudstvo rabi. Ampak ljudstvo je mislilo v veČini, da mene ne rabi. Kako morem sedaj kaj storiti za to ljudstvo? Vaši reprezentanti se vozijo v avtomobilih, kako boste pa vi priAli do prostora, kjer ste uposleni, zato se oni doeti ali pa prav nič ne brigajo. In prevažanje ljudstva to pokaže. Nobenega izgovora ne more biti, če je delovno ljudstvo nezadovoljno. Kakor si je poetlalo, tako leži. Frank Barbič, 53. veliko fantov v taborišča CCC, ker tu niao mogli dobiti dela. V bolniški poetleji je mrs. G livar, a sedaj se Ji zdrgvje izboljšuje. Bolan Je tudi br. Si-' menčič, a tudi njemu ee obrača na bolje. Oba sta člana društva 1& SNPJ. V praznikih je iu* kaj bil hud mraz, pozneje pa se je nekoliko ogrelo. boufts in Uršula Luzar. PONPKLJBK, 13. JANUabja Presenečenje Bridgeport, O. — Poročati želim o veseli zabavi v nedeljo, 5. jan., ko je Frank Vočko, dolgoletni blagajnik društva 13 SNPJ, obhajal svoj šestdeeetl rojstni dan in so mu njegovi številni prijatelji priredili presenečenje, katerega sva se udeležila tudi podpisana z najinim sinom. Vse se je vršilo tajno Vočko ni nič vedel, kaj se ma družba Pittsburgh Terminal premogovnik, ki je dolgo časa slabo obratoval, zdaj pa se je obrnilo na bolje. Prodajal sem v tej naselbini Ameriški družinski koleddr in imel sem uspeh. Veliko Atevilo koledarjev sem prodal v tej in drugih naselbinah v okolici. Seja druAtva 13 SNPJ, ki je bila 5. Jan., je bila dobra. U-radniki so podali račune za preteklo leto in nadzorniki so poročali, da je vse pravilno, t Po seji nas je hotel tajnik kot stari lovec prepričati, da je pred kratkim ustrelil fazana in pokazal Je tudi pero kot dokaz. Zdi. se ml, ker je mojster v raznih štro-kah, da je on napravil fazano-vo pero iz kurjega, ko ga je pobarval. Pripravljalni odbor kluba št. 18 JSZ za maškaradno veselico, ki se bo vršila 16, februarja, pričakuje velike udeležbe. Povedal je tudi, da je ploh, ki ga bodo vlekli večni ženini, že pri pravljen. Windsor | naselbin so rokll, da pridejo. Harbičevl fantje naj se le pripravijo na igranje slovenskih komadov. Te hočejo naši ljudje slišati, ker se Jim redkokdaj nudi prilika. Izjema je le. kadar izvajajo slovenski program na kakšni radlopostajl. Joa«ph Sr iy. 13. pripravlja na njegovem domu. On je šel tisto nedeljo na se- 8e je pre- «v. To Je, d. Uko zmetani, »«"f"' .J» ¡je "»'"¡a . , . i i __skupino ljudi, ki so mu čestita- da sami ne vedo kaj so: samo- ,. ¡^JL^,^ {n mu stojni, regularni, aH verski po- litiki. In ker jih je 16 volilo tako, jih je drugih 16 volilo drugače. In vedno Je bil vozelj. Dokler se ni eden vjezil, pa je dejal, da ni tako volil, in da je že prej ko so bile volitve pro- li k šestdesetletnici in mu ieleli, da bi živel še nadaljnjih 60 let. Prepevali in zabavali smo se pozno v noč ob bogato obloženi mizi. Na mizo so prinesli pred našega slavljenca pogačo s 60 svečami. Nekoliko se je ustra- ze prej ko so one vomve pro- k , dft w b„ ^ ftko glašene sklepčne spremenU svoj w jjh w|o manj> ven. dar je vse upihnll. glas za Willija. Nadomestni predsednik ga pa ni slišal, oziroma ga ni hotel slišati, in je proglasil "Tulijančka" sa predsednika. Sedaj je pa boj, in menda bo šlo pred sodišče. Naš councilman Tone Vehovdev je volil le zase za predsednika. Ampak število se ni pomnožilo. Zakaj je mož tako delal, pa si mislite po svoje. < Krona all Crown (pravijo, da Je Hrvat in je ime spremenil) je bil za Reeda, ker^e sam vedel, da on ne bo dobil krone. Ah, mi Slovenci smo res srečen na-Iz Powhatan Polnta, rini, po«ebno Jugoslovani. Ima-Helghtsa in drugih mo pet mestnih odbornikov, ampak vseh pet ne Šteje za enega. Naš Vehovec se je dal tudi s tem oglašati, da je naatopil in Poročilo e zabavi Sbasea, Pn. — To Je moj prvi dopii, zato prosim, čitatelje 'roevete, naj mi oproate, ker ,i moja pisava bolj revna. Z delom Je nekako srednje in s*» služek naših mož komaj zadostuje sa najpotrebnejše življen-ske potrebščine. Seveda so tudi sjeme, kajti nekateri še preo«j dobro zaslužijo, a teb je malo. Tiste, ki so bili na relifni listi, so uposlili pri relifnih delih in sedaj emo skoro vsi enaki. Kljub slabim časom pa še nismo zgubili poguma in včasi še vedno nanese prilika, da se nekoliko poveselimo. v Na starega leta večer smo bi» H povabljeni na dom mr. in mrs. Stajtuhar in povabilu amo . i veseljem odtvali. Tam ee je zbrala večja družba Slovencev in Hrvatov, ki se je imenitno zabavala. Cas je hitro potekal prijateljskem razpoloženju. Govorili smo o raznih stvareh in tudi o naših podpornih organizacijah. Br. Lenarčič je dejal, da so vse jugoslovanske podporne organizacije dobre, ker vse skrbijo za svoje člane v slučajih nesreče, a najboljša: je SNIPJ, ker skrbi tudi za iso-brazbo svojih članov. Izdaja svoje publikacije in tako imajo Člani dvojno korist. Mi smo naročeni na dnevnik Proeveto, ki nam je prav tako ^potreben ko vaakdanja hrana. Ko smo se tako pogovarjali, je mr. Stajtuhar skrbel, da nismo trpeli žeje. Postregel nam je s zlato kapljico, njegova soproga pa nas je posadila sa bogato obloženo mizo. Vsega je bilo dovolj — pijače in jestvin — kakor na kakšni svatbi. Med nami sta bila tudi mr. in mrs. Trobentar, ki imata trgovino in mesnico. Oba sta uljudna in zabavna družabnika. Ko smo se dobro okrepčali, je sledila plesna in pevska zabava. Imeli smo-dva godca, ki sta nam igrala vesele poskočnice. Sele ob štirih zjutraj pmo se poslovili in odšli na svoje domove. Družini Stajtuhar se iskreno zahvaljujemo za gostoljubnost in zabavo, ki nam jo je napravila. Paullne Cetln. Navzoča sta bila tudi John Rebol, predsednik društva 13, njegova soproga in veliko število drugih, katerih pa ne bomo omenjali, ker bi vzeto preveč prostora v listu. Gotovo je, da ne bo nihče pozabil zabave, ki smo jo imeli na tem veselem presenečenju. Bratu VoČkotu želimo, da hi bil še dolgo let tako zdrav in vesel kakor je bil na svoj rojstni dan. On in njegova žena imata veliko prijateljev ne samo med Slovenci, tem-Več tudi pri drugih narodnostih. Z delom gre tukaj še precej dobro. Eden premogovnik, ki je počival več let, obratuje že precej časa pet dni v tednu. Zadnjo jesen je šlo od tukaj - J&iififiKEtf W *f TRE >» m --» J Klerikalna na«r«miMmt H«lem. O. — V roke sem dobila Januarsko številko Zarje, glasila ttZ7.. v kateri rev. MIlan Slaje v članku "O vzrokih nevere" udriha po «Prosveti, ki je pričela agitlrati, naj bi SNPJ ustanovila svobodnomi*«lno šolo. Slaje kriči, da j« predlog za ustanovitev take šole nesramnost. ŠJaje je a svojim Izbruham pokaiil.' da ima «tr«h pred «vo-Isidnonuselno šolo. Piše t odi o brezvercih in ponavlja razne ne-«lancMitl. ki n« zaslužijo odgovora. Omenj« socialiste, ki «o u-drihali po cerkvi, pokopani «o (»a bili po cerkvenih obredih £e stokrat in stokrat Je bilo klerikalcem povedano, da mrtvi ne vedo, kaj «e dela s njimi, ven- Koncert hrvatskega z bo rti Lonain, O. — Hrvatski pevski zbor Zagreb obhaja 100 letnico hrvatske hime "Lepa naša domovina", katera je bila spisana leta 1835 po Antonu Mihonovi-chu In uglasbena po Josefu Ru-njanu. Fantje ¿agrebčni obhajajo stoletnico s koncertom na 26. januarja ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu. Jugoslovani v Lorainu imamo zopet priliko, da slišimo krasne slovenske in hrvatske pesmice, katere zapojejo jantje Zagrebčani pod vodstvom našega vrlega pevovodje, Matija Novačiča; program bo zelo bogat s petjem in tudi s predstavo, zato priporočam Slovencem, Hrvatom in Srbom, da se udeležite tega koncerta v polnem številu. Vstopnice pred koncertom lahko dobite v Slovenskem narodnem domu; Frank Poeavec. Nova pravili za državljanske izft Colonel D. W. MaeCormack, priseljeniški J naturalizacijah komisar, je ravnokar 01W navodila glede oblike bodočih izpitov za ksal didate za naturalizacijo. To postopanje bo J sedaj enolično in naturalisacijski izyruševtu.1 Iji imajo določena navodila, o kakih predmetifc I naj izprašujejo prosilce za državljanstvo -jJ se je prvič zgodilo, odkar je bila vzakoni»J osnovna naturalizacijska postava pred kakiJ tridesetimi leti. Od sedaj naprej naturalizacijski izprafavi.| teljt ne bodo smeli staviti Uka vprašanja J kandidate kot: "Koliko galon vode izliva reb Amazonska vsako uro?" Ispit mora od ¡^J naprej le služIti v svrho, da kandidat doka*, da je udan načelom ameriške konstitucij«, Zahteva se, da pozna osnovna načela, ne p* ^ se je na pamet naučil kakih podatkov in fru Navodila določajo, da predpogoji za nato i ralizacijo bodo oni, ki jih zakon zahteva, nr pa kar poedinemu izprane vatel ju pade v ¿ve Naj se položi večjo važnost na dober moralni I enačaj in na kandidatovo stališče napram svoji drulinj, sosedom, občini, vladnim ustanovim in jAvnemu dobru kot na golo tehnično znanje detajlnih podatkov glede vlade. Dasi konstitucija naroča enolično zakono-l kajo glede naturalizacije in kongres je uzako. nil postave v tem pogledu^ vendar ni bilo ni-keke enoličnosti, kar se tiče upravnega izvrševanje teh postav. To je obelodanila preisb va, ki se je izvršila tekom dveh let širom Združenih držav, ki Je pokazala, da v pogledu vpr* šanj, stavljenih^ naturalisacijske kandidate, so veljali bolj nazori poedinih izpraševateljev kot ono, kar zakon zahteva. Nabrali so 848 vprašanj, stavljenih od 51 izpraševateljev. Niti eno teh vprašanj ni bilo vporabljeno od vseh. 80% odstotkov vprašanj se je tikalo le dejstvenih podatkov, le 20? vprašanj je zahtevalo nekaj premišljevanja. Izmed vprašanjt stavljenih na kandidate, t dokaz njihove udanosti do ameriške uatavt, so bila taka brezpomembna in zvijačna vprašanja: Kako visok je spomenik na Bunker Hillu? Koliko zvezd je v kvodru? Koliko nog ima Konstitucija? ................ . ~ Zakaj še je Irska borila? - Koliko časa "sedi" kongresnik? -Ali more kongres skleniti zakon, po katere» me vtaknejo v zapor za štirideset let? Ako ima kdo sedem otrok, mora plačati a javno šolstvo? Ako zakon ni podpisan, je mogoče, da je t» dober zakon? Navodila nalagajo, da v bodoče vsa vprab* nja, stavljena na kandidata, morajo biti jaani, odkritosrčna in enostavno Izražena — brez ni-kakih zvijač «k zmedenosti in svrha vprašaj naj bo le ta, da obelodanijo, da 11 prosilec ima bistveno kvalifikacijo za dobro državljanstvo. V ilustracijo navodil in kot kažipot za it praševatelje je MaoCormack pripravil izvleček osnovnih načel konstitucije in organizacij« ameriške vlade, vse to v enostavnem jeziku in brez vseh tehničnih detajlev. Izpraševatelji so poučeni, naj postavijo kandidata v stik s primerno šolsko oblastjo. Spri-; čevala javnih šol se bodo sprejela kot dokai, da je kandidat primerno pripravljen. Naturalizacijski uradniki pa morajo obvarovati kandidate pred vsako politično, finančno al drugo zlorabo. Komisar je prepričan, da po novem postopanju se ni treba kandidatu bati pred izpitom, kajti kandidat, ki se je primerno pripravil more pričakovati, da izpit prestane in da m propade radi neznanja tega ali onega podatka. —FLIS. Nov» ameeMfc« kritarta Porter. RM«rJe v ( iimdeiu. N. J. ' Zahvala Arnia. Kana. — Na Id. novembra Je tovorni avto do «mrti povozil našega očeta Karola M ur na pred njegovim domom, ko se Je vračal s dala. Vosil ae je na avtu, in ko je skočil is nje*u. ga Je zadel drugi avto. ki je vosil zadaj. Udarec Je bil Uko ailen. da mu je rasbil črepinjo in Je bil kmalu mrtev. ' Pokojnik je bil rojen v fari Vavtnvaa pri Novem meatu na Dolenjsknm 11. jnn. 1878. V tem okrotju je živel nad 31 let, zadnjih devet let pa v Armi. Tu zapušča soprogo, tri hčere in enega sina. Ns tem me«tu ae iskreno zahval ju jemo našim prijateljem in sosedom sa israse «ošalja podarjene cvetHee. Mertfca Mam ia in Temperature nebesnih teles V londonski Akademiji znanosti je gov°ril pred kratkim sloviti astronom James Jeana. ki mu je znanoat dolina še marsikakšno rira?» ceno odkritje, o zanimivi temi. Bavil se je s temperaturo nebesnih teles-Učenjak je tu /pred vsem ¿poudaril, da moramo naše sonoe smatrati po kozmičnib pojmih z* nenavadno "hladno". Njegova temjieratura snaša, kakor je izračunal svoječasno naš slavni rojak «prof. Štefan, "komaj" 6000 stopim Celzija. Vsak kvadratni palec sončne povrh-ne izžareva na ta načito energijo 60 k. a.1 vendar je to kaj malo v primeri z energijski izvira iz najmanj 70,000 stopinj C ns površinah večine drugih nebesnih teles. , Najsvetlejša stalnica neba, Siriu«. tod' * «pada med najbolj vroče zveade. Ima "le P0* vršinsko temperaturo 10.000 do 11.000 fto-plnj. torej približno dvakrat toliko, kakor *<>" ce, a vendar malo v primeri s drugimi »taln,<* mi. Te ftvari moramo vzeti seveda relativr* Za naše raamere je tudi temperaturs ksM* nega 8irija pr«ogromna Kaj pomeni stopinj C. ai ne moremo niti predstavil»^ Sir Jean« Je -poskusil to z lepo primeri**" Vaak kvadratni cantimeter na benesnem £ lesu s 70.000 stopinj iažareva namreč tolij» vročine, da ena« U enenrijnke porabi v** angleškega brodovja in to je za naše V")10" vanje vendar ogromno. Na zveadah je še marsikai Ukšnegs. ctm si trti ne moremo prav predstavljati. S Ijitimi spektralno analističnimi preiskavsm * sir Jeans n. pr. ugotovil, da je |**tots nt* manjših ivezd tolikšna, da tehta koma lešnik velik košček takšne «vezde nič *•»» nego celo tono. Ce bi kakšen človek ilvH » takšni zvezdi, bi prvič sam tehtal tisoče t drugič bi pa v svojem malem žepu lahk« j» teto stotla ton — če