ItZ. Itnlftu I UMlal, i «Ml. 2J. iHi]i 1917. "---'----—----------------_^----.______ L. leto. .Slovenski Narod* ¥•!!• pm pfttttt u Avstro-Ogrsko: ćelo teto skupaj oaprej . K 28-— I gajeta „ „ . . . 14- cetrt leti . . . . • 7— oa mesec m • • • • 2-50 | i& Nemčijo: ćelo leto naprej . . . . K 33*— m Amerlko in vse druge dežele: I celo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede Interatov se naj priloži za odgovor ooofsnica alf znamk«. Oprft*nl*tro (»podaj, dvortšče levo). EbiJIoti oiica 4L 5, telefon *L SS. Uhati« vvak 4*a sreftav Isvttail setel|e lai »rauik*. Inserati se računajo po porabljcneni prostoru In sicer: t mu visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po S vliu, d^akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zahvale (mak prostor) 10 vin. Pri večjih inserdjati po dogovoru. Na pismena naro'ila brez ittodobrie vposlatve naroćntne se ne ozira. „Maro4a« tisfeariia* Ulefoa 41. SS. Upravnl3tvu naj se po*ilj.ijo naro5n!ie, «eki i nacije, inserati Ud, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja v Mabllanl dostavljen na don ali Ce se hodi ponj : cdo leto naprej . . . . K 2f»*40 I pol teta......1323 | I četrt leta „ . ; ; ; . 6-60 I na mesec „ ..... 2*20 Poaaavezaai fttorllka velim 10 vlnarlev. Dopisi naj se frankirajo. RoKopisi se ne vračajo. Uređalitvo: gnaflofa ulica JL 3 (v pritličju leva)f teletom it 34, ie uradi gorofiio. Dima), 22. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: V Galiciji traja stopnievano stre-Hanje. Sicer je položaj povsod ne-izpremenjen. Sef generalnega štaba, liemško oradno poron1';. ĐeroTui, 22. junija. (Kor. urad.) VVolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina presto- ionaslednika Ruprehta B a varskega. Od Ypresa do Arnientieresa zvečer in ponoći v nekaterih odse-kifa zeio živahno streljante. Angleške šunke severozapadno od VVametona in vzhodao od fiuglinesa smo za* vrnili. Med kanalom La Bassee in potokom Sensee je bil včasih ogenj živa hen. Napad Angležev, ki se ie priče! včeraj zjutraj jugozapadno od Lensa, se je pooesrečii z izgubami v ognju. Armadna skupina n e m § k e-ga prestolonaslednik a. Z veliko žllavcstjo so skuša!! Francoz) pri Vauxaillonu zopet za-vzeti izgubljene pozicije. Včeraj do-pokhie so napadli po močnem ^sljivih poročilih so imeli Italijani pri še ne popolnoma zaključenih bojih na visoki planoti Sette Communi doslej iz^ub okoli 40.000 do 50.000 mož. Edina aktivna postavka je minimalna pridobitev prostora približno 1 km širine in komaj 300 korakov globine na obmejnem grebenu. _________ Pred rusko ofenziva. Ruska ofenziva. Amsterdam, 22. junija1. (Kor. ur.) Stockholmski poroče\ alec lista »Al-gemeen Handelsblad« izve iz dobro podučenesra ruskega vira, da je provizorična vlada in od-sek zastopnikov delavcev in v o jakov sklenil dne 22. junija zopet pričeti zofen-zivo na ćeli ruski fronti. Rusko uradno poročilo. 19. j u ni ja. Jugozahodno Kali-da so prekoračili naši poizvedovalni oddelki reko Kelkiašaj; premagali so žične ovire, napadli Turke z bajoneti in jih posipavali z granatami. Turki so bežali; popustilLso mrtvece in ra-njence. Anarhija v Rusiji. Ha2g, 22. junija. »Times« poro-čajo iz Odese, da grozi južni Rusiji anarhija. Roparske čete, sestavljene iz dezerterjev in kmetov plenijo po deželi. Nikdo ne plača davkov. nikdo jih ne zahteva. Mleka, premoga, drv manjka. 2elezniški promet bo v krat-kem ustavlien. Z zimo je pričakovati bojev med kmečkim in mestnim pre-bivalstvom. Lugano, 22. Junija. »Corriere del-la sera« poroča iz Petrograda: V no-tranje ministrstvo prihajajo neprestano iz vseh delov Rusije poročfla o agitaciji Leninovih pristašev s prošnjo, da naj vlada energično na-stopi ter aretira Lenina in njegove tovariše. 2e trikrat je bila ta zadeva v ninistrskem svetu, ta pa se ni mogel odločiti za nadalnjc korake. Iz Mohileva, kjer se nahaja veliki glavni stan. poročajo, da so prišli tja odposlanci iz Kronštata, ki poziv-Ijajo kmete, da naj napadejo posest-nike in se polaste zemlje. Kongres kozakov. Petrograd, 20. junija. (Kor. vr.) Na splošnem kongresu kozaskih de-legatov vse Rusije je pozivljal pred-sednik, član dume Saratijev kozake na boj proti znnanjim in notranjim sovrafnikom. Delegati prvega polka donskih kozakov so zahtevali energične korake proti Leninovi propagandi ter so zaprosili vlado, la naj r»cstavi posebno kozasko vojsko, ki je pripravljena nmreti na bojišču. Predsednik dume Rozjanko je rekel v živem nagovora: Kna parola mora združe vaii vse, da se bore veliki in mali za domov^vo in se ne branijo žrtvovati kn in Mago. Bivši vojni minister Gučkov je rekel: Kozaški kongres bo pomenil obrat v duševnern stanju vseh dru-žinskih krogov Rusije. Vcepiti mora vsem oni patrijatizem, ki jim je ta čustva ugasnilo izdajstvo in goljufija ter mora zopet zanetiti sklep, da Rusija vzdrži, dokler ne bo skupaj z zar vezniki narekovala mirovnih po-gojev. Na to so govorili, živahno akla-mirani, še zastopniki zavezniških dr-žav. Franeoske, Romunije, Srbije in Belgije. Ruski kraetovalci. Petrograd, 21. junija. (Kor. ur.) Vojni minister Kerenjskij je odredi!, da se morajo mobilizirani in za poljska dela na dopust poslani rezervisti nemudoma vrniti k svojim polkom. Nova republika. Stockholm, 22. junija. Mesto Pe-rejaslav v Poltavski gubemiji se je proglasilo za republiko. Rusija in Francoskau Koln, 22. junija. »Kolnische Ztg.« poroča po ruskih listih: Prijateljstvo* in sveta zveza s Francosko je omaja-« no. Težko je reci, kaj se bo zgodilo* V Rusiji pričakujejc lesne izpremenii be v mednarodni pohtikL Razvoj ruskih razmer. Dopisnik poznanjskega »Kraja* ima v Stockholmu tesne zveze z ru-« skimi socijalisti in je od njih izvedel, da je na ustanovitev republike na Ruskem le še malo upanja in da priđe skoro gotovo do diktature. Soci^ jallsti vseh vrst nimajo umstveno doraslih ljudi in ne poznajo prave di-i scipline. Politični vpliv širših mas gineva očividno, rase pa moč in vpliv posameznih mož. Na Ruskem so vedn no odločevali posamezn1 možje, prej car, potem Miljukov, potem Kerenj-. skij, zdaj se peha za vr^Jiv Lenin, na koncu pa priđe kak general Brusilov in odloči usodo. Na Ruskem se je pokazalo, da brez avtoritet ne gr©. Na Ruskem ne poznajo samo carske-ga absolutizma, nego tuđi ustavni absolutizem, vojaški absolu'izem in zdaj spoznavajo socijalistični abso-> lutizem; vedno absolutizem, vedno avtoriteta posamezne osebe. Dumai, ki Je ves čas vojne igrala tako iz-redno vlogo, je izginila, kakor da je nikdar ni bilo. O državnem svetu se sploh nlč ne čuje, sv. sinod, ta nekdaj tako mogoeni faktor, je brez moči, o LISTEK. Internirana i Rumuniji. Minka P. (Dalje.) Prebero nam zopet ukrep vlade glede tujcev. — Prepovedano je govoriti drug jezik nego romunski ali franeoski. Držati se nam je reda in zapovedi nadzorstva. Poskus na beg se kaznu-je po »predpisih« In vsaka korespon-denca je ustavljena. Govoriti ne srne-mo o vojski ali poizvedovati po uspe-hih. Odkazan nam je prostor okoli poslopja in poskus, prestopiti žična omrežje se smatra za beg. In še mnogo podobnega, Delo nam ni od-kazano nikakršno, od denarja pa, ^deponiranega« pri oblast!, dobimo vsak teden po malem za najpotreb-nejše, to se pravi, preskrbela nam bo oblast vse, kar je nujno potrebnega, odštevši potem izdatke od kapitala. O revšeta! Kako smo verovali tem besedam! Kmalu pa smo izpre-videli in gledali čuđeže! Naš denar pa je bil deponiran za večno pri romunski oblasti! Nato nas porazdele po dve, tri ali štiri, kakor so bile stanice in — hvala Bogu — oziraii so se na inte-ligenco. Meni dodele neko 56!ctno gospo, vdovo po avstrijskem častn'ku. Vesela sem je bila in prvič v :ch dneh sem bila za hip hvaležna romunski oblasti. S kovčki obremenjene nas odvede straža v celico, s pripombo. da lahko v njej premenimo to in ono. kar nam ni povšeči. Sobica je bila Drecej temna, a vendar ena najboljših. Izvedela sem bila pozneje. da je v tej pred mnogo leti zdihoval Canta Cuzino, pristaš Cuza Vode, kateri je vodil zaroto v prvem desetletju vladanja Karla I. Okence je precej visoko v steni, a vendar dosežno in gosto zamre-ženo. Postelji »prične« pokrite s slamo, stoje na desno in levo v kotu. Dva stola brez naslanjačev, na enem velika skleda za umivanje in lončen vrč na tleht to je bila vsa oprema sobice. Kakor bi se zmenile, sedeva vsaka na svojo prično ter se spogle-dava. Gospej kapajo solze po vsem licu, ter tiho kliče Boga na pomoč. — Tiho, gospa, rečem ji, ne ka-ilte, da ste žalostni, pomislite, da ne I bova večno tnkaj. Napraviva si postelje, gotovo imate tuđi Vi kako odejo seboi, jaz imam vrhutega še malo nernico. Mehanično se vzdigne, pokinia mi, ter zopet sede. — Gospa, za Boga svetega, obo-lcli bodete in kaj potem? Ne kličite nesreće s solzami! Ćim več tarnate, tem bolj prezi nesreča na Vas! — O. o, kako pa naj posteljem slamo — s Čim naj pogrnem? — Urediva najprej slamo, potem pa vrhu nje pogrniva odejo in nato napraviva vzglavje. Vrhno odejo nam bodo že dali. brez vsega nas ne puste, veniite mi! — Ko pa nimam pernice! Kam naj položim glavo — prišlo je vse tako hitro, česar najbolj potrebujem, nimam! — Kaj nama je ukreniti? Premišlju-jem. Kar me prešine dobra misel: — Ali imate kako spodnje krilo ali kaj podobnega v kovčegu? — Perila imam nekaj seboj, pa kaj s tem? — Krilo zgoraj in spodaj zveže-va, ko sva nabasale primemo mero slame vanj! — Da. da, prosjm lepo, pomagaj-te mi. drugače poginem še danes! Kmalu sva napravili kaj lično »pernico«. — Sedaj pa si oglejva ta - Ie umivalnik. Umazan je dovolj in vrč tuđi. — Prikupiti se morava straži, da prideva tem potom do več prostosti in do zadostne vode. — Vi lahko tako mislite, a jaz, jaz, moj Bog, ko ne znam romunske-ga jezika, Zdaj sele se špomninu da ne vem niti njenega imena in kaj da jo je do-vcdlo v Romunijo. Mislim si, da nama bo pozneje preostajalo dovolj časa za take pomenke, zdaj pa le naprej, da si preskrbim najpotrebnejše, Poizkusim na kljuko. Vrata se odpro in pred mano vidim kratek hodnik, kateri se zavije na desno. Počasno stopicam do vogala, boječ se, da se ne pokaže kak bajonet pod nos. Nikogar! Zavijem na desno in zagledani stražnika. Ne vem, ali sem bila predrzna ali pa je mislil vojak, da iščem izhoda, tako pomenljivo in vprašalno me pogleda, da takoj odgovorim: — Napravili smo postelje, a nimamo odej. Prosim Vas, ko bi nam jih hoteli preskrbetu — Pred nočjo dobite vse, toda pojdite takoj nazaj v celico, za danes je prepovedano, postopati tukaj! — Hvala lepa! — prijazno se mu nasmehnem ter odidem. Sedaj Sele zagledam vrsto vrat, za katerimi so menda »postiljale« druge interniran-, ke v tem hipu. Ko vstopim, vidim gospo sedečo1 na stolcu. Vprašaje razprostre roki. — Pred nočjo vse dobimo — ji rečem, — Ali pa bo čisto? — Tega pa ne vem! Za Boga, ne tarnajte, večno nam ni biti tukaj! Naša krivda, zapomnite si; zakaj pa nismo odšle preje čez mejo. Mene je poprijela skopost, prihraniti sem si hotela še več denarja. No, in služili smo v zadnjem letu kaj lepe vsotice. Jeza me pograbi, ko se spomnim na denar. Stisnem pesti, ter pošiljam vse Romunu k vragu. Da so kljukci, sem vedela že preje. Ej, poznala sem dobro njih slabosti, krađeži so vsi od Take Jonescu in bratca njegovega po umu in mišljenju Stoinescuta, ki je ogoljufftl romun. armado za več tisoč opank — do zadnjega Cigana. In vendar je bila Romunija v zadnjem času za učiteljstvo nekaka »obljubljena dežela«. Romunec ni nevoščljiv, delaj kar hoćeš, hodi kamor ti drago, pri-služi 'kolikor hočeš, ne brine se zate. Nič mu ni predrago, kar zahtevaš, ti d&; želi le, da te potem obratno nalaže in prevari, dokler ne spozna! njegovega lahkega značaja, Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 23. junija 1917. 