SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman wlj»: Za celo lato predplaćaa U fld., za pol leta 8 fld., za četrt le1« i (Id., ia jedca
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «de leto IS fld., sa pol leta в rld., za «etrt leta 3 fld., ia jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. r«<5 na leto. Pocamne številke po 7 kr.
Naročnino ln oananlla (iaierate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi M ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo jc ▼ Semenllklh ulicah It. 2, I., 17.
Ixhaja vsak dan, iiviemii nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne.
Št©v. se.
V Ljubljani, v sredo 3. februvarija 1897.
Letnili XXV.
Gabilo na naročbo.
SI. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca". Zakrij si, Ljubljana, belo liee!
Dolgo smo molčali v javnosti, a ker se je privatno vse poskusilo, a ni nič pomagalo, dalje molčati ne moremo in ne smemo.
Vedno trdovratneje se zatrjuje, da bo v kratkem tndi v b e 1 i Ljubljani temno vlačugarstvo — ne moremo drugače reči — deležno pravnega varstva. Kako je to prišlo, mi ne vemo. Do nas je le, preden je pristojna oblast kaj ukrenila, še enkrat predložiti vso stvar v razsoden premislek katoliškemu meščanstvu lepega našega mesta.
Za kaj se gre? Pravijo, da se po beli Ljubljani vedno bolj širi podla vlačugarska nenravnost. Po ulicah, kotih in zagatah, po krčmah, kavarnah in beznicah podlost baje obhaja svoje nočne orgije. V tem okuženem ozračju izcimile so se vrhu tega bolezni in razlezle se v razne sloje.
Tej žalostni prikazni, ki se razliva po mestu in ki žuga preplaviti tudi deželo, treba je zapreti
zatvorniee. A kako ? Nekateri mislijo, s tem, da napeljejo to mlakužo v d o 1 o Č e n omejen ograd, t. j. da prostitucijo zavrnejo v tako imenovane „hiše vstrpnosti", kjer jo bodo potem pod pravnim varstvom nadzorovali.
To je misel, ki se je baje hoče oprijeti tudi pristojna oblast.
Kaj je h temu reči?
Nam se najprej zdi, da pretiravajo dejstvo. Kes, zadnji čas smo slišali marsikaj, kar je moralo z žalostjo napolniti vsakemu rodoljubu srce. A da bi bila nekdaj bela Ljubljana že tako spačena, tega ne moremo verjeti. Zdi se nam marveč, da nekateri krogi z namenom pretiravajo našo javno nenravnost.
T»ko hišo so nekateri zahtevali že 1. 1886. A v čast bodi rečeno Ljubljančanom, njim se je taka zahteva zdela brezsramna. Mestni očetje so jo odločno zavrgli. In da so prav storili, pokazalo se je kmalu. Struja, ki je tirjala tako hišo, ni ravnala pod ozirom na zdravstvo, ampak iz druzih nizkih namenov. Zakaj 1. 1892 je dosegla tako hišo, ki pa je bila le beznica za nenravnost, a nikakor ne „hiša vstrpnosti" zavoljo zdravstva.
Znano je, da je zloglasna Neža Thelian dobila dovoljenje za vinotoč, a zraven osnovala — kar je bilo prav za prav prvo — „nenadzorovano" vlačugareko beznico. Tistim torej, ki so za to vedeli, a so molčali, tistim — le odkritosrčni bodimo 1 — se ni hotelo po „hiši vstrpnosti", ampak po hiši brezsram-nosti. Dostojna čast bodi zopet Ljubljančanom, da so tudi tedaj znova izgnali iz svoje srede podlo vlačugarstvo 1
Po tem takem — čuda ni — bojimo se zelo, da morda tudi sedaj ne bi bilo rodilo te misli — recimo milo — nizko mišljenje, in da
le to nizko mišljenje pretirava in zlo-rabljavsvoje nizke namene žalostno nravno stanje v Ljubljani.
A recimo, da je Ljubljana res tako propala ! A 1 i j o b o d e r e š i 1 o to žalostno sredstvo? Mi pravimo, da ne 1
Zapreti hočete vlačugarstvo v hiše, ali pa bodete tudi dosegli namen ? Nam se zdi, da ne. Vlačugarstvo bo svobodno; pod pravnim varstvom in nadzorstvom, v „hiši vstrpnosti", a prav tako brez-sramno, menimo, režalo se bo po temnih kotih in zagatah, po hotelih in beznicah, vsem policajem v zobe.
