Poštnina plačana v gotovini LXXi Ljubljana, četrtek $• decembra 1940 Cena Din i.— LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje tn praznike. — InseratJ do 80 petu vrst a Din 2. do 100 vrst 4 Din 2 50 od 100 do 300 vrat a Din S. večji InaeratJ petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, ca Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljev* unca it. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-36 Podružnico: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.35L Pritisk grških diuizij Borbe na albanskem bojišču potekajo z vso ostrostjo Zadnje grško vojno poročilo govori o novih uspehih — Grške rete so zasedle Premeti! z gorsko okolico — Kljub močnemu italijanskemu odporu so se Grki približali pristanišču Santi Quaranta — Italijani se umikaj o tudi iz Argirokastra — Povečana letalska aktivnost Rusija proti razširitvi vojne na Balkanu Atene, 5. dec. s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni Štab je objavil ponoči naslednje 39. vojno poročilo: V ozemlju severno od Premetija Je intervencija grškega topništva zlomila močan sovražni odpor. Na obeh straneh doline je bil odbit neuspešen napad sovražnih tankov. Grške čete so nato zasedle Premetij in pri tem prizadele sovražniku težke izgube. Ujetih je bilo nad 500 sovražnih vojakov ter zaplenjenih 6 topov in mnogo drugega vojnega materiala. Zapadno od Podgradca so bili srditi boji končani z važnim uspehom za grško vojsko. Grška letala so Izvedla mnogo tzvidnl-ikih poletov, kakor tudi bombne napad« na stalne in mobilne sovražne vojaške objekte. Napadi so dobro uspeli. Grška letala so včeraj sestrelila eno sovražno letalo. Vsa grška letala so se vrnila v svoja oporišča. Atene, 5. d^c. AA. (Reuter.) Po zadnjih poročPih potrkajo borbe še naprej z vso cs'rostjo na vsem grško-ita'i'anskem bojišču. Na severnem bojiiču izva?ajo na-vz'ic* snfgu in hudemu vremenu Grki hud pri i k proti Flhananu. Na južnom O'Jsrku so Grki prav tako napredovali kakor tudi na osrednjem odseku, ker so zavzeli več vL;in vzhodno od Argirokastra. Ameriška poročila Atene, 5. dec. s. (Asa. Press). Današnja poročila javljajo o novih grških uspehih na vseh delih bojišča. Italijani nudijo sicer povsod močan odpor in so svojo vojsko mestoma ojačili zlasti z oddelki fašistične milice, vendar se jim nI povsod posrečilo zaustaviti grškega prodiranja. Na južnozapadnem sektorju bojišča »o grške izvidnice snočl že prodrle v predmestja pristanišča Santi Quaranta. Grško topn štvo je že včeraj ves dan obstreljevalo mesto t bližnjih gričev. Prejšnje noči so oddelki elitnih grških čet — Evzonov prodrli skozi močvirnato ozemlje južno od Santi Q'.iarante, prekoračili reko ter prepeljali več lažjih topov, s katerimi se je potem pr!čelo bombardiranje mesta. Italijani so bili pri tem napadu presenečeni ter so se po triurnem boju morali umakniti. Italijanska vojska, kl Je Santi Quaranto ze pred prihodom prvih grških izvidnic zapustila, se sodaj umika proti mestu Hi-mara, k; leži dalje proti severu ob obali. Umik je zelo težaven, ker je ozemlje težko prehodno. Obalne poti se lahko poslužujejo samo mule, med tem ko Je motorna vozila najbrž ne morejo uporabiti. Po zadnjih vesteh so Italijani evakuirati tudi že Argirokastron, vendar Grki mesta še niso zasedli. Včeraj so Grki zasedli neko vas na cesti proti Argirokastru, ki leži le nekaj kilometrov od mesta. Nova grška postojanka je velike strateške važnosti. Grki obvladajo tako rekoč sedaj vse višine okoli mesta. Italijanska vojska se iz Argirokastra umika po dolini reke Drinos proti Teneleniju. Grki pripisujejo veliko važnost zasedbi mesta Premetij v dolini reke Vojuše, Premetij Je važna strateška točka. Grška vojska obvlada tudi že vse višine in gorske grebene okoli Premetija, Italijanska vojska se je po dolini Vojuše umaknila do mesteca Klisure, ki leti v Isti dolini nekako 20 km severno od Premetija, Umik pa je težaven, ker je nedavno angleško letalstvo pognalo v zrak važen most pri KlisurL O grških uspehih poročajo tudi s severnega dela bojišča. Vreme v gorovju pri Podgradcu se je včerej izboljšalo. Nehalo je snežiti, toda gorske poti so zaradi snega še vedno težko prehodne. Borbe, ki jih omenja grško vojno poročilo, ko javlja o novem grškem uspehu pri Podgradcu so se odigrale na planini Kamija, južnozapadno od Podgradca. Grkom je uspelo osvojiti to planino. Italijani so imeli v boju težke izgube ter so baje morali prepustiti Grkom tudi več težjih topov. Grki so osvojili italijanske položaje končno z bajonetnim napadom. Mnogo Italijanov Je bilo ujetih ln mnogo vojnega materiala je padlo Grkom v roke. Zaradi ugodnejšega vremena je bila včeraj letalska aktivnost nad bojiščem pa tudi nad zaledjem večja nego prejšnje dnL Po poročilih, ki uradno še niso potrjena, so Angleži sami včeraj sestrelili oziroma razdejali na letališčih 17 italijanskih letal. V torek so grški bombniki izvedli uspešne napade med drugim na Berat, Valono tn Elbasan. Poročila z naše meje Z jugoslavensko^rčke meje. 5 dec. e V okolici Podgradca se boji nadaljujejo Poleg obojestranskega topniškega dvoboja so bili tudi krvavi spopadi pehote. Prišlo je do srditih bojev na nož in nekatere postojanke so dvakrat ali trikrat menjale gospodarja Po zavzetju Podgradca je pritisk grških čet usmerjen na položaje na Kamiji in Mokri, dve zelo močni naravni obrambni postojanki Kako vidnost oo**»«»a*a oba nasprotnika na te položaje, se vidi iz tega. da se neprestano vrše za posamezne položaje strahovite borbe. Dasi so Grki dosegli nekatere uspehe, so Italijani še vedno gospodaril položaja na Kamni in Mokri, kjer se krčevito braniio. Ob vmožiu Kamile so grške čete prestopilo reko Selce in sedaj od vasi Draeozda. Prermzda in Salca napadajo italijanske položaje na pogorju Kamija. Djevdjelija. 5. dec. e. Včeraj zgodaj zjutraj se je pričelo streljanje, ki se je slišalo ves dan. Med 12. in 14. je bilo streljanje zelo močno, nato pa je oslabelo. Onoldne so se slišale močne detonacije v severni Grčiji. Sodijo, da so bile to eksplozije letalskih bomb. ker je bilo vreme ugodno za letalske akcije. Po grških poročilih so se včerai na fronti nadaljevale operacije. Srdite borbe so oile zlasti na odseku Podgradca. Poleg pehote in topništva je pri včerajšnjih operacijah sodelovalo tudi letalstvo. Grški iisti Javljajo o velikih bojih v okolici Podgradca, kjer so grške čete zavzele nove položaje na okoliških vrhovih. Grški listi poročajo, da so Grk- bombardirali sovraž* <■ kolone in skladišča na fronti pri Ar2.: kastm in Santi OuarantL V zraku so se večkrat spopadla italijanska in grška letala. Italijani so bombardirali nekatere kraie v notraninvt* c»fr -Bombardiranje je zahtevalo več človeških žrtev, gmotna Škoda pa ni bila velika Na Slašajo. da je bilo prizadeto samo civilne prebivalstvo, zlasti ženske in otroci. Angleško letalstvo je bombardiralo Valono in Tepeleni. Kljub slabemu vremenu in močni protiletalski obrambi je napad uspel. V Valoni je bila zadeta neka ladia. j na več krajih v mestu pa so izbruhnili po-; žari, katerim so sledile eksplozije. Pogoj ruske zunanje politike je načelo »varnostnih", ne pa „interesnih s£er" Curih. 5. dec. L Svicarsk: list: poročajo :z Londona, da objavlja diplomatski so-irudnik -Daily Heralda« Ever, čigar dobre zvez? z vodilnimi mesti v Rusiji so dobro znane v nekem članku podrobnosti o razgovorih ki jih ie Molotov imel v Berlinu. F ver zatrjuje, da je Molotov na način, ki ga v Berlinu ne morejo napačno razumeti izjavil, da Rusija ne bo prevzela ni-kih obveznosti, ki bi jo morda v bodočnost: spravile v neprijateljske odnošaje do ene skupine velesil. Rusija ni zainteresirana na tem. da bi se spuščala v agresivne načrte proti Perzijskem zalivu ali v kaki drugi smeri. Razširjenje meja nad Baltskimi državami in nad Rumunijo je bilo neizogibno iz strateških razlogov, a nn raz- širjenje meja proti Poljski je vplivala priključitev onega prebivalstva, ki pripada Rusiji. Pogoj ruske zunanje politike je princip »varnostnih« ne pa »Interesnih sfer«. V zvezi * tem ie Rusiji na tem da prepreči nadaljnje razširjenje vojne na Balkan in na Turčijo. Na zahtevo Molotova se sploh ni razpravljalo o vprašanju ukinitve in omejitve ruske pomoti Kitajski Molotov je naglašal. da bi Rusija sie^r pozdravila nenaparlalni pakt z .Tnr»on«=ko. da pa ima te možnosti v rokah izključno Japonska. Kot najvažnejši koral; za sporazum smatra Rusija uma?-.'J'vv fr. p ruskih .t \r severne Kitajsk? in Nc'~rr nemško romunska desetletka V Berlinu je bil podpisan sporazum o skupnem sodelovanju pri izvedbi romunskega desetletnega načrta na političnem in gospodarskem temelju ti Bližnjemu vzhodu. Po angleškem mnenju bo doslej Turčija zelo ozko pcezana v gospodarskem o;dru z angio^lciin imperijem. Dočim je deslej odpadlo 50% turškega trgovinskega prometa z inozemstvom na promet z Nemčijo m manj nego 10% na promet z Anglijo, pričakujejo sedaj v angleških krofih, da ho odslej Anglija glavni kupec in j i odL.j'alec blega za Turčijo. Berlin. 5. dec. AA. fJJNB) V zadnjih tednih so bila v Berlinu obširna rumunsko nemška gospodarska pogajanja, pri katerih so določili temeljne črte gospodarske-skega sodelovanja po vzpostavitvi političnih odnosov med obema državama. O priliki svojega bivanja v Berlinu je general Antonescu imel priložnost seznaniti se v razgovoru z merodajnimi nemškimi osebnostmi z najpomembnejšimi vprašanji, ki se nanašajo na tesno gospodarsko sodelovanje med obema državama. Rumunski gospodarski minister Kančikov je bil na-vzočen pri teh pogajanjih. Doseženi sporazum so v sredo v Berlinu podpisali poslanik Clodius v imenu Nemčije, za Rumunijo pa rumunski poslanik v Berlinu Cresianu in državni podtajnik v gospodarskem ministrstvu Dimitriu. Glavni akt tega sporazuma Je protokol o nemško rumunskem sodelovanju pri izvedbi rumunskega desetletnega načrta, ki se glasi: V nameri da izvede gospodarsko obnovo Rumunije z 10 letnim načrtom, se je nimunska vlada obrnila na nemško vlado za podporo in sodelovanje pri izvedbi tega načrtač Nemška vlada je izjavila, da je pripravljena na vseh gospodarskih področjih nuditi svojo tehnično finančno podporo za obnovo Rumunije. Za praktično izvedbo tega sporazuma pa sta se vladi sporazumeli v sledečem: 1. da bo Nemčija za ves čas 10 letnega načrta dajala obilne dolgoročne kredite pod posebnimi pogoji, ki bodo potrebni zaradi izvedbe načrta. 2- da se bo nadaljevalo že obstoječe sodelovanje na kmetijskem in gozdarskem področju za pospeševanje proizvodnje in da bo Nemčija v ta namen in v okviru odobrenih kreditov dobavila potrebno količino orodja in strojev za razvoj rumunskega kmetijstva in bo dala na razpolago potrebne naprave za izsuševanje in namakanje kmetijskih področij. 3. Da bo Nemčija dajala za načrtno pospeševanje industrijske proizvodnje v Romuniji v okviru Nove Evrope in sodelovanju z rumunsko industrijo ter v soglasju s desetletnim načrtom na razpolago svojo tehnično in finančno podporo. 4. Da bo Rumnnija v okviru desetletnega načrta zgradila prometne zveze in sicer železniško mrežo, kakor tudi petrolejske cevi do tržišč rumunskega gospodarstva in v okviru novega evropskega reda. medtem ko bo Nemčija izvršila dobave zrn izvedbo tega načrta in v okviru predloženih kreditov. 5. Da je Nemčija soglasna v tem, da bo poleg dolgoročnih kreditov in na temelju poprej označenih sporazumov z rumunsko vlado, kakor tudi pod pogoji, določenimi v teh sporazumih o sodelovanju med nemškim ln romunskim kapitalom, dajala prav tako kredite za irnopolnltev rnumunske industrije, banrnfh in kreditnih ustanov na temelju zasebnega gospodarskega sodelovanja. 6. da bo nemška vlada dala na razpolago rumunski vladi po njeni želji potrebne kmetijske, industrijske in druge strokovnjake. 7. Da bosta obe vladi o priliki graditve trgovinsko političnih odnosov med obema državama upoštevali dejstvo, da je nemško tržišče zagotovljeno rumunskim proizvodom kot sigurna domena za plasiranje po odgovarjajočih cenah, ki so neodvisne od gospodarskih krogov, in da bo še naprej povečevala pomen rumunskesa tržišča v blagovni izmenjavi z Nemčijo. 8. Da sta obe vladi z zadovoljstvom ugotovili, da se je že začelo rumunsko nemško sodelovanje na vseh področjih in da sta odločeni zagotoviti to plodno sodelovanje v korist obeh narodov. Odmev v Londonu London. 5. dec. s. (Reuter). K podpisu nove desetletne nemško rumunske gospodarske pogodbe izjavljajo v poluradnih angleških krogih, da si je s to pogodbo zagotovila Nemčija tudi popolno gospodarsko nadoblast nad Rumunijo, poleg vojaške, ki jo že ima. Odslej bo po angleškem mnenju v smislu nove pogodbe sicer Nemčija dobavljala stroje in vso drugo opremo Ru muniji. toda po cenah, ki jih bo določala sama. Prav tako bo Nemčija plačevala tu- di blaVlIarao« prišel Iz Moskve v Stockholm. kjer bo ostal nekaj tednov na počitnicah. Stalinova ostava v Litvi Kovno, 5 dec A V. (Ta,s) Predsednik vrhovnega sovieta litvanske republike Pa-leckis je ob proslavi Stalinove ustave izjavil, da so v Litvi Izvedli temeljno zamisel Stalinove ustave, da so siromašni kmetje in delavci dob'li potrebno zemljišče in da so bila velika Industrijska podjetja nacionalizirana, fetevilni brezposelni delavci fo dobili delo. povsod pa se odpiralo šole. Knii?nlce in gledališča Naklada listov tri tisnanit knjig je zelo poskočilo in za ves ta uspeh »«* mora Litva zahvaliti svoji veliki zaš< itnici. Curih, 5 decembra. Beograd 10. Pariz 8.85 London ""5C0. Nev; York 431. Milan 21.725. Madrid 40. Berlin 172.50. Stcckholm 102.75, Sofija 4.30, Lukarešta 2.15. Po mzčlšče^j u v SeSlji Sofija 5. dec. s. Govor zunanjega ministra Ivana Popova v sobranju je bo'garska javnost sprejela zelo povodno. Poudarjajo, da je minister Popov odkrito in obširno govoril o vseh vprašanjih, ki so se v zadnjem času pojavila v bolgarski zunanji politiki. Izjava vlade, da si na vse mogoče načine prizadeva obvarovati Bolgarijo pred vojno, je naletela na popolno odobravanje javnosti, ker to ustreza željam vsega bolgarskega naroda. Prav *ako je naletel na posebno odobravanje tisti del govora ministra Popova, ki se nanaša na Jugoslavijo. Zelo pomirljivo je delovala ministrova izjava o odnosih s Turčijo. Bo'car?ka javnost je zlasti v zadnjem času z veliko zaskrbljenostjo zasledovala stališče Turčije. zlasti njene priprave v Trakiji in grozilne članke turškega tiska. Neznatne pomirljive izjave, ki jih je mogla poprej dati vlada, niso mogle pomiriti javnosti, sedaj pa je službeno zagotovijo ministra Popova o odnosih mr>d obema državama češ da so prijateljski, pa tudi zagotovila in izjave, ki jih je v zadnjem ča«u dala tur*ka vlada, razpršilo obstoječe vznemirjenje. Prav tako tudi ves bolgarski tisk izraža svoje zadovoljstvo ln poudarja velik pomen ministrove izjave. V tem «isneyevo umetnino Nova kopija v francoski verziji. Po popularni Grimmovi pravljici! Triumfalen uspeh triletnega dela 800 risarjev, muzikov in umetnikov, film, za katerega je bilo napravljenih 360.000 slik in risb! SIXO MATICA, tel. 22-41 Predstave ob 16.. 