bi msM žep te sdr*»l PONPKLJEg, 18. JANUARJA FI08VETA I>va Ljubljana, ministra šs»M|s*rsls dva a*va imenovana Dne 22. dec. sta minister ta telesno vzgojo in »aa topni k ministra za socialno politiko in narodno zdravje Mirko Komneno-in ministsr za gradnje Milo* Bobič podala demisijo, ki jo j« knez namestnik sprejel. Krna-nato je ialel ukaz o imenova-iju novih ministrov in sieer sta ^ila imenovana poslanec Dragi-a Cvetkovič sa ministra sociat ,e politike in narodnega zdravja er za zastopnika ministra; za te-esno vzgojo, poslanec dr. Mar-10 Kožulj pa je bil imenovan za gradbenega ministra. ■Ta izprememba se je priprav-jala ie dalj časa, govorilo pa e je, da bo tudi minister dr. paho odstopil. To «e zdaj še ni godilo. Zdravniška afera v Zagrebu V Zagrebu govpri te dni vse treh zdravnikih, ki so postav eni v preiskavo s strani sodi-ča in s strani Zdravniške zbor lice zato, ker so odpravljal^plo-ove protizakonito. Jugoslovan-ki zakon dovoljuje plav samo iz zdravstvenih raz-ogov, a ugotoviti mora posebna zdravniška komisija, da bi bil >orod za mater življenjsko ne-aren. Izvršiti pa se mora tak iplav le po ¿zdravniškim nadzor-tvom. Motil bi se, kdor bi mislil, da e potemtakem dogaja malo iplavev v naši državi. Ta za-onski predpis velja predvsem a manj premožne (sloje, za de-avce in kmete, medtem ko se >ogatihi kaj lahko ognejo zakonu, ker za denar dobe takoj tdravnika, ki jim splavi plod. -Ze dalj čaaa se vrši gibanje a to, da bi ae dovolil splav tudi z socialnih razlogov, proti čemur pa kriči katoliška cerkev na se pretege, češ, odprava plodu, čeprav je šele zametek, je boj, je umor. Pri tem zastop-iki cerkve varno tajijo, da je latoliška cerkev še pred sto letri ičila, da plod do tretjega mese-a nima duše in da je zato splav do tretjega meseca dovoljen. To je bilo stališče, ki ga glede roka »prejemajo in propagirajo tudi kitko jim družina raste in nimajo otroci kaj jesti. Ce pa si hočejo pomagati sami, jim grozi kazen ali ječa, in čs se «siromaštva usmili kak zdravnik, da splavi novi plod, grozi zdravniku zapor in prepoved izvrševanja zdravniške prakse. Tako se je zgodilo v Zagrebu, da so na kdo ve kakšen način prijeli tri zdravnike, ki da so iz- vrševali nedovoljene splave. To f ¿o/kdo je däi dosledni več za vsi napredni zdravniki in drža-1 odnesla. so dr. Mirko Karpati, dr. Kolo-man Strake, oba specijalista za šenske bolezni in porodništvo, in dr. Josip Koporc, zdravnik v zagrebški zakladni bolnici. Obtoženi so, da ,so nezakonito odpravljali plodove siromašnim materam, trdijo pa tudi, da je nekaj žensk po splavu zbolelo in ker niso marale v bolnico, tudi umrle. Za stvar se je takoj za nimala tudi Zdravniška zborni ca, ki je dr. Karpptiju takoj prepovedala izvrševanje prakse, gjsde ostalih dveh pa bo še sklepala. Vsi trija zdravniki ao pač žrtve sedanjega reakcionarnega zakona, kajti če bi bil splav iz socialnih razlogov dovoljen, bi namreč 86 ®Plavi izvrševali v bolnicah, kjer so na razpolago vse pripra ve, ne pa v slabih stanovanjih, kjer o higijeni ne more biti govora. Vse bi potekalo brez žrtev, biio bi mnogo manj bede, mnogo manj bolezni. Samomor. — Pred dobrim tednom se je pognal v Ljubljani v Gruberjev prekop neki moški, ki ga je Ljubljanica odplavila. Kdo bi bil samomorilec, še ni bi-lo ugotovljeno, niti ni Ljubljanica še naplavila njegovega trupla. Dne 20. dec.rn. t. zjutraj o-krog 5. pa je »kočila v Gruberjev prskop mlada ženska iz nekega mesta blizu Ljubljane. Bila je poročena ie blizu 7 let, pa so se zdsj pojavila nesoglasja v zakonu. Preden se je spor ugla-dil, je mlada žena obupala. Prišla je v Ljubljano k sorodnikom. Ni kazala obupa, ki se je je loteval, celo prepevala je še dan pred svojim i samomorom, zjutraj pa je na skrivaj odšla iz hiše in skočila na Spici v Ljubljanico. Stražnik je slišal njen krik, hitel je na pomoč, a bilo je ie prepozno. Ljubljanica je truplo Uani js vztrajal, da js treba postaviti vidne apomsnike, take, da bodo lahko ljudje defilirali mimo njih in da se bodo lahko pred njimi vršile velike rodoljubne manifestacije. V Ljubljani mora torej stati velik spomenik, nabrati je treba zato precej denarja. Sestavili ao odbor in ta odbor je organiziral nabiralno akcijo. Imel je is nekaj sej, a nikakor se «te morejo ssdiniti. kje naj stoji spomenik, hkrati pa so doslej še vsslej u-gotovili, da je še premalo denarja nabranega. Te dni je odbor za ta spomenik objavil v listih neko pojasnilo, is katerega vidi- O notranjem boja med socialisti Eksekutiva prevzel« državno organizacijo v New Yorku re, kjer je splav dovoljen: dovoljen je oz. naj bč splav samo do tretjega meseca! Pred dvema mesecema se je vršil v Beogradu kongres zdravnikov iz vse države. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje splava, pri čemer je prišlo do hude debate. Nekateri so na vso moč zagovarjali, da se ne sme dovoliti splav iz socialnih razlogov, drugi pa so enako močno zagovarjali tak splav ter zahtevali, da se zakon v tem pogledu spremeni. Ko je prišlo do glasovanja glede tega vprašanja. se je precej zdravnikov ognilo temu s tem, da skratka na glasovanje niso prišli. Navzoči zdravniki pa so z veliko večino sprejeli predlog, naj se dovoli tudi splsv iz ekonomskih razlogov. Zanimivo je, da naaprotniki tega splava, smejo oznanjati v "Slovencu" drug način, kako reprečitl zanositev! Nekateri zdravniki ao v katoliškem "Slovencu" besno napadali one. ki hočejo uzakoniti splav iz socialnih razlogov, oziroma "umor," kakor trdijo ti pisci. V isti sapi pa pri|>oročajo, naj se ljudje ravnajo po Knaus-Ogino metodi. ki uči, v katerih dneh ženska ne zanosi. Tem nasvetom je dobro odgovoril mladi zdravnik dr. Potrč, ki je dejal, da je tudi ta metoda "morilna." Ce trdi naxprotnlk, da se splavljeno seme ugonrtoi in je zato umor, potem se tudi ob ravnanju po Knaus-Ogino metodi prav tako ugonobi nešteto semen In je torej tudi to "umor." Čeprav je torej zdravniški kongros sprejel preolog oz. zahtevo po socialni indikaciji, vendar najbrže Ae dolgo ne bomo prišli do uzakonitve tega. Ostali l*»mo pri svojem zakonu, ki je rlede teira zelo reakri jonaren. in katerim ae bogatini lahko ognejo. delavci in kmetje pa .ae zaradi tega morajo zatekati k ms-za«'em. kar pogosto vodi do «mr-t» matere, ali pa morajo glodati. Samomorilka je bila stara šele 30 let, bila je vedno vedre narave in navdušena planiinka. Nesoglasje v družini pa jo je vrglo s tira in našla je edini izhod iz obupa v samomoru. Kdo je prispeval največ?