Brezeramnost, gospoda, ni le podla, je tudi sleparsko premetena ! V Berlinu na priliko policajem tudi ni vrana možgan izpila, a kaj ? poleg 3769 „nadzorovanih" ženščin jih je 1. 1884 lagotno živelo še čez 25.000 „svobodnih heter" brez — bukvic in vsem mnogookim policajem vkljub 1
Bolezni, mislite, da bodete s tem omejili? Veščaki trdijo, da je v Trstu dosti „hiš vstrpnosti", in vendar ni kmalu kje mesta, kjer bi tako vse bile otrovale take bolezni. Odkod to ? Prvič odtod, ker „hiše vstrpnosti" nikakor niso ovira zakotnemu vla-čugarstvu. Drugič pa odtod, ker se higijeniki tudi navadijo površnosti. Jasno je, da vsaka ne-srečnica zakriva bolezen, dokler more. Saj ji gre za zaslužek. V Berolinu so nekdaj navlašč še jedenkrat prav natanko preiskali tiste, ki so jih zdravniki našli „zdrave". Izmed teh „zdravih" je bilo po resnici 42 odst. bolnih!
Dejali smo, da „hiše vstrpnosti" ne bodo za-branile zakotnega vlačugarstva. A zdi se, da smo dejali še vse premalo! Po naših mislih bo zlo 1 e še večje. Takove hiše zblodijo v nižjih slojih — in iz njih se največ skupljajo vlačuge — vse pojme o dostojnosti in sramežljivosti. Kadar pa ljudstvo izgubi čut sramežljivosti in čut za božje zapovedi,
LISTEK
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Iv^n Čestimir.)
Drugi del. G o t i.
VIII.
Klavdij Varon.
Da ni bil Sergij tako krepke narave, bila bi ga spravila v grob neizmerna žalost, da je obreko-val lastno hčer. Deset dnij ga je mučila huda vročinska bolezen. Polagoma je ozdravljal; razum pa se mu še ni zbistril. Molčal je vedno, kakor da je izgubil govor: ni se niti pritoževal, niti česa zahteval. Odgovoril ni na nobeno vprašanje. Ce se je Valerija približala postelji, stegnil je jedno roko, da jo odrine od sebe, z drugo pa si je zakril liee, da je ne vidi.
Najbolj so skrbeli za bolnika Hijeronim, Decij in Melanija, ki so molili k Bogu za njegovo zdravje, zato, da se more skesati svojih grehov in je objokovati.
Nekega dne je sedel Hijeronim kraj Sergija, ki je že ozdravljal, mu stisnil roko in rekel z milim glasom :
„Zakaj molčiš ? Tvoj molk žali tvoje prijatelje ; govori, da potolažiš vsaj ubogo Valerijo."
Sergij skloni glavo in debela solza mu kane na lice. Ginjen vsled Hijeronimove dobrosrčnosti spregovori:
„Velikodušni mož , nisem vreden tvoje ljubezni ... Jaz sem največji grešnik na svetu in ne upam si pogledati v obraz hčeri, ki me gotovo prezira."
„Otrok ne more prezirati svojega očeta. Valerija joče in moli za tvoje zdravje", reče Hijeronim.
Sergij prične plakati. Starčkov jok gane Hije-ronima do solz, in da ga uteši, nadaljuje še mileje:
„Četudi so veliki tvoji grehi, božje usmiljenje je še večje. Rečem ti zopet: Ne obupavaj."
„Kaj naj še upam ? Ves sem zakopan v grehih ; vsak čas pa me lahko pograbi smrt in strmoglavi v pekel."
„Zaupaj v Boga in rešiš se," reče sveti učenik. Nato povzdigne svojo desnico nad Sergijevo glavo in nadaljuje : „Grešnik, poklekni, ne pred človeka, ki je podvržen grehu kakor si ti, marveč pred služabnika božjega. Poklekni in vstal bodeš čisteji ko sneg. Kristus, naš Odrešenik je dal nam, svojim duhovnikom oblast odpuščati grehe . .. Neizmerna je božja dobrota I"
„Bog te blagoslovi, sveti mož," odgovori Sergij „tvoje besede so me prerodile k novemu življenju. Da, pred tvojimi nogami bodem oplakoval svoje grehe ; preje pa še kot prijatelj poslušaj mojo povest."