19. in 11. uri SNEGULJĆICA Francoska glasbena komedija PLACE DE L A CONCORDE V glavnih vlogah: Predstave ob 16., 19. in 21. Albert Prejean in Dolly MoUinger uri ! KINO UNION — TELEFON 22-21 Japonsko opravičilo v Moskvi Komunike o razgovoru med ruskim veleposlanikom v Tokiu in tajnikom japonskega zunanjega ministrstva Moskva, 5. cija Tass je razsrovoru. ki dec. s. (Ass. Press >. Agen-dav: objavila komunike po pa ■ imel te dni ruski veleposlanik pri japonski vladi v Tokiju s podtajnikom japonskega zunanjega ministrstva. Kakor pravi komunike, je obvestil podtajnik japonskejra zunanjejra- ministrstva, ruskega veleposlanika, da klavzula v pogodbi med Japonsko ln Vančingvcjevo vlado v Nankingu, ki govori o skupni protl-komunistični borbi, nikakor ni naperjena proti Rusiji. Podtajnik je nadalje poudaril, da po pod h: i v Nankingu nikakor ne nasprotuje želji Japonske za zbližanje odnosov z Rusijo. Uradni sovjetski komunike navaja dalje, da je vzel ruski velrposlanik te izjave na znanje, obenem pa je obvestil japon- skega podtajnika za zunanje zadeve, da smatra ob tej priliki za primerno ugotoviti, da se politika sovjetske vlade do vlade maršala CangkajŠka tudi s podpisom pogodbe med Japonsko in Vancingvejem ni v nobenem ozlm spremenila. Slngapoore, 5. dec. s. (Reuter). Poveljnik novoosnovane angleške vojske v Vzhodni Aziji, maršal Brook-Pappon je podai zastopniku nekega tukajšnjega lista izjavo, v kateri pravi, da ni nobenega razloga, da bi prišlo na Daljnem vzhodu do vojne med Anglijo in Japonsko. Maršal pa je obenem pripomnil, da kljub temu ne more garantirati, da bo mir ohranjen. Glede položaja Singapoora je dejal maršal, da nudi Malajski polotok boljše možnosti za obrambo nego bi to utegnil marsikdo misliti. Jag:-33B$jki poraz tia Kitajskem ao.ooo mrtvih in ranjenih — Japonska vojska se je morala povsod umakniti Čungking, 5. dec s (\šs Pres«=) Po zad njih vesteh je imel japonski poraz v provinci Hupe j pretekli teden se večji obseg nego je bilo pr\*otno mišljeno Na japonski strani je padlo, oziroma je bito ranjenih 20.00(1 mož. Čungjkinp,, 5. dec. s. (Tass) Japonska vojska v srednji Kitajski, ki je pretekli teden izvedla oh reki Hankiang v provinci Hu-pej večjo ofenzivo sc je sedaj povsod morala vrniti na svoje izhodiščne položaje. Japonski napad je ostal brez rezultata. V južni Kitajski so dosegi' Kitajci nov uspeh. S kombiniranim napadom s treh strani so pretekli teden zasedli važno strateško točko, mesto Ćcngan v provinci Kuangsi v bližini meje francoske Indokine. Cengan je bil nad eno leto zaseden od Japoncev. S padcem tega mesta so izgubili Japonci zadnjo postojanko v Kuangsiju, ki je sedaj popolnoma očiščen japonske vojske. Tudi v provinci Kuantung so dosegli Kitajci uspehe proti Japoncem Japonsko letalstvo je bombardiralo železniško progo iz Kantona v notranjost. Poškodovan je bU neki železniški most pri Lienčam? Debata v spodnji zbornici Anglija priznava samo čaagkaf Ifcovo vlado — Vprašanje Tasigeria — Komunikeji o letalskih napadih — Težave v odnosih z Rusijo — Ofcramba preti sovražnimi napadi na zapadu London, o. dec. s. (Reuter) V spodnji zbornici je bilo zastopniku ministrskega predsednika Attleeju stavljeno vprašanje. Če lahko poda vlada zagotovilo, da ne bo odstopila suverenih pravic nobenega dela imperija v zameno za dobavo vojnega materiala od katerekoli države. Attlee je odgovoril kratko z »da«. Podtajnik za zunanje zadeve Butler je na neko vprašanje ponovno poudaril, da priznava angleška vlada edino Cang-kajškovo vlado v čungkingu kot legalno kitajsko vlado. Nadalje je govoril Butler o stališču angleške vlade do položaja v Tangerju. Dejal je, da je vlada po svojem veleposlaniku v Madridu takoj po zasedbi Tangerja opozorila špansko vlado, da ne bo dovolila nadaljnje kršitve svojih pravic v Tangerju. Medtem pa je 1. decembra španska vlada odredila, da so stopili v veljavo v Tangerju isti zakoni, ki veljajo v španskem Maroku, razen nekaterih omejitev. Zaenkrat angleški vladi še ni popolnoma jasen učinek te odredbe. Vsekakor pa je to nov primer enostranske akcije s strani španske vlade. Angleška vlada je ponovno protestirala radi sprememb v Tangerju. Angleška vlada je tudi ugotovila, da je Španija poslala v Tanger še nova vojaška ojačenja onim četam, ki so prvotno zasedle mednarodno koncesijo. Angleška vlada je izrazila španski vladi svoje nezadovoljstvo zaradi prisotnosti dveh italijanskih podmornic v tangerskem pristanišču. Prav tako je bil vložen protest zaradi napada na angleški poštni urad v Tangerju. Španski zunanji minister je obvestil angleškega veleposlanika v Madridu, da bo Španija zajamčila mir in zagotovila gospodarske pravice vseh tujcev v tanger-ski coni V skladu z navodili, ki jih je dobil, je angleški veleposlanik jasno razložil, kakšno bo stališče Velike Britanije v primeru, da bi prišlo do kakSne nove enostranske španske akcije v tangerski coni in si je zato pridržal vse pravice angleške vlade o tem vprašanju. Podtajnik za letalstvo Balfour je v pismenem odgovoru na neko vprašanje podal pojasnila o sestavi komunikejev letalskega ministrstva glede sovražnih napadov na Anglijo. Balfoarr je dejal, da vlada v svojih uradnih komunikejih objavlja imena mest, ki so jih napadla sovražna letala v večjem številu, samo v primeru, če to r.e bi moglo dati sovražniku važnih informacij. V skladu s tem stališčem je vlada dovolila objavo poročila, da je bilo napadeno mesto Ceven trv. medtem ko pri napadih na druga mest:: n; dovolila obiave imen mest. Vi&d? pop« roma zaveda, da je treba nastopati proti pretiranim poročilom so- vražnih komunikejev o uspehih letalskih napadov na Anglijo. Toda ta poročila so včasih namenoma pretirana, da bi izsilila od angleške vlade priznanje, če je sovražni napad uspel ali ne. Po interpelacijski debati je zbornica nadaljevala z razpravo o prestolni besedi. Konservativni poslanec grof Winterton je dejal, da mora Anglija, preden lahko misli na vojaško ofenzivo, dobiti več letal, vojne opreme in ladij. Prva ofenziva mora biti izvojevana v ladjedelnicah in tovarnah v Angliji, angleškem imperiju in Zedi-njenih državah. Poslanec se je dalje zavzemal za uvedbo prisilnega dela v angleški industriji. Dalje je zahteval, da je treba izvežbati večje število delavcev za angleško industrijo, ker bi sicer z novimi vpoklici v vojsko utegnilo nastopiti pomanjkanje delovnih moči. Delavski poslanec Cox se je bavil v svo- jem govoru predvsem z zunanjepolitičnimi vprašanji, izrazil je svoje simpatije za Francijo. Dejal je, da vlada v Vichyju še vedno lojalno izpolnjuje svoje obveznosti do osvajalcev, francoski narod pa Že spreminja svoje stališče. Protiangleško čustvovanje je pričelo izginjati. Glede italije je dejal Cox, da bi jo morala angleška letaka sedaj, ko so jim na razpolago oporiSča v Grčiji, popolnoma zasuti z bombami. S takim udarcem b: bilo mogoče pripraviti Italijo do tegp, da bi se čimpreje odločila za konec vojne. Poslanec Cox je stavil tudi vprašanje: Kako napredujejo napori vlade za zboljšanje odnosov med USA, Veliko Britanijo ter Sovjetsko unijo. Buttler je odgovoril: Zunanji minister ni pripravljen dati izjave o odnosih med USA vjetsko unijo. in So- v en dar bi britanska vlada sprejela vsakršen razvoj, ki bi mogel zboljšati njene odnose z Rusijo. Nato je poslanec Cox vprašal, če bo vlada izkoristila sedanjo priložnost, da bi nekaj storila v zvezi z ru?k:mi pripombami na prvotne predloge angleške vlade. Butt.er je odgovoril: Neprestano iščemo načine, da bi se izognili težavam. Poslanec Southbeth je dejal, da bi bilo treba bolje poskrbeti za obrambo zapadnih dostopov do Anglije, kjer nemške podmornice in letala koncentrično napadajo angleške ladje. Poslanec je izrazil mnenje, naj bi admiraliteta prevzela poveljstvo nad angleškim letalstvom, ki naj bi sodelovalo v obrambnih operacijah proti sovražniku ob zapadnih angleških obalah. V imenu vlade je odgovarjal govornikom lord kancelar Anderson. Ni se izrazil načelno proti uvedbi prisilnega dela, deial je, da bo prisilno delo morda uvedeno v nekaterih področjih, če bo to nujno potrebno. V poštev prihaja to predvsem za službo v civilni obrambi pred letaVkimi napadi, nadalje za poljedelsko delo ter za rekonstrukcijo industrijskih središč, ki so pri letalskih napadih najbolj trpela. Anderson je dalje dejal, da vlada podcenjuje nevarnosti, ki grozi zaradi vražnih napadov na ladje v bližini padnih angleških obal. Vprašanje obrambe proti tej nevarnosti proučuje obrambni odbor ministrov, ki mu predseduje sam ministrski predsednik Churchill. Enako kakor se je posrečilo v svetovni vojni premaErati vse težave, ki so nastale zaradi napadov na angleške trgovinske ladje, upa vlada, da se bo to posrečilo tudi sedaj. Vlada se zaveda v tem ožim svoje odgovornosti in ne bo s pomočjo strokovnjakov opustila ničesar, da poskus: \prašanje zadovoljivo rešiti. ne so-za- Ameriška finančna pomoč Angllfi ffew York, 5. doc. s. (Ass. Press.) Z rednim prekooceanskim potniškim letalom Clipper je prispe] moči iz Londona preko Lizbone v New York podtajnik angleškega finančnega ministrstva sir Frcderic Phi-lipps v spremstvu visoke ca uradnika angleškega finančnega ministrstva Edwarda Paperja. Philipps je na poti v Washing-ton. kjer bo imel v imenu ang'eške vlade važna posvetovanja z vodilnimi ameriškimi finančniki in zastopniki vlade. Ob svojem prihodu na letališče ^La Guardia« v New Yorku je sprejel Phi'inns novinarje ter jim odgovoril na nekaj vpra-5anj. Med drugim je dejal, da je finančni položaj Anglije danes močnoisi kakor kdaj koli prej. Angina porablja dnevno za vojne namene OkoU 45 milijonov dolarjev. Vsa svoja naročila v Inozemstvu plaihije An- gliia v denarju, večinoma vnaprej. Philipps je dejal dalje, da se bo v Wa-shingtcnu sestal z ameriškim finančnim ministrom Morgentauom. da z niim prouči splošni finančni položaj Anglije. Pričakujem, je deiai Philipps. da želi ameriška vlada dobiti informacije o točnem finančnem stanju Anglije in jar bom vse informacije v tem smislu stavil ameriški vl°.di na razpolago. Philipps je dejal ria je vprašanje, ki predvsem z'n'ma Anglijo, preskrba z zndostno količino ameriških dolarjev za plačilo novih naročil vojnega materiala v Ameriki, Glede morebitnega denarnega posojila Zedinjenih držav Angliji pa je Philipps na vprašanje noviner;'e. odgovoril, da je položaj ki bi zahteval tak ukrep š° daleč. Tudi Ford za pomoč »\v VOrk, 5. dec. s. (Reuter.) Henrv Ford. ki doslej ni zavzemal posebno prijaznega stališča do Anglije, je podal včeraj v Detroi^u izjavo, v kateri se izrr.ži za dovolitev ameriške finančne pomoči Angliji. ct London In Anglijo so preteklo noč zopet padale eksplozivne in zažigalne bombe London, 5. dec. s. (Beuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: V zgodnjih večernih urah so sovražna letala sinoči napadla London in Srednjo Anglijo. Vržene so bile eksplozi\*ne in za-žigalne bombe. Število človeških žrtev pri teh napadih je majhno in povzročene škode je malo. Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je popolnoma prenehala opolnoči. London. 5. dec s. (Reuter) Sovražna letala so vrgla preteklo noč bombe na več točk v srednji Angliji. Zlasti je bilo zopet bombardirano neko mesto v zapadnem delu srednje Anglije, ki je doživelo zadnje dni že ponovne nap de (najbrže Birming-ham, op. ru.). Ta napad pa je bil samo kratek in ne posebno močan. Povzročena škoda je majhna in tudi žrtev ni bilo mnogo. Bombe so med drugim zadele neko policijsko postajo ter neko cerkev. ""•.:di sinoči je bil letalski alarm v Londonu končan že pred polnočjo. V prvem delu noči pa se je slišalo zelo močno protiletalsko streljanje. Kolikor je doslej znano, so bombe sinoči v Londonu porušile med drugim neko šolo, v kateri pa v trenutku napada r.i bil nihče. Nemško poročilo Herlin, 5. dec. AA. (DNB.j Kakot oblino je bilo tudi smoči selo živahno po nemških letališčih v severni Franciji. Eska-drila za eskadrilo se je pripravljala na polet nad sovražno deželo. Tudi tokrat je bil za cilj zopet London in še neko mesto v Midlandu. Tišja letala siad Švico Bern, 5. dec. i. Armadno poveljstvo poroča: Tuja letala so danes ponoči letela v območju Ženevskega iezera m na severu Švice od severa proti jugu. Piotiletafafeo topništvo je stopi'lo v akcije V Ženevi je bil letalski alarm. Ameriška letela v angleški službi London, 5. dec. s. (Reuter) Po informacijah iz merodajnih krogov se je izvedelo, da so važne fotografske posnetke napada angleških letal na italijansko vojno bro-dovje pred Tarantom posneli angleški piloti v ameriških letalih. Zlasti na Bližnjem vzhodu je v angleškem letalstvu zelo mnogo ameriških letal. Nadalje uporabljajo letala angleške obalne zaščite zelo mnogo bombnikov tipa Lockheed-Hudson S temi letali je bilo izvedenih že več sto bombnih poletov ob vseh nemških obalah Prav tako so izkušnle n^kazn'e. da 9f ameriški lovci tipa Cur':s-Hawk odlič^ kvalitete. Podražitev mleka upravičena? Podražitev mleka je zelo prizadela revnejše mestno prebivalstvo — Kako nekateri zagovarjajo zvišanje cen Ljubljana, 5. decembra Podražitev mleka je ljudi prizadela Se tem bolj. ker jo sedaj dražja zabela vseh "rst; mleko namreč lahko v^aj demo nadomesti zabelo, saj močnih jedi ni treba še posebej benli. Razen leg . moramo upoštevati, da je mleko v revnejših družinah posebno pomembno živilo, ker imajo dan za finem belo kavo«; delavci jemljejo seboj na delo »kavoc, namreč iz kavinih su-rogatov in taleka skuhano pijačo. Mnogi imajo takšno kavo tudi za večerjo. Najvažnejše pa je, da je mleko napotrebnejše živilo otrok. Otrokom ni mogoče nuditi brez škode za njihovo zdravje in rast nobenega surogata mleka. Znano je. da imajo revne družine največ otrek. Podražitev nilelca je torej prizadela najrevnejše, zlasti delavstvo. Po reviji A. Bcnka Grada »Indek.-.t so se življenjski stroški delavstva v zadnjem letu najbolj povečali, ne glede na podražitev mleka. Po vsem tem je razumljivo, da je podražitev mleka zbudila med ljudmi velike skrbi, zagovarjanje podražitve v >Slovencu» pa budi upravičeno nerazpoloženje. SEDAJ JE LAŽJE ZAGOVARJATI PODRAŽITEV V ča.su, ko se vse podražuje, je z nekega stališča sicer lažje zagovarjati tudi podražitev mleka, toda, če kdo zagovarja interese kmetov in prodajalcev mleka, »c mora, ozirati vsaj nekoliko še na drugo prebivalstvo. Ne moremo tajiti, da so živinorejci upravičeni zahtevati za mleko nekaj več v teh časih kakor prejšnje čase, toda s podražitvijo nikakor ne morejo preveč napenjati loka. Pri tem se tudi vsiljuje vprašanje, ali bi ne bilo prav. če bi tudi živinorejci v teh časih nekaj žrtvovali, ko mora prinašati žrtve skoraj vsak stan. posebno [ a revnejše mestno prebivalstvo. IŠTEKAJ NI PRAV Da s podražitvijo mleka v Ljubljani ni vse v redu, spre vidimo že po tem, da hočejo okoliški mlekarji prodajati mleko po isti ceni kakor mlekarne v mestu — po 3 din. Med tem ko morajo mlekarne v ceno vračunati še svoj u^biček, režijo, davke itd., mleko vendar lahko prodajajo po 3 din. kmet pa. ki je v tem primeru producent, >ne more« mleka proda.ja.ti toliko ceneje, kolikor zasluži mlekarna. Nekateri mlekarji prodajajo mleko vendar še po 2.5 do 2.75 din. kar tudi dokazuje, da bi ga lahko prodajali vsi po tej ceni. Nekateri meščani prejemajo mleko še celo po 2 din liter kot stalni, dobri odjemalci. Ne nameravamo pa seveda dokazovati, da bi moralo biti mleko na prodaj po 2 din. Hočemo se le dotakniti teorije »strokovnjakov r, da kmetje prodajajo mleko v izgubo ter da je cena najmanj 3 din liter povsem upravičena. Trdijo, da bodo kmetje zaceli opuščati rejo krav mlckaric ter bodo rajši prodajali krmo, odnosno redili živino za zakol. PRODAJA MLEKA DONOSNA Pisali smo že, da je v ljubljanski okolici mnogo živinorejcev, ki rede krave mleka-rice predvsem zaradi tega. ker lahko mleko redno predajajo v Ljubljani. Sedaj bi radi nekateri gospodje dokazali, da bo nastopilo kmalu pomanjkanje mleka. Če se cene no bodo »primerno« zvišale. Češ. kmetje ne bodo več redili krav. Dovolite nam Vprašanje: Zakaj živinoreje ne opuste kmetje, ki mleka nc morejo redno prodajati, v podeželskih krajih, oddaljenih od mastnih tržišč? Znani so primeri, da na področju ljubljanske občine rede številni mlekarji krave, čeprav jih ne moremo prištevati med prave kmete, saj nekateri nimajo n;;i travnikov! Ali se bodo torej ti živinorejci poslej lotili pridelovanja in prodaje krme, ednosno bodo rajši redili vole ali konje? Predaju mleka v Ljubljani je bila dsfelej Se vedno donosna. Ne moremo verjeti, da okoliški in ljubljanski mlekarji ne bodo hoteli prodajati već mleka, če celo mlekarne v mestu lahko prodajajo mleko krav gorenjskih živinorejcev po 3 din liter! Gorenjski živinorejci prodajajo mleko mlekarnam za izdelovanje mlečnih izdelkov, a mlekarne morajo skrbeti, da si obdrže svo-;e odjemalce tudi za mleko, ne le za maslo in sir. Vsega mleka ni mogoče predelati v maslo in druge izdelke, tako da ORta.