—Po umoru kralja Aleksandra se je v vseh večjih mestih Jugoslavije začela akcija za postavitev spomenika kralju Aleksandru. Tudi v Ljubljani se je sestavil odbor, ki je začel zbirati prispevke za postavitev spomenika. a so ae morali poprej dogovoriti z mariborskimi in kranjskimi rodoljubi, ker «o tudi v Mariboru in Kranju hotel postaviti svoj spomenik, enako tudi v Celju. Nekako sa se dogovorili, da je treba postaviti glavni spomenik v Ljubljani, manjše pa tudi v Mariboru In Kranju. MeAčani v Kranju so imeli celo poseben predlog: da se naj namreč v spomin «na kralja postavi v Kranju bolniAnlca za Gorenjsko, ki Je vsa navezana na ljubljansko bolniAnico. Toda glavi spomeniški odbor v Ljub- spomtnik. V pojasnilu namreč beremo, da "ima odbor v razvidnosti Ae prav veliko vrsto v dobrih gmotnih razmerah iivsčih prebivalcev Slovenije, ki se te dolinosti doslej še niso zavedeli. Je pa cslo takih pridobitnih zavodov, ki se imajo za svoje u-spevanje zahvaliti državi, katere urejenost in sigurnost js bila poglavitna skrb blagopokojnega kralja, pa ae vendar ne spomnijo, da bi v iivljanju človeštva moralna obveza ne smela nikdar biti brez vsebine." Iz tsgs pojasnila razbere vaak trezen bralec, da so bogatini in dsnarni zavodi dali doslej zelo malo v ta namon in da so torej največ dali sirgmaAno plačani državni u-radniki, ki so jim pri plačah odtegovali obroke za spomenik. Pa so tisti* bogatini gotovo večji rodoljubi kakor ubog uradnik* ki so mu pred par meseci znižali plačo, da bi dosegla država na njegov račun nekoliko večjo u-rejenost in sigurnost. Smrt pod vlakom. — V Mostah, ljubljanskem predmestju, so v soboto 21. dec. zvečer blizu polnoči našli na železniški progi razmesarjeno moško truplo, ki HiU ir \ lak odtrgal glavo, ki so jo našli skoraj en kilometer dalje na progi. Ljubljanska policija ni mogla ugotoviti po-nesrečenčeve identitete, orožniki v Devici Mariji v Polju- pa so ugotovili, da je ponesrsčenec 38 letini Ivan Terček, po poklicu zidar, po rodu iz Prlmorja. Živel je že vfeč let tu s svojo ženo — otrok ni imel — In ai s pri branki postavil hišico v Devici Mariji v Polju. Ker ni razloga, da bi bil izvršil samomor, se je zgodila pač nesreča. Mudil se je v Ljubljani, pa se je ponoči vračal, pa si je izbral za pot železniško progo ter ni slišal vlaka, ki je .pridrvel za njim ter ga podrl in ubil. Ae ena nesreča na železnici V Šiški se Je zgodila huda železniška nesreča. Iz Alešovčeve u-lice vodi cesta čez gorenjsko žel. progo, onstran katere se nahaja več gramoznih jam, kamor hodijo po gramoz za zidarska podjetja. Tako je tudi 28. doc. m. I. dopoldne vozil z dvema konjema hlapec Kari Stopi pč Ale-Aovčevi ulici proti prelasu, ki ni bil zavarovan z zaporami. Ob vozu je stopal hlapec. Ko je bil z vozom že na progi, Js zagledal vlak, ki je naslednji hip ie podrl voz ta konje in hlapca. Oba konja je lokomotiva na mestu u bila, voz je ves razbit, hlapcu pa je odtrgalo desno nogo, a js o-stal pri zavesti ta so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Nesrečo jo zakrivila pač hlapčeva razmi Aljenost, ki se ni prepričal, ali ne prihaja od te ali one «meri vlak. Preiskava pa bo Ae dogna la, zakaj niao bile spuščene za pornice, ki so še pred nekaj me seči stale na prelazu, Philadelphia. — Ce bo prišlo do pomirjenja med nswyorAki-mi aocialiati, ki ao ae razdvojili In razcepili v dve organizaciji, js odvisno od reagiranja obeh frakcij na akcijo apioAne ekse-kutive stranke, ki je sklenila na svoji tukajAnji seji, da prevzame državno organizacijo v New Vorku v svoja roke in akuAa pomiriti napete duhove. Nekaj dni prod aejo ekaeku-tlvs ao takosvani "mllitantjs" (Thomasova skupina) imeli konferenco v Utici, kjer ao u-stanovili novo državno organizacijo in sklenili apelirati na sploAno eksekutivo aa priznanje. Obs frakciji, "militant!" in "stara garda", ki js imsla kontrolo nad dršavno organizacijo in centralnim odborom v Now Yorku, so približno enako razdeljeni po članstvu. fiksskutiva js zavrgla apel "militaAtov" za priznanje, odstavila "staro gardo" z odvzat-jem čarterja in vzela državno organizacijo v avoje roke v svr ho reorganizacije. Izvolila je posebni odbor treh članov In sprejela pravila za reorganiza djo. V tem odboru, ki bo vodil reorganizacijo in nadzoroval de lo novo ekaekutive, katero izvoli članstvo, so Dsvere Allen iz Connscticuta, profesor Coolidge iz Maasachusettsa in Leo Krzy cki, predsednik atrankine ekaekutive. Po pravilih za reorganizacijo bo dana prilika vsem dpbrosto-ječim članom, brez ozira na frakcije, da ss do 7. februarja izrazijo, če hočejo biti Ae nadalje člani stranke in se pokoriti njenim pravilom, principom in načelni Izjavi ter odlokom vsči ne. Sprejeti bodo le tisti člani, ki 6dgovore afirmativno. ' Odbor bo nato razpisal voli tve za državno eksekutivo, v ka tori naj bi bila proporčno za stopana vsa mišljenja ali skupine. lati princip mora veljat tudi pri izvolitvi zaatopnikov > centralne odbore in delegatov za prihodnjo konvencijo stranke. Kadar bo izyoljena državna eksekutiva,. bo omenjeni odbor sploAne eksekutiva postal nekakšno "vrhovno sodiAče", ki bo odločal o vseh prizivih kot zadnja inAtanca. Imel bo tudi nalogo, da bo gledal, da državna eksekutiva in drugi funkcionarji ns kršijo strankinih pravil, da ni nobenega "čiščenje" članov, da preneha "rdečestraše-nje" in da vlada v stranki popolna demokracija v zvezi z razpravami o strankini taktiki in načelnih vpraAanjih. Tisti član, ki bo odklonil ts pogoje, bo avtomatično jz-ključen, pa naj pripada tej ali drugi frakciji. Predsednik splošne^ekaekutl-ve £eb Krzycki Tn znan unljakt organizator Je rekel, da ekseku-tivi ni prsoatajalo nič drugega kakor U korak, ki je enako pravičen za vse člane in za obe frakciji. Rekel je, da stranka ne i more tolerirati dveh organizacij v državi, ki ae koljeta med seboj, niti priznsti ene frakcije proti drugi frakciji. Proti temu ukrepu za reorganizing atranke v New Yorku sta glasovsla dva člana ekaaku-tive, Jamsa Oneal iz New Yorka. urednik New l^aderja, glasila "stare garde", Ur James Graham is Montane. Mllwau-Aki župan I). W. Iloan ae seje ni udelsiil. Alo do kreiranja ameriške "ljudske fronte", v kateri naj bi sodelovali vsi elementi, ki so pripravljeni boriti se proti militaristom in reakciji: Delegatje, med katerimi jih e bilo 197 od unij, so soglasno n z velikim navduAenjem sprejeli resolucijo, ki je bazirala na priporočilu socialistične stran-, te "sa sodelovanje v skupnem odboru z namenom, da se od-trijejo možnosti za pritegnitev AirAo federacijo vse antifaši-atične in antivojn« aile." Resolucija dostavlja, da ao "na vi-diku možnosti, da bi bile mnoge unije, ki so bile do sedaj neak-ivns ali pa aktivne le v nekaterih fazah tega dela, pripravljene sodelovati v sploanem gibanju proti vojni m faAizmu, in to poaebno še, če same podvza-mejo