Molčita nekaj časa. Sergij si je klical v spomin grehe svoje mladosti. Hijeronim pa obrne hvaležen pogled proti nebu in vesel, da je spreobrnil grešnika, blagoslavlja Vsegamogočnega. Cez nekoliko časi Sergij vzdahne in prične pripovedovati:
„Jaz sem jedini potomec starodavne rodovine, iz katere se je rodil tudi slavni Terencij Varon. Stariše sem izgubil, ko sem bil še dete. Sirota, od vseh zapuščen, sem se udal razkošnemu življenju. Lahkoživci in igralci so bili moji navadni tovariši. Hodil sem v gledišča in izdajal znatne svote plesalkam. Večji del svoje mladosti sem potratil po kopališčih in hišah najbolj pokvarjenih ljudij. Tako sem v par letih zapravil polovico svojega premoženja. V tem času sem se seznanil z neko mlado patricijko. Zasnubil sem jo, in postala sva mož in žena.
Moja mlada žena je bila kristjana in je tudi mene neprenehoma prosila, naj vsprejmem njeno vero. Jaz pa nikakor nisem hotel v to privoliti, dasi sem bil tudi sam krščen. Zasmehoval sem vero, ki prepoveduje čutno uživanje.
(Dalje sledi.)
tedaj ne vzdrži brezsramnega življenja noben policaj! Saj vemo, da so bili v zgodovini časi, ko so s strogimi, neusmiljenimi kaznimi preganjali vlačugar-stvo, anravnegačuta ni bilo več v ljudstvu, in vse prošnje in grožnje so bile zastonj 1
A „hiše vstrpnosti" rojevajo še neko drugo prežalostno prikazen, ki ji pravimo r u fi j a n s t v o, zvodstvo, nesramno mešetarstvo. Ali niso vsi časniki polni vestij o brezsramni trgovini z dekleti? Ne mine skoraj teden, da ne bi čitali, kako so zalotili tu grdega rufijana, tam ostudno ru-fijano, ki sta prevažala celo vrsto let zapeljane ne-srečnice v Buenos-Aires v Ameriki ali v turške hareme na Jutrovem ?
Sramota, večna sramota za vek „človekoljubja", a drugače ne more biti. Kar se godi za svetovne trge v velikem, godi pa se za vse „hiše vstrpnosti" po malem. Vedno je treba novine — odpustite, da tako moramo govoriti o bitjih, ustvarjenih po božji večno lepi podobi! — in kako je dobiti, če ne po goljuiiji, zapeljevanju, sleparstvu, mešetarstvu, tla-čanstvu, nasilstvu ?
Oj, koliko gorja bi že samo zavoljo tega prišlo na našo deželo! Ali vam ni dovolj, da Trst in Reka pričata o sramoti slovenskih deklet, ali jih mora še slovenska Ljubljana javno pehati v sramoto V
Iu še ni vse. Izpregovorili še nismo, kaj bo še taka hiša za belo Ljubljano in lepo Kranjsko deželo.
V Ljubljano se zgrinja mladina od vseh stranij naše dežele. Kaj bo ž njo?
Kaj bo z vojaki? Zanesli bodo kugo v vso
deželo.
Kaj bo z otroci? Pohujšanje jim bo zamorilo v prvi mladosti vsako kal sramežljivosti. Prišel bo nov zarod — otrovan, zavržen, živa 1 s k.
Kaj bo z zakonsko zvestobo?--
Molčimo in zakrijmo si lice!---
Denimo, da bi res takova hiša omejila bolezni pohotnežev, ali to malo res odvaga vse pohujšanje, ki bo prišlo med mladino, vse gorje, ki bo prišlo nad družine, vse prokletstvo, ki bo prišlo nad mesto in deželo?
Ali je mar zdravje pohotnežev več vredno, kakor pa blagor vsega slovenskega naroda?
Kdo bo prevzel to odgovornost? Kdo bo vzel na svojo vest vzdihe mater, solze žena, kletve zapeljanih deklet? Kdo je, ki bo vzel na-se, da se ga bo ljudstvo spominjalo ne s hvaležnostjo, ampak z gnevno dušo?