** kot nekakšen stranski produkt in j?a je treba vr.ovčiti. Pri sedanjih cenah mleka se ni treba bati. da trg ne bo dobro založen z mlekom. Več sto živinorejcev v Ljubljani in okolici ne bo presedlalo zaradi sedanjih r>prenirkih cenc mleka na kakšno drugo, donosnejšo stroko, najmanj pa, da bi piidelovali le krmo za prodajo, kajti reja krave poleti, ko je dovolj zelene krme, je vendar priporočijivejša. saj je zelo poceni; tiste krme bi živinorejec, vsaj v večji meri. ne mogel prodati in bi bila izgubljena i^L gospodarstvo, će se zdi reja pozimi tem dražja, je treba upoštevati, da živinorejec priredi tudi teleti In da ne prodaja le mleka, nadalje, kravo redi tudt zaradi tega. ker sam potici uje mleko in mlečne tedelke, in da tudi kravo prej ali slej proda, če že ne proda tellce. Kd~>r nekoliko pozna razmere živinorejcev v Ljubljani in okolici, ve tudi. da mnogi rejci krav mleknric prodajajo krave, ko se odebele: krave imajo namreč navadno stalno zaprte v hlevih in jih precej dobro krmijo in ker se živali malo gibljejo, se prej ali slej odebele. Debele krave živina lahko prodajo že zaradi tega bi marsikomu ne kazalo, da bi opustil rejo krav mle-karic. saj se je ta reja izkazala najdonosnejša. MLEKO NI EDIN DOHODEK ŽIVINOREJCA Računi i strokovnjai*ov<£. da je mleko prepoceni, torej sepajo, kajti gosj od je ne bodo nikogar prepričali, da živinoreji c redi kravo zgolj zaradi prodaje mleka. Redi jo zaradi prireje, zato tudi njegovi družini nudi mleko in da jo proda, če mu kade će bi ne imel drugih dohodkov od reje kakor le izkupiček od mleka, bi se mu zdela cena 3 din za liter upravičeno prenizka ln krav bi ne redili v krajih, kjer mleka ne morejo predajati Gospodje bodo pač morah* zagovarjati visoke cene mleka bolj spretno, če hočejo, da bodo koga prepričali. Naj nam ne dopovedujejo, da bodo živinorejci opustili rejo prav v teh časih, ko je živina tako draga in ko je tudi mk-ko dražje, zlasti po.. ko velja kj: masla že 50 din! Kmetje pa tudi niso tnko kratkovidni, da bi raiSI pridelovali srno za prodajo zgolj zaradi tega. ker je srs1 >j nekoliko dražio, a da bodo imeli prazne hleve; živina je njihov kapital In g i pač ne bodo sedaj zamenieli za denar, k- s« kaj hitro razgubi. Zavedajo se, da bo vo4'1 • prej ali slej konec in z njo tudi sedanj'h razmer, će bo pa ojna trajala še dalje časa., bo imela živina Se vrčjo ceno. Fr,-skati kmete, naj opuščajo živinorejo, pe-meni rodova': vsem, predvsem pa kmetom samim in narodnemu gospodarstvu. Nekajkrat smo že dokazovali, kako sl.no škodljivo je nazadovanje Števila goveje živine za vso državo, ko smo zahtevali, da je treba izvoz urediti ter omejiti. Da smo imeli prav ,se je k.vi kmalu pokazalo, ko bo morali uvesti brezmesne <"ni. da bi število živine še bolj ne nazadovalo. Posebej moramo naglasiti, da pre\ls,,»U«' cene mleka ne morejo kor'-difi živin r eem, ki prodajajo mleko, kajti kon^um bi se občutno Miia-nj^al, Če bi bilo mleko | draero; za to je dovolj dokazov, sai io mrogi meščani začeli odpovedovati mleko, čim se je začelo podraževati, številni dru^i so pa vsaj reducirali porabo. Prav zal tega nekateri uvidevnejši kmetje, cepi lv je to zanje žrtev, rajši prodajajo svojim sttalnim odjemalcem mleko po starih nah. zlasti tisti, ki so cene zvišali že lani. Pri Sres. odboru Rdee^sri krij \ ia bil osnovan bolnlčarski oddelek, se t1, en iz dip'omimnih bolničarjev. Izvoli en i:vseblipppwis|^^ 1 ' i i Hotel »Stara pošta« otvarja novozgrajeno moderno zimsko r gMftftnil kegJiiščc II'H'!!l;iin'l,i^!n;',,,',,,iy 1' !!!«"•" •': ''"TOi'?^! iiii!:iih!;iJ MiiTin^'l^i'iiMi^) J;iil i^r'Mlil.;,!,'.;. !»ll!iul!;l!tllitiiiiliii"t'!! liiill Umrl nam je naš nadvse ljubljeni šef-zdravnik sanatorija Leonišča, zdravnik OUZD, rezervni sanitetni kapelan I. ki., odlikovan z redom sv. Save IV. st. danes ponoči po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega bo v soboto 7. decembra ob 2. popoldne izpred mrliške veže, Slajmerjeva cesta 2, do mitnice na Dolenjski cesti, od koder bo prepeljan v Šmihel pri Novem mestu, kjer bo pokopan istega dne. LJUBLJANA NOVO MESTO, dne 5. decembra 1940. Žalujoči estali Ste v. 270 >SLOVENSKI NAROD <, četrtek, 5 decembra 1940. Stran S DNEVNE VESTI — Zagrebška univerza, bo zaprta rH dnu ZagrebSki univerzitetni senat je na svoji s»eji sklenil^ da ostane univerza zaprta še nadaljne tri dni in sicer do 5. t. m. Pre-cmvanja so bodo začela 6. t. m. — Sklenjen sporazum z Nemčijo o izvoru goveda. Direkcija za zunanjo trgovino je sklenila z Nemčijo sporazum o izvozu goveda pasme buša. izvažati bodo zakiano živino, in sicer predvsem iz dr Laske in vr-baske banovine, neke liko pa tudi iz moravske, zetske in banovine Hrvatske. Prejšnje čase je Nemčija uvažala iz naše države predvsem zaklano živino sUnentaMke pasme, ki jo rede predvsem v aktivnih pokra jinah. Novi sporazum bo koristil predV vsem prebivalstvu v pasivnih pokrajinah, kjer težje vnovčijo svoje blago. — N^sa zunanja trgovina s ftvfco. Po sporočilu ravnateljstva za zunanjo trgovino so določeni za izvoz v Švico kontingenti lesa predvsem za izdelavo celuloze 5.000 ton, drva (odpadki žag) 10 000 ton. bukovi oblikovci 3.000 ton in ostali les listnatega drevja 2.000 ton. dalje žagan hrastov les 10.000 in žagan les drugega listnatega drevja 10.000 ton. Razen tega bomo še izvozili žaganega lesa iglavcev 15.000 ton. furnirja 1.000 ton. vezanih bukovih plošč 1.000. nebeljene celuloze 3.000 ton in bukovih železniških pragov 10.000 kosov. — Konferenca o aprovizaciji me»t. vprašanje aprovizacij mest je postalo zdaj aktualno in zato je kmetijski minister dr. ćrubrilovič včeraj konfori ral s predseuni-kom in podpredsednikom vlade. Na konfp-renci so razpravljali o veliki akciji za ustanovitev oskrbovalnih ustanov na področju občin. Po tej konferenci je bila še druga konferenca v kabinetu kmet jsKeiza ministra in na nji 90 reševali konkretna vprašanja aprovizacije za mestno prebivalstvo. Tej konferenci je prisostvoval tudi generalni ravnatelj Prizada in generalni ravnatelj direkcije za prehrano. — Novi predpisi za prodajo jedMnega °!ja na drotm°. Trgovinsko rrdnlitrstvo je predpisalo, da smejo olje na drobno prodajati samo trgvci, ki imaj prodajalne za prodajo blaga na drobno. Prodnati pa ga smejo samo toliko svojim sla.nim odjemalcem, kolikor so ga pred prvim septembrom lani. — ZasIOJ dela v BOšaskem pristanišču. Zaradi vojne v Sredozemlju se je promet v sušaskem pristanišču silno zmanjšal. V primeru z živahnostjo prejšnje čase lahko oelo trdimo, da je delo povsem zastalo. V pristanišču so zasidaan? samo domače lad-;c za obalno plovbo, silno redko pa pristajajo tuje ladje. Zaradi tega je nastala tudi že v Sušaku in okolici občutna nezaposlenost. — 20 milijonov din je zanetil za i ■••':>-nje &ol. V Dubrovniku je unu*l Igo Račič, ki je zapustil 20.000 000 za trgovsko in meščansko šolo ter mornariško trgovsko akademijo. Razen tega je so določil 2 milijona za vodovod. — Mrliča no oropan. Ob koncu septembra je na tragičen način izgubil življenje pri avtomobilski nesreči koprivniški župan prof. Anton Ključka. Pozneje so ugotovili, da je imel prof. Ključka seboj večjo vsoto denarja, nekaj nad 10.000 din, ki je pa izrinila. Oblasti zdaj vodijo preiskavo in nekateri osumljenci so bili že aretirani. Kaže, da bo preiskava kmalu končana, — Razne nesreče. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali lSletno služkinjo Marijo Kunšek. zaposleno pri graščaku Palmetu na Igu. Bila je skupaj z delavci v gozdu in ker jih je zeblo, so zakurlTi ogenj. Dokle je sedelo preblizu ognja in n nadoma se ji je vnelo krilo. Dobila je hu le opekline po vsem telesu. Anton KoSsek, 231etni mdar iz Hrastnika, je \ rovu padel in si zlr.mil levo nogo. Franc Jež. krojaaki pomočnik iz Ljubljane, je padel s kolesa in se poškodoval na glavi. Enaka usoda je doletela, tudi 451ctnega ključavničarja Alojzija Smoleta iz Ljubljane, ki je padel s kolesa in si zlomil levico. Vsi p« . k< « vanci se zdravijo v bolnici. — Yreni<\ Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in mrzlo, zjutraj megla. Včeraj je bila najvišja temperatura v Kumboru 13, v Dubrovniku 12. v Splitu in Žirju 10. na Visu 6. v Beogradu 4, v Sarajevu 1, v Ljubljani 0.4, v Zagrebu —1, v Mariboru 5.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.9, temperatura je znaSala —7.4. na aerodromu —9.0. v Mariboru - 10. v Zagrebu —9. v Beogradu —4. v Saraveju —15. ■SBBflBB KINO MOSTE Danes ob 20.30. jutri ln v soboto ob 20. uri najrazkošnejši velefilm divjih pustolovščin in romantike v naravnih barvah ROBIN HOOD Errol Flyn, Olivia de Havillaml S. O. S. SAHARA •Iran Pierre Aumont. Marie Labarr Ganljiva zgodba večnolepe ljubezni iz brezmejne Sahare Iz Lfafrifene .—lj N°v grob. Umrl je snoči šef-zdravnik sanatorija Leonišča. z .ravnik OTJZD in rez. sanitetni kapitan I. ki. dr. Pavel Krajec. Pokojnik je bil splošno priljubljen zdravnik ter ga bodo težko pogrešali mnogi njegovi nacienti. Za svoje zasluge je bil svojčas odlikovan z redom sv. Save IV aropnje. Pogreb bo v so bet o ob 14. iz Leonišča na šlajmerjevi cesti 2 do mitnice na Dolenjski cesti, od koder bodo pokojnika prepeljali v šmihel pri Novem mestu, kjer ga bodo položili v drružinsko grobnico k večnemu počitku. Bodi mu ohranjen blag spomin, niegovim naše iskreno sožalje! —lj Teden vzgojnih veVzgoja v družini": 11X11. da\ Kr. Bren- kova: »časopisi, gledaliSče. kino in mla-- dinas: 12. XII. prof. Kobilica: i Vzgojno sodelovanje šole in doma«; 13. XXI. prc*. Oopič: >Igrc. sport m delo«; 14. XII. Fr. Brenk: »Pcmoč otroku pri izbiri poklica«. Opozarjamo vse starše na ta predavanja ter vabimo, naj se jih udeležujejo v čim večjem številu. Morda je oanes bolj kakor kdajkoli potrebno, da vsaj od časa do časa razmišljamo o vzgoji nase mladine in ii posvetimo neki; E S&. Vstopnine m. lj— Razstava Božidarja Jak ca ie odprta vsaki dan od 9. do 18 Raz'-tava bo oclprta do 17. decembra. DANES v vseh prostorih kavarne , Nebotičnik" veselo miklav zevanje! lj— Združenje trgovcev v LJubljani poziva vSe elane. ki še niso zadostili okrožnici št. 2123, naj takoj prijavijo mestnemu poglavarstvu odd. XXII zaloge trdega in jedrnatega mila in Istočasno prosijo za podaljšanje razprodaje mila. Tudi prosi združenje, da mu pošljejo člani živilfke stroke brrzporrojno izpolnjen izkaz o zalegah živil. Zadeva je zelo nuJna. 526/n lj— Naši Trboveljski siavčki so po Češki. Bolgariji in deloma tudi v Nemčiji prav tako dobro znani kakor Po vseh krajih naSe kraljevine. Ko so prišli prvič v Prago, bili so nekako razodet ie tudi za glasbeno izredno visoko stoječi češki narod. Prinesli so mladinske zborovske skladbe tako dovršen.^ da so zbudili naj-večie občudovanje. Deset let že dela ta prvi najboljši mladinski zbor pri nas in svoi prvi iubilei hoče pros.aviti z resnim koncertnim de"om. Jubilejni koncert bo v ponedeljek 9. t. m. ob 20. v veliki filhar-monični dvorani. Trboveljski siavčki ima-io med nami mnogo, priiateljev. zato cmo nreoričani. da bo ta večer dvorana oolna. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 527'n lj ROKAVICE NOGAVICE Karnič- nik >'r'botičnik lj— Referat za kontrolo cen objavlja: K cenam bučnega olia v dravski banovini, določenim z banovo odločbo z dne 29. nov. 1940. je dovoljeno pribiti banovinsko trošarino v znesku 1 din. —U NA VSAHO MIZO LASRO PIVO lj— V Sentia-kobskem srledališču bodo nonovili osmič in posledniič Senečićevo igro »Nenavaden človek« v soooto 7. in nedelio 8. t. m. ob 20.15. To vestno in •'ono nrioravlieno delo. kliub prikriti ik< fti, izvrstno zabava gledalce. Ker bosta ' > poslednji uprizoritvi tega sodobnega oderskega dela, nai nihče ^e zamudi like. da si io ogleda. Predprodaia vstopnic od danes dalie. — lj I*lru.jte praktično! Najlepše darilo za vsako rokr». je >Jugr»patent« nalivno pero. Dobavlja tudi na obroke Jugopatent, Ljubljana. Dvorakova 8. 2788 lj— Pomladek Acro-klijba na I m«1 ški drž. real. gim. v Vegovi ulici bo p.ircdil miklavževanje. Ker je čisti dob ček namenjen za obdaritev rev m h dijakov, se vsi vljudno vabijo, nai pedpro to delo s svojim obiskem. Predprodaia vstopnic in spreiemanic daril bo pri šolskem slugi v soboto popoldne in nedelio dopoldne. Pester spored 1 —lj Za CM D je daroval g. Rumpl 150 din namestu cvetja na krsto pokojnepa Dolfeta Rabiča. lj— Sv. Miklavž pride danes v gostilno Lcvšin. 525-n lj— Z bonboni pride sv. Miklavž drevi ob 17. v trgovino A. Potrato, preie Josip Kune & komp.. na Miklošičevi cesti 32 in ob 17.30 pred njeno podružnico v Frančiškanski ulici 2. Otroci pridite! 524-n lj— Miklavž pride v nedeljo v gostilno Martine v Zg. Šiški. tel. 41-88. 523-n _lj Počep puran in vino Hamburger, gostilna Lovšin. 517—n —lj Razpis dobav za ljubljansko post". Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo rczeivncga elektr. generatorja na pogon z bencinskim motorjem za poslopje pošte Ljubljana 1. Pogoji se lahko kupijo za 50 din v pisarni direkcije. Ponudbe je treba predložiti do 7. decembra ob 11. dopoldne ekonomskemu odseku direkcije. — Nadalje razpisuje dobavo 16 Selenovih usmerjevalcev za brzojav pošte Ljubljana 1. Pogoji se lahko kupijo za 60 din v pisarni direkcije. Ponudbe je treba predložiti do 10. decembra ob 11. dopoldne ekonomskemu odseku direkcije- Razpisana je tudi dobava električnih motorjev in ventilatorjev za pošto Ljubljana 1. Pogoji se lahko vpogleda j o ali kupijo za 50 din v pisarni dri-rekcije. Sv. Jakoba trg štev. 2-1 soba št. 41. Obvezne, z 10 din kolkovane ponudbe je treba predložiti do 11. decembra ob 11. dopoldne ekonomskemu odseku direkcije. Sv. Jakoba trg št. 2-1, soba št. 42. Sorodnikom izseljencev Narodni izšeljeniški odbor v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, pri poroča vsem, ki imajo svoje sorodnike ali znance v Nemčiji. Belgiji, Franciji ali na Nizozemskem, da jim sporoče, naj imajo v redu vse svoje dokumente, predvsem tiste, ki se tičejo pridobljenih pravic iz socialnega zavarovanja, da nc bodo v potrebi ostali brez njih. kakor sc jc žal ponekod že zgodilo. Preskrbijo naj si čim prej vse zadevne duplikate, dokler je spomin šc svež. Obenem opozarja NIO vse, ki imajo sorodnike in znanec v Franciji: 1. da so se vsi izseljenci, ki so bežali iz Merlcbacha, Freymiga, Creutzwalda in Je-anne d'Arca. že vrnili na svoja prejšnja mesta in imajo »sti naslov kakor prej, le namestu »Moscllc« naj se napiše »Lothrin-gen« in namestu »France« »Deutsches Reich«. 