tako iniciativo in če spre-vidijo, da amo pripravljeni s njimi sodelovati v kooperativnem duhu." Socialiatična stranka kot taka ni bila zaatopana na tem zborovanju, imela pa je svoje opazovalce. Eden od teh, Pau) Porter in delavski tajnik stranke, je videl v tem zborovanju "najbolj realistično organizacijo za mir." Tvorili ao ga najrazličnejši elementi tako po poklicu, narodnosti ip prepričanju. Med posdravi ao bile brzojavka Cla-renca Darrowa, Tom Mooneyja in Indijancev rodu Sioux — "100% Američanov." Zborovanje je prevejal |>ra-vi amerikanizem, duh ljudi in gibanja, ki hoče ohraniti demokratične svobodAčine, duh, ki hoče povedati: "Mi delavci, farmarji, študentje in profesioni-sti smo prava Amerika — ne pa Morgani, Hearst! in "liberty" lige, ki delajo vae, kar morejo, da poniždfb ime našo dežele." "Patriotizem Je ljubezen do svojega doma," Je rekel v svo-jem govoru ^medley Huttler, general v pokoju, ki ae je is ml-1 i ta r i sta in "wallstreetskega ra ketlrja" prelevil v antlmllltari sta in antlfaAlsta. "Nacionali zem Je zapopaden v tvojem po-nosu, da lahko uiensA vaakega In ker amo tepci, bran ka jo na naAa čuvatva, da npa zaslepe , Sam proti vojni, ker Je raketi r-stvo. Sem proti faAizmu, ker vodi v vojno.". Kongres je sprejel nad 40 resolucij in akcijski program de set i h točk. , Med drugim zahteva, da vlada obrne denar, ki ga troAJ za militarizem, za zdrav stvene in Aolske namene. Javnega shoda se Je udeleži lo deset tisoč, oseb, največ srednjega razreda, ki se poleg komunistov najbolj zanima za to antlfaAiatiČno in untlvojno gibanje. Glede razAIrJenja in kreiranja "ljudske fronte" Js vse «hI visno od vpraAanJa, če bo mogoče zainteresirati v to gibanje strokovne unije. Dve največj krajevni postojank! kroJaAke u ulje ILGW, At. 22 z nad 20,000 in At. MU (italijanska) z nad 40, 000 člani, sta se že izrekli za predlog, da vzamejo iniciativo unije in skllčejo nov kongres, katerem naj bi bil zastopan t ud Kongres proti vojni in faAizmu Ce pride do tega, bodo amerlAk militariati in faAisti a la Hearst morali računati z mogočnim gi banjem, kateri edino bi bil zrno žen zaustaviti reakcionarni va in pomikanje dežele v faAizem j proti fašizmu in vojni se poveča « mmmmm^^ Kongres proti vojni in faiismu za kreiranje "ljudske fronte" Ko a jat let na Ssm laka I Nakangova. bova*je od diktatorja HovjeUfce unije ft lil') — Clevr landako zborovanje Kongresa proti vojni in faAizmu, katerega .«e jo udeležilo '¿'¿Ji 1 d* lega-tov, ki ao zastopali organi zor i j iz 2H drkav, daje upanje, da bo v bližnji bodočnosti pri \ K«l« Somalije in da so nbe> sinske čete zasegle šest italijanskih tankov in veliko zalogo drugega orožia. Ubit je bil tudi neki Italijanski častnik, ul»e-sinske izgulM« pa so malenkostne. Abesinskim četam je poveljeval |)edjazmač H««yene, kJ je prisilil italijansko armado nit umik, ft»«, II. lin. — Poročim, ki ga je poslal maršal Pletro Ha doglio, vrhovni poveljnik italijanske armade v Afriki, v Kim, vseiiuje samo en stavek: "Italijanska iHnlsku sila je raz«« pršilu abesinske vojaške grupe, ki so bile koncentrirane V okoli-Au Amba. Adadana." To poročilo j« v konfliktu s preJAnjim« v katerem J« bilo re-«•eno, da so se morali nižinski vojaki umakniti iz te okolice pod ognjem topniAtva. Itrlgrad, II. jan. — Avtentični podatki glade masnih dezer-tacij častnikov iu italijanskih vojakov v Jugoslavijo \ zadnjih ¡^^Mssssih »o bili i odkriti ^t< iiiH teh Je pobegnilo Jugo slavijo, da se butnejo. vojaAki nlužbi vcištrikl. Povečini »o U* Slovenci In Hrvatje, mnogo |»a je t ud i Italijanov. fttevilo desefterjev stalno na- raAča. Onim, ki imajo sorodnike v Jugoslaviji, avtoritete |*> skrbni preiskavi dovolijo bivanje pri svojcih, mnogi ps najdejo delo tudi v industrijah. Vsi drugi so poslani v velika koncentracijska tal*»riAča, ki so v Bistrici v Milini Hkoplja, v Varaždinu in Novem MaroAu na HrvaAksm. TaborlAče v Bistrici Je samo za častnike. V vseh taboriAčih Je nad 2000 italijanskih deser-terjev, poleg teh je tisoče drugih, ki niso v taboriAčih. Sedaj so v teku priprave za zgraditev velikega sploAnega tabnrlAča v Tuzli v Bosni, kamor laido poslali vse dezerterje. Jugoslovanske avtoritete silno previdno postopujo.Ma preprečijo prehod čez mejo tajnim faAi stični m agentom. Nedavno j« bila v.Mariboru aretirana italijanska vohunka, ki Je pod pretvezo, da je begunka, prestopili! mejo. Mnnakovo, Nemčija, U. Jan. — V zadnjih tednih je doa|ndo nu Bavarsko veliko Atevilo ita-tljansklh dezerterjev 4« 4iro|- , skih krajev, ki so po svetovni vojni priAli pod Italijo, Bavarske avtoritete ne smatrajo teh za dezerterje, temveč za l>egun-c«, Povečini so to molje fn fantje, ki ao dosertlrali, da se izognejo mobilizaciji In službi v Afriki. Število dezerterjev znaša okrog 1500 in vtaknjeni so bili v posebno Avstrijsko legijo, katero kontrolirajo naclji. Ti Jih tudi urijo v vojaškem vož-banju. Addla A baba. U. Jan. — Abe-sitiska vlada je naznanila, da Je njena armada Izvojevala veliko zmago na južni fronti, ko je u-slavila prodiranje Italijanskih čet in Jih vrgla nazaj. Druga uradna vest se glasi, da ao se morsle italijanske čete umakniti tudi na severni fronti zapad-no od mesta Makale. Kairo, ftglpt, 11, Jan. — Sem je dospelo poročilo, da ao Italijanski letalci bombardirali e-giptsko ambulaučno enoto v bližini liolallja na južni nboslnski 11 ..m i \ i gli so večje štev ilo bomb, ki pa niso napravile nobene A k ode, Coverner Hoff man ne verjame, da je Hauptmann »am kriv Trentrm, N. J.—Harold it Hoff man, guverner država New Jersey, je zadnji petek izjavil, da ue verjame, da je Bruno Haupt mami sam zakrivil zločin, zaradi katerega Je bil ulmojen nu smrt. Smrtna obsisMia s«* ima izvršiti ta ttslen Iii v soboto je (IrAavnl pomilostitveni odbor začel razmotrivati Hauptmanno-vo prošnjo za |KimiloAčenje «hI smrtne kazni. Govsrner Je rekel. da lio odboru predložil novo evidenco, katt-ra razkriva, da Je Hauptmann imel sokrivce, ki ao gs končna pustili na cedilu. Odbor je prošnjo za |Mynilo«ti-te v iMlklonll v sol Kito zvečer. Ijen G J P I Yard. f, |»>|wards, trn- tajnika Mh, za lilagajnlka pa M Strojniki za zd rule nje v»eh kovinartkih unij St. Paul, Minn. Krajevna unija strojnikov št, 4511 je sprejela resolucijo, v kateri urgira združitev vseh kovinarskih u-ni j v eno oi^anizacijo. Poziva tudi vsa krajevne postojanke kovinarjev, naj povedo, kaj mislijo o tem vprašanju. .Vodite-f j I med na risi ne strojniške unije so "kraflni" unionist! in ao na zadnji konvenciji AmefiAke delavske ' federacij« pobijali in glaaovall proti manjAinaki re-soluciji za industrijski unlonl- A - ■ :.............: "Kateri je zmagal?" je