142. štev. žvezi mest in zemstev se že davno nič vee ne čuje. A tuđi soveti delav-cev in vojakov in sploh vse organizacije mas izgubljajo tia in propadaio druga za dniKO. Socijalizem bo kmalu le prazna beseda in imenovanje za nemške agente. Kam se obra-ča notranji razvoj Rusije, kake cilje imajo voditelji javnega mnenja? da ne več k republiki. nego k obnovitvl absolutizma v tcj ali oni oblikt, se vidi dosti jasno. Mase že same ne-čejo urediti svoje usode in eJvra-čajo od sebe odgovornost.Prej ali pa-zneje dobe premoć vojnške mase. Kozaki se postavijo brez dvoma na njihovo stran in proglase kakega pri-ijubljenega generala za uiktatorja. Cim dobi Rusija diktatorja, nastane tuđi red in edinstvo. Diktatorju se bodo podredili tuđi republikanci in vse druge delavske in meščanske stranke. Ruska demokracija ni znala ustvariti nobene organizacije, politič-uega gibanja v pravem zmislu bese-de, ni skoro nič, v političnih stran-kah je skoro vse zamrlo. A to vse po revoluciji, od katere se je pričako-valo poživljenje naroda. K političnim organizacijam pripada komaj \7rc prebivalstva, 83% še mar nt za politiko, a najmanj za socijalistično. De-lavec ima dobre pesti, a nič vpliva. Edina stranka, ki se drži, ki ve, kaj Isooe. so kadetje, a še ta stranka^ le nekako životari. Tuđi so-ijalistiČna stranka je propadla in se je potopila v sovetih delavcev in vojakov. A ti skrajno prevratni socijalisti, ki nišo nič cenili ustave, kate.ro je bil dal car Nikolaj. so se zdaj, pred sklica-njern ustavnega zbora, postavili na stališče, da ni njihova naloga, ustvariti v deželi boljše razmerc in da jim Je vse eno, kaj se zgodi. Ruska revohicijska romamSka. »Nord-Jeutsche Allg. Zeitung« pi§e: »Russkoe Slovo,- razpravlja o ruskem miru tako-ie: Naj naše časo-pisje skrajne levice grmi kolikor ho-če proti imperijalizmu Llovđ - Geor-gea in Ribota — dejstva ostanejo dej-stva, »Oklic na vse narode sveta , ta spomenik ruske politične romantike, je ostal nam za naše domaće potrebe, kajti svetovni narodi se dosiej nišo odvrnili :»od starega sveta«. Naši zavezniki vedo prav dobro, da bo formula »brez aneksi] in brez koniri-bucij-: uporabljena tako, kakor se bo strinjala z realnimi silami. Z?to po-rabljajo Anglsži. Francozi in Halija-n* preiskušetio metodo: boji«jejo se iiaprej. Naj bo izid vojn kakerSenkoli" — vsem uam je jasno, ča. se bH/.a vojna koncu. Delež vsake države je odvisen od njenih vojaskih in političnih uspehov. Če borno Rusi v međ-narodnem oziru tako lahVorniselrn, kakor smo v notranji poiitiki, nas vrže tek dogodkov iz kroga va/ne, realne mednarodne diplomacije in bomo formuli »fcez zavojevanj in brez nagrad morali dedati drugo, »brez diplomacije in brez strategije*. Družina bivšega ruskega carja. Oni zgoclovinski dan. ko je bivši ruski car Nikolaj stopil pred zbrane državne dostojanstvenike, generale In ljudske poslanec z vojno napoveđ-jo Nemčije v rokah, tedaj se je zapazilo, da je car z izredno gorečnostjo 7, vsemi navzoČimi vred zapel na koncu zborovanja staroslavno rusko cerkveno pesem »Spasi Gospodi tvoje ljudi« . . . Car živi s ćelo svojo družino v Carskem selu. sicer v palači, a vendar kot vjetnik ruske države. Po poročilih franeoskih politi-kov, ki so se zadnji čas mudili v Pe-trogradu, prijavljajo zdaj franeoski listi zaniinive podatke o življenju carske družine. Car in carica ne smeta čisto nič občevati, ker je ruska vlada prepričana, da carici ni nič za-upati. Nikolaj že od marcn ni \ idel svoje žene. Samo bivši carevič Alek-sej Nikolajevič ima pravico, da se mudi vsak dan eno uro pri očetu in eno uro pri materi, a pod nadzor-stvom nekega oficirja. Ostali otroci žive pri carici, a kadar priđe car otrokc popoldne obiskat. mora carica prej oditi. V prejsnjih časih je cur rad zgodaj vstajal, zdaj pa leži do 9. ure. Za hrano mu je vlada dovoiila 4 rublje 50 v. za vsako glavo in vsako jcd. Carevića priđe vsak dan pogledat odličen zdravnik iz Petrograda. Car in carica obiščeta vsak dan Kapelo, a tuđi tam ne moreta govorili. Sploh je carico katastrofa, ki je njeno družino zadela, pretresla tako, da je vsa bolna. Vse spise, ki pridejo za carsko družino, pregleda posebna komisija. Nadzorstvo je strogo, a vljudno. Kdo ve, kolikokrat pač vzdihne car: Spasi Gospodi tvoje JjudL Obtožba carfa. Amsterdam, 22. junija. (Kor. ur.) >ngleški delavski delegat (Y Gray, ki se je vrnil iz Petrograda, je sporo-čil, da se bo v javni seli sodišča raz-pravljalo o obtožbi bivšega carja in zaprtih visokih uradnikov. Kerenjskij mu je rekel, da se bo pri tej razpravi predloži! spis, Iz katerega bo razvidno, da so hoteli skleniti separatni Bitka na zapadu. Boji na fiandrski fronti tr^ajo. Anglcži so izvršili veC snnkav, ki pa so bili vsi aavrnjeni, ztasti pri War-netoi.u med Vpresom to Armentiere-som in pri Houplinesu, ficverno od Armentieresa. Na fronti pri Arrasu Ansrleži že defj časa naskakujejo pri Lensu. Francozi so zopet bolj delavni severno od Soissonsa pri Vaiixail-ionu, kjer jim gre za to, da zopet za-sedejo od Netnccv jim vzete pozicije. V Champagni so se vršili boji vzhodno od gore Cornillet fago-vzhodno od Naurova. FRANCOSKO URADNO POROClJ O. -1. junija popoldne. Vče-rajšnji nemški napad vzhodno od Vauxailiona je bil izredno siien. Pripravilo Ra je silno obstreljevanje in izvršile so ga čete svežih divizij, pri-peljanih z ruske fronte. NapaJ ]? za del ob ljut oJpor naših čet. Ves trud Nemcev, da bi v prvem navalu dose-2ene uspehe razširili. smo zlomili z ognjem in protinapadi. Nemci so mogli vdreti samo na dveh točkah na fronti kakih 400 in 200 m. Z močno protiofenzivo smo zopet zavojevali prvi del fronte, kjer smo našli števil-ne mrtve ter vjeii 50 mož. V Chiim-pagni nam je Jalo živahno izvršeno clelno podvzetje nekaj uspehov severno ođ gore Cornillet, kjer smo \ jeli nekaj mož ter vplenili 5 strojnih pušk. 4NGLESKO URADNO POROCTLO 19. jun i ja popoldne. An-deški oddelki so izvršili po noči pohod proti sovražnim pozieijam iucro-vzhodno Le Verguierja in v blizini ceste Bapaume - Cambrai. Nekaj so-vražnikov so ubili ter razdejali krit-ja. Vjeii so 11 mož. 19. junija. Makedonska fronta. Ker se je pričel čas malarije, smo čete vzhodno od Strume po-tegnlli nekoliko nazaj. 19. junijazvečer. Naše čete so čez dan pridobile nekaj prostora južno od reke Cojeul in severno od reke Souchez ter vjele 35 mož". Poleg plena, o katerem srno že poročali, da sim ^a dobili pri zadnjem šunku vz-hodro od Messinesa, smo vplenili tsm tuđi poljske topove. Fronta eh Vpresa. Amsterdam, 22. iunija. ^Kor. ur.) Iz Londona ooročajo. da so prev/ele angleške čete do sedaj od franeoskih in belgijfkib čet zasedeni odsek na zapadni fi.nti severno cd Vpresa. Dogodki na mor!u. NOVI USPEHr NA MORJU. 3erolin, ZO. junija, (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča: Ob fiandrski obali so naši pomorski letalci 19. junija zjutraj zbili tri sovražna letala. Severno od Dunkerqua so naše Tumorske sHe na straži potopile neki angrleški torpedni motorni čoln. Po-sadko smo vjeii. DELO PODMOR^Km ČOl NOV. Berolin, 20. junija. CKor. urad.) Wolnov ural poruga: Novi uspeh i podmorskih čolnov v An^Ieškein Ksnalu: 31.500 ton. Med potopljenimi ladjami je bil med drugimi globoko oblo/cni angkski. prej nemški parnik >Vega« in n«to-vorjen ansfieški parnik velikosti in zunanjosti »Kni^iit Companona* (7241 ton). Beroilo* 21. iunija, (Kor. urad.) Woltfov urad poroča* Novi uspehi podmorskih colnov. V Atlantskim oceanu smo iznova s svojirni podmorskimi čolni potopili ćelo \TSto sovražnih tr^ovskih ladij z dra^ocenimi tovnri. Ved potopljc-nimi ladjami se nn;j:;jw rboro^^ni an-gleški parnik »Dnirrelclife (4072 ton) z vojnim maten^Trm /a Rusijo, 'Artemia« (5360 ton) z ovsom in fj£gsnćy« (3247 ton) s kosovnim blagom. Obstreljevanie Bcngazija. BeroHn, 21. junija. (Kor. urad.) Dne 30. maja je neki naš podmorski čoln obstreljeva! italijansko trdnjavo Bergazi ob sevreroafriški obali s 40 granatarni. V prvi vrsri je vzel pod ogenj pristaniške naprave in brezžične brzojavne postaje z vidnim ttspehom. Še doigo no cbstreljc-vanju je bil v mcslu viđeri inočen požar. Sef admiral, štaba mornarice. Podmorska jadrnica. Bern, 21. junija. (Kor. urad.) Pariški listi poroCajo, da je neki nemški podmorski čoln z jadri v tuneŠkih vodah z bombami potopil ve. obrež-nih ladij. Dne 18. junija so hlđropiani zapazili podmorski čoln v blizini pri-štanišča Mahđije. Ob$treljevalf SO .fea. Eo kratkein boju je čobi ušeJ. NasiOe proti GrSkL KraH AHkumtm. Ašmm. 2L junija. (Kor. urad.) Dne 20. Jnnija je pisal kralj Aleksan-der to-te pismo min i strike mu pre4-sednika Zkimisu: Z živim zanimanjem zatjedujem za zedinjenje Qr-ške in s to rešitvijo zvezana vpraša-nja. Kot zvesti čuvar ustavne Ifstine in zaupajoč blag:ohotnosti tfarancij-skih \ lasti sem pripravljen odkrito-srčno z vlastmi sodelovati za umirje-nje duha in složnost dežele. Kralj Kooštantln o svetovni vofnl. Haas, 19. junija. »Ne\v York Times^ objavljajo razgovor nekega dopisnika s kraljem Konštantinom, ki se je vršil pred enim letom in pri ka-terem je kralj stavil pogoi, da se srne objaviti sele po njegovi smrti ali pa po odstopu. Kralj je dejal tedaj, da ententa male narode, njih svobodo in ustavo ščiti le tedaj, če se ti narodi postavijo v službo entente. Po njego-vem mnenju ne bodo niti osrednje niti ententine sile vojaško zmaj^ale. Vojaka bo trajala še leta in se bo sele tedaj koncala, ko bodo izčrpane vse sile obeh skupin. Venlzelos. Pariz, 21. junija. (Kor. urad.) »Temps« pravi, da je Venizelos pripravljen sprejeti konstitucijonalno monarhijo ter jo podpirati. Ustavo-dajni zbor naj bi pra\ ice monarhične vlade natančno določil. Sedaj naj bi se leta 1915 razpuščena zbornica zopet sestala in voditelji večine naj bi prevzeli vlado. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 19. j u n i j a. Makedonska fronta. Severno od Bitolja precei mnogo artiljerijskega delovanja med Butkovskim jezerom in jezerom Ta-hinos. Ob levem bregu Strume spo-padi patrulj. Na ostali fronti slabotno delovanje artiljerije. — Romun-ska fronta. Pri iMahmudiji in Tul-či artiljerijski in infanterijski ogenj. Preveza cd Francozov 7asedena. Bern, 22. junija. (Koresp. urad.) »Temps« Doro^a iz Soluna: Neki irnncosk! ocidclek je zasedel Preve-zo. Grske čete in crozniki so se umaknili. DoptTStI pri ori»entsk! artnadl. Bern, 21. junija. (Kor. urad.) Prancoska zbornica je včeraj razmo-trivala vprašanje dopusta pri orijent-ski armadi. Nek poslanec je opozar-jal, da so v orijentski armadi čete, ki že 34 mesecev nišo imele dopusta in je predlagal, naj se del orijentskih čet nadomesti s crnci. Vojni minister Fainleve je cdvrnil, da se je izmenja-va zakasnila vsled prevoznih težkoč. Orijentska armada je dosegla svoj cilj. Izmenjali bodo 45.000 mož, vendar jih bodo mogli mesečno le 6000 poslati nazaj, čeprav je sedaj pot Patras - Santi Ouaranta prosta. flmsrika 7 vojni. Nemčija in Amerika. Znani nemški profesor Eulen-burg je obelodanil veliko razpr-ivo o pomenu amerikanske vojne proti Nemčfji. V vojaŠkem oziru se zdi pi-satelju malo pomembna za bojiŠče v Lvropi, pač pa bo ententi lahko silno mnogo pomagala z denarjem in z iz-delki vojaške industrije ter zlasti še z živili. Nemčija mora biti pripravljena, da bo z gospodarskim bojem jsoclprla Francijo in Anclijo. Nemčija je vsled zapiembe nemških ladij že oškodovana za 2-10 milijonov, vrh tega so bila v Združenih državah za-plenjena nerrška privatna imetja, kar utegne znašati približno toliko, kolikor škoda pri ladjah. Tuđi anuli-rar»;c nenisko - amerikanskih trgev-skih pogodb je silno Škodljivo- Vse zvezs amerikanskih tvrdk z Nemčijo se u-.tavljojo in Amerikanci se pri-pravljajo na uveUbo sistema crnih list. Nemš^o gospodarstvo v Srednji in Južni Ameriki je podkornno. Pred vojno so nemške ladje prevažale dobri dve tretjini vseh brazilskih izdel-kov ter s tem ogromna mnogo zaslužile. Kntenta se resno pripravlja na vojno p^ vojni*. Ta namen bi se brtz pomoći Amerike ne dal uresni-čiti. s pomočjo Amerike pa so bo, Nemčija pri svojib gospodarskih raz-merah sploh ne more pogrešati dovoza iz Amerike, ker more le od tam dobivati bombaž, baker, koruzo, kr-miia itd. Tzguba nemških ladij bo usodno vplivala tuđi na kupčijske zveze z vzhodno Azijo. Amerikanski kapital se je že polastil najvažnejših kitajskih surovin (rud in mesa) naravnih sil (petroleja in vodnih moči) ter železnic. Z njim vred tekmuje japonski kapital. Amerikanski in ja-ponski kapital silita tuđi že v Mand-žurijo in v Sibirijo. V teh gospodarskih momentih je Amerika Nemčiji dosti bolj nevarna, kakor v voJašketn oziru. Borba za mir. Citajoč v »Slov. Narodne, da POjdcjo kot delegati jugoslovanske socijalne demokracije v Stockholm sodrugi Jožef Kopač, Anton Kriitan, dr. H Tuma, moram kot narodni demokrat pripomniti, da leti nimajo ab-solutno nikakega mandata od Jugoslovanske socijalne demokracije. Gredo v Stockholm ali na svojo pest, ali pa na poziv graške socijalne demokracije. Toliko v pomirjenje narodnim demokratom! J. B. Neuspch stockholniske konference. Stockholm, 20. junija. Skandal, ker se je objavila brzojavka Hoi'f-manna, bo zelo neugodno vplival na stockhohnski kongres, če ne bodo prisilili Brantinga, da izstopi zadnji trenotek iz odbora in posveta, kar se pa najbrže ne bo izvedlo. Sicer pa posvet sam kot tak ni več Čisto soci-jalističen, ker prihajajo nanj posebno iz Francije in Anglije nesocijalistu Avstrija in Rusija za mir. Stockliolrn, 20. junija. »Tagbla-det« poroča: Mir v prvi vrsti resnič-no ljubita le Rusija in Avstrija. Od nadaljnih mirovnih stremljenj naj se ne upa, da bodo uspela, če ne bo kjer-koli padla kaka nepričakovana odlo-čitev. Vsekakor so tuđi ta stremljenja kot priprava dragocena. Izjava Ukrajincev v Stockholmu. Stockholm, 19. junija. (Kor. ur.) Nizozemsko - skandinavski odbor je sprejel odposlanstvo avstrijske ukrajinske socijalno demokratične stranke, katero vodi Vladimir Romnickv. Odposlanstvo zahteva. naj se narodno mešane države osrednje in vzhod-ne Evrope: Avstrija, Rusija in balkanske države izpremene v federativne države avtonomnih, enako-pravnih narodov. Ukrajinska narodna politika zasleduje kot končni smo ter, da se naj združijo vsa ukrajinska ozemlja v enotno politično avto-nomno državno telo. Če se to ne more doseči, zahteva delegacija tako za Ukrajince v Avstriji kakor tuđi v Rusiji popolno politično, teritorijalno in narodno samoupravo v federativni zvezi z omenjenimi državami in se izraza za novo določitev meja med Avstrijo in Rusija temeljem etniških nascibin. Delegacija se izjavlja za ob-novitev Poljske a le v etniških me-jah. Delegacija se izraza, naj se prej ko mogoče sklene mir brez aneksij in vojnih cdškodnin, kakor 'tuđi. da se ponove samostojna Belgija. Ro-muniia in Srbija, ki naj se istočasno združi s Crno goro. Glede na gospodarska in mednarodna vprašanja se delegacija pridružuje izvajanju nem-ske avstrijske delegacije in upa, da bo sklenieni mir odpravil stojeće vojske, da bo organizirat le ljudske armade, ki bodo služile obrambi de-žele; pogodbeno naj se sklene sploŠ-na razorožba in odpravi tajna diplomacija. Poslanska zbornica. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predsednik najprej prečital poslovilno pismo bi\ še^a ministrske-ga predsednika grofa Clam - Marti-nica. nakar je zbornica sklenila, da odgodi sejo do torlca. V tej seji je bilo poslanski zbornici predloženo tiskano poročilo do-mobranskega ministrstva glede eksplozije, ki se je zgodila dne 25. maja v municijski tovarni Škodovih podje-tij v Bolovcu pri Plznu. Eksplozija se je zgodila najbrže vsled neprevidne-ga ravnanja v delavnici za minome-te. Ta nesreča je zahtevala 136 žr-tev, pogreša se pa vsega skupaj 170 oseb. Ranjenih je bilo 625 oseb, na srečo pa je med njimi 520 oseb le lahko ranjenih. Vse vesti, da je po-nesrečilo na tisoče ljudi, so neutemeljene. V imunitetnem odseku so bili sprejeti različni predlogi glede sodnega postopanja proti poslancu Klofaču. Tako predlcg dr. \Valdner-ja. naj se odloži razprava o tej imunitetni stvari, dokler ni rešeno justič-nemu odseku odkazana cesarska naredba z dne 26. julija 1914 glede oblasti vojaških sodišč nad civilnimi ose-bami; dalje dodatni predlog dr. l-odg-mana. naj justični odsek čim prej resi vprašanje o veljavnosti § 14 - naredbe z dne 25. julija 1914; končno dodatni predlog dr. Riegra, da si pri-držuje imunitetni odsek pravico, na-daljevati razpravo o zadevi Klofač, ako zbornica o njej ne odloči do 10. julija. V parlamentarnih krogih je vzbu-d!!o mnogo pozornosti dejstvo, da so prišli na sejo Jugoslovanskega kluba, v kateri je dr. Korošec poročal o svoji avdijenci pri cesarju, tuđi zastop-niki poljskega, češćega in ukrajin-skeea kluba na prijateljsko posveto-vanje. V včerajšnji seji poslanske zbornice je domobranski minister baron Oeorgi ra^pravljal o postopanju ne-katerih čeških poikov v sedanji voj- ni in je predložil nekaj aktov, ki bodo dokazali in pojasnili te dogodke. — Domobranski minister je nameraval y tej seli ustno odgovoriti tuđi na interpelacijo poslanca Langenhana zaradi kritike, ki jo je izrekel poslanec dr. Korošec glede postopanja ne-katerih. Tik pred sejo pa je bil skle-njen dogovor, da odgovori minister na to interpelacijo pismeno. Čeh i so narnreč protestirali, da bi domobranski minister odgovarjal na Langen-ianovo interpelacijo v javni seji, nakar sta pod predsednika Pogačnik in TuŠar posredovala, da bo podan pismen odgovor. Češka socijalno - demokratična poslanca Pik in Tomašek sta včeraj posredovala pri domobranskem ministru, naj se odlože prihodnji, za dan 28. junija določeni vpoklici in naj se nad 45 let stari črnovojniki ne po-rabfjajo ne na fronti, ne v etapah. — Minister je pojasnil, da imajo vpokli-canci namen, nadomestiti tište vojake, ki dobe dopuste za poljska dela. Glede uporabe nad 45 let starih črno-vojnikov je ostal minister na svojem stališču. Ministrska kriza, Cesar je naročil odstopivšemu ministrskemu predsedniku grofu Clam - Martinicu, naj vodi vladne posle dalje, do imenovanja novega ministrstva. Obenem je dobil grof Clam - Martinic menda še posebna naročila, ker je tuđi po sprejetju demisije imel posvetovanja z raznimi parlamentarci. Najpoprej bodo pač poklicani vo-dilni politiki k cesarju in se tedaj odloči, bo - li imenovano koncentracijsko ali samo prehodno ministrstvo. fomškim parlamentarnim krogom bi I ^danjih razmerah prehodno ali uraui.'^ko ministrstvo najbolj ugaja-lo. Taku ministrstvo bi imelo nalogo, izposlovati odobrenje budgetnega provizorija in podaljšanje veljavnosti poslanskih mandatov ter izvršiti yo-litev delegacije, povrh pa pripraviti, kar treba za jesensko zasedanje drž. zbora. Govorilo se je včeraj v držav-nem zboru, da stopi na čelo uradni-škemu ministrstvu visok uradnik, ki zdaj ni član Clamovega kabineta. Z ozirom na to eventualnost so Čehi in Pol jaki izjavili, da dovolijo budget-ni provizorij samo vladi, v kateri ni nobenega ministra, ki je kdaj podpi-sal kako naredbo po § 14. Nemškim strankam je resnično žal. da je odstopil grof Clam - Martinic, tako žal, da se kar javno hudu-jejo na njegove ministre, Češ, da so si nekateri teh ministrov Šteli v dolž-nost, mu delati težave ter s tem dosegli tuđi lepe uspehe. Za slučaj, če bi prišlo na krmilo koncentracijsko ministrstvo, se govori, da bi bil tuđi ministrski predsednik vzet iz parlamenta in bi torej dobili prvo popolnoma par-lamentarsko ministrstvo. Nemške stranke. »Nationalverband« je na predlog dr. Stehnvenderja sklenil, da pojde stranka skupno s krščanskimi socijalisti na delo za solidarno postopanje vseh nemških strank. Doseči je treba sporazumljenje glede češkega, glede poljskega in glede jugoslovanskega vprašanja. Razmcrje med državo in med narodnostmi je treba urediti in nemškemu narodu zagotoviti prvenstvo, ker to baje zahteva državni interes. — Krščanski socijalisti so skle-nili, da ostanejo z »Nationalverban-dom« v najtesnejši zvezi in da zapostavio vse strankarskopolitične po-misleke. Obenem se je stranka zava-rovala proti očitanju, da je kaki parlamentarni stranki ponujala politične koncesije. I talijanski parlament Tajne seie. Curiti, 21. junija. (Kor. urad.) Govora Bosellijev in Sonuinov v senatu ništa dala nikakega povoda za posebne izjave. Senator T i 11 o n i in drugi so predlagali tajne seja. Ministrski predsednik Boselli ie izjavil, da je vlada sporazumna s predlogom, ali želi odložitev tajne seje, ker ima posla v poslanski zbornici. Tittonijev predlog je bil sprejet s približno 90 glasom proti 40. V poslanski zbornici je bilo spre-jetih več predlogov /a tajne seje po dolgi precej burni debati z 297 glasovi proti 15; vzdržalo se je glasovanja 25 poslanecv. Poslanec Turati se je izrekel imenom socijalisrične frakcije proti tajnim sejam, ki so zatajevanjc bi-stva in namena parlamenta in se ne spodobljo za svobodnostno in demokratično vladane države, katerim mora biti kontrola potoni javnega mnenja naravnost potreba. Interven-cijonist de Ambris je ozme/jal socijaliste s »strahotepci«. Socijalisti so odgovorili, da de Ambrisa sicer ni-koli ni k sejam, danes pa je prusel v zbornico samo kot agent provoca-teur po nalogu angleškega poslanika ali pariške agenture Radio ali vojnih liferantov. Nadalje so padale med 1*2. štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 23 junija 1917. Stran 3. raznimi skupinami psovke- Kanalje! Prodani pobežniki. odpaćniki itd. Kvestorii in starejši postanci so s te-žavo preprečili spopade. Minister predsednik Boselli se je izrekel 2a tajne seje, Čeprav more ministrstvo, Kar ima povedati, to storiii tuđi v javni seju HofrsnjepGlitični položaj. Podaljšanie državnozborskih mandatov. Poljski krogi zastopajo mnenje, da je v današnjih razmerah podaljša-nje državnozborskih mandatov neiz-ogibno potrebno, ker so vsled vojnih razmer volitve nemogoče. Podaljša-io naj se mandati vsaj za dobo encga leta, a potem naj avtomatično traja dalje do dneva demobilizacije. Graška sodba povodom odstopn grofa Clam - Martinica. Graška »Tagespošta* piše: Raz-grnjen je problem monarhije in stranke desnice so se, da bi varno hodile in prišle na vsak način na svoje troske, vojnega konca naprej polastile. To pomeni, da se bo treba na nem-Ški strani temeljito naučiti kaj nove-ga. Sanje, s kate rimi ie šel ves nem-ški narod v vojno in ki jih je leta go-jil, katerih izpolnitev pa je zamudil v času absoU^nega gospodstva potom izločenja parlamenta, so končane. Nima nobenega smisla se varati glede resnosti položaja in gojiti še nadalje nade, ki so prazne. Bilo bi dosti pametnejše pogiedati resno-bi časa mirno in zavedno v obraz in se po tem ravnati. Nemci morajo novič vzeti v pretres svoje razmerje do države in urediti po tem svoje zahteve. Interpelacija o strefjanju v Prostje-jovu na Aloravskem. Poslanec Bechvne je vložil v poslanski zbornici interpelacijo, ki pravi med drugim: Dne 26. aprila je oddelek strelskega polka št. 13 oddal oštro salvo v demonstrirajoče ljudstva. Pred to demonstracijo je odpo-slanstvo delavcev in delavk konfekcijske tovarne prišlo pred magistrat in je izjavilo, da po nalogi delavstva prosi za dodatne karte. Isti dan je ustavilo delo tuđi delavstvo tvrdke J. Kovafika, ker se jim je reklo, da se jim odvzamejo dodatne karte, ker bo dovoz živil v Prostjejov ustav-Ijen. Popoldne je okolu 500 do 600 osob broječa množica. večinoma ženske, demonstrirala po mestu s klici: »Nihče nam ne pomaga, sami si moramo pomagati!