In recimo še na zadnje, da bi res taka hiša bila sredstvo zoper moralno propalost, ali je to žalostno sramotno sredstvo jedino sredstvo ?
Dokler je nrsvno stanje med narodi, okuženimi po liberalizmu, tako žalostno, je morda res potrebno zlo za v e 1 i k a mesta, da zapro vlačugarstvo v take hiše, toda je li mar treba tega tudi za našo skromno Ljubljano? Saj vendar Ljubljana ni še Pariz!
Toda bodimo milosrčni 1 Država naj nam pomaga vrediti žalostne družabne razmere. Vredi naj delo, vredi naj stanovanja. Da naj nam versko šolo in zamori naj socijalno demokracijo. Ko bo zopet živa vera prešinila srca, vrnila se bo v ljudstvo tudi nravnost. Brez nesrečnic svet nikdar ne bo, a poganskih hiš gotovo zato treba ni. Pogani so postavljali te hiše poleg templjev, a ni v sanjah niso mislili pri tem na zdravstvo, in prav tako malo misli na zdravstvo marsikdo, ki si želi v Ljubljani — take biše!
Meščani! Gre se za čast lepe Ljubljanel Rodoljubi, gre se za srečo slovenske mladine! Katoličani, gre se za božjo zapoved!
Vsem je še dobro v spominu, kako smo trepetali in vzdihovali, kako smo molili in k nebu dvignili roke, ko je Bog stresel zemljo in se je naše mesto rušilo v prah. Ali bodemo zopet drzno teptali božjo zapoved? Ali mar ne živi več večni Bog? Ali nima kuge, da jo pošlje med nas? Zakaj pa trepeče zopet Evropa? Ali ne divja po zemlji — črna smrt:
„Za inanoj smrt bleda, Puščob» in beda,
Strah, stok in drget pred menoj!"
Dvignimo se torej, storimo, kar je vnašimoči, d o k 1 e r j e š e č a s! Nabira j m o podpise! Ako sicer odločuje javno mnenje, odloči naj tudi
tukaj! Meščani, združite se! Združene vaše prošnje gotovo ne bodo brez vspeha!
Le-te sramote beli LJubljani ne!
Pastirski list avstrijskih Škotov,
Izdan povodom bližnjih državnozborskih volitev.
(Dalje.)
Beda in revščina, katero moramo z žalostjo opazovati dan na dan, izvira iz greha in iz pomanjkljivega družabnega reda. Nasledkov greha odpraviti se nam ne bo nikdar posrečilo. Dokler bodo živeli ljudje na zemlji, dotlej bo bivala med njimi tudi beda in revščina. Božji Zveiičar nas uči naravnost: „Ubožce bodete imeli vedno med seboj,'*) in zavrača s temi besedami prazne sanje tistih, ki pravijo, da bi mogli spiaviti s sveta vso bedo in revščino ter obogatiti in osrečiti vse ljudi. Ne, kakor ni mogoče odstraniti nejednakosti med ljudmi, tako tudi ni mogoče odstraniti razlike v njihovih zunanjih razmerah, in dokler bo stal svet, ostala bo tudi revščina in potreba, beda in bolezen.
Toda ubožcev, ki iščejo dela in kruha, pa ga ne najdejo; ki stradajo, pa ne najdejo nikogar, ki bi jih nasitil; ubožcev, ki prezebajo, pa ne dobe obleke; ubožcev, ki umirajo, ker ne skrbi nihče zanje — takih ubožcev v družabnem redu, uravna-nem po krščanskih načelih, ne sme biti. Ker čeprav revščina in beda kot posledica greha vedno ostane, vendar to zlo neznosno poostruje pomanjkljivost našega sedanjega družabnega reda. Da se ti nedostatki odpravijo, je naloga človeške družbe, države, občine, sploh naloga vsakega človeka, ki je učenec Jezusa Kristusa, kateri nam je skazal usmiljenje ter nam ukazal skazovati usmiljenje. Državne postave, skrb občin za ubožce, prostovoljno pa urejeno delovanje krščanske ljubezni, vse mora sodelovati, da se ustvari socijalni red, v katerem ne bo nikake revščine in bede brez pomoči.