2. jugoslovensk: konzulat, ki se je pred vojno umaknil v Cha'imont. ima v Metzu *wj urad zopet odprt Ako želi kdo od tam kakih podatkov, naj piše na naslov: »An das ju^oslavvische Konzulat General Mu-dra-Strasse 3, Metz, Lothringen. Deutsches Kcich« Na isti naslov naj piše tudi vsak. k. /eli pisati p. lankoviču. ki je v pomoč kuizuiatu. 3. naši izseljenci (300), ki so že več let v industrijskem kraju La Machine (Nievre). so še vedno tam in ie njihov naslov ostal neizpremenjen Isto velja za one. ki so zc več let zaposleni v Carmaux (Tarn) in v drugih krajih južne Francije. Za vse ostale informacije naj se vsakdo« obrne rui N'arodni irseijeniški odbor v Ljubljani. Miklošičeva 22. Maksimiranje cen koruze Po uredbi o prometu s koruzo ima določiti banska uprava po zaslišanju urada za kontrolo cen prodajne cene koruze in mlevskih izdelkov iz koruze. Kr. banska uprava je postavila po zaslišanju strokovnjakov gle.e tega naslednje predloge: Cena normalne koruze s 14^ 0 vlage bi stala franco postaja v Sloveniji 304 din. Preprodajalci koruze bi prišteli k tej ceni prometni davek in običajni trgovski zaslužek. Mlini naj bi mleli mlevske izdelke normalno v naslednjem razmerju: koruzni zdrob 20° * koiuzno enotno moko 60 odst., otrobe 18 odštet kov. Najvišja cena koruznih mlevskih izdelkov pri normalni meljavi in pri prodaji na veliko pekom in trgovcem franco mlin ali skladišče veletrgovca bi bila za koruzen zdreb 470 din. za koruzno moko 383 din. za otrobe 225 din- Pri večjih nakupih bi se dajali pod te cene popusti, ki so v predlogu na veletrgovce določeni. Te cene še niso c'efinitivno določene, vendar m c rej o trgovine računati, da bodo določene cene približno na ta način in v tej višini. KOLEDAR Danes: četrtek. 5. decembra: Saba DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Snegulčica Kino Sloga: Cvetje v maju (Beli Jorgo-van) Kino Union: Pla.ce de la Concorde Razstava slika Božidurja Jakca v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Rosljeva cesta 1. Bahovec. Kongiesni trg 12 in Nada Ko- motar, Vič — Tržaška, cesta. Nase gledališč D B A M A Začetek ob 20. uri ćetrtek. 5. decembra: ob 15. uri: Sne^ulj-čica. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Skrivalnice. Red četrtek Petek, 6. dec nbra: Krog s kredo. Red B Sobota, 7. decembra: Krog s kredo. Izven Nedelja, 8. decembra, ob 15. uri: Princeska in pastirček. Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža, Ob 20. url: Lopa Vida. Izven. ★ Zaradi obolelosti jre. Nablockr bo jutri V petek 6. t. m. za red B vprizorjena namestil napovedanih -Ciganov« kitajska igra *Krog s kredo . Prvič v leto.—:ji sezoni bodo ponovili Gobe vo očarljivo mladinsko igro »Princesk« in pa^tireek« z L^varjevo in Simčičevo v naslovnih vlogah. Opozarjamo na nove glasbene točke. K tej predstavi se bo prišel sv. Miklavž poslovit z vsem svojim lepin; in številnim spremstvom. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek. 5. decembra: Jenufa. Red A. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in tenorista Josipa Gostiča Petek. 6. decembra: zaprto Sobota, 7. decembra: Carmen. Izven. Go-stova. je altistke Elze Karlovčeve Nedelja, 8. decembra: ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Friderika. Izven Gostovanje tenorista Josipa Gostiča ¥ V Janačkovi operi »Jenufa« s Hevbalovo v naslovni partiji, pojeta glavni partiji gosta Elza Karlovčeva in Josip Gostič. Opozarjamo na to delo, ki druži folklorne prvine z močno impresionistično glasbo n dramatičnim dejanjem. Nadalje bodo peli: Marčec. španova, Janko, Zupan, Poličeva, Ivančičeva, Barbičeva, Polajnarjeva in Je-romova. Dirigent: D. Zebre. Zanimiv dogodek v operi. V soboto bo pela prvič na našem odru partijo Carmen altistka Elza Karlovčeva, ki se je doslej z vsem poudarkom uveljavila kot Lota v »VVertherju« in cerkovnica v »Jenufi«. Poleg Karlovčeve bo debutiral mladi barito-nist Ivan Ivanov, gojenec našega konser-vatorija. Pel bo partijo toreadorja Esca-milla. Don Joseja bo pel Franci, Micaelo Ribičeva. Dirigent: dr. švara. Režiser: C. Debevec. Koreografa: ini. Golovin in B. Pilato. Spominu vrlega sokolskega brata Škofja Loka, 5. decembra V vsej škofjeloški javnosti in predvsem še v sokolskih vrstah je bridko odjeknila vest o smrti ljubljanskega zdravnika g. dr. Toneta Jamarja, posestnika v škof ji Loki. Kot sin domačije Pri Cenetu na Mestnem trgu v Škofji Loki je do zadnjega časa čestokrat in rad posečal svoj rojstni kraj. L. 1905. ko je br. notar Stevo Šink kot takratni akademi v Prag; sprožil pobudo za ustanovitev Sokola v Škofji Loki, je bil mladi medicinec Tone Jamar takoj v vrsti one četvorice (sodelovala sta tudi višji sodni oficiai Joško Ziherl in fotograf Avgust Blaznik). ki je pridobila se več sodelavcev in je zlasti nabrala ustanevnike, ki so prispevali vsak no dvesto kron. Od tega leta dalje je bil br dr. Tone Jamar do svoje smrti, tore; 35 let, neprestano član škofjeloškega Sokola. Ko se jc gradil Sokolski dom. je prispeval lep znesek 5000 din. Neomajen v svojih mladostnih idealih je vedno rad. kolikor mu je bi'o mogoče, posečal prireditve svojega sokorskega društva, ki ga bo tudi polnoštevlno spremilo na njegovi zadnji poti. Izkazali bomo čast bratu, velikemu človekoljubu, možu plemenitega značaja. Na^el bo svoj počitek poleg svoje pred skr f0 \2 leti umrle soproge Katarine, pcav tako naše skoro neposredne rojakinje od Sv. Duha. Truplo pokojnika bo Iz njegove biše na Mestnem trgu, ki jo ima v najemu škofjeloško sre- \ sko načelstvo, ob 16. preneseno na domače pokopališče. Ugledni rodbini, g. Janezu. kakor hčerki gdč. profesorici Jeji. izrekamo ob bridki izgubi na£e odkritosrčne* soža'.jc, z zagotovilom, da nam br ostalo ime b!a-iicga pokojnika v večno hvaležnem in ne-p /nbnem spominu. SOKOL Z Jezice. Narodni in sokolski praznik zedinjenja smo tudi na Jezici prav dostojno praznovali. Bili so časi. ko so nekateri posmehljivo gledali rta to praznovanje, a čas vse prinese in tako se je tudi na Jezici 1. december letos proslavil vsestransko. Sokol lahko j ponosom zre na vse to, zavedajoč se, da nc slavi narodnega zedi-njenja pod silo razmer, temveč izvršuje s to proslavo le svojo r orodno in sokolsko dolžmst. Dne 1. decembra je imelo društvo ob pol 11. dopoldne slavnostno sejo. na kateri je bila prrčitana poslanica SKJ. Novopristopivši člani tn (Ranice so pcda'd zaobljubo in izvršena je bila prevedba narašča iniknv in dece. Ob sklepu so vsi navzoči zapeli Pesem sokolskih legij Zvečer ob 19. je bila telovadna akademija, ki se le pričela z 2ivo sliko, predstavljajočo sokol-stvo in Jugoslavijo, ki zvesto služi avo :e-mu kralju. Br. prosvetar je v ognjevitem govoru slavil praznik narodnega zedinje-nja, nakar je zbor vsega sokoistva zapel *Bcže pravde«. Zatem so vsi oddelki prav dobro izvajali proste vaje ob spremljavi godbe in petja- želi so glasno pohvalo mnogoštevilnega občinstva. Posebno le ugajala ženski eeca, ki je pojoč Izvajala vaje po narodni pesmi ^Barčica po morju plava«. Nastop Sokoličev-vojakov s puška-mi je navzoče tako navdušil, da so morali na željo penoviti vaje. Med prostimi vajami so nastopili naraščajniki na bradlji zelo učinkovito. Na drvovišinski bradlji je vrsta naraščajnic pokazala prav lepo razne vaje, za kar je žela splošno pohvalo. Na sporedu so bile tudi štiri deklamacije naraščaja, ki so povzdignile svečanost. Ob zaključku so člani in članice izvajali proste vaje s pesmijo >Hcj Slova*:*.c. Sokol je lahko zadovoljen ^ uspehom te akademije in želimo, da bi šla njegova pot vedno le naprej brez miru . .. Sokol t na Taboru bo priredil drevi ob 17. v veliki dvorani na Taboru rrvkln- ž -vanje za deco z zelo pestrim sporexlf m. Darila se spreimaio do 16. v ženski garderobi na Tabor" (vhod nasproti vojašnice). SokOi Lpibljatia fj piireci v domu v Trnovem išvabičcva ulica) irevi ob 18. miklavževanje za otroke. Darila oddajte od 15. naprej v društveni pisarni. Otroei vstop samo v spremstvu odraslih. Miklavž v tiiški. Sckol V Šiški bo rrire-dil v četrtek 5. t. m. ob iS. v dvorani So-kolsT-ega doma mikla\ zevanje za d**' r\ Pester spored bo gotov zadovoljil vse. Darila se sprejemajo od A. dalje v Sokolakem se klateže. Id iih Basa&Jo brez pasiih znamk. Iz N*?v?«^ mesta — Proslava L. decemW». Tudi letos je Novo mesto proslavilo 1. december prav svečano. Najbolj olr.sk a na je biLi sokolska akademija na večer pred praznikom, ki je s svojim pesiiim. riobro izbranim sporedom navdušil v*c prisotne. Na praznik je bila v obeh cerkvah zahvalna slovesnost, katere se je udeležilo razen predstavnircov uradov in Vojake tudi Številno občinstvo Ob 11. donoldne je bila v Sokol kem domu Blavnostna sej.? Sokola z nagovorom br. M. Ml inška. Prečitnna je bil- sokolska po-slanica, nakar Je bil^ izvršena zaohljuba in pT~«vedhq norih članov. — Miklavžev Sejem v torek 3. t. m je bil ^rnv dobro obiskan. Pripeljal] so 172'"» prašičev, 719 glav goveje živine m 36 koni V splošnem bila kupčija prav dobra. Cena coveje živine jo bila. od 8 do 11 din prašič, pa 11 do 16 din. Mladi prasci so se dobili po 300 rlo 500 din par. NajfcoljSe kupčija so delali trgovci in kramarji z :na-rufaktumim blagom. Posamezne manufakturne treovine so kupci n -avnost oblegali. Tudi treovine s čevlji in usnjem so dobro tržile. Manj povpraševanja je bili za druero b'aoro. — .onejr in mraz. Dolenjska je v soboto dobila novo snežr.o odejo. Po hudi burji so nastali povsem jasni, prav mrzli dnevi. V torek zjutraj je živo srebro padlo za celih 14 stopinj pod ničlo. — Nex£od:i tovornega avtomobila. L,e&.v\ trgovina je po vsem Dolenjskem v živahnem razmahu Vsak dan prevozijo precejšnje množine vsakovrstnega lesa tako na kolodvor v Stražo, mnogo pa tudi naravnost v Novo mesto. Tako je 3. t. m. vozil Bercetov šofer iz Novega mesta od Va't.^ vasi proti Novemu mestu težko naložen avto 9 smrekovimi hloii. Nedaleč od Vo-iavč je na ovinku s precrjšnjo naglico pri-vozil od Novega mesta drug tovorni avto ter bi nastal karambol, če sc n*> bi l"c • -tov avtomobil ognil v naglici proti kraju ceste, kar je postalo zanj usodno. Cesta r.b kantonih nma trdne podlage, p« se je avto nagnil m prevrnil. Vsi nakvoni hlodi ««o zdrknili po tleh. K sreči ene šoferju ni zgodilo nič hudega, avto pa je utrpel nekoliko škode. Sicer so pričeli takoj z delom, da bi avto dvignili in gS u\ rnviM zopet na cesto, vendar se jim to do večernih ur zaradi slabšo a terenn in neugodnoga pcio žala ni posr.čllo. Tudi tej nesreči je vzrok polog" hitre vožnja preozka cesta. Iz Trboveli Trboveljskim čebelarjem. PodiuZ-.itca slovenskega čebelarskega društva v Trbovljah bo imela v nedelio ob 9. dopoldne svoj redni občni zbor. ki bo v II. državni deški šoli. Na skupščini bo predaval znani čebelarski strokovnjak g. Aveust Bukovec. Športne ve®ti.. V nedeljo 8. t. m. bo rudarski favorit SK Amater igrai v poslednjem ligaškem kolu tekmo na domačem igrišču s SK Marsom iz Ljubij?.ne. Trboveljska športna publika bo po daljšem odmoru prišla zopet na svoj račun, saj se bo na tej tekmi odločilo, katero mesto bo končno obdržal domači prvak v tabeli slovenske lige. SK Mars ie v jesenski tekmi zmagal na 3 domačini z rezultatom Epidemija srbečice na deželi Ljubljana. 4. decembra Xh & Seli in v mestih se zadnji čas čim dalje bcij širi nerodna bolezen, ki ji prj-vimo garje ali arbečica. Spočetka ae zdi ta bolezen čisto nedolžna in se bolnik nerad odloči za hitro pomo, ko pa se si bel razširi na vse telo. postane bolezen več nego neprijetna. Srbež postaja pekoč, bolnik pa se praska do krvi; čim bolj se praska, tem bolj srbi. X ozn c sen postane srbež ponoči, ko se telo segreje. Garje so se tako razpasle po deželi, da se lahko govori o pravi epidemiji! V splošni bolnici v Ljubljani se prijavi za zdravljenje vsak ćsltl po 20 in več oseb obojega spola, odraslih in otrok. Tom bolnika, ka ima garje, ki se imenujejo z zdravniškim izrazom /Scabdes«, namaze jo z rnaziiom, nakar ga okopljejo v neki tekočini. Odrasel bolnik gre lahko že čez ove uri iz bolnice, otioci pa se zdravijo kake tri dni. Zaradi prenapolnjenosti otroške bolnišnice se zgodi, da otroka z garjami odklonijo in mu naroče, naj se zglasi čez nekaj d.ii. Mevitem seveda otrok raznasa garje naprej in se bolezen zato hitro širi. Garij menda ne zdravijo nikjer po de-želskih bolnišnicah in pošljejo vsakega bolnika v Ljubljano. Pravijo, da se doma bolezen ne da odpraviti, kar pa je težko verjetno. Treba bi bilo, da se zgane zdravstvena oblast, ki naj bi ukrenila potrebno da se razdeli mazilo in še druga zdravila, nekaj čebrov pa tudi povsod premorejo, da se bolnik lahko okoplje. S tem bi se bolnišnica v Ljubljani močno razbremenila, bolniku pa bi bilo tudi ustreženo, ker mu ne bi bilo treba hoditi v Ljubljano, morda, iz najoddaljenejših krajev. mMSMMMMMl > Koncert slavenske komorne glasbe Drugi koncert UJ v\.\ Je o;i posrečen slovenski komorni g'a>bei- tvornosti in ie obsegal klavirska tr a Svair ^kerjanca Osterca m Arniča S\arn. v dveh stavkih (Andante Scherz* ) ie diI boli kakor v dru gem zanimiv v prvem -tavku. tehnčno ie grajen na dokaj ostn osnov sodobnega pojmovanja, kakr.-ni s* Svar-« td^s'ednje ca se vedn*' bolj odnvka V orr^nienem triu izstopata zlasti ntm:k» '~n dnnmika ter te matična obde.ava Zelo zanima ie po na činu izraza Škerjančev trio v šrm.h »tavKih od kate rih najmočneie izstopa-« drugi (Adagio) m Četrti (Mae^toso 'ugubrf). k tvonta učin kovit kontrast prvemu (Alleg-r» vivace) in tretjemu (Pres'o) ne le po tempu temveč tudi po vsebinski zasnovi Zdi ^ mi. da predstavlja vprav Adasio rx svoj' Urični umeneni pristranosti kliub vmesnemu tret jemu stavku, katerega razpo'oženje stopnju je pnpravo končnemu stavku najnrVnej-so osnovo za Marcia funebre \ katerem do-seže »racjičnost nabroje-* ja svoi višek formalnim ki ie precizno izvedeno rer ka/e pravilnost upo rabManls gradilnrh e'ementcv Osterče* *rir, v šestih temrh ki si sle dijo brez odmoru fAllefr* m. derato An dante. Vivace Maestosr* Alle-r«, con hrio Chora') je zammiv že po vnanji zamiki h'tri tempi se menia\ajo < poeacninrv n do sežejo v Choralu po vsebms'<- moč' svg-1 vi^ek Izredno jasno j*» poudar ena linija tako vodoravna kakor navpična k' ie na šla v Ostercu zelo dos ednega >n duhovite ga oblikovalca Temata si s'edi'o v organ ski povezanosti brez prestankj m so zam miva. da neprestano vežejo na*>e posluha' ca. Kakor melod;ka ie fud: harrr.nka mte resantna. iznajdljiva in pestra Mislim da se ne motim da ie Os*^rc pesebno izrazit zlasti v počasnih stavkih, v kiter h svoj ! du-evni odnos pojj'ab'ja mo^ntje kot v btrh; to dokazuje tudi v ponedeliek izvedeni trio. pri katerem je izraznost invencije posebno občutna v vseh rreh počasn-h tempih, prihaja pa seveda v ospredie tudi v ostalih delih Ta Osterčcv tno spada gotovo med najboljše njegove kon.ornc tvorbe Tudi Arničev trio predstavlja zel* kvaliteto delo ter kaže nesporno kvalitativno rast skladateljevo ne le na področju sim fomčne. tem\eč tudi komorne g asbe Zgrajen je v štirih, smiselno stopnjevano se razvijajočih stavkih (Allegro impetuuso. Fuga. Sercnada Rondc) Posebno zan m:va je fuga. kjer se zanimivi ritmik- pridružijo še ostmati in nag asijo značilnost celotne izpeljave Ost natni akord' tvorijo ritmično ni vsebinske močno p<-d"ag< * i - ii serenadi ter so zaradi tempa (andante cantaSdc) tu po vlogi še pomembnejši Rondo ie značilen predvsem po izrazni sili AHegro impe-"uoso , a po interesantni kombinacij, in izvedbi tematov Poleg zanimive ntmJce. široko razmahnjene melodrke in nekako im-presionstično občutene harmonike ie Ar nič posebno izrazit zaradi, rekel bi neugna ne. prav elementarne vitalne sile. ki ga žene neprestano dalje, ne dovoljuje zastankov in povzroča po učinku občutek močne do-živetosti So to elementi ki so bi'1 dobro razvidni tudi v posledniih avtonevih sim-iumčmh pesnitvah (Zapeljivec V plannah) .n ki se jim priključuje še instrumentacija • atera dobiva tudi v komornem triu orke bralni blesk m barvir<«t Ve* program so izvedli F Ornikova (vio :na) M Lpov^ck (klavir) in C Sedlbauei i čelo) ki so vsak trie prikazaP ne le teh učno preezno marveč tud- interpretacii -.ki zelo doživeto po-g'obljeno teT so * ten zoblikovah m<»čno ueinkuif>če glasbene li >ce Njihova izvedba ki je bila na zelo lep' jmctrr k reproduktivni višini, je očitnva 'a posebno skrb m ljubezen ki so jo po svetiti svojemu programu V ce'ot* so bil skladni izenačeni ter %r se predstavili kot komorni korpus ki je sposobtr izvedb visoke kvalitete ter je zato porrebn«~. da n-le enkraten marveč da deluit načrtno na prei tn s tem sodeluje v pog'aHjanju ko mornega dejstvovanja v naš gf.sbi Koncert slovenske konurm-- g'asbe je za radi zanimivost' sklado ir kva'tetnega pri kaza ustvari! naiboljš- vtis na p^lušalce ki jih je pn koncertih UJ.MA vedno več in ki so navdušeni izražal pr'/.nanie skla dateljem ter izvajalcem Važen je bil še posebno ker nam je predstavil dela ki jih d dokazulejo po membnost ustvarjania na^ih skladateljev tudi na tem področju slovenske glasbe cd.