« Pri nekaterih lokalih je množica pobila tuđi okna. Zvečer je nastal zopet mir. Drugi dan je en del delavstva hotel stav-kati, drugi del delavstva se pa s tem ni strinjal. CKrajni glavar je postavit okolu tovarn kordon. Ženske so govorile z vojaki, nihće ni mislil, da se bo streljalo. Nakrat je zatrobil signal: Streljati, takoj naio je prišlo povelje in že je pocil strel. Uradno se zatrjuje, da povelja, naj se strelja ni bilo, in da se je le slučajno sproži-la neka puška, ko je neka ženska zagrabila za bajonet, takoj nato so se sprožile še ostale puške. Padlo je okolu 30 strelov. Interpelacija nava-ja imena 24 mrtvih in 40 težko ranjenih. V demonstrante so streljali 15-letni rekruti, ki še nišo bili iz\cžba-ni. Poveljstvo je ime! poročnik, pred katerim so se mladi ljudje strahu tresli. Interpelantje vprašajo, ako je vlada pripravljena parlamentu o iz-idu preiskave poročati in krivce ka-znovati, kaj se je zgodilo, da se taki dogodki nikjer in nikoli ne ponove in kako se bo skrbelo za žrtve? Hrvatska kriza« Zagrebški »Riječi« pišejo iz Budimpešte, da ima grof Esterhazv o Hrvatski »informacije« od znane strani iz Hrvatske, pa se on in zlasti hrvatski minister grof Zichy trudita za tako rešitev hrvatske »krize«, ki bi konvenirala tem informatorjem. Sodi se, da so ti informatorji sveto-vali grofu Esterhazvju, naj vzame grofa Zichvja kot hrvatskega ministra v kabinet, nadalje, da bo Zichy podpiral tendence kršćansko - socijalnih krogov dunajskih, zagrebških in peštanskih. Kaj torej hoče poštanska vlada? Ona je pred vsem brez vse potrebe izzvala »krizo« na Hr-vatskem, za katero ni potrebe. Zdaj se hoče vtikati v notranje razmere Hrvatske, ustvariti hoče novo grupiranje strank. S ponovnim skliceva-njem na takozvano Szmrecsanvevo listino hoče razbiti hrvatsko - srbsko koalicijo izločiti iz nje takozvane »kompromitirane« elemente, ostali element koalicije pa naj bi s Frankovci in Radičevci ter s starimi uni-jonisti ustvarilo novo većino. Zedinjena in svobodna Poljska. Na zborovanju v Krakovem so zastopniki Poljakov zahtevali usta-novitev zedinjene in svobodne Poljske. Na Nemškem je »Kolnische Zei-tung«, čije zveze z državnim kanc-lerstvom so občc znane, priobčila o kj poUdci zMbttvi jako <*toe čtaMfc,' V nlem Je rečeno, da sta NemČija in Avstro - Ogrska iztrgali Rusiji Poljsko; da se je premaganje Rusije zgodilo v prvi vrsti na korist Nemčije in Avstrije in da s tem začeto osvobo-jenjc Poljakov še ni vzrok, da bi tuđi Nemčija odstopila svoje poljske de-žele bodoči Poljski. Zadnje kocke o usodi Poljske še sploh nišo padlc. Interes Nemčije je, da ne postane Poljska zopet nastopališče ruske arma-de, ne mara pa tuđi, da bi nastala poljska država, ki bi ogrožala Nem-čijo. Ce ne neha to, kar se je v Kra-kovu začelo, bosta morali Nemčija in Avstrija sele preudariti, če jima kaže, dograditi to, kar je bilo napo\edano dne 3. novembra 1916. Ogrski državni zbor. Zbornici je predloženo poročilo finančnega odseka o Stirimcsečnem proračunskem provizoriju in o \\o-daljšanju ogrsko - hrvatske nagodbe. Med projcramatičnimi izjavami je omeniti izjavoštefana Totha, Ki je izvajal, da pričakujejo osrski Romu-ni, ki so tako hrabro branili svojo domovino, sedaj rešitev iz sto in sto-letnega tlačanstva. Njegova izvaja-nja so izzvaia pri Madjarih silno ogorčenje ter so poslancu prinesla ukor podpredsednika. Razpiist cgrskega državnega zbora? Budimpešta, 21. junija. Listi za-trjujejo: Cc bo narodna delavna stranka izvedla svojo grožnjo in do-vo-'la vladi Ie šiirimesečni proračun in če ne bo pritrdila nosameznim viadnim odredbam. bo vlada oktobra ali noverrbra razp'i^tila parlament in odredila nove volitve. Vlada 7a-hteva brezposojno šestmesečni za-Časni proračun. Vi. vojno posolilo. — Pri mest i hrarvinici I ub-lianski so nadalje med drugimi podpisali VI. avstrijsko vo;no posolilo: Alojzija Kuhar iz Trsta 1000 K, Josip Janša, c. kr. sodnik v Kamniku, sedaj nadporočnik 1000 K, Vzaicmno zava-rovalno društvo proti požarnim ško-dam v Selah na Koroškem 1000 K, Milena Perušek 18.000 K, Franc Rovan 12.000 K, Alo^zij Oberstar 1000 K. neimenovani 2000 K, Franc Cink 200 K. ritmojster Vilibald Bernard 6000 K, Josip Stepišnik, Radovliica 200 K, Jo=ip Žacrmeister 1000 K, Marija Rozman 1000 K, Anton Kozjan 20C0 K, tvrdka Fr. Čuden v Prešer-novi ulici 10 000 K, Adolf Hauptmann 50.000 K, Franc Gorjup 100 K. — Mestna hranilnica ljubljanska je pod-pisala za svoj račun 6 miljonov VI. avs*r. vojnepa posojila, dočim so vlož-niki pri zavodu dosedaj podpisali ozt-roma dvignili v namen podptsovanja VI. vojnega Dosonla pri banVah znesek 750.878-— K. — Pri Ljublhnsfci kreditni banki kot oficijelnem subskripdjskem mestu je do inkl. 20. t. m. subskribiralo 412 strank K 8,52 3.100-— VI. 51 »^ avstr. vojnega posojila in sicer K 5,305.100— 40-let. amort. posojila in ' K 3,218/00'— 10-Iet. drž. zaklsdnic. Med drugimi so podpisati: Mestna hranilnica, Radovljica, nadt»ljnih K 35.9G0, Podjetništvo za zgrddbo že-leznice Klin-Pribudič K 20.000, Hranilnica in posojilnica, Višnja gora K 10.000, Ivan Bonač, Liubljana K 3000, Joh. Wakonigg, Šmartno pri Litiji K 3000, Vojnovič & Co.t Ljubljana K 2000, Ckrajna hranilnica in posojilnica, Škofja Loka, za Josip Auguštin K 2000, Malija Dolničar, Št. Peter na Kr2su K 2000, Martin M;bnič, Sta-neće K 1000, Franc Jožef Ža^ar, Mar-kovec K 1000, Fani Žagar, Markovec K 1000, Tomo Žagar, Markovec K 1000, Franc Žagar, c. kr. orožniški stražmojstnr, Lož K 1000, Ivan Jurca, Gcrenie K 1000, Anton Ri^ar, Mengcš K 1000, Josip Virant. Velike Lašče K 1000, Mihael Melik, Ajdovščina K 1000, Slavko Hočcvar, enole^ni prosto-voljec, Vrhnika K 1000, Franc Mrhar, Planina K 1000, Josip Starie, Ljubljana K 1000, A. Biroila, Zagorje ob Savi K 500, Al. Pegan, c. kr. notar, Idnja K 500, Trgovska zadruga v Kamniku po*om Mestne hraminice, fstotam K 400. — Pri Kran ski deže'nl banki v Ljubljani so nadaije pcdpisali V7I. vojno posojilo med drugimi sledeči: Občinc : Smihel-Stopiče K 20000, Zrnincc K 11.000, St. Vid pri Vipavi K 12.250, Železniki K 14.000, Moravče K 1000, Sorica K 2000, Dol K 2000, Kam.ia jronca K 3000, Zgomja Šiška K 2000, Fara K 50 0, Šmihel K 2500,'Voglje K 800, Ribnica K 900; Župni urad Dolenja vas K 10.000; denarni zavod v Ljubljani K 550.000; Mestna hranilnica ljubljanska nadaljnih K 16.800, Franc Sluban K 1000; Župni urad Kresnice K 1000; Jožef Vovk K 1000; Anton Mahnič K 1000; Jožef Žiberna K 1000; Jožef Vitez K 2000; Ivanka Jelerčič K 2000; Jožef Počkar K 2000; Ivan Korče K 1000; Janez Burgcr K 2000; Janez Kozlevćar K 1000; Ivan Zađel K 1000; Audrej Fatur K 1000; Ivan Jelerčič K 1000; Idrijski realki K 1000: Antoo Bandeli K 1000; ne- imenovana v Ljubljani K 1000; Anton Kramar K 2000; Leopold Čehovin K 1000; Ivanka Tomšič K 1000; Franc Zima K 1000; Janez Dimnik K2000; Franc Rus K 1000; Janez Župan K 1000; Župni urad Trebelno K 2000; Društvo za podpisovanje VI. vojnega posojila v Zgornji Šiški K 1750; Anton Mežan K 100; Ivana Tomšič K 200; Obćina Šmihel-Stopiče še K 800; Lovrenc Horvat K 100; Župni urad Dragatuš K 1600; Jožef Jamnik K 1200; Vnanja Uršulinska gola K 150; Lovko Ivan K 200; Anton Ziherl K 200; Ivanka Lavr.čK200; Ivan Ronko K 200; oblina Cerknica K 5000; Miha Strle K 500. — Pri Jadranski banki, ^odruž-nfei, L ubijana so podpisali v nadalje na šestn vojno posolilo: Janez Zormana dedtči, Sp. Šiška K 2000, Jan^evec Franc, Voma n-^^ta K 100, Janez Bartol, Hrib K 400. Neimenovani, Aidovščina K 1000, Neimenovani denarni zavod, Ljubljana K 16 000, Vinko Majdič, Kranj K 50.000, Vktor Rohrmann, trgovec Ljubljana K 1000, Franc Sajovic, trgovce Medvode K 1000, Mcdic & Keršnanc, Kamnik K 5000, Županstvo, Radece K 500, Marija Majer, Vevče K 3000, Neimenovani, Postojna K 400, Josip Cukjati, trpovec, Sv. Gothard K 2000, Slavko Trcbar, Ljubljana K 100, Neimenovani denarni zavod K 10.000, Luka Hri-bernik, Skoija Loka po Okrajni hranil. in posojilnici, Škofja Loka K 1000, Alois Krais, veletrže:, Grahovo K 5000, Kastelic & Žabkar, Ljubljana K 2000, Vriktor Meden, Ljubljana K 5000, T. Mencin^cr, vcletržec, Ljubliana K 10.000/ — Pri podružnici c kr. priv. avstrt skoea kr^ditn^ga zavoda so podpisali K 28.300 grajščak Gilbert Ftich?, Zgor. Gori^ane, skunno na vsa voj. pos. K 280.000, K 25.000 Johann Linin^er, tnrovec, Ljubljana, K 10.000 Johann Kresse, c. kr, vladni svetnik, Ljubljana, K 1000 Ignac Hrovat, Je-senice. Vesti i? iMki) Hol Begur.ska beda. Z m eh kim veseljem v srcn so pozdravljali nastopa-joče leto 1917. in se vdajali sanjave-mu razmotrivanju, kako bo lepo in prijatno, ko se povrnejo domov. Ta-čas so prešinili vojno obzorje žarki, z daleka naznanjajoč, da S2 ie rodila misel miru. Preteklo je pol leta, soln-ce žjma so otroci. žene, starci ;n invalidi, pombljivejših moškin malo. Ali bi ne bilo le prav, da se strnejo vse dclavne sile in t;porabijv*> za obče dobro delovanje? Gospodarstvo po-trebujt delovne moči in vedno večja ksrb za vcr»kdanja živi'a nareku.ie, naj ponaga in d:Ia, kdor more. Za-kaj so vrgli toliko beguncev v barake, ko so si želeli sveže^a zraka in prostega gibanja in za kaj otežkočili bivanje drugim z večnim stikaniem in preganjanjem. ko bi se bilo dalo ^egunsko vprasanje prav lepo resiti. Bližje doma naj bi bili ostali in v veliko korist bi bili lahko dotičnemu prebivalst\ni in vojaštvu, ko so tako dalcč proć od južnega solnea v "isto tujih pokrajina'n, le preveč obsojcai v hrezdelje. V tein oziru se najbrže sedaj, ko smo menda vtndar že prestali večji del vojnega časa, ne bo dalo dosti več popraviti, ali mogroče je vendar še kaj s tori ti. Poslanci so poklicani, zavzcti se za begunce in jim pomagati. Pomoći so potrebni in vredni. Beda raste. Koliko je takih, ki so prinesli s seboj y begunstvo še precej denarja in živil. Ali živila so pošla in pohaj a jo tuđi krone. Crna skrb mori srce jednemu in drugemu, pod to skrbio pešajo in umirajo .... Ljudski zastopniki so zbrani na Du-naju. Polno ji vprašam, ki jih ima rasrešitt zbornica, mod naivažnelU-J mi je begunsko. Begunci obračajo svoje oči proti Dunaju in Čakajo be-sedo parlamenta, ki mora biti obsež-na in tehtna. kajt! velika Je dolznost pariamenta do tiuili, Katcre je vojna pregnala z doma in ^o za domovino največ žrtvovali. V neke ni begunskem taborišču so se pripetili pred kratkim dogodki. izvirajoči iz globokega ogorčenja trpečih goriških beguncev. Slučaj je znan na vseh pristojnih mestih. Ne-verjetno je to, da se prepusti brez-srčnim spekulantom prehranjevarsje befeuncev. Špekulantje si polnijo že-pe, begunci tam jedo mnogo slab^.e kakor prašiČi. Žcpsnsivo De^kle posluje cdslej v Cerknici št. 132. pri Rakeku. Za upravitelja občine Dcskle je imenovan g. Anćrej Konjedic iz Plavi, nek-danji mnogoletnl župan. Za mrtve so izkazani v seznamu si. 537. skupne centralne izkazilne pisarnc: Fran Bitcžnik \z Orgarja, strei. p. 27f. rojen 1892, umri v Lc-brins:u za jetiko 13. aprila t. 1.; Ivan Fabjan iz Trsta, trd. top. p. 7M rojen 1877., umri v Lebringu za že-lodčnim katarjem 3. aprila t. 1.; Anton Mrak iz čepovana. črnovojn. bat. 5., roien 1873., umri v Puljti vsled izkrvavenja. 