vprašala 8axon. "Nihče," je priznal deček, čeprav nerad. "Mislim, da bi ga bil zbil. a livarja »ta rekla, da je o«tal boj neodločen, zakaj redarji «0 prišli in naju »pravili vsaksebi, ko sva fi bila šele pol ure v laseh. A tisto množico bi bili morali videti. Stavim, da jih je bilo pet sto—" Tedajci pa je obmolknil In jel vleči svojo vrvico v čoln. Tudi Saxon je vlekla za svojp. V naslednjih dveh urah sta ujela skupaj dvajset funtov rib. ^ Zvečer, ko je bila že davno tema, je mali pol-krovni čoln priplul v Oaklandsko ustje. Veter je bil dober, a lahen, in čoln je plul počasi, koč za seboj dolgo bruno, ki ga Je bil deček našel v vodi in se ga polastil, češ, da dobi zanj povsod tri dolarje, toliko lesa je v njem. Valovi so v svetlobi polnega meseca mehko lovili drug drugega, in Saxon je spoznala vsako točko, ki sta jo minila—prevozišče, Peščeno obalo, ladjedelnice, žebljarne In Tržno obalo. Deček je obrnil čoln k razpadlemu pomolu na koncu Castrske ceste, kjer so prevozne jadrnice, na-tovorjene s peskom in gruščem, v dolgi vrsti ležale na kopnem. Prisilil je Saxon, da si «ta razdelila ribe napol, ker mu je pomagala pri lovu, obenem ji je pa obširno razložil zakone o naplavljenem blagu, po katerih je bil Wod ves njegov. Na vogalu Sedme in Topolove ceste sta se ločila, in Saxon je s svojim tovorom rib sama krenila proti Pine Street. Daai je bila utrujena od dolgega dne, ji je bilo vendar Čudno dobro pri duši. Otrebila je ribe In zaspala, ugi-baje, ali bo mogla, če se vrnejo dobri časi, pregovoriti Billyja, da kupLčoln, v katerem jo bo ob nedeljah vozil po zalivu, kakor deček, s katerim je bila danes. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Spala je vso noč, ne da bi se ganila in ne da bi se ji kaj sanjalo. Ko se Je zjutraj povsem naravno ¿budila, se je prvič po mnogih tednih začutila okrepčano. Bila je spet ona, kakor da bi se Ji bilo odvalilo s srca moreče breme ali kakor da bi bilo nekaj pregnalo senco, ki je stala med njo in med solncem. Njena glava je bila jasna. Dozdevni železni obroč, ki jo je prej tako trdo oklepal, je bil izginil. Bila je dobre volje. Zalotila se je celo, kako je glasno prepevala, med tem, ko Je urejala nalovlje-ne ribe v tri deleže — enega za gospo Olsenovo, enega za Maggie Donauhuejevo in nega zase. Z užitkom je pokramljala z obema, In ko se je vrnila domov, se Je veselo lotila dela in jela spravjati zanemarjeno hišo v red. Med delom je prepevala, in kolikorkrat je kaj zapela, so se vmes lesketale in poplesavale dečkove čaro-dejne besede i Oakland je dober za izhodišče. * Vse je bilo Jasno kakor beli dan. Njeno in Billyjevo iivljenako vprašanje je bilo tako preprosto kakor šolska računska naloga: koliko preprog je treba za sobo, ki je toliko čevljev dolgs In toliko čevljev široks ; koliko tapet za sobo, ki ima toliko vlžine in tolikšen obseg. Njeni možgani so bili bolni, čuden napad je imela, sama zase ni bila odgovorna. Prav. Vsega tega so bile krive njene skrbi — skrbi, katerih si nI bila sama nakopala. In z Billy- -jem je bilo takisto kakor z njo. Marsikaj čudnega Je bil napravil, a tudi on ni bil odgovoren zas« In vse njene skrbi ho bile posledicc tega, ds je živela v pasti. Oakland je bil past. Oakland je bil dober za izhodišče. Z duhom je pregledala vse dogodke v svojem zakoniikem življenju. Stavke in slabi časi so bili vsega krivi. Da ni bilo stavke železniških delavcev in boja v vrtičku pred njeno hišo, ne bi bila izgubila otroka. Ds nista nedelo in brezupni boj voznikov pripravila Billyja v obup, se bi bil vdal pijači.^ Da se jima nI slsbo godilo, ne bi bila vzela stanovilca in Bitty ne bi sedel v zaporu. Njen sklep je bi) storjen. Mesto ni bilo kraj zenjo in za Billyja ; tu ni bilo prostora ne za otroke. Izhod je bil samo eden. Treba je bilo zapustiti Oakland. Samo bedaki so ostajali tu in sklanjali glave pred usodo. Ona in Billy pa nista bila bedaka. Onadva ne bosta sklonila glav. Odtod pojdeta. kljubovala bosta usodi ! — Kam, še ni vedela. A to se bo našlo. Svet je velik. Onkraj hribov, ki obdajajo mesto, tam kje za Zlatimi vrati boeta našla, česar želita. Njen fant se je v neki reči motil. Ona ni bila priklenjena na Oakland, čeprav je bila omožena. Njej In Billy ju je bil svet odprt* kakor je bil odprt potujočim rodovom pred njima dvema. Samo bedaki so bili ostali daj, kjerkoli je pleme romalo svojo pot. Močni so šli naprej. In onadva z Billyjem sta bila modna. Naprej pojdeta, tja čez rjave Con-tracostske hribe ali skozi Zlata vrata. Tisti dan pred Billyjevo izpustitvijo je Saxon dokončavala svoje siromašne priprave za njegov sprejem. Denarja ni imela in če bi ne bila trdno odločena, da ne bo Billyju nikoli več prizadejala te žalitve, bi si bila izposodila od Maggie Donauhuejeve voznino in se peljala v San Francisco prodat nekaj svojih lepih reči. Tako je imela doma aamo kruh, krompir in naeeljene sardine in ob popoldanski oeeki je šla venkaj in nakopala školjk za juho. Pobrala je tudi nekaj naplavljenega lesa in ob devetih zvečer se je vračala iz močsve, nesoč na ramenu butaro drv in kratko lopato, v prosti roki pa vedro s školjkami. Na vogalu si je izbrala temnejšo stran ulice in urno šinila čez svetli krog električne evetiljke, da je ne bi sosedje opazili. A tedaj ji je prišla naproti ženska, jo ostro pogledala in obstala tik pred njo. Bila je Mary. "Saxon, moj Bogi" je vzkliknila. "Ali je tako hudo?" - r Saxon je obletela svojo staro prijateljico z radovednim, naglim pogledom, ki je. v trenutku zajel vso tragedijo: Mary je bila shujšala, čeprav je bilo ha njenih licih več barve—Saxon tej barvi nekako ni verjela. Maryjine bistre oči so bile videti lepše in večje — prevelike, preveč vročično bistre in prenemirne. Oblečena je bila lepo — prelepo; njeni živci so bili očividno zelo slabi. Plašno je okrenila glavo In se ozrla v temo za seboj. "Moj Bog!" je dlhnila Saxon. "In ti . . ." Zaprla je ustnice, nato je vnovič pričela: "Ali ne bi šla z menoj domov?" "Ce te je aram, da te ne bi kdo videl z menoj —" se je utrgalo Iz Mary. Se vedno j? bila togotljiva kakor nekdanje dni. "Ne, ne," s« je uprla Saxon. "Samo zaradi drv In školjk. Ne maram, da bi sosedje vedeli. Pojdi z menoj." ' "Ne, Saxon, ne morem. Rada bi, pa ne morem. Ujeti moram prvi vlak v San Francisco. Čakam te tod okoli. Trkala sem na tvoja kuhinjska vrata. A v hiši je bilo tema. Bill je še vedno zaprt, Jeii?" "Da, Jutri ga bodo izpustili." "V časopisih sem brala o tem," je hlastno nadaljevala Mary, oziraje se preko rame. "V Stockton u aem bila, ko se je zgodilo." Skoro divje se je obrnila proti Saxon!, "Upam, da me ne obaojaš, kaj? V pralnico se nisem mogla