— Trboveljski sla veki so zapet peli Lepo uspel slavnostni koncert mladinskega zbo-osUiliovanega z redom Jugoslovenske krone ra, Trbovlje. 4. decemora Med najizrazitejšimi manifestacijami, ki so bile pri nas 1. decembra, je bil brez dvoma koncert naših rudarskin Slavčkov, ki so zopet pokazali, da so pravi mojstri mladinske pesmi. Dvorana delavskega doma je bila do zadnjega kotička zasedena. Udeležba je bila rekordna ter je pokazala, kako živahno se zanima za svoje »Siavčke« zlasti naše delavstvo. Koncertu so prisostvovali tudi ravnatelj rudnika TPD g. inž. Kolka, sreski načelnik g. Bizjak, sres-ki šolski nadzornik Vranec. župan g. Kle-novšek, za Hubadovo pevsko župo pa g. A. Lajovic. rs a koncertu so nastopili polnoštevilru pevski zbor slavčkov, delavska godba in »ohstka gdč. Rezika Korit nikova. Delavska godba je za uvod ubrano zaigrala Kana Pahorja v Slovenski svet«, nakar je pevski zbor dovršeno zapel vrsto lepih slovenskih pesmi ter med drugim prav uspešno krstil C. Pregljevo: xOsamljeno doni zvonček«. Cvctkovo: *Glej. saj ne moreš več*. Osterč^vo: ;štuparamo« in Skerjan-čevega »Kralja Matjaža*. Med odmorom 1e imel sr. načelnik g. Bizjak na »Slavčke nagovor, v katerem }e orisal visoko poslanstvo rudarskega pevskega zbora ki je Trbovljam prinesel mednaroden sloves, dom ovim pa priboril glasbeno slavo v širnem svetu. S toplimi Čestitkami je izročil zboru red Jugosloven- ske krone V. stopnje, s katerim je bil zasluženo odlikovan za svoje uspešno pevsko delo Mlada pevka se je ljubko zahvalila za odlikovanje ter v imenu slavčkov obljubila čuvati glasbeni sloves. G. Lajovic se je s prisrčnimi besedami pridružil čestitki v imenu Hubac ve župe. V drugem delu konc * ta je sledila fantazija iz opere »Prodar nevesta«, ki jo je vzorno prednašala delavska godba. Solo-spevl gdc. Rezike Koriudkove so izzvali zelo toplo odobravanje. Nežno nastrojene pesmi Pavčiča »Mehurčki«, Flajšmanov s-Metuljček« in Ipavčev ^Božji volek« so se mehko prilegale sladkemu glasu pevke, ki od koncerta do koncerta kaže viden napredek. Na klavirju je spremljal z vso diskretno fineso g. Svara. Melodiozni češki, kanaški in slovaški plesi O. šine, ki jih je Slavček pel s spremljevanjem delavske godbe, so bili živahno aklnrrdrnni ter so jih morali ponavljati. Koncert je zaključila delavska godba z Cerarjevo »Od Urala do Ba-ikala«! — Mladinskemu zboru In nieeovemu pevo-vodji g. šulie-oiu iskreno čestitamo k visokemu priznanju ki ca je bil deležen ob svoiem prvem društvenem jubileju. Pridružujemo želio, da bi zbor kliub težkim časom oblikoval n^šo mla/Hnsko r»esem do vse večje umetniške ponolnorti ter s tem prip^mo^el š** bolj k ugledu jugoslovenske glasbene kulture! Proslava Jadranske straže v Kranju Kranj. 4. decembra. Krajevni odbor Jadranske straže je ob slavi kr. mornarice m v p.oslavo 1401et-n.ce rojstva velikega pesaika Franceta Prešerna p.iredil slavnosten koncert, pii kaieiem so sodelovali: naJa znana pevka gdč. Vera Majiičeva. p unLbtka gdč Hilda Marija Horakova in g mna^ijski mladinski zbo- pod vodstvom g. Petra Liparja. Koncert je otvcrii odi čno izvežb-ini mladinski zbor s himno Jadranske straže pod vodstvom komponis.a g. Petra Liparja. nakar ^e spiegovoril pretiš dn k krajevnega odbora JS dr Josip Eeiek o vel kem pomenu našegi n.orja in — ob.etmce — degodka. ko so leta 1918 zapiapolale na avstro-ogrskih ladjah naše Lrobojnice Na- to je s krasnimi stih. našega Piešerna pcvelićeval njegovo proročanstvo o vodil-nosti siovanstvat obenem pa poudaril pesnikovo velič-no. ki je že v času suženjstva našega naroda viuel bodočnost vso jasno in svobodno. Mlada pianistka gdč. Hilda Marija Horakova rfe 0'".graia tri sonate Scprlattija v s-duru. h-molu in e-duru, po petju gdč Vere Majdičeve pa še Chopinove p.eiudije in J. B.ahmsov Capriccio v d-molu. Inter-mezzo v e-durj in Rapsodijo v es-duru. G.le. Vera Majd Čeva je zapela Lajovčevi Mesec v izbi« in iKaj bi te gledali, arijo iz >G:oconde« in J. Gotovca »Jutranji pev Morane-j iz istoimenske opere Gdč Mai-dičeva, ki jo že poznamo iz prejšnjih uspelih koncertov in delovanja na naših in inozemskih odrih, nas je s svoj.m mehkim sočaim glasom, ki prihaja do posebne veljave v v^sok.h legah, kar sme posebno občudoval; pn ariji Gioconde nad vse navduš la. za kar jo je tudi občinstve nagiadilo z obilnim ap av.om in cvet.em Njen nastop kaže veliko glasbeno kulturo m izredno rut no. Pianistka Hi da Marija Horak. ki izhaja iz znane glasbene rodb ne. je pokazala Iz-redDe sposobnosti v tehničnem in muzkal-nem poTledu ter vel k napredek od njenega la^ske^a nastepa Njena tehn čna iz-dela^ost je vsestranska 2e posamezni toni douijo posebno banro ki da'e celofni fraz enet^ko zak1'učenost Odb'ku*e jo tudi smotrno uporabljanje pedala. Mlada pia- nistka je v igri sveža in smo imeli vtis, da sedi za klavi.jem samostojen priznan klavi.ski virtuoz. Posebno .n izredno lepo je izvajala z \so globino Chopinove štiri preludije Dokazala je, da dorašča v mnogo obetajočo pianistko Tudi njo je občinstvo nagradilo z dolgotrajnimi aplavzi in olilnim cvetjem, dodati pa ;e morala svojemu programu še nekaj stavkov Scar-lattija. Slavnostni koncert je bil v vsakem pogledu na viiku In Izreden umetniški do-godk za Kranj, a vsem ;e tudi 'ahko v zadovoljstvo, da je bil ob lno obiskan, s čimer je občnstvo rotrdip ljubezen do ve ikega trenda in mojstra s'ovenske besede, kakor tudi do naše-a morja in njegovih čuvarjev Posestne spremembe v Ljubljani in ekelici Ljubljana !> decembra Posestnik Josip Oražem Predovičeva 5. je prodal Maksu m Luciji Kušar Poliska pot 36a od svejeca z^*in!iišča v kat občini M(»sre stavbi če v izuer- 782 kv m za 24.000 din Ludviku in Marin Kruic iz Ste-panie vasi pa e posestna Oražtm proda stavbn prostor v kat občin Moste v izmen SIO kv m za 15JtitJ din Posestn k Ivan Zak« taik V.Ahnk.nra \2$ ie i»d.stopii mestni občini ljubljanski za ceste potreben svet v ziuen H i kv m po icomesaci] pa ie b'l< od njejjf»veoa po^ *rva prrpo jenih pote^vv A!bine Pir^eve W k\ m Valentin^ riar>n;ku pa 134 kv m Posestn k Stan'slav Vrh.-vec z Vrhov cev št 1 ie pr<»da p*^č pomočniku Fra nju Artaču Brdc 7S> rarcc.< v kat obči n* Svca m Vič v izmeri 1245 kv m za HlOe din Post-stn-.ka A\ gust ir Mar;ja Verbič Ma ribor Aleksandrova 3. <»ta pnKiala H'ši lružbe Jez isove v Ljunhan parcelo v -z men ^221 kv m v kat obč n Sv Petra predmestje za 1°3 Z(k dn Kup< valko ie zastopal o L udov k Lcd^rhas* Posestnik Antor. C«-Jeil je nr»xia' na navijam zadrug gr-jt čntua de'av&tva "Dom grafikov« k ir, /asto-va predsednik Anton Streke'j dve p«icr! v ka» '>bčm' Moste v izmen lOJl :n 984 k v m za 143 tisoč din Poscstnica Frančiška Jeras žel vdova Pod ježami 1 je prod* a Mar.j Strukljevi. Povšetova 86 d/e oarcel' v kat občini Vodmat v izmeri 214 in 200 icv m za 80 Msoč din. Posestnik A. CodHM ie r»v>dal Maksu in An* Dežman. vsakemu na poiovico. parcelo v kat občini Vodma» \ izmen 702 kv. m za 35.000 din. Posestnka Filip in Ivanka Babnik. To-mačevo 75. sta pro-ta!a Fanči K-al. Smartin-ska 20, parcelo v kat občini Brinje v izmeri 883 kv. m za 32.000 din Posestnik Anton Blažič Cesta v Mestni log 69. je ptodal Tereziji Dubič. Turnerje-va 24. hišo in vrt v kat. občini Trnovsko predmestje za 50.000 din. Posestnik Alojz Pctrovčič in njegova že- na Ana. Brdo 28 sta proda'a zidarjevi ženi Mariji Ki*em z Brda parcelo v kat občini Zg Šiška v izmen 692 kv m za ^°20 din. Posestmk Alojz Jar.kov'č Rr.žn<» dolina 21 ie proda' Fan- Giun Svet<»savska 12 parcelo v kat občin' Sv Pet'-a predmest ie v izmen 240 kv m za 2* ^0 Tesarsk- moister R«?berT M b«»r Devn ^ka S je proda* uradn ku TRH v Liuh'ian Stanetu Ka«*tet;cu Sv P?tra ces;s 61 par celo v kat občin' Trnov^k* nr?čn'ku 1 Pnmskovega pr K ran »i narce'^ v kat ob Hrri Tacen v izmen 1006 kv m za 12.07.' d;n P«tsestnik Anton Žva'ič Otinc'ie 2 je iroda' svojemu sestnica Marija R>nča V:žmarie 4R ie pr«*da'a zasebn' uradne Gabr'ieli Fu 5'na Poljane ^4 parcelo v ka» oWw Viz marje v -zmer 100° kv m za 17 00T din Šivilji Amalij' Satler parec'- v izmen ^71 kv m za ISOOT din zen- š^^a kontrole An' Maooiič narcHr v zmer' 1774 kv m za 35 480 din z'atarju Ludvku fernefu Wolfovs \ parcelo v izmen 1^7? kv m za ^7 440 dm »n vdovi univ pr«>f \ež ki Hn-terlechner Tvr^eva ^7 parcelo v izmeri 21^0 kv m za 43 f)00 d-n Posestn'k Vrhovec Stan'slav Vrhovci 1 ie prodal nedo'etmm Jožetu. Ani Mariji Nadi. Miroslavu Ivanu in Andreju Zoreč Grablovičeva ul 12 parcelo v kat občini Vič v izmeri VS4 kv m za 2184 dm Posestmk Matevž ^kml'ar Log 2 ie prodal Francu Sede ju Vrh 1 14 parcel v kat občini Log za skupno vsoto 260.000 din. tako prisrčna, de, so se prisotni ob koncu kar težko razšli. Ta proslava jc ponovno dokazala, da se večina članstva sokolskoga društva zaveda veličine sokolske Ideje-Primerna prcslava zedinjenja in dvaindvajsetletne svobode je bUa tudi v soli. Šolska mladine se jc nato udeležila v spremstvu učiteljstva sovesne službe božje, pri kateri smo opazili tudi zastopnike vseh tukajšnjih uradov in eruštev. — Sokolsko društvo bo priredilo drevi Miklavžev večer za sokolsko deco. Miklavž bo prišel že ob 5. popoldne zato prosimo, starše, naj pripeljejo malčke pravočasno v Sokolski dom. — Himen. Naša Lisca je kot priljubljena Izletna točka združila že drugi par. V soboto 30. novembra sta se namreč poročila v kapelici na Lisci veterinar g. Senkovič in g. učitc'jica Jankovič iz Jurklrštra. No-voporo'cnccma želimo vso srečo! — Šivalni tečaj je prired'la v Radečah znana tvrdka Alfa iz Zagreba. Tečaj se vrši v praznem stanovanju šolskega upravitelja in bo trajal 14 dni. Tečaj oblskule deset deklet Ce se bo prijavilo Se več re-flektantinj. bo tečaj po aljšan do božiča, kar bi bilo prav umestno ker se učenke vadijo tudi v krojenju tn ne le v šivanju in vezenju — Na&» gola In »Sl«venec«. Pred dnevi te »S ovrnoc* priobčil liopls v katerem se izraža želja nai bi oblasti č'm prej nastavile na *olo v Radečar moško učn~ moč. 1 udi bralci »Slovenskega Naroda« se pridružujemo tej želji, prosimo pa višje šolsko OV» pe-t -J- uti *edaj s podvojeno skihip vzgajajo našo -nlad;no In so zmožne ukrotiti tudi »rai-^r-ie« ki pa niso tr>ko podivjani, knkor misli don^sniv »Slovenca-t Taki neosnovani nanadi hi znil; ?e vzeti veselic naš;m učiteljicam, ki s toliko vnemo vrže svoje delo. Iz Radeč — SokoisKo amšlvc v Radečah je tudi letos slovesno proslavilo praznik zedinjenja. V novo tlakovani in ckusno okrašeni dvorani Sokolskcga doma je bila prirejena lepo uspela akademija. Slovesnost je bila Pelek, 6. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček v lih zvokov (p!cšETIIl\BASIP;3 f AFEl \ ISTVO Habjan igriška ui 10 varr lapiavi ah poplavi siarc naj *enpje. 2434 Poslužite ne malih oglasov e Slov. Naroda« ki so KUPIM Naimanlši rnesel« S.— din VSAKOVRSTNO /LATO >i Ujame m srebrc Kupuje pc najvišjih cenah A BOZIC — Ljubljana Frančiškanska a 4b U KUPIM KNJIGE španske ali portugalske. Ponudbe na: Vadnal, Murska Sobota. 2759 Beseda ?>0 par Davek posehe). Najmanjši inestH 3. din ŽAGAR Izučen pri venccijankl, clrkula-rist, zmožen, vesten, pošten in zanesljiv, oče šestih nepreskrbljenih otrok, prosi za kakršnokoli zaposlitev pri lesni Industriji ali kakem drugem podjetju kot nočni čuvaj aH slično. Alič Alojzij, Zg. Pirniče 101, p. Medvode. 2758 ... t:•!':i|:|'»!HMi,»«i|'iiHjij>|i|:iij,i,i«»'ri'i'',i,i,i!i'i i'1'rri'f1""' •i»rntM'iij!|!| Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znespk 8— dlD DOPISOVATI 2EMM s sorodno dušo. PISite na »SI. Narod* pod »Oveneli cvet«. 2762 Seseda 50 par Davek posebei MainianiSi ^neseK »♦ din Pitano štajersko PERUTNINO v vsaki 'nnožini oajceneje na stojnici »NIKO« na Vodniko-/em trgu. 26S5 NACODNA SKARNA L3UDL3ANA e pišem in kdo sem — čemu vam je bilo potem ";e potrebno nastavljati mi past? Laže razumem, da ste me opetovano rešili iz velike nevarnosti ... — Pojasnilo ie ze^o enostavno gospod Tovvnsend raz nimam nobene koristi od te?a če bi vi orišli ■• roke svojim sovra^nkom prav tako pa tudi ni- bodi. Jaz sem vas morala dobiti v svojo pest in ato sem vam nastavila past. Josip Zupančič v Za Narodne tiskarno Fran Jc-ran // — Ah, zdaj mi pa postaja vse jasno. — In zdaj me poslušajte, — je zazvenel glas ^ussellove hčerke naenkrat odločneje, — nemudoma vas izročm smrti, naj bo že kakor koli, toda . . Tovvnsend je prikimal z glavo. — Toda vi me ljubite. Pogledala je, kakor da ga hoče s pogledom tre ti. — Nimam rada slikovitega načina pogovora, — e dejala počasi, — toda to, kar ste zdaj storili, bi e da7o povedati takole: — Vaše življenje visi na čisto tenki nitki in to itko ste pravkar hoteli pretrgati. — Bože moj, kako neoprezen sem bil, — je de-il detektiv drzno Čutil se ie že mnogo bolj var- lega Sicer še vedno ni podcenieval nase namer-ne°a nrožia Toda bil je ffloboko prepričan, da bi istrelila samo v primeru, če bi hotel pobegniti. Ona ga je zopet srdito po^loci^a. — Ne igrajte se preveč z mojim potrpljenjem. — ^a je opozorila Potlej je pa pripomn'la: — Hočem cčno vedeti, imeti hočem popolno gotovost: Vi me ne ljubite? Detektiv je skomignil z rameni. — Ali hočete da vam odgovorim na to vpraša e zrini ko sed m pred vašim samokresom? — Da. — Dobro torej, izvolite tedaj vzeti na znanje da as ljubim fanatično z neprestano rastočo tenden- Za upravo in inseratni del lista Oton Christof U Vsi co. Samo moja prirojena krepost me je doslej zadrževala, da vam nisem tega priznal. — Torej ne, — je dejala naenkrat čisto mirno. Zamišljeno si je grizla spodnjo ustnico. — Ali spadate med tiste ljudi, ki drže besedo v >seh prilikah in v vseh okolnostih? — ga je vpra-ala in poteze njenega obraza so zopet oživele. — Zal da Ker pa . .. — To je vaša sreča, — je dejala in vstala. — Jajin pogovor bo takoj končan Dati mi morate :astno besedo, da se boste čez tri dni v državi Ore-on poročili z menoj. —Gromska strela! — je uš^o detektivu. — Vi-itm. da ste zares kratki in odločni. Kaj pa, če ne bom hotel? Samokres? Odkimala je z glavo. — To orožje ima samo namen držati vas v š?hu. Vi ste menda slutili, da je kraj mene na steni gumb. majhen toda dovolj velik, da bi lahko po ^otrebi dvipnila alarm. Tovvnsend ni dolgo razmišljal Bile ^o samo tri nožnosti: krogla iz samokresa a'arm in . . . — Poročam se z vami v treh dneh dajem vam astno besedo, — je dejal hladno. XXVIII. ^kozi stT-ar^Vs vrata *e odvedla Liana detektiva ova^niške^a ros^pja — Na sv'd°nT »ros^od Tov,r,pond — Kadar koli boste izvohli zapoved^ti, rosoo-lična Russell — rTarlno «?e je pokle-nil in odšel. v Ljubljani itev. 2N >SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 5. decembra 1940. Stran S Prešernova spominska razstava Besede o Prešernu mariborski mladini, ki jih je govoril naš pesnik prvak O. Župančič L 1*26 Maribor. 