4. aprila t. L; Andrej Na-nut iz Standreža, dom. p. 27,% rojen 1S79., umri v Ljubnjem 30. marca t. 1. vsled oslabelosti; Viktor Škof iz Trsta, p. 97., prideljen črn. del. odd. 8/4. rojen 1887, umri v Ljubnjem za jetiko 31. marca t. 1. Oglasi! se je iz romnnskega vjet-ni^tva Josip pl. Reya iz Števerjana pri Gorici. Bojeval se je ves čas v Galiciji in potem v Romuniji ter pisal zadnjič v oktobru 1916. Njegov naslov: Josip pl. Reya 1 Tabore de pri-sonier — Sinote Rumania Komp. 50. Umrla le v Svinem na Vipav-skem gospa Alojzija O z b i č e v a , soproga zrsanega posestnika g. Šte-fana Ozblča, ugledna dobra narodna žena. Umri je v Trstu inženir g. Valentin Matija 2 i v i c v visoki starosti 89 let. Pokojnik je bil soustanovi-telj in prvi predsednik Tržaške poso-jilnice in hranilnice. Ma zaposlovalnih tečajih goriške ?=lov. girnnazile v Trstu bodo morali, kakor čujemo, učenci koncem leta debti izplte iz vseh predmetov, kar je proti vsej drugje izvrševani praksi in tuđi sicer prav brez potrebe. Toliko tezav je bilo za ustanovitev in vzdrževanje teh tečajev, sedaj Še to mučenje dijakov v takih časih. Treba pač, da se v to poklicani krogi zgane-jo in da šolska oblast prekliče ukrep o izpitih. Nov trđnjavski komfsar v Puljii. Poročali smo že. da je Ml ministeri-ialni tajnik v notranjem ministrstvu Oskar Schwaeger baron Ho-henbruck imenovan za namestni-^tvenega svetnika in je prfsnel v Pulj, kjer je prevzel vodstvo tnmkaj-šnje!?a okr. glnvarstva. S tem na-meptni5;veni svetnik Rudolf grof Schonfeldt zapušča vodstvo puljske-?ra glavarstva in funkcijo trdnjav-skec:a komisarja ter je Schwae£er h?rr>n Hohen>>ruck v smislu cesarske naredba 6. rraja 1915. nameščen tuđi za trdniavskesra komisarja v Pulju. V Splitu v Dalmaciji stane sred-nia zHinata glava 8 K. Krompir po 5—6 K kilogram. Svojesa očeta je iistrelil lSletnl flijn .Medak v vaši Pinoviču pri Lju-buškem. Oče je pokaral sina, ker je potratno živel. To ga je tako razka-čilo, da je rx>grabil puško svojega brata, ki je na dopustu, in usirclil očeta. Nesreća na morlu. V (Iružu v Dalmaciji so Čuli po noči močan pok, kakor topovski strel. Na to ]e nasta^ o£?nj v Inki m ves Gruž in okolica Jc bila razsvetljcna. Nr* brodu za motor ^Oiorgina? m [»oreca se je zapali1 bencir«. har jc provzrocilo nesre-čo. Vodite!,' broda Angel Skemla iz Trsta .ie p^cšnil. .ia obal je vrgli ckspio7?^a momnrja llijo TJibiča, tega so pron^'i takoj v hnlmšnico. Na Retd Je unulo meseca maja 144 oscb, rojeni*i je lilo 70. Porok ie bilo 7. Dnevne vesti. — Čestitanje gene-alnemu po!-kolniku 3oroeviću. Dne 21. t. ni. je sprejel v svojem glavnem stanu generalni polkovnik in poveljnik soške armade Svetozar Boroević pl.Bojna dež. poslanca mesta Idrije gospoda E. Gangla, ki je slavnemu vojskovodji in zmagovalcu ter častnemu meščanu idrijskemu čestital v imenu svojih vo-Hlcev na najvišjem odlikovanju z redom Marije Terezije. Gosp. generalni polkovnik se je iskreno zahvalil za čestitko in je naprosil g. poslanca, naj njegovo zahvalo sporoči vsemu prebi-valstvu mesta Idrije, ki se čestitki pridružuje. V nadaljnem razgovoru z g. poslancem se je g. armadni poveljnik poučil o vseh razmerah našega staro-davnega rudarskega mesta ter je pokazat Živo zanimanje za razvoj, na* predek in bodočnost Idrije, — Odlikovani. Gospod Joško Sima, trg. sotrudnik^iz Ljubljane, sedaj ognjičar pri težki havbični diviziji št. 23./VII., bil je leta 1916. na ru-skem in na romunskem bojišču odlikovan s srebrnima hrabrostnima svetinjama II. razreda in sedaj pri deseti laški ofenzivi pa s srebrno hrabrostno svetijo I. razreda. Hrabremu sloven-skemu junaku želimo obilo sreče* Na zdar! — Drugič je bil odlikovan s hrabrostno svetinjo pešec pp. Cesarjeviča št. 17 Franc A n d e r 1 e. — Vojaški domovi. Kakor smo že poročali je ustanovila dežela Kranjska Štiri vojaške domove za naše domaće vojake, med temi ene-ga za naše fante pri 7. lovskem ba-taljonu. C. in kr. 3. korno poveljstvo je poslalo sledečo zahvalo: »Sprej^ mite najtoplejšo zahvalo za velikodu-šen dar, 1000 K za vojaški dom 7. lovskega bataljona. Ta dom bo v razvedrilo hrabrim sinovom Vaše deže-lcf katere prištevam najboljšim iz-med mojih izbranih čet. Obenem si dovoljujem priložiti 6 slik tega voja-škega doma. Spominska plošča v domu kaže vsakemu gostu, kako lepo skrbi ožja domovina za svoje pridne sinove.« — Sliko vojaškega doma za 7. lovski bataljon prineso »Tedenske Slike«. — Jubilej. Jutri v nedeljo obhaja v ožjem krogu svoje obitelji 701etnico naš odlični someščan in občinski svetnik gospod Ivan B o n a Č v. Ljubljani. Z nevpogljivo pridnostjo in razumom je razsiril svojo, s skromnimi sredstvi pred 34 leti ustanovljeno delavnico v veliko podjetje, znano in obče spoštovano tuđi daleč preko domaćih mej. Ivan Bonač se je narodil v Ljubljani iz gostilničarske rodbine v Kolodvorski ulici ter se je učil knjigoveške obrti pri Bambergu. Pozneje je potoval po Nemčiji ter se je zopet vrnil v Ljubljano, kjer je vstopil zopet pri Bambergu kot vod-. ja knjigovežnice. Od tam se je osa-mosvojil ter odprl svojo knjigovežnico v skromnih razmerah v Hočevar-jevi hiši na Poljanah. Hitro je zaslo-vela njegova delavnica, ker se je trudil ustreči občinstvu tuđi s finej-Šim blagom. V Šelenburgovo ulico se je preselil leta 1895 in nekako 10 let pozneje otvoril svojo kartonažno tovamo, ki se je hitro razvila v cve-toce podjetje. Slavljencu, ki ga diči pošten in kremenit slovenski značaj in dobro, odprto srce, kličemo: Šo mnogo let! — Vesti s pošte. Poštni adjunlef Frančišek Ambrožič je imenovan za peštarja v Št. Ruprtu na Dolenjskem, za postarja sta tuđi imenovana pošt-na oficijanta: Anton Castellani v Ajdovščini in Anton Ragusin v Kan-fanaru. Poštna aspirantka Darinka Botterijeva je premesćena k zadrske-mu poštnemu ra\oiateljstvu. Poštna službo ste odpovedali poštna ofici-jantka Ines Pietruk v Trstu in pošti na aspirantka Berta Pevčeva na Je-senicah - Fužinah na Gorenjskerru Poštarica v Št. Ruprtu na Dolenj-skem, Marija Vrtovec ter poštni ofi-cijant Henrik Paulovich v Trstu sta stopila v pokoj. Poštni oficijant Ev-gen Hold je reaktiviran. Iz poštne službe je stopila poštna aspirantka Marica Debenjak. — Razpisana sta poštna urada v Sv* Pcter v Šumi in DragatuŠ. — Iz seje magistratnega gremija dne 22. junija 1917. Kleparskemu mojstruTeodorju Kornu na Poljanski cesti št. 8 se podeli koncesijo za vodovodno instalacijo. — Cestnemu erar-ju se bo na njegovo prošnjo v posutje Karlovške ceste prodalo 280 m8 gra-moza iz mestne gramozne jame za klavnico. — Stavbno dovoljenje se podeli pod pogoji dotičnih komisijo-nelnih zapisnikov prof. Adolfu Robidi za zgradbo hišneja:a kanala na njego-vem posestvu v Trnovski ulici št. 15, Francu Ravnikarju za napravo provizorne mrežnate ograje na betonskem podstavku ob njegovem posestvu ob Novi ulici in Marije Terezije cesti 6 in za zgradbo drvarnic, Karlu Ceču, posestniku na Gruberjevem nabrežju št. 6 za zgradbo gospodarskega po-slopja ob Ogrinovem stanovanjskem poslopju in obmejne ograje iz betona ob Mlekuževem posestvu, prof. dr. Da-vorinu Gorjancu za zgradbo pol metra širokega betonskega kanala mesto ob-stoječega odprtega jarka na njegovem posestvu na oglu Tobačne ulice in Na bičavi in izpeljavo tega kanala v glavni cestni kanal v Tobačni ulici. — Zgrad* bo cestnega kanala v Marmontovi ulici se bo pospešilo in skušalo kanal še letos dograditi. — Prošnjo pivovar-niške akcijske družbe „Union« v Spod-nji Šiški, da bi smela ob svojem posestvu ob novozgrajeni dovozni cesti na državni kolodvor, ob Celovški cesti in Kolodvorski ulici zgraditi poln obcestni zid, se iz estetskih razlogov odkloni, zlasti Še zato, ker leži nivd omenjene dovozne ceste okoli 1*20 m pod bodoČim uradno določenim nivd-jem, tako da bi moral biti obcestni zid na najnižjem mestu dovozne ceste okoli 3*20 m visok, od katerih bi od- 1 padla 2 m na sam podzidek, ki bi bil Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 23 junija 1917. 142 $tev. brez arhitekture in bi ves zid naprav-Ijal silno dolgočasen vtis. — Ker vrši niestna občina ljubljanska kot upraviteljica meščanskega bolniškega zaklada marsikatere juridične, admininlstrativne in računske posle za ta zaklad, bo prispevala raeščanska imovina od 1. julija 1917 nadalje vsako leto po l\ v predidoči bilanci izkazanega čistega premoženja k upravnim stroskom mest-ne obdne. — Vpokojenega železničar-ja Oašperja Stojkoviča se nastavi s 1. junijem 1917 za provizorićnega gozd-nega čuvaja v tivolskih nasadih. — Najemniku mestnega kopališča v Ko-leziji Jakobu Smoletu se dovoli zvi-šanje splošne vstopnine 14 v, vstop-nine v peščeno (solnčno) kopel na 12 v in zvišanje cen za vporabljanje perila in sicer pri rjuhah na 30 v, pri kopalnih oblekah za ženske na 50 v, pri kopalni hlačicah na 16 v in pri brisačah na 10 v. Pristojbine za kabine ostanejo nespremenjene in znašajo za kabino 30 v, če jo vporablja več oseb enega spola naenkrat, pa za osebo 20 v. —_ Prošnjo mesarjev, ki so postavili v Šolskem drevoredu lesene lope in ki jim je mestni magistrat predpisal po 10 K pristojbine od vsakega m2 zavzetega prostora, za znižanje teh pristojbin se odklonL — Mestna pota in štradone v katastralnih občinah Karlovško in Trnovsko predmestje se je oddalo na javni dražbi za 2749 K v zakup. — Odkloni se prošnja Marije Kurentove, ki ima nekoliko rnest-nega sveta v Koleziji v najemu, da bi smela posekati 10 do 12 jelš, ki ra-stejo na tem svetu, in prošnjo Ane Novškove, da bi smela ob Franca Jo-žefa cesti nasproti kinematografu ,Idealu" postaviti stojnico za prodajo slaščic — Ljubljanski vodovod. Iz ob-Činstva smo prejeli sledeće opozorilo: K zadnjemu opominu mestnega magistrata, da naj se štedi z vodo, je pri-pomniti, da občinstvo rado izpolni to zahtevo, vendar se mu mora pa to tuđi omogočiti. Velja to pređvsem za popravila pri vodovodrfih pipah, ki se rade pokvarijo, in angleških straniščih, kjer mora človek čakati dneve in ted-ne, da se popravila izvrše. Kleparski mojstri in vodovodni inštalaterji vsled vpoklicev svojih delavcev ne morejo izvršiti vseh popravil, tako da je ved-no precej popravil v zastanku, ki bi morale biti najhitreje izvršene. Ali ne bi bilo mogoče za ta čas nekaj takih modi odpustiti na dopust, da se naj-večji sili odpomore. Če se vodovod •zapre, so posledice iz higijeničnih ozi-*tov nepregledne. — »Glasbena Matica«. Š o 1 s k i izpiti gojencev ieta 1916/17 se vrše v dvorani »Glasbene Matice * v ponedeljek, torek in sredo, 25.. 