Akoravno smo do tega zaželjenega namena žal še daleč proč, ga vender gotovo dosežemo, ako nauki, vzgledi in milosti našega Zveličarja globlje prevzamejo in topleje razvnamejo človeška srca, ako prešinja občine pri eocijalnem delovanju duh ljubezni in usmiljenja, ako država vedno modro pospešuje v krščanskem smislu napredek socijalne po-stavodaje. Tak napredek bo pozdravljal vsak razsodni in modri z veseljem, da, celo zahteval ga bo tudi tedaj, ako premožnim stanovom nalaga žrtve. Noben kristjan, noben katoliški mož pa nasproti ne more odobravati sredstev, katera predlagajo za ozdravljenje zevajočih socijalnih ran tisti, ki hočejo veljati kot pravi, izključni zastopniki delavskih stanov. Ti možje hočejo zboljšati razmere delavskega stanu s tem, da se popolnoma preobrnejo naše družabne razmere, da se odpravi vsaka posest, podržavijo zemljišča, kapital in delavska sredstva. Vsem obetajo jednako vživanje pri jednakem delu, v resnici pa bi z neznosnim zatiranjem in s sramotno silo ustanovili le svoje gospodstvo. Uničiti nameravajo cerkev in krščanstvo, ki se najkrepkeje ustavljata njihovim pogubnim naklepom. Zato so njihovi spisi polni ostudnih napadov na eerkev in njene služabnike, polni zasramovanja in zaničevanja najbolj častitljivih naprav naše sv. vere. Iztrgati hočejo delavcu iz srca vero v Boga in božjo previdnost, tola-žilno upanje na večnost, udanost do sv. cerkve in zaupanje do dušnih pastirjev, in le prepogosto pripravi stiska in sila delavca do tega, da se dit izvabiti in porabiti za take sila pogumne namene.
(Konec sledi.)
*) Mat. 26. 11.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. februvarija.
Kriza v tržaškem mestnem zastopu. Dolgo časa so se upirali tržaški iredentovci vsaki, še tako neznatni in upravičeni zahtevi svojih slovenskih in hrvatskih soobčanov, toda konečno jim je vendar spodletelo. Povodom razpoložitve volilskih zapisnikov za prihodnje občinske volitve italijanska iredentietična večina v mestnem zboru ni hotela ozirati se ua mnogoštevilne reklamacije, ki so jih vložili slovenski volilci, ker se njih imena niso nahajala v imeniku. Namestništvo pa je ta sklep mestnega sveta razveljavilo ter zaukazalo, da se morajo poleg reklamiranih vpisati tudi drugi volilci, ki se dosedaj še niso nahajali v zapisniku. Ob jednem se je pa tudi določilo, da se morajo vršiti volitve 17. t. m. Ta popolno upravičen korak tržaškega na-
mestništva je pa tako razburil vtčino v mestnem zaetopu, da je v izv&nredni seji, ki se je vršila v ponedeljek zvečer, vložil ostavko župan dr. Pitteri in znjim vred 31 njegovih ožjih somišljenikov, in sicer, kakor se zatrjuje, samo vsled tega, češ da je postopanje namestništva nezakonito in proti določbam mestnega štatuta. Galerija je ta sklep seveda spremljala z burnim odobravanjem in klici „Ven s Slovenci !" Upravo mesta vodi nadalje mestna delegacija, dokler se ne bo konstituiral novi zastop.
Drugi krščansko-socijalni strankarski shod. V veliki dvorani stare mestne hiše na Dunaju se je zbralo pred včeraj 136 odposlancev, ki so zastopali nekako stotisoč krščansko-socijalnih delavcev iz skoro vseh avstrijskih kronovin. Zborovalce je pozdravil vodja Axmann ter so bili na njegov predlog izvoljeni v predsedstvo delegatje Krondorfer, Schachhuber in Pohl. Ker bomo o tem velevažnem shodu govorili še obširneje pri drugi priliki, omenjamo za danes le, da je o delovanju izvrševalnega odbora poročal njegov predsednik Aimann, o organizaciji in taktiki kaplan Bittner, o časopisju graški zastopnik Schoppel. Daljša, zelo živahna debata se je vnela povodom razprave o snovanju strokovnih zadrug, katerim je nasprotoval graški zastopnik, a so našle splošno simpatijo pri ogromni večini zastopnikov kot jedini življenjski pogoj krščansko socijalne stranke v Avstriji. Konečno se je vršila volitev izvrševalnega odbora ter s tem zaključilo zborovanje , ki bo gotovo mnogo pripomoglo nadalj-nemu razvoju krščanskega socijalizma v Avstriji, ki šteje od lanskega leta do sedaj nad polovico več članov, kakor jih je pa bilo pred prvim strankarskim shodom.