vrniti, ko sem bila omožena. Dela sem bila do grla sita. Vsa zbita sem bila — pa saj me ni 'bilo nikoli dosti prida, mislim. Oh, če bi vedela, kako aem sovražila pralnico, še preden sem se omožllal Grd je ta svet, Saxon. Tebi se piti ne sanja. Bog mi je priča, da ne slutiš niti stotinke njegove umazanosti. Oh, najrajši bi bila mrtva — mrtva in rešena vsega tega. CuJ — ne, zdaj ne morem. Vlak je že pri Adelini, slišim ga, kako puha. Teči moram, da mi ne uide. Ali lahko pridem —" gl«M Hej, ti, eUbo kaj?" jo je prekinil moški [Hvala lepa vsem skupaj za lepo zabavo na farmi pri (Delje prihodnji«.) Obiski in dogodki na mojem potovanju po Ameriki Poroča Anton Tomšič, doma iz Višnje gori' anJ» ) Dne I TI. sept. (»opoldne ne ne-pričakovano pripeljeva k Rugle-vim v Kadl«yju, Kans. Ko sem ustavil avto pred hišo, sta naju takoj opazila mrs. Kugel In njen + sin Kudolph. Nastalo je nepopls. no veselje in rokovanja kar ni moglo biti konra. Ženske so iz* menjale več poljubov sem in tja. nakar sem se jaz malo |Mi*alil, naj enega za mene*prlhranijo "> glej!.—. še jaz sem ga dobil; ' Tisti večer sva »stala pri Kug-levih, ki so nam« |x>atregti z dobro večerjo, nakar smo se (x>gn. varjali o različnih dogodkih, ki so nastali, odkar se nismo videli. Prišlo je tudi več drugih naših prijateljev k Koglevim. tako da je bit res pravi prijateljski sestanek. Ko smo bili vsi Jako dobre Volje, je Kudolph predlagal. naj gre eden poklkat Johna Dularja, kateri živi v bližini. Vsi smd ae strinjali in rea ata šla Kudolph in njegov brat Kritz k Dularju in «ta ga povabila, najfKugla. pride on in njegova aoproga za nekaj časa k Kuglu. "ker je tam več vaših in naših prijateljev, ki ao priredili našemu očetu "aurpriae party" z* njegov roj-atni dan." Kmalu ae vrneta in nam poročata. kako ata ga prevarila. 7.« njim ae pri|>eljeta Dularjeva. Ker zna Kudolph tudi igrati na koncertino, je lati čas igral kot za stavp, nekateri «0 pa plesali in vriskali, samo da so ga varali. Nekaj časa je res mislil, da je "Surprise -party" za očeta, midva sva se pa skrila v drugo sobo. Ko Je godlia ponehala, seip sltAal. kako ata srečo voAčila Kuglu in mu čestitala k rojstnemu dnevu,, Mrs. Dular je pa |M,detlla Kuglu Aest cigar Tedaj nem pa jaz pričel igrati odzadaj ta nJim -Ker je mislil, da zopet Kudolph igra. se ni takoj oerl In ko naju ugleda, ni aprva vedel, kaj bi rekel. Končno reče: "To je 'surprise* za mene, ne pa za Navzoča sta bila tudi mr. In mrs. Kogel iz Kinga. Ona je zelo uljudna in vesela ženska. "Kdaj prideta pa nas obiskat, mr. Tomšič?" me vpraša. "Ne vem." sem rekel, "kdaj bo nama čas dopuščal." "Želela bi. da prideta jutri svečer, ker bo ravno sobota." Malo pomislim, potem jI pa rečem: "Veste kaj, mrs. Kogel. tako prijazni in uljudni ženski kot ste vi, akoro ne morem povabila odkloniti." Posno v noč so se vsi ra^li na avoje domove v upanju, da se aopet snidemo pri Martinu Rog-lu v soboto zvečer. Drugega dne se jaz in tena zopet odpeljeva po naaelbinah na oblake. Vreme Je bilo jako lepo Peljala sva «e v Franklin k naAemu dobremu prijatelju Kar- I i Tiger Ju. Cim stopim v njegovo prodajalno In mu želim dotam jutro, me začne on prav pošteno "puret." Kod aem «e pa včeraj potepal? On je ljudem povedal, da aem bil včeraj pri njem In adaj hoče vsakdo vedeti, kod hodim. Kea aem ga malo polomil, mu priznam. "Seveda si ga," mi re-, če, od »edaj zanaprej se moram P108VBTA vsak dan pri »njem "meldet bo vedel, kod hodim! "Oprostite,", sem rekel jaz, nisem vedel, da ste vi za gospoda župana v tem mestu Potem sen se vsak dan "met-dal" pri g. županu, dokler nisem odšel. Kam pojdeš pa nocoj, Big Tony?" me vpraša župan. Skoro bi ti bil pozabil povedati, da nocoj gremo na farmo k Martinu Bogelu, kamor si tudi ti povabljen. J^Dobro," mi reče, "ako ne bo posebnih vzrokov, gotovo pridem." Kljub temu ni prišel. Ko je bilo vse urejeno pri £u panu, se odpeljeva na Yale k Joe Golobu. Bili so jako iznenadeni, ko sva prišla nepričakovano in postregli so nama a hladnim pi vom. Zvečer je prišla vsa njegova družina k Roglu na farmo. Bilo je jaflco fletno, ko je bile toliko prijateljev. Razume ae, da tudi na mizi ni ničesar rhanjka-lo, zato je skit>ela mrs. Kogel In druge. Martin Kogel j A» nam pridno nosil hladno pivo, da smo si gasili vroča grla. Hvala lepa obema za tako gostoljubni sprejem! Na zahtevo Franka Rugla mlajšega sem napravil Kratek govor, po končanem govoril aem pa igral za plesaželjne pozno v noč. Drugi dan po kosilu smo šli na veselico v Camp 50, katero je priredilo društvo 225 SNPJ. Sestal sem ae z mnogimi znanci, katerih nisem videl več let. Kljub slabim delavskim razmeram je bila udeležba velika. Ko je nama bilo že dosti teh veselic, sem predlagal, da gremo domov na farmo, kjer sva imela začasni "kvartir" pri njeni sestri Mary Tersinar. V pondeljek zjutraj po zajtrku Je naju "missus" vprašala, kam pojdeva pa danes po obiskih. Odgovoril sem, da na Franklin. Morava iti k "županu" naznanit, kod bova hodila danes in kje Jtova jutri. "Dobro," je rekla, "vzemita našo ka ro pa se peljita kamor hočeta." Hvala lepa, Mary, ker si imel* toliko zaup^njjs v mene! Res zasedfv* karo in se, od^e ljeva na Frankfin k "županu' na raport. Od tam sva se peljala v Radley k Ruglevim in vzela sva Še mm. • Kugel s seboj na obiskovanje. Tako nam je potekel dan. Ko sva ee vrnila domov na farmo, so nama povedali da zvečer naslednjega dne ne sineva nikamor z doma, ker bpmo imeli veliko "party." Res je bila prava "party." Z vseh strani ao prišli naši znanci in prijatelji obojega spola. Tudi "župan" je prišel pogledat, kako se imamo. Na njegovo zahtevo sem poskusil s kratkim govo rom in sem ae vsem zahvalil «a gostoljubnost, posebno pa družini Teršinar, ker so nalašč za naju priredili "party" in nama dali priliko zabavati se med tolikimi prijatelji. Manjkalo ni ničesar, zato so rierbele kuharice in natakarji, jaz sem jih pa sukal z lepimi melodijami, katere so prihajale iz moje koncertine. Zabavali smo se pozno v noč. 'P»/ Johnu Ter šinarju zvečer 17. 