26. in 27. junija, vsakokrat v času od pol 5. popoldne do S. zvećer *o sledečem redu: v ponedeljek so izpiti gojen-cev učiteljev Vedrala in Pavčiča; v torek učiteljic Haiekove in Chlumec-ke; v sredo Praproinikove in Dolej-ševe. K tem Opitom društveni odbor starše gojencev in njih narnestnike ter elane in prijatelje društva vljudno vabi. — Urađnikem deflarnfh zavo- dov se naznanja. da se vrši v ncdeljo. dne 24. junija ob 10. dopoldne v salonu restvaracije -Mrak« na Rimski cesti občni zbor Društva jugoslo^an-skih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina Ljubljana. S tem občnim zborom se zacne zopet delo-vanje tega društva, katero se je vsled razmer, nastalih ob izbruhu vojne prekinilo. Z ozirom na to, da je sta-novska organizacija zlasti v redanjem času v obrambo stanovskih in-teresov ter zboljsanja >rmotncga položaja uradnikov zelo potrebna, se vabijo vsi uradniki denarnih zavo-dov, da se tega občnega zbora v čim največjem številu udeleže. — Zasebne uradnice in irradn?Vi -se vabijo na sestanek, ki se bo vršil v prostoru »Okrajne bolniške blagajne^, Turjaški trs: st. 4 ob 8, uri zve-cer i. s.: Dne 2S. t. m za uradnice obrti, trgovine, industrije, denarnih zavodov. zavarovalnic ter notarskih in odvetniških pisarn; dne 30. t. m. pa za uradnike obrti, trgovine in industrije. P. n. uradnice in uradniki agitirajte za obilo udeležbo. — Pri-pravljalni odbor društva zasebnih uradnikov in urađnic. — GostUničarske zadruge ljubljanske redni občni zbor bo v ponedeljek, dne 25. junija 1917, ob po* 3. uri popoldan v gostilniških prostorih gospoda Fran Kavčiča na Privozu št. 4. Po končanem občnem zboru zadruge se vrši ob 3. uri popoldan občni zbor bolniške blagajne. Z ozirom na današnji težki položaj gostil-niške obrti, je želetf da se cenjeni člani zadruge v obilnem številu ude-ležite občnega zbora, da se posveru-jemo o korakih glede maksimalnih cen vina, dobavljenja kuriva, o za-plenjenja vina i. dr. — Patroclnij sv. Janeza Krstni-ka se bo praznoval v trnovski župni cerkvi v nedeljo, dne 24. junija. Glavna služba božja se pričae ob 9. — časopis za slovenski jezik, knj ževnost iz zgodovino. Ker je p!i-narna v Ljubljani vsled pomanjkanja premoga morala ustaviti, obrat, ni bilo moči dotiskati časopis. Častiti p. n. gg. deležniki in naročniki naj blagovolijo Še nekoliko potrpetJ; kakor poneha ta nedostatek, bo delo v kratkem dovršeno. — VUgan e prošerv za prepu-stitev izločenih vojaških koir, dalje žrebet te- brejih kobil v zasebno rejo v svrho žrebstenja C. kr. po-Ijedelskemu minisirstvu prihaja mnogo prošenj za brezpl:ićno prv pustitev za vojne namene nesposobn h konj in vo-jaških žrebet ter brejih kobil, armad-nih kobil v zasebno rejo v svrho žre-boritve. Ker pa je c. kr. poredelsko ministrstvo prepustilo na Kranjskera razdelitev za vojne namene nesposobnih konj Kmetijski diužbi v Ljubljani, se prizadeti poijedelci opozarjajo, da je take prošnje \ lagati samo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Pri-pominja se, da je število takih konj prav neznatno. Od vojaške uprave za zasebno rejo prepuščene breje kobile razdelju,e pnstojna državna žreb-čama, zato so teke prošnje vlagati pri („Staatshengstendepot in Graz") državni žrebčarni v Gradcu. Samo prošnje za prepust^tev vojaških žrebet, potrjvnc od župars .a ali pa od c. kr. ckr. giavaisiva ie naslovljati naravnost na c. Kr. poljedelsko minlMrstvo. — Prepovrd krmljenja z ze!enim ž tom. Z ministrsko naredbo z dne 19. maja 1915 je bUa izdana prepovrd krmljenja z zelenim žitom in c. kr. urad za ljudsko prehrano jo sedaj vnovič kliče vsem przadetim v spo-rr.in. Vr navadnih razmorah je krmljenje z zelenim žitom sarno ponekod in samo v nekatenh dežeiah v navadi, vendar pa je ponovno opozonlo na obstojcčo prepoved takega krmlienja že iz previdnosti potrebno in korist no. Prepoved pa ne velja za takozvano mešanico, obstoječo iz žita, graha, £ra W^M ^BH Hi ^^H B^BT ■■■ B Uli BIK BBM flBl BBD BBB1 BBBI kBBI BBB1 BBB1 B9I KB9 BBn ^^H a3+ <3 - Z j£S «n i be*$ ^3 ^bb E SB ^bk 9BT H b^H b^bI VB1 o^l bdI b^h b^B bbm b^bI b^bI Ibs ^bb Bbi PF Triie oddelki. "WS Izviriti posneftki 14 operateriev v naj- sprednejših poitojankah* Jlajvcčji svetovnozgodovinski Sogodek v filmu. Naie jnnaške ćete pri obrambl sovražnib napadov. Naši hrabri letalcl na straži v AđrlfL Posnetek z zrakoplova. NdŠ GCSaT PPI U3Šili lanakib med bitko. Naše zmagovito nepre-kosljlvo topništvo v bobnedem ognia itd. Pr*tealai!|o tega nafaktnalne]iega Sbaa trafa nad oao aro* Samo 5 dni v Ljubljani. 142. štev. »SLOVENSKI NAROD', dne 23. junija 1917. Stran 5. W Sproi-M« tak«! atarofto PRODAJALKO lzveibano ▼ nseganl stioki. jtad. Eisbacher v Laškem trgu. V bližim nešto težtto tnonaCstropno hišo z vrtom 86 tako I proda. Pismene ponudbe pod „Blizina 2002" na upravn stro »Siovenskega Naroda«. 2002 ifiTSTifiT in čerlji, boljšf motki *t 39 malo ponošen: m ponošena obleka sa otroke 9Q0F* sa prodalo. Miklošičeva cesta št 8 1, desno« 6pre;me boijša zakonska dvojica ▼ dobro hrano na del* ii, ali za sv< letja proti od-kodnini — Naslov: Kofli« tarjeTa nlfca 6, Lfnblfana. 2^39 JCigijcrJcna Jslil S'sger , Oiraaj I, lies ngerstr. 8 F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis m fr. Zaprto, 30 vinarjcv v znamkah. 113 V lirovntci na Gorenfskem bliza kolodvora Je na prodaj hiša z hlevom bovo seziđana, 2 njivi ia travu i ki okrocf nfiv. — Pole? **$• fe lep sadni vrt. — Pravice do pro^aie ima g. Anton KriUnik, gostilalčar istotais, kjer se dobe natančaei&a poiasnila._______2007 Armadne zapestne s ure : ' natančno regulirane \z n'kl'i ali jekla K 25, 30 35 ; z ra-— dijskim svetilnikom K 30, 35, 40; v srebr. okrovju K 50, 60, 14 kar. v zlatem okrovju K 130, 160; 3 le-tna pismena jjarancHa- PoŠilia se po povzetju. Nikakega rizika. Za-rena dovođena a!i se denar povrne. Pmra tovarna ur JM R0*m c. i. kr. km fctavfttl. let (*tx> 14C7. tifto. BretpUeoa p^iOjater mojega gt. tetalogt « ždjo Tttifsm. Vsled vojnih razmer dve motorni kolesi na, pr^ai! Prvo najnove^Še vrste „MotOSaCOSCh" ElOtor, skoraj čisto nov, 2 konjske m- A- s naibolišo staro nn^cma'i'n ^a 1000 kron. D-u^i je „N skarsnlmor" motor, 2 koniski moči, novejše vrste s čisto novo staro pnevmat'ko za 600 krOlI* Motor Ja sta oba v dobre m stanu ter se lahko o^ledata pri f ran*išlri Jforinc, 6omitsko pri Celji« Slamnate šolne za dom *■ slamnate podplate za v Eevlie som začel izdelovatl v toliko, da lahko ustreiem vsakl zahtevi in Jih priporočam kot nado^aestflo za drago usojeno obntevf posebno za delo v sobah, 235 Posknslte, no bode Vam tal. tovara« slantnlko* v Stoba, pošta Do nizale pri Ljubljani. !Cevlie! 100 tucat. moških nogavic, 300 parov pravih usnjenih čevljev za gospode in dame, 500 parov pravih usmenih farljev za dame, poletnih, 200 ženskih in 200 moških oblek se proda na debelo. Cene ugodne. PofaMila daje MAKS LtttU9 Novo MiOSto ŠL 73. 1*61 1 Proda se dobro ohmtjeno moško kolo. Ogleda se lahko v U ubijani, ienkova ulica št. 20. 2036 2 Kivi i s kuhinje, se odđa mirni stranki Urez otrok. 202n Našlo? pove uprav »Slov. Naroda«. Gospodična išče sobo s brano ali tuđi bres hrane, za takol ali kasneje. ' 041 Ponudije pod „Soba 204111 na Urritni'tvo »Slov«. n^kecja Naroda«. ^^^ I vrs&lie trgoTSks aksdemlie iz dobre trcroFsli^ hise, vo^aščine prost, i&te prir^erro s^nibo v banki si* drugem SrgovsLesa nođjeti«. — Ponudbe se pro-sijo na urravn S'vo »Slovenskepa Namda« pod .TrgoTSkl akademik 20 2032". BnnM ^SS3 ^snl UCj ' ▼isisks posođa (300 1), šftiri parcelo travaikor na Soiior'a pri EošauS na Krasu sa ?roda. FranciSka Pegan9 učiteljeva vdova, BazđrtO Stev. 65. Vam r'ačamr ako moi unt-čevalec korenin lii baltam re ođrra1 i v 3 ćneh ^rez bo'eC:r Va>;h kurjih otmu, bradav'c, obtlšćancev. Cena lončku z 'amstve-^'m pismom t.75 X, 3 torsčki K 4-50, 6 iončkov S 7.50. Na stotine zahvalnih r^sem in priznanj. Kemecj, — Fo*lce(Kas«a) Postfacli I 12 307,Ogrsko. 3663 Preiv E ^3?i/il Prfiiv Carici, le Pdljtll Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 28. Mofta i!i mti duokelesa ? staro pnevmatiko, Sivalni ttro]* gramofoni, električne iepne svetllke že komp]etr'e od 2 K. Hajboliše baterije. Poiebno niska cena sa preprodaja!c« jlffehanična dciavnica na Starem trsu št. 11 y ^haitčevi \t\v poleg goriske kleti. Usne kite n&iboiiie kakovosti po 8, 10, 12, 14 in 16 kron; !&sne podloge Srepp ali Python in lasne ^re-tioe ¥ vsea bar vab; „^EIIV1 barra za lase in brado od SSr. Drallea riava, te!»noriava ali crna po 2 in 4 K itd., vse še solidno, zanesl|lvo blago riporoća Štetan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor I Zaradi vveklleasta v vofa*ko slnibovattie fe lokal ođprt samo za i proAa|o blaaa In alcer vsaiii dan samo od 9 do ^T in v nedeljo od 9 do 11 ; urm dopoldam. ! St 880 2026 Podplsano županstvo razpisuje Bcgunci imajo prednost. MeseČna plača 100 kron. — Mastop take|. km\n ti&M latio m Goriikem. dne 2l. junija I9i7. HvjhoUe za zebe US | ! Najiiizjc eene. Solidno blago. M- Schuberi pre;e Bilina & Kasch, L|a%liaaaf Zidarska ul. 5. priooreča veliko za!o^> tkanin in Slace-roisavfc, modao blago za cosprr'e in riamc rsznovrstne fine parfusse, ročna dela in materijal, kirurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovante preoblečenia enim^ov. i | Gcnok-tein. z Nainovejše izku.4eno sredstvo Droti kapavcu (triperiu), helem toku, cyštitid', črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d Brez vhriz^avanja. O i Gonokteinu pi?e : Wiener Me- I dicinische Wochenschrift | let 1913 štev. 7. I Na koncu rekapitulirajmo v • | kratkem dobra svojstva Gonok- | i teina : j 1.) Jemlje se pritetno, ter ne ; povzroča niti pri daljšem letenju j i potežkoč, kakor drugi preparati, j kakor podrigivanje, iz^uba teka, toVsičoi egranteni, draženje ledvic, i I driska in podobno. ! 2.) Odstranjuje neznosno pe- \\ kočo pri voHi in omejuje bolne |! erekcije ter manija izcedek. 3.) Kra;Ša čas lečenja, ako se iemlje takoi v začetku vnetnej»a j procesa, zakaj uničuje Gonokoke, | a za tem gre glavno lokalno lečenje. :i 4.) Ne z^V-teva od bolnika ve- j li Hkih denarnh žrtev, ter se zaradi |! te^a Širi tuđi med mani premož-l| nimi bolniki, ker zadostujejo na |j dan tuđi 4 kapseli. . 2130 Zaradi teh važnih la>tnostif s katermi je prvi med vsemt pre- ! parati, zasluži Gonokt*°in, da fra | loplo priporočamo zrravnikom, |, krr smelo lahko trdimo, da je to i | zdraviio. ki v resn ci pomaka, i || kar bolniki sami radi pnpoznavajo. - D< bi se v vseh večjih lekar-nah. Škatljica K 6—. Zahtevajte ! literaturo in prosn°kt Ljubljana: Lekarna Trakexcy. Zagreb : „Salvator", Jelaćlčev trg. j Proičvaja: Farmakoložkokemičn' ia- | boiatorij „HERA" Pra^a - Vršovicc 552. | Dcbavitelj ¥O)n«ga minlatrstva in ' V*jao - a4rm »■tteuefa Kdr«xam|a. Pr#ta m Ikmrm mon mojtho kolo in dwa šivalna stroja. Poizve se v gostilni, Komenslcega ulica 36. spreiae boljta rodbina za pri- hodnje šolsko leto, na hrano Ia stanovanje. 2030 Naslov pove upravn. »S!ov. Naroda«. fcV Spre]me se takoj ^SLM KraiašKl pisloik Za veliko delo (cvilno in uniforme). VacSav PSahota, Ljubljana, Vesova uftea štev. 2. 2027 sa gnojenje v jeseni naročite takoj 4O°/o kalijevo sol! — Cena K 22 80 za ICO k^ iz postaie Ža!