4. decembra Obljubljena ram je bila samo mala Prešernova razstava, pa je tako rekoč preko noči zrasla ta se s primernimi okrasili ter opczoritvar.ii tako izpopolnila, da je Maribor lahko ponosen na to Prešernovo razstavo v Studijski knjižnici in na njenega prireditelja. Sedaj se nam zdi ta razstava še bolj vabljiva kakor prvi dan. In kar je glavno: Za gledalca še bolj razumljiva vsebina izloženih izvodov.' Će začnemo na levi, nas takoj pri vhodu zgoraj pozdravljajo Prešernove slike. «*i>o-daj pa nam napis pove. da je tu notri-nekaj prvih natisov Prešernovih pesmi v »IL listu«, ^Novicah« in »Kranjski čebelici*. Drug"«* omara: Kr-Jtsirii ;a o cenzuri za Prešernove »Poezij i iz 1.1846. Potem: V ■TTKMTiin Andrej? Smoleta (»Da ni nesrečen, kdor v grobu leži«). Spodaj napis: Razne izdaje Prešernovih pesmi, lastnoročen zapis soneta o Apelu. Naslednja omara: Prešeren redivivus. Izdaja pristnega rokopisa Prešernovih »Poezij« — Faksimile Blnanikovega rokopisa Prešernovih »Poezij"-. - Napis: bibliofilske Izdaje. Sonetni venec, prevodi, parodije, skladbe. Ce začnemo zgoraj ua desni strani, imamo pred seboj »Jutrovec opozoritve na Prešernove nove listine v Ameriki. Dalje >t Jutro z napisom o Blasnikovi faksi-.'.rani Izdaji Prešernovega cenzurnega rokopisa, Zraven Je karikatura štirih pre-šemoslovcov: Kidrič — Prijatelj -— Puntar — žigon. Nad obema omarama je napii>: Nekaj literature^ Za naš današnji namen najzanimivejša pa je zadnja oziroma ob vhodu Šteto prva omara. Tu imamo zgoraj: Pred Prešernovim spomenikom 10. septembra 1005. Sla-vospev Antona Medveda. Kar nas posebno rn.i. Je Taborova« priloga z napisom: Oton Župančič -■- Besede o Prešernu mariborski mladini. Govoril dne 7. marca ob mladinski akademiji v Narodnem gledališču. To jo v zvezi z rg >d'»vinskim obiskom ljubljanskih predstavnikov slovenskega slovstva v Mariboru 1. 1926 o priliki sve-<*nn<* proslave Piesernove 125-lotnioo v Narodnem gledališču. K^r Je bflo moeroče ob 125-I«tniei. hi bilo tudi ob L40vletnlci. Proslavo naj bi organiziral morH ■ I1 Umetnfsld klub v Mariboru Vsekakor Je današnji tas taUm vrste, da nara i*-1 Prešernov duh bo'j potreban k^ kdajkoli. Pereče zadeve v Košakih Kako je z davčnim sporom — Razveseljivi in nerazveseljivi pojavi K'--viki pri Mariboru. 4. dec. Z zanimanjem sem opazil da posveča vaš ust sistematsko pažnjo pojavim dogodkom in potrebam mariborskih predmestij m bližnje mariborske mkolict Pozorno sem črtal članke v »Slov. Narodu« o Studencih, Pobrežju, Tcznu itd u željah in potrebah P« h reža nov. Tczcnčanov in Stu-denčanov. Živijo pa rud! Kosaki krčevinu tu dru«_5c naselbine, ki so povezane v skupnosti k- -iške občine. Ker vid m da posvečata objektivno pažnjo vsem aktualnim zadevam, pošiljam tudi jaz par vrstic s prošnjo za objavo. Gre predvsem za stvari, ki so občanom kovaške obćne najbolj pri srcu in ki segajo globoko v tok njiho-tejja življenja. obstanka in vsakdanjega zanimanja. Nedvomno 90 doživeli KošaK] / naselbinami koša&fce občine v povojni dobi lep in zadovoljiv razvoj. Ta razvoj sicer v mm gtin ne dosega razmahu, ki sta jja doživeli n. pr predmestji Studenci in Po-o-rc/je s Tuznnm, vsekakor pa predstavlja velik napredek napram temu, kar smo imel: pred vojno in v meti vojn- dob), šte v nove stavbe so vznikie ii tat pojavile so se nove pobude v kulturnem življenji', o katerem ni bilo pred vojno duha r sluha. Kako voiika razlika napram pred* vojnim razmeram na vsak korak! Ki.-aea-n smo še posebno ponosni na moderniziram* cesto, ki vodi iz Maribora v št IIj in ki nas vnj nekoliko varuje pred ne-pr< .''mini; oblaki prahu, kj s<» prfj zagri-njali naše prijazne Ko-ake Za svojo osebo sem trdno prepričan, da hi bii povojni napredek Košakov m Krčevine nedvomno :e lepši in prepričevalnej-ši, če se ne bi s takšno brez vzročno trdo-giavOGtio upirali priklopitvi Košakov Mariboru. V krčevini in Košakih na» je še danes precej, ki smo pripravljen- vsak dan podpisati spomenico za priključitev. Za to imamo n mMran mestne meje sc pravda 'a risoeake že precej orsu Vse to pravda nic bi bilo v resnici nepotrebno. Če bi že svejeas likvidirali \pra*an|e priključitve tuko. kakor terja, sodobni razvoj po vseh večjih populactjekip središč'h Naša koša -ka občina pnčokujc 600.0()() din. ki jih ima dobit] i d mariborske mestne občine nii račun davkov, ki jih je meljska industri- ja plačala v blaga ino mariborske občine, čeprav stop ta industrija deloma na zemlji-ščb ko'nške obč;nc Sicer bi nam večji /nosek zelo koristil, sa? je cfrčin<»ko socialno skrbstvo \ na ■ kf :a'k- oočim napram socialni po!\e!tu. kjer so tekstilni industrijski obrati mariborski mestni občini. Na drugi sTan: pa naj b" li mariborska občina nudila možnost kompenzacije s priznanjem trajno vel'avn'h Uj>odno>ti za k (.šaško občino Sicer ie poiloba. da bo dosežen sporazum, pravim pa. da hi tega spora sploh nc bilo, čt O' st go'ovi krogi iz tehtnih vzrokov k si pa ni^'vimegii značaja, nc upirali :nis': pr-xlopiTve Maribf^ru. Povojna doba nam ie prinesla živahno razgibano društveno, presvetnj življenje. \.ij omenim prodVVem v/orn j delo kree-vinsko kovaškega Sok« 'a ki >e ne e.meju-je samo na telesnevzgojna prizadevanja, ampak izvrSuje s vvoj^vi igram- in kulturnimi nastopi v naši k, ^a-k občini vasnO nar.vdno kulturno n<»s anstvo Nadalje ic pohvalno omeniti člov<^koljubno delr Rdečega križa, ki ima v- Krče\m: ;n Ko;ak'h motčno postojanko. V na:ctr društvenem razvoju pa m se pojavile * zadriem ea-su gotove motnje, ki se> nastale čim je kr-čcvinsVo :olsko upraviteljstvti :zdalo znani odlok glede uprizoritve C Goiarjevih »Dveh nevest^. Od ob&toja sem uprizarja Sok« 1 Maribor MI svoje priljubljene igre na .viru krče vinske so>le. Sedaj se ic moral zateči drugam. čeprav sta bili pni dve "red* M vi še. uprizorjeni v krčevinski šoli. Vsi zavedni Krčcvinčani in Košačani smo prepričani, da se bo r»lcj ko prej tudi ra zadeva uredila tako. kakor se drugače urediti nc more. To terjajo globoko tehtni razlogi, ki so v našem kraju se specialnega značaja. Uvidevnost ter objekt-v no vrednotenje požrtvovalnega kulturnega dela b >.ta morala slej ko prej vzpostavit! prejšnje stanje. Končno naj še omenim tisto poslopje tik ob železniški progi, ki tako žalostno sameva. Tukaj ie bila nekdaj znana vila »Al-vs«. pozneje pa čokoladna tvornica »Mirim«-. Odkar se je »Mirim« preselila v Za- ■ b. jc poslopje prazno. Košaki so seveda zaradi tega precej prizadeti. Slišati je bilo, da se bo preselila \ te prostore neka tvornica gumbov, vendar pa ni se ničesar opaziti, kar bi dalo povoda za upanje, da bodo hčerke naših revnih vinicarjev spet dobile primeren zaslužek v tem ali onem t\orniškcm obratu. Razveseljiv pojav je napredek tukuj-nje tekstilne tvornice »Ata-ma«, ki je sedaj razširila svo; obrat, prav u-ko tudi okusno preurejena skladišča sadne izvozne tvrdke -»Kanada« Upati je. da bomo dobili v prostorih prejšnje vile »Al-vis« še kakšen obrat, ki bi bil primerno nadomestilo za izgubo zaradi preselitve tvrdke »Mirim«. —u ž Drzen razbojniški napad prs belem dnevu Razburljiv lov za razbojnikom po mariborskih ulicah Maribor. 4 devembra Nenavaden dogodek se ie pripetil pri belem dnevu v bližini frančiškanske cerkve na Aleksandrovi cesti v času. ko le cestni promet najživahneiši in gotovo najmanj primeren za kakšna razbojniške poizkuse. Pcsestnica Ana Kuharieva ie bila na trsu in ?e ie vraraLa domov Ko, je šla Po Aleksandrovi cestt nedaleč od franči-šksnske cerkve ie nenadoma obstal ored n.c mlajši m~ski Ne da bi bil zinil kakšno besedo, ie navalil na Kuhai ievo. zagrabil njeno ročne torbico in i: io iztre.al iz desnice. Kuharieva ie ori.'e'a klicati na nrmoč. medtem oa ie napadalec že zagrabil nieno torbico za nakuoovanie Bvil ter z obema torbicama vred oobetmil Mimoidoči so brž skočili na oomoč močno preplašeni Kuharev: Pričel so aslo-dQ\nt! naailfteg* me/Qk--v ki le menil, da bo lahko pobegnil Medtem ie tudi ž« stražnik skočil na kolo in odbrzel za be-Suncem, ki ga ie končno zaiel ter aretiral. Obe torbici sta bili vrnjeni lastnici. V ročni torbici ie bilo 79 dinarjev drobiža. Možakaria so preoeliali na noiiciisko stražnico, kjer ie izpovedal, da sa piše Oto Lesiak. da nima nobenega zaslužka. Ko so ga vprašali, zakaj je izvršil drzno razboj n i štvo. je odgovoril, da si ie hotel preskrbeti denar, da bi lahko čez zimo i: vei. Po končanem zaslišanju so ga izročili sodišču. Ta dogodek in še nekateri drugi pojavi v zadniom času kažejo, da kriminal v Mariboru zelo narašča. Nedvomno tv to ?amo v zvezi z nastopom zime. ko se kri-rnina 1 normalno množi, ampak najbrže tudi v zvezi z naraščajočimi živi j niski-mi in socialnimi neprilikami. ki jih prinaša naša doba. MAL' položi o An domu na oltar J Mariborska gledališča Četrtek, 5. dec.: zaprto. (Generalka-) Petek, 6. dac. ob 15.: >Pikica in Tonček Premiera* ?rll%din»ka igru, »»Pikica, tn Timček* vabi tudi odrasle, za katere ie v tei indobnJ i^ri tudi maiFikat poučnega in nabavnega. Ziast: ae priporoča obisk te prve ietošnle mladinske predstave staršem in vzgojiteljem. — Po igri prihod sv. Miklavža in obdaritev otrok. Iz Celja —c Zanimivo predavanje. Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 9. t. m, ob 20. predsednic društva »Pravnik«, univ. prof. dr. Metoc Dolenc iz Ljub.jane o temi »Naša narodna pesem in pravna ZKOdovina«. Priporočamo občinstvu, da se udeieii tega zanimivega oa^edavama v čim večjem številu. —C Slu%arska razstava. Akademski slikar prol. Albert Sirk v Celju priredi od 15. do 27. t. m. v dvorani Mestne hranilnice razstavo svojih del Iz zadnje dobe. —c Vlomilec v stanovanju. Te dni je nekdo vlomil v stanovanje velop^KCs Luhna v Lise » i pri Celin in odnesel din aoco gotovine Po'iciia Je storilcrj na sledu —c Drsališč- 8K Celja v mestnem parku bo od sobote 7. t m. dalie odprto. —c V čm rezervnega majorja ie napredoval g. ini. Voio Knop. obratovod-ja ke-m-čne tovarne Hrastnik-Celje v Celju G. inž. Voio KnoD le koroški borec in ie bil za hrabre st lri io ie pokaza] 29 aprila 1919 v bo;h v Vovbrah. kier ie padel iu-nak Srečko Punc-er. o^iii:o\'ah z zlato kolajno. — c Pod ključem. V Mariboru so aroti-rali 271etnega kliuča\Tiičarske \v. pomočnika Florijana Mikiaviča. ki i% . zadn;'h tednih ogoljufal šsst oseb v Celju /a več-ie in manjše zne ke. Mikla'.'č ie na-topal pod raznimi imeni in se izdajal za železniškega, mngMratnega uradnika ali za uradnika OUZD ter je izvabil svojim žrtvam denar pod pretvezo, da lim bo dobavil premog, iabolka in drugo blago Mikiaviča so prepeljali v Celie in oddali v sodne zap "re —c Žrtev napadalca. V preterri v neki gostilni na Babnem ie 471etr. Heorik Z iz Celja \ nedelio udaril nekega kovača z Babnejst no ustih in mu izbi; več zob. Storilca so prijavili -iodi^ču. —c Nesreča pri delu. V t »rek ie stroj pri delu zgrabil 411etneq*a stroinika Ivana Dclir.aria i/. Brnite pri Hrastniku /a rek) ter mu zmečkaj kazalec in sredinec. Do-linar se zdravi v celjski bolnici. Epi4einl)a srbečice Ljubljana, 4. decembra Na dežel: In v meatUa *e zadnji čćvs čuu ciaijc bolj nerodna bol^zon. ki ji pra- vimo garje ali srbečica. Spočetka se zdi ta bolezen Cisto nedolžna in se bolnik nerad odloči za hitro porao, ko pa se srt* ^ lazšiii na vse t-jio, pestane bolezen več nego neprijcbia. S:lxž p-aataja poko^. bolnik pa se nrtiaka do iuvi; čim bolj se praska, tem bolj sili. Neznosen postane sr-bež poncOi. ko se telo segreje* Garje so se tako razpasle po deželi, da se lahko govori o pravi epidemiji! V splošni bo-niei v Ljubljani se prijavi za zdi avlje-nje vsak dan po 20 in več oseb obojega spola, od ras ih in otrok. Tam bolnika, ki ima garje, ki se imenujejo z z ..ravni* kim izrazom »Seabies«, namažejo z mazilom, nakar ga okopi je jo v neki tekočini. Odrasel bolnik rre l^hkc že čez dve uri Iz bolnice, otroci pa se zdravijo kake tri ilni. Zaradi p. v.napolnjenosti otroško bolni-žniee se zgodi, da otroka z g^trjami odklonijo in mu naroce. naj se zgiasi čez nekaj dni. Medtem seveda otrok raznaaa garje naprej in se bolezen zato hitro širi. Garij menda ne zdravijo nikjer po de-želskih bolnišnicah in pošljejo vsak?g-a bolnika v Ljubljano. Pravijo, da se doma bolezen ne da odpraviti, kar pa je težko verjetno. Treba bi bilo, da se zbrane zdravstvena oblast, ki naj bi ukrenila potrebno, da, 3e razdeli mazilo in še druga zdravila, nekaj čebrov pa tudi povsod premorejo, da se bolnik lahko okoplje. S tem bi se bolnišnica v Ljubljani močno razbremenila, bolniku pa bi bilo tudi ustreženo, ker mu ne bi bilo treba boddti v Ljubljano, morda iz najoddaljonejših krajev. SOKOL Sokoi Ljubljana II priredi v domu v Trnovem < Švabičeva ulica) drevi ob 18. miklavževanje za otroke. Darila oddajte od 15. naprej v društveni pisarni. Otroci vstop samo v spremstvu odraslih. Z Jerice, Narodni ir .okolski praznik zedipjenja smo tudi m ^žici prav dostojno praznovali. Bili so oasi, ko so nekateri posmehljivo gled: : i to praznovanje, a čas vse prinese .• io se je tudi na Jezici 1. decemre. 'V?s proslavil vsestransko. Sokol la) I -losom zre na vse to. zavedajoč se. d p!