19JV6! Drugi dan sva se pričela pripravljati za odhod. Peljal sem se v bližnji Girard, da poizvem, kdaj odpotuje vlsfo proti Kan saa City ju. ,Ko sem imel vse u-rej eno, sem šel po naselbinah k prijateljem po slovo. Dne 19. septembra popoldne ob petih za-sedeva vlak, kateri je bil name njen v Kansas City. Na postajo so naju spremili Teršinarje vi, Ruglevi, družina Joe Per In tudi mr. in mrs. Karllnger (župan) sta prišla ravno par minut pred odhodom. "župan" se je hotel sam prepričati, če se lom odpeljal ali ne. Tako je skrbel zame. dokler aem bil pod njego-vipi nadzorstvom! Težko je bilo alovo od prijateljev, de en pogled skazi okno na prijatelje, ki so mahali z rokami v poedrav in v istem hipu ae je pričela lokomotiva pomikati proti Kansas Cltyju. V < hkegv In Detroit« V K ansae City doapeva ob o-smih zvečer, kjer presedeve v vlak ieleznlee Santa Fe. Voinja je trajala vso noč in drugi dan. 90. «ept. ob U. dopoldne «e pripeljeva v Chicago. PONDELJEK^ IS. JANI Tari i ti septembra Joe Testena, pri kateri sva dobila začasni "kvartir". Zopet 1-sta gostoljubnost in iznenade-noet, ker niso vedeli za najin prihod. Obiskala sv» gl. urad SNPJ, v katerem sem se počutil svobod no, kot dopia in sem se tudi malo pošalil, češ, ali to je tisto moje poeiopje. Cainkar mi potrdi, da ena opeka je menda res moja. "Člani emo gospodarji tega poslopja, vi ste pa naši hlapci!" sem mu hitro odvrnil in bilo je desti smeha. Predsednik Cainkar je nama razkazal vse jednotine urade. Gl. uradnike sem domalega vse poznal. Bili so vsi zelo zaposleni, kar me je tudi veselilo. Imam pridne delavce v gl. uradu! Saj sem jim tudi rekel, če ne bodo pridni, da jih bom "kvital" . . . Potem sva se napotila v urad Proletarca. Spet iznenadenje radi nenadnega obleka. Tudi v tem uradu sem se počutil domačega, Proletarčevi ao tudi pridni fantje in aem jih že enkrat prej pohvalil. Bili ao zelo veseli najinega poeeta. Zanimivo je obiskati urednike, ki so zaposleni pri pisalnem etroju. Obiskal aem dva v Chicagu in enega v Cle-velandu. Povsod se pokažejo, da ao veseli tvojega prihoda, pe ker ao zflo zaposleni pri svojem de-, M. se prav radi izrazili takole: Veseli nas, ker ste prišli pa IBokkmej', če greste I" iFriporočal bi, da urednikov ne motimo preveč, ker ako ne izvršijo svojega dela podnevi, morajo delati ponoči "overtime" (ali ni res tako, br. Molek?) Drugi dan zvečer se je vršila veselica brezposelnih v prostorih njihovega kluba. , Udeležila sva se je tudi midva. Udeležba je bila dobra, vsepolno veselih obrazpv. Na zahtevo vesele družbe sem zaigral par komadov na svojo koncertino. Da, tudi v Chicagu je bilo luštno, zato pa se je bilo težko poslovit od prijaznih rojakov. Pozdravljeni dobri prijatelji v Chicagu! Hvala vam za naklonjenosti Ohraniva «vas, v trajnem spotmiu. Iz Chicaga odideva 28. septembra dopoldne in doepeva v Detroit ob sedmih zvečer istega dne. Po kratki voinji z ulično se pripeljeva k družini Joe Devjatc. Kakor povsod, tako sva jih tudi tukaj iznenadila, ker tudi oni niso nič vedeli za najin ¡>rihod. Mr. in mrs. Joe Devjak sta se poročila v Girardu, Kans., lets 1982 in njih svatbe sira ae tudi midva udeležila iz daljnje Cali-fornije. Ona je hčerka ugledne druiine Frank Rugel Iz Radley-ja, Kansas, In poznam jo že iz dekliških let. Bil je zelo zanimiv prizor. Moja žena potrka ne vrata, jaz pa gledam od strani, kaj se bo zgodilo. Amelija odpre vrata ln Ančka, njena sestra, stoji zraven. Moja žena ju vpraša, če imajo kaj prostora za prenočišče, ker je že trudna, ko je tako daleč prišla (nagovorila ju je v angleškem jeziku). Odgovor je dobila, da nimajo prostora in malo je manjka.o, da ni Amelija zaprla vrat pred njenim nosom. 2ena ponovi vprašanje, aevsda bolj s smehom in zdaj jo je A-melija spoznala. To je bilo veselja, rokovanja in poljubčkov! Nato sem se še jaz pokazal in dobil sem isto ko žena. Razume se, da ni bilo težko dobiti potem, ko smo se seznanili. Po okrep-čilu sem vprašal, kje stanuje Herman Rugel. Njega bi zelo rad videl. Zadnji teden sem bil v Kaaaasu in obiskal sem tudi njegovo mater; ko sem ji povedal. da pojdem tudi v Detroit. je bila zelo vesela in naročila mi je: Da ne boš poiabil obiskat našega Hermana, ti Big To ny! Boš videl, kako je ta satan ček lušten." Toda tisti večer je delal. Dogovorili smo se, da ga obiščemo, ko pride z dela. Res se je pripeljal z dela ob eni zjutraj. Mi smo ga še čakali. MoJa žena po-U*a na vrata in Herman pride odpirat Vpraša ga. če bi se dobil "kvartir" pri nJem. Nekaj časa jo gleda, z jo je kmalu spoznal. čeprav je že ni videl 16 let Z njim «« je res luštno pogovarjati. ker je U satan tako "kan-šten." C as je hitel in ko je bila ura še tri zjutraj, je bilo predlagano in s večino sprejeto, ds gremo nekoliko k počitku. Ob devetih zjutraj je Herman še prišel nas klicat. Imel je kjer sva takoj posetUa dru|iao lug časa na razpolago, pe je na- lifcnt« Picture«. Republikanki W. Newkirk in H. K. Hill, Villanova, Pa., ki * pričeli bojkotirati vladni program redukcije pridelka krompirji ju peljal po naselbini. Obiskal! smo družino John Berlisg,>ki jo poznam že iz Kansasa. / Nov "surprajs"! Herman je moral na delo, midva sva pa oatala pri Berlis-gu, kateri je naju yazil po naselbini. Obiskal sem tudi staro korenino Leo Junkota, s katerim sva se pred leti poznala že v Kansasu. Stopil sem tudi k Franku Verholtzu, s katerim sva pred leti dkuipaj igrala na društvenih in domačih veselicah v državi solnčnih roi. Bil je zelo vesel najinega prihoda. Dogovorili smo se, da se snidemo zvečer akupaj v Narodnem domu na John R. (tako se imenuje Blvd.) Ker je bil Beriisg naš voznik, je nas peljal, kamor je sam hotel in tako je naju zapeljal na svoj dom k večerji. To ni bila slaba ideja. Ko smo se navečer-jali, je pa naju peljal na zgoraj omenjeni prostor. Tu se rojaki Obirajo skupaj in se kratkočasijo z balinanjem. Naš voznik in vodja je pričel naju predstavljati navzočim in ko je naju že večina poznala, je bil ob službo. Tisti večer sem bil tudi sam "suprajsd", ker sem se sestal s prijatelji, kaiterih že nisem videl 1)5 let in tudi več. Ko le ni bilo konca pogovorov in vzklikov "Na zdravje, Big Tony!" me je začel moj stari muzikant Frank Verholtz priganjat, naj pokažem, če znam še kaj "špi-lat". Tudi drugi so bili radovedni in ustregel sem jim. Dručba je bila dobre volje in zaigrala sva več komadov. Pozno v noč sva se odpeljala z Berlisgom na njegov dom, kjer sva ostala čez noč. Drugi dan je naju Beriisg zopet vozil po obiskih. Peljali smo se ne vem 'kam po takozvanem 6 «Miles roadu. Po kratki vožnji pridemo na kričišče ceste, po kateri naš voznik zavije. Kmalu o-pazim, da se vozimo po Oakland blvd. Opozoril sem voznika na to in sem mu rekel, sedaj smo pa zopet doma. Ko se peljemo nefltaj časa dalje, se spet pripe- ljemo do križišča,, kjer sem li\¿ na tablici na železnem droga: Oakland, California. "No/'ui rekel ženi, "sedaj smo pa domi* Tudi voznika sem na to opozoril in rekel je, da imam dobre ko vse vidim, in se smejal. Zvečer sva se ustavila pri dr» žini Albert Naprutnik, k aten tudi poznamo iz države soli* nih rož. Po dolgih letih zopet-nega svidenja sva si seveda m la veliko povedati. Mrs. nanu ji postregla z večerjo, AFbert jt pa prinesel dobro kapljico. Ki sva bila že trudna od