°c. Z naro- čilom j treba poslati vreče ! RazpoSilja se po povzetju, na rranj 103 kg. 1961 Vinko Vabi*, veletržec, Žalec, JuSnoitajersko. Za odstotke erarancija! Postrežba solidna ! hraste, srbečšco. gr lete In drage kolne boieznl ođiravl httro In sigurno Paratol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez von;j, zato uporabno tuđi | čez dan. Veliki lonćek K 3.—, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni pra§ek za i varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboj-* se dobi proti vroslatvi zneska v lekarnarla M K'ein Paratol tvornici ▼ BndimpciU, VI-24. E5tvos.« 28. Knpi se priflitaa hiša z vrtom v mostu. 2001 Ponudbe pod „Mesto/2001M na upravništvo »Stovenskega Naroda«. Voinopoštne dopisnice. 1000 kosoT TOjnopoitnega pUenukaga papfrja za lt— kron. K 3-50 za 1000; 100 vojaSkih ali Ijubezenskih K 5*—; umetniških razglednic K 6 razpošilja po povzetju 29©9 Schleier-ieva zaloga raifleflnloi Đanat SVI 15, Brnnnengasse 07. Ako ne ugaja, denar nazaj. PJ • II s uy djdllUi za drobno blago in tobaktrafiko, spretna samostojna moč za ćelo leto, zrnožna slovenščine in nemščine ter kavcije se i£Če. Ponudbe s prepisispričeval in sliko na Jnlifa Hoohsingerja, Zett« ling, Thalerhol. 2028 naznanlam, da imam siiociiii sdlon v poletnom časa ob nedellah In praznikih ćelo dnevno, a druge dnl v oppldansklh urah zaprt« Rosi Fabžič, Ljubliana, Rimska cesta štev* 6. Prodala posestva. Dve kmećki hiiloi s gospodarskim! poslopfi, v zelo lepi legi, tik ob go-renjskem mestu in v blizini železniSke postaje, pripravni tuđi za Izvrševanje obrt! ali trgovine, se prostoTOlfao prodastm s pri« padajočimi rarcelami ali brez njih. Parcele so gozdne (smreka, bukovje, hrasti) in en travnik. Preccj lesa se lahko takoj poseka. Kdor se 2a stvar 2anima, naj Čim preje naznani svoj naslov upravništvu »Slov. Naroda«, ki iz pnjaznosti naznani tuđi imt prodajalca. Priložiti je znamko za odgovor. Kino Central v deželnem gledalištu. Sobota 23., nedelja 24., ponedeljek 25. junija: Mav-film! PASTORKE. May'M Nravnostna drama v 3 dejanjih. — Režiser Karei Gerhard« Dama z masko. Ljubka veselo'gra v 3 dejaDjih, — V glavni vlogi Thea Degen« Ni im mladino. Ni za mladinOi Torek 26., sreda 27., četrtek 27. junija: Življenja težka pot. Pretresljiva drama v štirih dejanjih. Dwa srečna dneva. Veseioaigr v treh dejanjih. Mi sa mladino. Ni sa mlatin* Zahtevajtc sloveasU cesik! Ntalov: JOS. PETEL1NC Ljliijau SI. Plin HSi| 7. Priporoi« se tvrdka JOS. PETELINC tovapnl&ka zaloga »Ivalnih strojev. Strojl v r«wili oprtmah ta si«t«mibt prlpr*««* kak*t> ««4i lwksus oprema vadao « satoaj. Pouk * iimctueni vezenja ai ■■piacaa. LJUBLJANA, bliiu franžiifcanskega mottu, lovo, ob wodi 3. hga. Josip Jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16. se priporoča ceajenemu občinstvu im vsm v to str oko spadajoČa dela. 1114 Salidaa Ia točna postroiba. Stran 6. •SLOVENSKI NAROD*, dne 23. iuuija 1917. 142, Stev. Priporočamo naSim r gospodinjam 2 KOL1NSKO CIKORIJO iz edlne slovenske 2 tovarne v Ljubljani Dva KONJA Ima na prodat Praa Sastelie ▼ i Kaadili pri Movern nešto. 2003 tvorci Linljart r urar =; £jnbljaia, JCarife icrczijc cesta st. 7. j Zaloga vseh vrst tepnih nr9 nr , na nlhalo s polnlm bitiem, stan- j skih in kuhinjskih nr, bndilk. i Mltlfaste TOjne ure, ure v xapestoicala . ■ rmdlievlsi kazalnfkom ali bret afega, , taloga srebrnih in nikli ast ih nr „0am»- . ga1' po nsfnliilli cee ah. 131 ; Popravila te Izvršujejo najbolje, j Cttbra , ■, J*m^—~—^ elastičnim glbljirlm lesenim potplatom. taiki sa zaMiii! Edina prodaja: 1733 iz. Braunstein, Dana] 1, grichesgasse 7. lim kolosa .„ I _ pritikline, j =—= poprave, —= emajliranje in poniklanje izvrsuje točno in ceno 1311 A. Weissberg, Dunaj II, Untere Donanstrasse 23/5. aj07" Cenik odd. 1 zastonj. Dva uailsa liito ! so sprolniota ¥ dobro oakrbo. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 1930 i Koštanje? ii braslev 1» i Tsako mnotino, Inipi po MlvtiU j oobI losip Clzel, na Polzell, j Štajersko. 1915 i:: Vsakovrstne :: slamnike priporočam gospodom trgovcem in slavnemu obČinstvu za obilo naročite*. Cene primerno nizke, postrežba lealcor je v tem času najbolje mogoča. 1^«% Će****!* tovaru« alamalkOT ▼ Stobu pošta in žel. postali Domžale pri LjuMJan! G. Flux ■v- Gosposka ulica 4, -«• I nadstropje, levo 2035 Urađno dOTOlJona, to 20 Iot obsto-I leca naistaroUa l|nbl]anska i Đosredovalnica stanovao! in \\M j v udobnost cenj. občinstva zopet v srodlfteu mmmmtm. i Friporoća In aamasća 1# bolfio a sini iaioie isate nsfe privatno trgovako In f ostUaiAko oaob • Izbira različnih slmiob, slasti sa tena ia Vestca ia kolikor atotno httrs poetrosas ugotovl|ens. Pn Tmaj!h Tpraianflh se prosi za ođfdfor zitnka. i/nnniyfi T°p|ice ^m giht ■% l\ fl ■ ■■lfl ^"J^r ischia«. Najveća sensacija! /fafnovela ,s toaletna tajnost! : proii negrbanceni +o?/. gubam in nečisiozhm po-.tt. Eđiro pravi, najzanesljivejši uspeh! Samo enkraten Izdatek! Jnstiiut t,^hrody$iauf Dunai Uli Meusiiftgasz* #*y. 54, odd. 6*. Pri vprašanjh znamka za odgovor. Zajamčen uspeh. Tisoče Sh5w? pisem JESt^Jne, lepe prsi dobite ob rabi med. 1566 #t* Jt V2v4 Uftnifl 99 tirei garantirano neškodljivo za Ui. /I. lllAa KltUU ZA PIŠI vsako starost, tsaeslil* nsp#k. RaW se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled ču do vi tega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4*—, velika pusica, zi- dostna za uspeh K 9*—. Razpošiljanje strofo diskretno. Bos. dr. A. Siz preparati, Dona| IX^ LaJUorargass« SB. Zsloge v Ljubljani: drog. Kane m ,^đrij«". Zatog« v Ptorlbom: lefcar. Schirtze«9«l, Nar. fm. \m parf. Halfraa. SrbeCico. potenje. pripeto, lilnle ki% lilaie. I grinte. tone tolezBl tore. eteUne ii me ozdravi hitro in sigurno I iantarsko mazilo. Ne u maže in ne diŠi. Mali lonček 3 K, veliki I lonček 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. I K temu spadajoĆe brinovo milo 4 K. I Gerd Sandor, lekarnar, Nagy KOrOs 30. i ______ ----------------------------------------------------------------------■^—j y£5SĆHTS /UBERDER. LBERNSTEK/I \SALB£ ŠL otroških vozičkov tu savana« do aajflaaiaa time. ' M. Paklć v LlttblfanL HnuiiB neraćnik« u 19! ii s pinitjem. ^II»C 1*2«» Sat fl*2«m Šablona • 1t monograml, pri- ■•rna sa namlint prta9 senrl- •t«, zapn« robe« In weeh vrst parilo sa dobiva pri TONI JAGER Cjnbljani, Židovska ulici ster. 5. t A JlL RBfl modni otelile : za gospode: Ljubljani, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške In u rad niske c uniforme: po meri v najkrajšem času. L. HIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber de^itikov in solnčnikov. Popravila se izvrSujejo točno in solidno. Knjigama Schwentner spr*|nM prodajalko limieno t trgovini s paplrjem, reznašaka ali razaaSalko tasopisov In tičenko. Prodani VI LO moderna solidna stavba z vsem Vom-fortom v slovenskem trgu na južnem Sta^erskem. Natančni op:s na razpolago. — Le resni refl^Vt-nti nai bla^ovolijo vprašati pod nvila 1917ŠI na uprav. »S'ov. Karodn«. 1650 Proda se zelo lepo : posestvo : pri žflezniski postaji SpOdnle LaŽO pri Pol]Čanah. Posestvo obstoji \t leph Djiv, travnikov in gozdov. Po-slopje je vse novo zidano, z opeko krito, zraven lep sadonosnik. Redi se lahko par konjev in 4 glav goveje živine. Cena se izve pri posestniku Franc DobiČU, Spodnje Laže p. Lole pri Po!]čanaht Staj. Sprejme se Izorjen vešč vseh pžsarnišliih del za lesno trgovino. — Vstop čiit prefe. 1989 Ponudbe do 30. jurrija na uprav-ništvo wSlovcnskes:a Naroda" pod šifro „Lesna trgevina"/1983. 8OI/NB zgornii del dobro goveje usnje, z lesenimi petiptati, z varovalci usnja. Velikosti 26—28 . k 5 K 20 v Velikosti 36—38 . a 7 w 30 v 30—34 . „ 5 , 90 „ , 40—42 . , 8 „ — , dobavlja franko po povzetju, v zavojih na poskušnjo a 5 kg. Tuđi sandale z gibljlvinil lesen^m! podplati zelo poeenl. AdOlff Btthm9 Gradec, reaorbaohgasie 10. ■mmss«««aB«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMBaaaaaaaBa^Bi Semenj za kuhinjsko posodo od 25. junija do 7. juliia prodaja karlovovarskega porcelana in ploševinaste emailne posode. Za aaogobrolea »bisk se pripsrote 2029 Ivan Kus. : Mestna hranllnlca ¥ Badovljlcl : Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici la : : Posojilnica ▼ Radovljici : ; devd'a|«!o ti tem potom naznanjatl, da bode prlčenil z dnem 1. julija 1917 za stranke uradovale od 8. zjutraj do 2. popoldne razun ob nedeljah in praznikih ter prosilo, da blafovoll p. o. občinstvo vzett to na znanje. Ravnateljstva; Mestne hranilnice v Radovljici, Kmet hrani!, in posoiilnice v Radovljici, Posojilnite v Radovijici. Voino zouofouflnjsv UJIIU aVIiVUI VUIilI|%i t t • za 6. voino posojilo sprejme zavarovalnica „HNKCR" do 15. julija 1917. Te priložnort nai viak uporabi in nai se od* zove svoji dolžnosti ter naj podpiie. Glavno zastopstvo za Kranjsko, Ljubljana Prisoina ulica št. 1. |Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I « D.lnUfc, gl,.wlc« 1«^OO^OO fc>— m StrftarjaVa UHO« ŠtaV. 2. B«««r..il <». UĐIIME, Rieglljg. ?n harmonije. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. ISrbešico, igt^uššaie I odpnvi kar najhitreiše „Dr. Flescha originalno ruiavo mazilo". Mali tonček K 1 60, veliki K 3 —, družinska 1853 partija K 9-—. Dobiva se v lekarni „pri zlatem ;e!enu*\ Marijin trg, Lnibliana. I ■ni^đBiH|^a^ aay—a| rdecino na obrazu inidcč nos, ogrci,^ri- ! aaaaai *«C^ ^Bas^i 1^^j šči, rube in ohlapno kožo vse narake i poiti odpravi zajam, staropreiskušena dr, A. Rixa pasta Pompadour. Prspolnoma ne škodi i ivo. Poizkušnja K 1 50, veliki lonček K 4 —. Dr. A. Rlra biserno mleko, tekoč ruđer, rožnat, be! in naravno rumen, ste-klerica K 4—. Dskretno ra^poSilja Cr. A. Eix, kosm. preparate. DvnaJ CL, Lakle-rerga?se 0 E. 7a1oge v Ljubljani: dro£. A. Kare, drog. »Adrra«, v Mariboru : Lekarni »Pn Angelju varha«, »Pri Mariji pomočnid« in dro?- Wo1fram. 1567 Strofi za strltenfe las a 10 K. Britve cd 2—10 K. Brivski aparati, brivsko kline -1 najboUše k&kovosti po najnii'ih cenah pri \ A. Wi!S*BERG, Dunai »f ' Untere Donaustrasss 23 5. Specijalni cenik odd. IV. gratis. Za trgovce en groš etnik. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do precričunja1 da oblika čc*1ja ne srne bit* poliubna, *emveč oblikt noge pODOlnoma prilagođena. Cloveške noge nišo \se enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoStevati je doiž-no5t vsake^a izkuSen. veščak a -.-_ - — -— . 61 Po3kusitc pri Fron ^TOtilfiArili specialfstn za ortopedfCna in analomicna 1 I ali azaillUCl jU obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. mniiiMiiiiiiiii^ii ij Na le^il, plfeieta fsols! I spomin na umrle imate v povečaal njihovi sllk!. I Povečanja fn n^etniillia fzdelavssja IotQ- | prali) ▼ vsald vel kosti I no niskih cenash I zafamčeno aa*artno ^o fi^rcj, preTz«ma 1 r? s ara kl lo mnetnfžkl zavod I Ferd. Lud. Chamrada, Dimaj i 15. okraj, Ufurmsers^sse *3. j [pii'ki na fclje. mio Zast^niM s? mvii spremt!« i 1100 litrov zdrave domaje pijace nosvežujoče, dobre in 2e;o gaseče si lahko vsak sam priredi z mali stroSki. V , zalogi so snovi za: ana- Inas, jaboičnik, grenadivc, malinovec, poprota meta. i rsuSkatelcc, pomeraačnik, 1 JW^ * dišeča perla. Tišojevec. ■ skasiri m m nar«. Ta dom»ć» pij*ć« »« lahko piie I poleti hladns. poz;mi vroča, namesto nma m žSan;a. I Snovi z n»tan(nim oavodiloti) «ttanejo K IU-- iiaako I po pov atjo. I Jan Grolicta, đralenia pn a^gefi. lnw 639, Mbti?. 5OO kron v zlatu I 1™=- —-~--w-- ■ - - i ii m f.e ne odstrani kV^aaM ? OroHek z zraven ip»da- 1 ;oćm mi'.om v»e »olnftn* ; ! p?