**vi narodnega 2edi-njenja pod silo razmer, temveč izvršuje s to proslavo le svojo narodno in sckoJsko dolžnost. Dne 1. decembra je imeio društvo ob pol 11. dopoldne slavnostno sejo. na kateri je bila pročitana poslanica. SiBarčica po morju plava«. Nastop Sokoličev-voiakov s puškami je "navzoče tako navdušil, da so morali na željo ponoviti vaje Med prostimi vajami ao nastopili r^arašča^mki na bradlji zelo učinkovito. Na drvoviiinski bradlji je vrsta, naraščajnic pokazala prav lepo razne vaje. za kar je žela splošno pohvalo. Na sporedu so bile tudi štiri deklamacije naraščaja, ki so povzdignile svečanost. Ob zaključku so člani in članice izvajali proste vaje s pesmijo - Hej Slovani«. s*okol je lahko zadovoljen z uspehom te akademije in želimo, da bi šla njegova pot vedno le naprej brez miru . .. Mariborske in okoliške novice — Zavedna meja. Letošnje proslave praznika zedinjenja ob meji so izpričala toplo ljubezen našega obmejnega prebivalstva do Jugoslavije in vzvišenega kraljevskega doma. Tudi Sp Kun^ota je pokazala svojo :skreno zavednost. Po cerkvenih molitvah v zupni cerkvi so se Spo. njekungočani zbrali v Šolskih prostorih. Ljudi je bilo toliko, da niso vsi niti dobili prostora. Navzoči so bili tudi vrli m požrtvovalni zobniški gasilci z zaslužnim starešino gasilske župe z<» srez Maribor levi breg g. SroCkom Kranjcem in poveljnikom g. Purgaiem. Zbrano občinstvo _e pozorno Siedilo lepemu, izbranemu sporedu prisrčne proslave. Ljubke so bile c*ck!arnacije Selskih otrok, zanosen je bil spominski govor spodnje-kungoškega šolskega upravitelja g. Ko-šutnika, ki je proslavljal zgodovinsko pomembnost pred 22 leti, ko je s proglasitvijo Eedlnjenja vznikla ljubljena Jugoslavija. Tudi Sp. Kun geta je dokazala, da 1e njeno srce toplo zraslo z ljubljeno domovino, v kateri ima zlaati v d nasnjih težkih časih svojo močno zaslombo in oporo. — Razdelitev nakaznir Zfi kurivo. Qd 9. decembra naprej se bojo razdeljevale nakaznice za kuiivo oseba1/, ki prejemajo po sklepu seje mestnega sveta redno mesečno uboži.o ali vzgojno podporo. Tez i-devne nakaznice sc bodo izdajale v s .ial-no-politicncm uradu ..estnega pogavor-stva. Rotovšk' trg 9, soba 51 3 po naslednjem vrstnem redu: 9. t. m osebam sa-četno črko rodbinskega imena od A do r. 11. t. m. z začetno črko od G do J, 12. t. m. z začetno črko K ao L. 13. t. m. z začetno črko JVl do P. 14. t. m. od R So ft, 15. od T do Z. Vsakdo mora imeti knjlž a katero dobiva podporo. — Davčna uprava za mesto Mr Iv r razglaša: Razoored pridobnine in davka na poslovni promei ie na iavni voceled davčnim obveznikom pri davčni upravi, soba št 5. in sicer do 11 t rja, O ugotovljenih davčnih osnovah in odmeri enem davku bodo davčni obvezniki oosebei cb-veščeni s plačilnimi nalogi, proti kntorim bodo imeli pravico prifo*be, — NcČno iekarn?š^o službo im da tekočI teden dvorna leka;-na Iv Vidmar..» r»ri Arohu na Glavnem trgu št. 20 telrfon 20-05. in Savostova tna ^dalen-'ka lckarna na Kralja Petra trmi ftt. 3. telefon 22-70. — Poučila bls se p> staix>kat( ■ cerkvenem obredu strojni ključavničar Alojz Ccf in Fran ii ka Potočnik rr»j. Leš-nilv, oba iz Studencev. Novcjv^roc^nco^u obilo sreče! — Mi^iavževanje. P!?.-cia : da m:.t = o;ie- ga Sokola priredi pc-J vodstvom plesnega učitelja g. Slmončiča v nedeljo 8. decembra mikiavževanje z bogatim Šaljivim spo i -dom. Nastop M!Ir!av?.a z razkošnim spremstvom ob pol 10. Na.st.op je namenjen rsem ćlancm matičnega S."»kol3kega društva in sploh vaem prijateljem sokolstva. — prodajalci božirnifi i-n%<>c se ponovno opozarjajo na naredbo glede gospod urjenja z nedoraslimi gortluvi. ro kateri se mora vsak prodajalec, ki pripelje na tr.g božična tirev\v:ca, izkazati s kaksilUn m i U njsanim polr ilom. Ta potrdila iz.kjajo ob- elofki ura.Ji tiste oboine. na cbmoCju Ica-tere so bila p>osekana drevesca ter je za potrdilo predpisan poseben obrazec, sicer jih bodo r.;e.stru tržni organi zapleni i — V studenci Ljudmi univerzi bo predaval drevi ob 19 ban, arhivar pr. 1. Fr. Ba$, Nastopili bodo tudi pevci sLudenške deške; osnovne šole. — Obrtaiaka dela domačim obrlnikom. Da je sedanja draginje, p-leg delavcev in nameščencev hudo prizadela tudi male obrtnike, je jasno vsakomur, ld živi o i svojega dela. V zadnjem času se jc razpasla pri nas grđa navada, ča se vsa Ojela, obrtniška kakor tudi stavbna. o Maj njo največ ljubljanskim stavbnim tvivllram in ob*-tnikom. Razumljivo je siorr. da sflm 1 v??akdo. ki v tem času ^adi, doseči najnižje cene. ni nam pa razumljivo, kako morejo ljubljanske tvrdke in obrtmki sprejeti gradbena, kliučavmičar.<-ka Instalacijska in klepnrskn dela ceneje kako:' mariborski tovariši. Zaradi oddaljenosti ima.io gotovo celo znatno višjo izdatke, kakor obrtniki, ki žive tu. Prav tako se je men a tuda v povojni dobi le redko kdaj zgodilo, da bi bil lahko mariborski obrtnik prevzel delo na kaki stavbi v Ljubljani. Ali imajo ljubljanski obrtniki rn tvrdke manjšo režijo? Ali dobivajo gradbeni material ceneje kakor mariborske tvrđke in obrtnik ? Ali je moida izdelava bolj r VTČttfl idi slabša? Vsa ta vprašanja si Clov hote postavlja, ko razmišlja o tem, kako to mogoče. Prepričani smo, da so izdv.K. mariborskih obrtnikov in tvrdk prav precizni kakor ljubljanskih. In vendar t>o opažajo često pri gradnji stavb naslovi ljubljanskih gradbenih tvr:lk. Isto velja tudi za instalacije. Zlasti pri javnih zgradbah bi bilo treba upoštevati pvedvsem mariborske tvrdke in obrtnike, ki tudi plačujejo davke In doklade in imajo torej gotovo pravico do del, ki se gradijo iz javnih sredstev. Morda je v giavrom krivda v t*mi, da je oddaja del prevte komplicirana in da morajo n. pr. obrtniki, ki prevzamejo dela. ki jih razpiše banska uprava, neštetokrat v Ljubljano v zvzi z gradbenimi deU- Vse to seveda mnogo laže opravijo tvrdke. ki imajo svoj sedež v Ljubljani. Morda bi bila umestna tudi nekoliko strožja kontrola, ki bi se pobrigala zato, kakšne mezde prejemajo delavci, ki so zaposleni pri tvrdkab, ki stavijo lahko znatno nižje pogoje za izvršitev del. dasi se sedeži in obrati teh obrtnikov nahajajo daleč izven Maribora. Z ozirom na položaj mariborskih obrtnikov, de'aveev in nameščencev bi bilo potrebno, da bi se gradbena in obrtniška dela v Mariboru oddajala predvsem tuk. obrtnikom in tvrdkam. (Del. polit.) — Zaprta šola. 2e dalje časa is zaprta deška osnovna šola v Gosposverski uliei-Učenci nimaic pouka. Centralna napeljava se ie pokvaiila. oa Io morajo orei popraviti. — O tem In onem. Drevi ob 16. bo v So-kolskem domu nastop »okenskega Miklavža. — V Zg. Varnici pri Sv. Andražu v Slov. goricah je zgorela domačija posestnika Jožefa Marca. — Drava je naplavila pri falskem jezu truplo upok. sodne*-, cfi-eiala Ivana Kolina iz Rožeka pri B.-jaku. Obupal je nad življenjem in v prostovoljno smrt. — Svojevrsten je neki možak, ki se izdaja po Mariboru za viničarja, pa pobira že vnaprej Cenar za vino in jabolka, ki jih ponuja. O sleparju ni potem nobenega flleciu. Osleparil je že več mariborskih goapo:gel župniku Kranerju pri masi. Ko si Je Sapnik tabemakelj natančneje ogledal, i t ovil, da je bil tabernakoh 'zropan. Monstranca in ciborij sta N!a srebrna, poata-čena ir vredna okoM 9000 din. Ropar je prišel v cerkev najbrže v času : mnenja* ko tT ra mežnar v stolp -n ie cerkev ostala odprta. — 8ttideaške n°vict\ Tudi letos je ocbor za zim*ko pomoč razdelil na cbeh studen-šivih jšolah med revno cieco vp ine pole, da napuše. česa najboli potrebuje. Oddanih je bilo 230 prošenj. Odbor je ugotovil, da je podpore res potrebnih 194 otiok. Izmed katerih jih prosi za čevlje 71, ostalih pa za obleko, perilo in šolske potrebščine, zlasti pa prosi 15S otrok za mleko ln kruh. kar Jim je vsako leto delila me i odmo-; am dijaška kuhinja. Da bi se pokrili vsi izdatki, je potrebnih nad 30.000 din. Vscto ki je potrebna za obleko, perilo in Čevlje, je o .i bor d^lno že zbral s pomočjo občine, Rdečega kriza in krajevnega šd^kega odv bor t. Manjka fee denar za mleko in knih. Na pobud šolskega upravitilia c Kont-lcrja je sklenil oubor za zimsko pomoč, da se aamestu vsakoletne nabiralne akcije po hišah • "iredi v to svrho poseben večer, ki bu 7. t. m. ob 10, v Sokolskom domu. Dobro is pjenienjlto »tudensko srce podpn akcijo za pomoč lovni šJ-ski deca. Odpri roke, otip: i srce •.. Iz TrboveSI Trboveliskiin čebelarjem. Podrui:;'ci slovenskega Čebelarskega drUStva v Trbovljah bo '.mola v nedeljo ob 9 dopoldne svoj rodni občni zbor. k! bo v II. državni deški šoli. Na skupščini bo ;;reda\\;l znani čebelarski strokovnjak z. AVETUSt B\:-kovec. Športne vc!*ti. \T nedelio 3 t. m bo rudarski favorit SK Amale: igraj v oo.led-njem ligaškem kolu tekmo na domačem igrišču s SK Mars m iz Ljublj no. Trb -veljaka »DuTtiia publika ov po daljš m odmoru prišla ^c-pet na svoj račun, saj se bo na tei tekmi odl»>čilo. kate:, m - . ; » končno obdržal -domati orvak v tal t slovenske '»1^'. SK Mars ie v jesenski tekmi zmaga! nad domačini z re \ tat n 2:0 ter bo tudi tokr.1.! poskusi] uveljai H-vso s\*oje 5i}e. tia osta-.e ^ma^ovnlae. Pi •-pričanj smo da bodo nri tej pos'o.le, |. 11 - gaJid igri Trbovc fičarii pokazali r»oJa 3tare vninc ter bodo ostali na dornacem igrišču kot vedno nepremagljivi Troo-veljskci nortna publika se fte OŠvehno nims za rb Hoslednjo tekmo v letošnji . e-zor\i, v kateri bo ostra b:*rba ?i\ drasoesns točke ter gotovo usno^n.» o>irrla rvoio rudarske miljenee s šlevil-nin-i obt-koivt. Tekma bo v vsakem vremenu. Pričel 4c ii{ro ob 14.13 s predtskmo. V bre/pliujio uporabo so b> nrebival-stvu odstopila vojaška Sivina Ui lieer bodo odstopili 39. peš. polk v Celju 3 konje, 40. peš. polk v Ljubiiani 1 k nji. 4.^ pes. polk v IVIariboru 14 koni. pontonir. ki polic v Ptuju pa 141 konj. Predala koii b.^ vsal-: dari Interesenti se obveš!->i-i di si preskrbe pri občinski upravi p trebna u veren ia o izpolnjevanju pogojev. Oaabne vesli, k pešt1 Trbovlje 2 ie bil te dni imrnovan g. Smiljan Bint^ iz Ljubljane kot poštni pripravni^ o. skupine. Na tukajšnjo ž?*lezn;š!co postaja pi ie bil premeščen i.' Dobove prometni uradnik a. Bervar Stane. Brcziihično bo razdeljevala gozdne dike spomladi banovinska go dna dreves* niča v Radečah siromašnim posest -ikom. ki ras nimaio sredstev, da si jih kupijo. Interesenti naj vložijo prošnje najk:- c e do 5. ianuaria pri občinskem uradu ali sreskem nr.oelstvu ter jih kolkuiejo z I a-novinskim kolkom za 10 din. V prošnji ie trber- tvornosti m ie obsegal klavirska tr a Svair Skerianca Osrerca m Arniča S\am: v dveh stavkih (Andante Schcrz« ) je oil boli kako: v dru gem zanimiv v prvem -*avkti. tehmčno ie grajen na de kaj ostn osnov sodobnega pojmovanja, kakršni se Svar« r^s'ednic ča se vedrn« bolj odmika V orcmienem triu izstopata zlasti ntrn k:i ti dnnmika ter te-matična obde.ava Zelo zanima je po na činu izraza SV. rjančev trio v štir.h stavKih od kate rih najmočneie izstopam drugi (Adagio) in četrti (Maestoso 'uguorf). k tvorita učin kovit kontrast prvemu (Alleg-r> vvace) in tretjemu (Pres-o) ne le po tempu temveč tudi po vsebinski zasnovi. Zdi se mi. da predstavlja vprav Adagio pr svoj' lirični umerjen' pristranosti kljub vmesnemu trct jemu stavku, katerega razpoloženje stopnju je prpravo končnemu stavku najmočnejšo osnovo za Marcia funebre \ katerem doseže tragienost nabroje-ja svri višek »n se zflasti naglasi še z izrazito ritm k«» Melo dika je izpeljana v tem triu z,e pos'uca' ca. Kakor melodika je tud: harm>nka mte resantna. iznajeiljiva in pestra Mislim da se nc motim da ie Ostare pesebne izrazit zlasti v počasnih stavkih, v k4ter*h svoj , duševni odnos pog'ablja morntje kot v hitrih: to d< kazuje tudi v prnedeliek izvedeni trio. pri katerem je izraznost invencije posebno občutna v vseh Teh počasnih tempih, prihaja na seveda v ospredje tudi v ostalih delih Ta Osterčev tno spada gotovo med najboljše njegove komorne tvor-De Tudi Arničev trio predstavijo zek kva-literno delo ter kaže nesporno kvalitativno rast skladateljevo ne le na področju sim fomčne. temveč tudi komorne g asbt Zgrajen je v štirih, smiselno stopnjevano se razvijajočih stavkih (Allegro smpetuoso. Fuga. Serenada Rondo) Posebno zan.miva je fuga. kjer se zanimivi ritmik« pridružijo še ostinati in nag asijo značilnost celotne izpeljave Ostnatni akord' tvorijo ritmično ni vsebinske močno p<-d;,ag< 'i-di serenadi ter so zaradi tempa (andante cantaSde) tu po vlogi še pomembnejši Rondo |e značilen predvsem po izrazni sili Allegro impe fuuso ( a po interesantn' kombinacij, in izvedbi tematov Poleg zanimive ritmike, široko razmahnjene melodike in nekako impresionistično občutene harmonike ie Ar-nič posebno izrazit zaradi, rekel bi neugna ne. prav elementarne vitalne sile. ki ga žene neprestano dalje, ne dovoljuje zastankov in povzroča po učinku e>bčutek močne do-živetosti So to elementi ki so bi'» dobro razvidni tudi v poslednjih avtonevih simfoničnih pesnitvah (Zapeljivec V plamnah) in ki se jim priključuje še instrumentacija iStera dobiva tud1 v kumorneir. triu o-rke -rralm blesk m barvitost Ve? program so izvedli F Omikova (vio :na). M Lipovšek (klavir) m C Sedibauc* (čelo) ki so vsak tru prikazal' nc le teh učno preezno marveč tud- mterpretaci1 >ki zelo doživeto pog'oblieno ter so < ten zoblikr/vali močno učinkujoče glasbene li ke Vnhova izvedba ki je bila na zelo lep' jmctn' k reproduktivni višim, je očitova 'a posebno skrb m ljubezen ki -k. io po >vetib svojemu programu V ce'ot' so bil' skladni izenačeni ter ««r se predstavili kot komorni korpus ki je sposobtr zvedb visoke kvalitete ter je zato potrebno da w le enkraten marveč da delujt načrtna na prej in s tem sodeluie v poc'aHjanju ko mornega dejstvovanju v nas g^sbi Koncert slovenske komorn*- gasbe je za radi zanimivost- skladb ir kva''tetnega pn kaza usrvanl naiboljš vtvf n* pi^luialce k' jih je pri koncertih UJMA vedno vet in ki so navdušeni izražal pr'^nanje skla dateljem ter izvajalcem Važer. je bil še posebno ker nam je predstavil dela ki jih doslej ie nismo slikali m k> dokazujejo po membnost ustvarjanja naših skladateljev tudi na tem področju slovenske giasbe cd.- Trboveljski slavčki so zopet peli Lepo uspel slavnostni koncert mladinskega zbo-odlikovanega z redom Jugoslovanske krone ra, Trbovlje, 4. decemoia Med najizrazitejšimi manifestacijami, ki so bile pri nas 1. decembra, je bil brez dvoma koncert naših rudarskin Slavčkov, ki so zopet pokazali, da so pravi mojstri mladinske pesmi. Dvorana delavskega doma je bila do zadnjega kotička zasedena. Udeležba je bila rekoiciaa ter je pokazala, kako živahno se zanima za svoje »Siavčke< zlasti nase delavstvo. Koncertu so prisostvovali tudi ravnatelj rudnika TPD g. inž. Kolka, sreski načelnik g. Bizjak, sres-ki šolski nadzornik Vranec, župan g. Kle-novšek, za Hubadovo pevsko župo pa g. A. Lajovic. Na koncertu so nastopili polnoštevilni pevski zbor slavčkov, delavska godba in polistka gdč. Rezika Koritnikova. Delavska godba je za uvod ubrano zaigrala Karia Pahorja »Slovenski svet«, nakar je pevski zbor dovršeno zapel vrsto lepih slovenskih pesmi ter med drugim prav uspešno krstil C. Pregljevo: »Osamljeno doni zvonček«, Cvetkovo: »Glej, saj ne moreš več«, Osterčevo: »štuparamo« in škerjan-čevega »Kralja Matjaža«. Med odmorom je imel sr. načelnik g. Bizjak na »Slavčke« nagovor, v katerem je orisal visoko poslanstvo rudarskega pevskega zbora ki je Trbovljam prinesel mednaroden sloves, domovini pa priboril glasbeno slavo v širnem svetu. S toplimi čestitkami je izročil zboru red Jugosloven- ske krone V. stopnje, b katerim je bil zasluženo odlikovan za svoje uspešno pevske delo. Mlada pevka se je ljubko zahvalila za odlikovanje ter v imenu slavčkov obljubila čuvati glasbeni sloves. G. Lajovic se je s prisrčnimi besedami pridružil čestitki v imenu Hubadove župe. V drugem delu konceita je sledila fantazija iz opere »Prodana nevesta«, ki jo je vzorno prednašala delavska godba. Solo-spevi gdc. Rezike Koritnikove so izzvali zelo toplo odobravanje. Nežno nastrojene pesmi Pavčiča »Mehurčki«, Flajšmanov »Metuljček« in Ipavčev »Božji volek« so se mehko prilegale sladkemu glasu pevke, ki od koncerta do koncerta kaže viden napredek. Na klavirju je spremljal z vso diskretno fineso g. Švara. Melodiozni Češki, kanaški in slovaški plesi O. šine, ki jih ie Slaveek pel s sprcmljevanjem delavske godbe, so bili živahno aklamirani ter so jih morali ponavljati. Koncert ie zaviiučila delavska godba z Cerarjevo »Od Urala do Baikala«! — Mladinskemu zboru in n^epnvemu pevo-vodji g. šulifroiu iskreno čestitamo k visokemu priznanju ki ea je bil deležen ob svoiem prvem društvenem in>>neiu. Pridružujemo žclio, da bi zbor kliub težkim časom oblikoval nnšo inlp'iinpVo npsem do vse večje umetniške ponolnorti ter s tem prinomojrel le bolj k ugledu jugoslovenske glasbene kulture! Proslava Jadranske straže v Kranju Kranj. 4. decembra. Krajevni odbor Jadranske straže je ob slavi kr. mornarice in v p.oslavo 1401et-nlce rojstva velikega pesnika Franceta Prešerna priredil slavneeten koncert pri katerem so sodelovali: naša znana pevka gdč. Vera Majaičeva, p.anistka gdč Hilda Marija Horakova in g mna.ijski mladinski zbo^ pod vodstvom g. Petra Liparja. Koncert je otvoril odi čno izvežbmi mladinski zbor s himno Jadranske st.aZe pod vodstvom komponis.a g. Petra Liparja, nakar je spiegovoril preds:dn.k krajevnega odbora JS dr Josip Beiek o vei kem pomenu našega morja in — obletnice — degodka. ko so leta 1918 zaplapolale na avstro-ogrskih ladjah naše Lrobojnice Na- to je s krasnimi stih. našega Piešerna poveličeval njegovo proročanstvo o vodil-nosti SiOvanstva, obenem pa poudaril pesnikovo veličino, ki je že v času suženjstva našega naroda viue] bodočnost vso jasno in svobodno. Mlada pian.stka gdč. Hilda Marija Horakova ;e od.graia tri sonate Sc<-rl:ttija v s-duru. h-molu in e-duru, po petju gdč Vere Majdiče/e pa še Chopinove p.eiudte .n J. B.ahmsov Capriccio v d-molu. Inter-mezzo v e-dura In Rapsodijo v es-duru. Gdč. Vera Ma;'d Čeva je zapela Lajovčevi Mesec v izbi« in »Kaj bi te gledal«, arijo iz »Gioconde« in J. Gotovca »Jutranji pev Morane* iz js'oimenske opere Gdč Mii-dičeva, ki jo že poznamo iz prejšnjih uspelih koncertov in delovanja na nadih in inozemskih cdrih. nas je s svoj.m mehkim sočnim glasom, ki prihaja do posebne veljave v v.sckm legah, kar -me posebno občudovali pri ariji Gjoconde nad vse navduš la, za kar jo je tudi občinstve n3gradilo z obilnim apaviom m cvet em. Njen nastop kaže veliko glasbeno kulturo in izredno rut no Pianistka Hi da Manja Horak. ki izhaja iz znane glashene rodb ne, je pokazala iz*-redne sposobnost; v tehničnem in muzkal-nem po«rledu ter vel k napredek od njenega la^ske^a nastopa Njena tehn čna iz-dela*iost je vsestranska 2e posamezni toni dobijo posebno barvo kj da e celo*ni fraz-e^tet^ko zak'mčenost Odl'ku'e jo tudi smotrno uporabljanje pedala. Mlada pia- nistka je v Igri sveža In smo imeli vtis, da sedi za kla.i-jem samost ^en priznan klavi.ski virtuoz. Posebno n izredno lepo je izdajala z vso globino Chopinove št.ri piel.;dije Dokazala je, da dorašča v mnogo obetajočo pianistko Tudi njo ie obč;n-s.vo nagradil} z dolgotrajnimi aplavzi in obilnim cvetjem, dodati pa e moralj svojemu programu še nekaj stavkov Scar-lattija. Slavnostni koncert je bil v vsakem pogledu na vUku in izreden umetniški do-godk za Kranj, a vsem "e tud' 'ahko v za-dovo'jstvo. da je bi' ob ino rb'skan, s čimer je občnstvo rotrdil^ ljubezen do ve ikega erenl^a in mojstra s'ovenske besede. kak«.»r tudi do našega morja in njegovih čuvai^ev Posestne spremembe v Ljubljani in ekallci Ljubljana 5 decembra Posestnik Josip Ora/em Predovičeva 5. je prodal Maksu m Luciji Kuš?r Poljska por 38a od svojega cenfiisčti \ kat občini Mo*»te stavbi^če v izn-er« 782 kv m za 24.000 din Ludviku m Marin Kmic \z Ste-panie vasi pa e posestn-k Oražtm proda stavbn prostor v kat obči p Mi»ste v iz Ter 510 kv m zz IS ^ot din Posestn k Ivan Zak« tuk Vodmk.vva 12° ie Fii«?n 1! S kv m p<-<('masacii pa je b'U ,a1 njegovega po%e •*'va pnpc'enih poacV^ru Vbmt Pir^eve Jsii«v Vrli.vpt 2 Vrhov cev št I ie proda peč pomočniku hra nju Artaeu Brdr 79 ran.CHj v kat obči n? Švica in Vič v izmeri \2$5 kv m za SIKH) din Poot-stn.ka Avgu&t Ma^ia VTerbič Ma nbor Aleksandrova S, sta Dri*dala H'ši iružbe Jez isove v Ljur>!ian parcelo v iz men *221 k v m v kat obč n išv Petra predmestje za J°3^ftt dn Kuptvaiko je zastopal o L udov V Lcd^rha:* Pi^sestnik Antut. Ci-de« I je nr»jda' na oavlja'm zadrug grjl entua deavstva •>Dom grafikov« k ir. zastopa predsednik Anton Strekelj dve paicr! v ka^ občin Moste v izmer- IOjI n 984 k v m za 140 *:soć din Posestnica Frančiška Jeras žel vdova Pod ježami 1 je proda a Manj Šrrukljevi. Pcvšetova B6 d/e oarceb \ kat občini Vodmat v izmeri 214 in 2(X> kv m za 86 risoč din. Posestnik A. Ccde^'i ie fodal Maksu in An* Dežman vsakemu na pciovico. parcelo v kat občini Vodma* v izmen 702 kv. m za 35.000 din. Posestnka Filip in Ivanka Babnik. To-maeevo 75. sta prola'a Fanči K-fl. ^martin-ska 20, parcdlo v kat občini Brinje v' izmeri 883 k v. m za 32.000 din Posestnik Anton Blažič Cesta v Mestni log 69. je prodal Tereziji Dub*č. Tumerje-va 24. hišo in vrt v kat. cbčini Trnovsko predmestje za 50.000 din. Posestnik Alojz Petrovčič in njegova že- na Ana, Brdo 28 sta nroda'a zidarjevi ženi Mariji K* sem z Brda parček, v kat občim Zg S'ška v izmen 6^2 kv m za *>°20 din. Posestmk Alojz Jar.kov;č Rržns dolina 21 ie proda! Fan- Cliun Svet<»*vav<;ka 12 narcelo v kat občin; Sv Pt**-s predmest ?e v izmen ?4n k v m za 2* '"^o -Jm Tesarsk- moister Robert Vi h»«r Devm •»ka 5 ie proda' ura-ln leu TRV-* v I.tubhan* Stanetu Ka^t^l'cu Sv Petra cev;s ^1 nflr celo v kat občini Trnovski nrp*imestie v ?men 732 kv m za 4'Onr -jin Posestnik Ivan Medved Tacen 56 ie prodal soJ upra v »tetin Petru Pnt.^trku « Pnmik^veCd nr K<-fln n narce'" v kat ob Tacen v izmeri 1006 kv m za 12 07/ rJRa Posestnik Anton ^va'i^ GuncMe 2 je Prodal svojemu s.inu F-'-ancu Gonctle 6 narcelo v kar o-bčtn' Stanezice ^a 500< lin Pocestnica Marija B^nča V;žmarie 4K ie nrrniala zasebn; uradnic^ Gabrijel? Fu Srna Poljane 54 parcelo v kat nbč'n- \r\? marie v izmer 1000 kv m za 17 00T din šivilji Amalij1 Satler parcel- v izmer ^71 kv m za I5 00T din žen' Wa kontrole Air Magoiič parcele v zmeri 177-» kv m za 35 480 din z'atariu Ludvku Remetu vVnlfova ^ parcelo v izmer' 187? k v m za ^7 440 din ;n vdovi univ prof \cžki Hn terlechner TvrSeva ^7 parcelo v izmeri 2150 kv m /a 41000 dm Puscstn'k Vrbovec Stamslav Vrhovci 1. je prodal nedo'etnim J(,žetu. Ani V\ariji. Nadi, Miroslavu Kanu ip Andreju Zoreč Grablovičeva ul 12 parcelo v kat občini Vič v izmeri 164 kv m za 2184 dm Posestnik Matevž Skodla* Log 2. ie prodal Francu Sede ju Vrh 1. 14 pa^ce' v kat občini Log za skupno vsoto 260.000 din. tako prisrčna, da so se prisotni ob kcncri kar težko razšli. Ta proslava jc ponovno dokazala, da se večina članstva sokolske-ga društva zaveda veličine sokolske ideje. Primerna preslava zedinjenwa in dvaindvajsetletne svobode je bila tudi v šoLL šoLska mladim- se jc nato udeležila v spremstvu učiteljstva s ovesne službe božje, pri kateri smo opazili tu^i zastopnike vseh tukajšnjih uradov in črustev. — Sokolsko društvo bo priredilo drevi Miklavžev večer za sokolsko deco. Miklavž bo prišel že ob 5 popoldne zato prosimo, starce, naj pripeljejo malčke pravočasno v Sokolski dom. — Himen. Naša Lisca je kot p 'gubljena izletn?. točka združila že drugi par. V so-toto 30. novembra sta se namreč poročila v kapel5ci na Lisci veterinar g. Scnkovič in g. učite'jica Jankovič iz Jurklrštra. No-voporo'enccma želimo vso srečo! — Šivalni tečaj je priredla v Radečah znana tvrdka Alfa iz Zagreba. Tečai se vrši v praznem stanovanju šolskega upravitelja in bo trajal 14 dni. Tečaj ob 'skuje deset deklet će se bo prijavilo še več re-flektantinj. bo tečaj po aljšan do božiča, kar bi bilo prav umestno, ker se učenke vadile tudi v krojenju In ne le v šivanju in vezenju — NTa&> šola In »Sl°vrnec«. Pred dnevi ie »S ovrnec* priobči! ciopis v katerem ee izraZa želja na i bi oblasti Čim prej nastavile na *olo v RartečaJ moško učn- moč. "i adi bralci »Slovenskegn Naroda« se pridružujemo tej želji, prosimo pa višje šolsko oh n^t -j u-MteHp ki bo zmo?on nadomeščati kar trt mamkaio^c moči Sedaj imamo 10 razre- ]o\ ljudske $ole in tri letnike obrtne §ole, v katerib pa ie znp-sVnm le sedem uč;*e- jic in ne de^et kakor pise »Slovenec« Nikakor pa ni umestno. *a se 7 notico v »Slovencu« skuSa rušiti avtoriteta učiteljic ki -sedaj s podvoieno skibjo vzgajajo našo mlar^nc in so zmožne ukrotiti tudi »rai-^arie« ki pa niso tnko podivjani, kakor misli dnn^sniu ^Slovenca« Taki neosnovani nanndi hi znnb se vzeti veselic nn*:m učiteljicam, Iti s toliko vnemo vrše svoje delo. Iz Radeč — SokolsKo GrušlvO v Radečah je tudi letos slovesno proslavilo praznik zedinjc-nja. V novo tlakovani in ckusno okrašeni dvorani Sokolskoga doma je bila prirejena lepo uspela akademija. Slovesnost je bila Pelck, 6. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav — 7.05: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov iplcšče). — 11: Šolska ura: Kramljanje z mla ino (Miroslav Zor) — 12: Miklavževi darovi (plošče). — 12.10: Poroči a. objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Tujskoprometni pregled: Gornjesavska dolina in njena smučišča — 18: ženska uia: Vzgoja značaja (ga. Angela Vode). — 18.20: Mozart: Mala nočna glasba (Kom. ork., plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila objave. — 19 25: Nar.:on. ura. — 19.50- O izseljencih. — 20: Akademski pevski kvintet. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kcncert narodnih in umetnih pesmi (gdč. Štefka KorenČanova. na citrah spremlja V. Sk:k). MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posenej Preklici izjave oeseaa ciid U— davek posenej £a pismene odgovore giede malih agiasov je creoa prllo2iti znamko - Popustov sa maie oglas* ae priznamo TUDI SV. HKLAV1 Do izbral najbolje in najceneje v trgovini »EDO« CE\LJ1 Pr ešernova 48. DANES ZVEČER ob ^9. uri obišče sv. Miklavž gostilno »POD GOZDOM«. — Darila se sprejemajo. Veselja bo za male in odrasle 2761 Poslužite se malih oglasov v Slov Narodu« ki so n a 1 »• n 1 š i J i ai»e imst\ o Habjan igriška ul 10 v;an lapiavi ali poplavi stare naj •eneje. Z434 Beseda 50 par UaveK poseoei Najmaniši znesph 8 - din DOPISOVATI ŽELIM s sorodno dušo. Pišite na »SI. Narod« pod »Oveneli cvet«. 2762 Seseda 50 par Davpk posphei >Ja ima niši zneseK »4 din Pitano štajersko PERUTNINO v vsaki 'Množim najceneje na stojnici »NIKO« na Vodnikovem trgu. 26S5 VSAKOVKSTNU /il-A TO jriljanie id sreorc K«;puje pc ■m j višjih cenah A BOZIC — Ljubljana Frančiškanska 'd. KUPIM KNJIGE španske ali portugalske. Ponudbe na: Vadnal, Murska Sobota, 2759 Beseda 50 par Davek posehe). Najmanjši znesek s. din ŽAGAR izučen pri venecijanki, clrkula-rist, zmožen, vesten, pošten in zanesljiv, oče šestih nepreskrbljenih otrok, prosi za kakršnokoli zaposlitev pri lesni industriji ali kakem drugem podjetju kot nočni čuvaj ali slično. AliČ Alojzij, Zg. Pirniče 101, p. Medvode. 2753 « 1 ,• ■|i|i|i|»Hi«|'|i|>l'mi|!IM'li|i|M«MIH,!i|TI'r'n!l'l,l,l'|l|i|'l»l'IMl|'l'|M.................1 ••IH'l'l'l'tHIHl NACODNA SKARNA LJUBLJANA CNAfUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PkhtROSl k /A AAJF1AEJSB Hlllllilhlllllllliilliillllllilll^ Eilmnml O* Hara: Tajna 48 orofesoTja Morbiduta Roman Njene oči so bile uprte vanj in v njih je prečita! jasen odgovor: vedela je zelo mnogo in nedvomno bo ustrelila. Toliko mržnje in obenem toliko ljubezni je bilo v njenem pogledu da ie detektiv dobro vedel: Tu je bilo vse izgubljeno ali pa vse dobljeno. In po tem je uravnal svoje vedenje. — Iščem recent. po katerem se tzdeluie. neki plin — je dejal počasi, ne da bi odvrnil pogleda od nje Nobenega dvoma ni bilo. ona ie vedela vse. — Vi torej priznate, da ste tu vohunili? — mu je zastavila drugo vprašanje. — Da. priznam. Townsend je prekrižal roke na prsih in ji mirno gledal v oči. Ona ima samokres, v tem je njena moč, — je pomislil. - Toda ona je zaljubljena vame in v tem je njena slabost. —Sedite na oni-le stol, — mu je napovedala. Rada N govorila 7 vami. — Kakor želite, — se je glasil njegov odgovor. — Moram vam pa priznati, da nimam preveč časa. — Dražestna opazka, — je dejala hladno. — Toda da prideva na stvar. Najbrž ste že spoznali, da ste se ujeli v navadno past. 2e dejstvo samo, da je mo- e> Honk'ns nozabUi na mizi tako važne ključe, bi se vam moralo zdeti sumljivo. Meni ste se že davno zdeli sumljivi in pozneje se je sum izpremenil v gotovost . .. Tistega dne namreč ko vas je Michaud obdolžil, da vohunite, jaz pa sem plačala pet tisoč dolarjev, da bi se pri vas ne našel mali fotoaparat — Torej vi ste bili to! — je vzkliknil Tovvnsend presenečeno. — Zdaj mi je marsikaj jasno. — Da, jaz sem bila, — je pritrdila. — In jaz sem prestregta tudi pravega Kenntlburyja tu, ko je hotel naravnost k mojemu očetu, da bi vas izdal. Jaz sem bila tista, ki je izdala Bellonmju vaše ime in ga napotila, da vam nastavi past. ki je bila povsem podobna današnji. Ta čas so se pa pripetili dogodki, ki so stvar pokvarili in moj načrt je splaval po vodi. — Nekaj mi pri vsem tem ni jasno. — ji je posegel detektiv v besedo — Ce ste že vedeli kako se pišem in kdo sem — čemu vam je bilo potem se potrebno nastavljati mi past? Laže razumem, da ste me opetovano rešili iz velike nevarnosti . .. — Pojasnilo ie ze^ enostavno ^oc^oH Tovvnsend Taz mmam nobene koristi od to^a re bi vi o**»Sli v roke svoiim sovražnikom nrav tako na tud: n;- bodi. Jaz sem vas morala dobiti v svojo pest in ^ato sem vam nastavila past — Ah. zdaj mi pa postaja vse jasno. — In zdaj me poslušajte. — je zazvenel glas vussellove hčerke naenkrat odločneje, — nemudoma vas izroč'm smrti, naj bo že kakor koli, toda . . Tovvnsend je prikimal z glavo. — Toda vi me ljubite. Pogledala je? kakor da ga hoče s pogledom treti. — Nimam rada slikovitega načina pogovora, — ? dejala počasi, — toda to. kar ste zdaj storili, bi 3 da^o rovedati takole: — Vaše življenje visi na čisto tenki nitki in to itko ste pravkar hoteli pretrgati. — Bože moj, kako neoprezen sem bil, — je de-il detektiv drzno Čutil se *e že mnogo bolj var- lega Sicer še vedno ni podcenjeval nase namer-a Toda bil ie globoko prepričan, da bi strelila samo v primeru, če bi hotel pobegniti. Ona ga je zopet srdito no^^-^a. — Ne i^raite se preveč z morm potrpijeniem, — je opozorila Potlej je pa priromn:la: — Hočem cčno vedeti, imeti hočem popovo gotovost: Vi me ie ljubite? Detektiv ie skom;,rn:l z rameni — Ali hočete da vam od?o\or"m na to vpraša o I o scc] m pred vašim samokresom? — Pa To------o — -.- ^-J,-: ~h~y\ — Dobro torej, izvolite tedaj vzeti na znanje, da as ljub m fanatično ? nepres ano -a^točo tenden- co. Samo moja prirojena krepost me je doslej zadrževala, da vam nisem tega priznal. — Torej ne, — je dejala naenkrat čisto mirno. Zamišljeno si je grizla spodnjo ustnico. — Ali spadate med tiste ljudi, ki drže besedo v vseh prilikah in v vseh okolnostih? — ga je vpra- ala in poteze njenega obraza so zopet oživele. — 2al da Ker pa ... — To je vaša sreča, — je dejala in vstala. — Vajin pogovor bo takoj končan. Dati mi morate 'astno besedo, da se boste čez tri dni v državi Ore-on poročili z menoj. —Gromska strela! — je ušlo detektivu. — Vidim, da ste zares kratki in odločni. Kaj pa, če ne bom hotel? Samokres? Odkimala je z glavo. — To orožje ima samo namen držati vas v šahu. Vi ste menda slutili, da je kraj mene na steni gumb. majhen, toda dovolj velik, da bi lahko po notrebi dvignila alarm. Tovvnsend ni dolgo razmišljal. Bile so samo tri nožnosti: krogla iz samokresa, a^rm in . .. — Poročam se z vami v treh dneh. dajem vam astno besedo, — je dejal hladno. XXVIII. ^kozi stranska vrata ie odvedla Liana detektiva ^ova^niške^a poslopja — Na sv'den^e ^os^od Tovvnsend. — Kadar koli boste izvolili za^ovedati, gospodična Russell — Hladno se je rok^nil in odšeL Urejuje Josip Zupančič H Za Narodne, tiskarno Fian Ic.an H Za uprave tr, Ina u c 0 m ChristoJ ' Vsi v Ljubljani