«ie. »»roge, »olnfin« j 2 opekline, ogrc«, obrttao J I HleiiCO -td. »u ne olirani I :o*o mlndoitso nreio la I neino. Cena K & 7\ « I hiMn^B^B^MJ po^tnino vred. * porcije •tar.e.o K 15 —, 6 porcij K 307-f. Vse bre* kakih nadaljnih »troškov. Xaslov za naro.Ua: JW 6R9L(Of. ifr?!8P7» pri »g«1!. lrw Hl H«i» Dijamantna reziia za stcVlo. D amantov za steklar'e morem zač^sno dobaviti samo št 4 za K 11 70 in št o1 2 za K 16— ker je dovoz dijamant jv pre-roveian in je surovo blago zelo težko m le po visokih centh dobiti. " Porto za rovzetic 85 vin Za reelno in solidno b!a?!O jamči M CROLia drežerija gri angela, Enw 63 itfata. liftUlJHUi j«j«U»,ki rdcčr »vette ia »itc iasc in brado »a trajno Mirno po- barva. 1 ttcJcicntca • poit. vr«d. iv 2 , ,. Rydyol je roinata «*4a, ki ti^o pOr ieči Lit da ^/mm^gmm moi t po.-tnino vred K L 4^>. Mas?ov sa naročita : JaB OraliChi drozenja pri angelu, Brno 639, Rlcrava*. d^llllilijl j.^rjf-Jfa»W. VSeh VTSt za uradei ^p^jHi^k društva, trgovce itd ^^^ ^^0^ P"«*er in izdelofatelj ^sa»a^^^ kaTCaktvih šUunpitij LJnULU Dnrff! trg Kn. 1. ; Franc Furlan i • »as!jdni!i faschinf!vt vđc*e : bljužavuičarstio zaloga štedllnlkov '■. 1 se nabafa: 125 : ' 1 $nbrožev trg štev. 9. i { v WA MM usta IL Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetllk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov Ltd. Jostilniška in kavamar-ska namizna posoda po nainlžfih cenaha Cstu«i11eM»1840. parno barvarsfvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS. BEICH PoHaĐskl nastu - Ozta alica St. 4. j Spreieniališče I Sslcnburpova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. dobivate v ^ špedjz'ni frtouin! m ir.Ho Ljubljana Sv. Petra cesta 28. ! | lstotam »vefce, hrema za čevlj«, toalotaa ■lila, pralol prašid Ltd. na debelo I« drobno. Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako množino franko vagon 2ss Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene pooudbe z navedbo cen. Teh^šcafia pisama ------ sa iivrfitcv vsake vrste na^rtov, prora^unov. Oblastveno koitc« sas«biia po»redova!nica za nskup in prodajo zem!ii5€, gozdov In posestev VULEiiTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvsdenec v Ljubljani, Trnouski pristan štev. 14. Isvr^ujem tu>f} na 5c3|O privatne cenitve v rreilu in na delttll. Predajald in kupci nai se obrncio na gori označeno posredovalnico. Prevsammi tucli stavbir.sha dcla in nadzorovanje. — Tajnost zajamčena. 30 Pozor! Pozor! Pripororam svojo bogato zalogo razn. Stekla, P0PCelSH89 svetiik, ku^fnlske posode ter galanterije, ofrotje in ženike nogavice 9 otroike majce, moike Ovratnike tUC. K 4'30. Prave tržaške bKevnike na debelo in na dr< bno. Imam tuđi pristnega brlajevca ter runa v zalogi. OSlfSLĐ DOBEIC, Ljubljana, Martinova cesta 15. = v naive^H izberi pnporoča = MINKH HORVAT, modistka Lja^ljone, 5tori trg |tcu. 21. Ljubljana. Popravila naiceneje* 904 Popravila najcen«!«. Po Najvišjem pooblaščenju Njeg. f&f ces. in kralj. Apost. Veličanstva. 32. c. kr. državna toterija za skupne vojaške dobrodelrte namene. Ta denarna lateriia ima 21146 dobltkov w goto« ▼em đeoarja ¥ sfrapaem zacskn 629.000 kros. Glavni dobitek znaša 200.000 krOn. Zrebanje bo javno na Dunaju dne 26. julija. 1917. Srećka stane 4 krone. , Srdč^e se dobivalo pri ođdelkn za dobrodelne loterije na Snnsf«, HL, Var-1 dere Zollamtsstrasse 5, 90 loterifata, traiikah, pri davćnlh, počtitth, arsofaT-I nib in ielezniškib uradih, pri menlalaicah itd. Igralni nacrti sa knpee srećk 1 zasloni. — Srećke se posilja{o postalae prosto. I Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddeiek za dobrodelne loterQe). ■^------------------- I Za dame! Za dame! Naiugodnejši nakup! rrodajam radi velike zaloge bloze od Mvadae đ« ■a^Raejiega kroja po znatno znizanih cenah. Specijalna trgovina za bluze AntOIlija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Slovenska trgo^ska šola v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2 m pravico favnosii vsleđ odloka c kr. ministrstva za bogočastle in n?uk z dne 20. avgusta 1911, 6t 28.837. m*J& **k&9§M^&1m^m\m\mP^k Vpisovanje za šolsko Ieto 1917 18 se vrši 28. in 29. junija od 10« do 12. ure. Na dežki srgovsfel doli se sprejemajo: v pripravlfaln! razred učena, ki so dopolnili 13. Ieto starosti ali pa ga bodo še tekom solarnega leta dopoinili. V L letnik učeno, ki so: a) dopolnili 14. Ieto starosti ali ga bodo še tekom solarnega leta d(X polnili in so b) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje sole ali pa popolno meščansko solo ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjo. Na doliliški tr^ovski soli se sprejemajo v I. letnik učenke, ki so a) dopolnile 14. Ieto starosti ali ga bodo dopolniie še tekom solarnega leta in so b) dovršile meščansko solo ali pa 8. razred ljudske sole. Vstopnina je 5 K, prispevek k učilom 10 K. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpnčevalo. Vpisuje se tuđi lahko pismenim potom, V Ljubljani, dne 16. junija 1917. 1937 Ravnateljstvo« Stian 8 .SLOVENSKI NAROD', dne 23. ju ni ja i»i7. 142. stev. Dohriikl kapital ■ MlSM.Mr—. ^^ ^ QB _ Staoje den. vio? oa tiran. knjižice 31. okt. 1916: Bosom „ 17»0*0.0M -. *^* -»«•• l^r P«V. w K 143,241.140-—- 53 Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CeitnU u InajL — Ushocrlicu 11». lili UHl HM Ml Uđi (I NB JWniJ2iHi tomli"). Kstaurijtu 1IM. — 33 toJtnMc. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prerzemanje iiMnfli **+9 na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje ■niaaelalb papirlev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanjc 34 U strne na In pismen* pojasnila In nasvetl e> vseti v banćii« •tre.ke* spaa1a>je>£lh transakcljah vttkdar bresplat&no. av^nofavkes Prometna banka Lf ubijana. - Teleloa Siev. 41 Najkulantnejše izvrševanje »oraih »arecil na vseh tuzemski h in inozemskih mestih — izplačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut m tujib novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ojfnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l-stin, dragotin ltd. pod lastni zaidepom stranke. — Osravillsće c kr. ran*, loterife Brezplačna revizija izžre-bamh vrednostnih papirjev — Promese za vsa 2rebanja. Isplatila In nakazUa v Amertko in Iz Amerike Učiteljica fx boliie hlie z ljudsko šolskimi izpiti v nem'čini in slovenSč-ni, teli pritl tt% poćitnice k otrokom boljs© rodbine! Nastop 15. JuUfa. — Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda« pod »f&ter. 2005". H stanovanje u knhinfo, 3 sobamJ, 2 verandama, popolnoma meblovano v Zg. Gameljnah pod Srnarno goro, tik ob vodi za kopelj primerno v zdravi !e?i blizu goz^ov. »e tlkoj ćei poleiie ali atalno odda. Intereseatie nal ee obrnejo na poaeatnico Alojx. Blasnik, ▼ Zg. Gamel nah it 18, pri Mobi Jani. l ^rtperoča csn/. đamam tu in na I dejeli na Dunaju osebno obrane novosti 1yra$nih f(tobu/(ov — ^= in čepić finega okusa sa dame m dekhce. S2* ^Popravila se sprejemajo. %>alni klobuki vedno u salogi. 7£lfi Solidno blago — ntike cene. Učenka pridna, z dobro šo'sko izobrazbo, se brez oskibe, pod u^ndnimi pokoji, sprefme ▼ modno trgovino v L{nbl;anl- 196 i Ponudbe naj se pošljejo naj'kasneie do 1. fnlifa pod šifro „Lfnbliana 1917/19S2*« na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Pisama dr. Janko Brefca, odmetnika ▼ Celovcay sprejme tako] stenografi njo veščo slovenske in nemške stenografije in že izvežbano v poslih odvetniške pisarne. Plača po dogovoru. 1967 Najlepši kras ženske so lepo oblikovaše, bnfae, trde fmdL Gospe, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo na Ido Krause, ki jim posije brczplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svfet v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik. 1851 Ida Krauie, Poiun, (Pretsburg), Ogrtfco, Scfcansstrasse 2. odcL 41. MP" Nad 50 let obstoječa ~^B] parna barvarija inkemično snaženje oblek *<&«• 124 ^^= apretura sukna ^^= LJnbllana, nn*(m Dnf UUnee, Selenbnrgova ni. 6. HBUUII UUV Banka iUn 4«. Postreib« vesla« la teina. HafattJ« nm. Prvi ljubljanski zavod za nggevaoip lepolel .... in trgovina dišav ^^^ Polianska cesta St 7, pritličje. Negovanje obrata, kože, las, prsi, rok. Masaža telesa in parna kopelj obraza. Odpravljajo se mozoli, pege, zaiedalci, rumene liie, rdeiica kože in nosu, ohlapna kota, ===== podbradek itd. ===== Jama« z deiele se dado uvoftiti za nadaljiie saaoziravljeije. I A- & £• Skaberne Jrfestni trg št tO. VILA na BLEDU s 6 popolnoma opravljenimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, obdelanim zelentadnim vrtom in uporabo gozda, se eeno da ▼ nefem aventuolao tudl preda. 1993 Kje, pove upravništvo »Slovensk. Naroda«. MT Prodajo se ~*J| li i š a B9¥ft T LjnblfaBl na pripravnem kraja, v kateri ie bila poprej ^ostilna in trgovina in we6 drugih Mi v mestn in obollci. Pojasnila daje nišana dr. Ivan Tavčar9 Sođna ulica 2. 1876 Kupujem in prodajam: bodi« pohlitro, tioklenlnoy io* 1mo9 ivllco, porcelaa, orot|o, podob*, tUr danmr9 iploh vsey kar ]• BajmanJ 50 let staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemHiila itd. Albert Derganc taivac ia koncesifoairanJ starinar Ljubljana, franžiškanska ulica TO. Ivan Bizovičar | nmetni in trgovski vrtnar Llublfana 83d Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato čpremljeno vrtnarstfo ter oknsno izdelane vence, šopke in trikove. *: Izposoievan'p eb mrtvešMh odrih drevesae cTetlice, I kalcer tvdi na)Ei-■e{ie dekorad'ske CTefllc« sa dvorana :: fn balkone, s Vsako vrstne sadtke do naj21ahtnej§ih cvetlic in zelenjadi. Sprejcmam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno. Brzojavke: i. Bl%owitmr ____ c vrtear. LfmMfaae. n ---—^*VW-- Prodam we5 mladih fiijik tetaje? ii m. Kostanjev les od 1 m dolgosti, IO om dobelosti naprej v deblih in pole-nih kupi po najvišji oeni tvrdka: 90 J. Pogačnlk, Lfnbllaiia, Mar. Terezije cesta 13- PATENTE vseb dežela izposluje inženir 542 I !VM« eBKCSLaMKKJaVaLJB^« oblastveno avtor. Ia zaprise2eni patentni odvetntk I na Domaju Vl^ ■•rtahlHaretraase žt, 37. ______I Priporočam svoje priznano najboljše in naipopolnejše Pfaff šivalne stroje ki i majo tih in lahek kroglični tek kakor tuđi pOVSOd priljab« l]ena ia lahka 1150 Puch vozna kolesa s trpeino pncvmatiko kot pred vojno. ■ _M 1##%I# specijalna trgovina s šivalnimi ■grlo VOR stroji, voz. kolesi in pos. deli Uubliana, Sodna ulica iteve 7f zraven justiine palače. Post 1 vezenjn io kipaoja perila In mgaiic brezplalen. 3 Voilttaa plimeaa garaadja. : ^riporoča>mo &peclisiln.o dnmslio in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke I IH. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg itev. 9. — Lastna hi&a. Na|no¥0lio |C K08TDMB ~+U Ifajnovejia III 11 ^ E lalna — đsmačeoblake V ORI II Ift I II # [" Parilo, capica, šporine II |||1 II mMMWmmš klobuke in stomiko. AmimIMjn Utroške sbloftlce u oike za mladenke. Hlgi.nićae forU* ta drag« potreMtliio za novorojenikei I aar Poiilja na izbiro tuđi na deželo. -*• Stanje Tlog koaceat aurea oa. 19 U a l»e^t-000 -■ aiaralca S 40,000.000-—. l°f£> Češka lndnstrijalna banka m Rradiale HKkn Hm. :: :: Brefite m omlafte MkiiK. VsahOTntne banćae traasake^e. Sreike c kr. arttr. razredne loterl|e. NakaiUa vojalm nletnlkom.