Jezikovna navedba za Češko in Moravsko je baje že popolno dogotovljena in se objavi neki še pred državnozborskimi volitvami. Cehom je baje že zagotovljeno češko vseučilišče in tehnika na Moravskem, nadaijne ugodnosti pa zavise od tega, kako se bodo obnašali Mladočehi v novi zbornici nasproti Badenijevi vladi. Ako mu slede, tako nadaljno poročilo, zagotovljeni sta Cehom v mini-eterskem svetu dve novi mesti, in sicer novo mesto poljedelskega ter jedno mesto resortnega ministra. Za ti mesti designujejo češki listi grofa Palfiyja in posl. Kaizla. — Ob jednem se razglase tudi jezikovne določbe za Slezijo, s katerimi se zajamčuje jednakopravnost vsem trem deželnim jezikom. Radovedni smo, se je li vlada res toliko omehčala.
Grof Muravjev je dospel včeraj dopoludne s potovanja domov v glavno mesto Rusije. V nedeljo popoludne se je pomenkoval Muravjev dalje časa z državnim kanclerjem knezom Hohenlohe in državnim tajnikom baronom Marschall, nato pa se je podal za cesarjem Viljemom v Kiel. Drugi dan ob	ur' vsprejel ga je cesar v avdijenci ter ga
ob jednem povabil k zajutreku. Popoludne istega dne se je povrnil upravitelj ruskega ministerstva v Berolin in okolu polunoči v svojo domovino. Obiskal je toraj novi vodja ruske zunanje politike na tem potovanju največje prijatelje Rusije, Francoze, nato pa poslednjim ne preprijazne Nemce, izognil se je le popolnoma prestolnici avstro-ogerske monarhije, akoravno so spočetka poročali razni listi, da obišče Muravjev tudi dunajsko mesto. Kaj je temu vzrok, je še prikrito širšemu svetu.
Dogodki v Turčiji. Poslaniška posvetovanja v Carigradu so sedaj končana in sestavljen konečno ves preosnovni načrt. Potreba je torej še, da ta načrt, na podlagi katerega se preosnovi splošna uprava Turčije, potrdijo tudi velevlasti, oziroma njih ministerstva, ter konečno turški sultan in njegova vlada. Posamezni kabineti morda poleg Anglije in Rusije ne bodo provzročali posebnih ovir in se konečno najbrže udasta tudi ta dva „opozicijonalna" kabineta, vse drugače bo pa s sultanom samim, ki baje še sedaj noče ničesar slišati o preosnovah. Umevno je torej, da ves omikani svet z nekako nestrpnostjo pričakuje vesti o odgovoru sultanovem na predloženi načrt, kar se zgodi v približno treh tednih. — Na Kreti so nemiri zopet na dnevnem redu, ali prav za prav še niso nič potihnili. Posebno resen je položaj v in okolu mesta Kaneje. Krščanski prebivalci so neki Zapodili mohamedovske naselnike iz posameznih vasij, in sedaj iščejo zavetja v glavnem mestu, kjer ga pa zopet ne bodo našli, ker jim kristjani prepovedujejo vhod, dobro vedoč, da bi se potem vselil v mesto trajni nemir. Krščanski prebivalci morajo itak dovolj prestati pred sedanjimi mohamedoyskimi nemirneži. Mestni guverner, ki ima na razpolago 1600 mož, se niti ne gane ter odgovarja na oči-
t »d j a posamnih poslanikov, da ni dobil nikakega povelja, naj posreduje mej nemirneži. Tako se izgovarjajo vsi turfiki dostojanstveniki, kader treba energično poseči v take zadeve, sultan in njegova vlada pa mirno gledata to ljudsko „gibanje", kakor nekdaj Rimljani svoje .igre" v amfiteatrih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. februvarija.
(Seja pomnoženega osrednjega odbora katol. narodne stranke) bo, ako kakega posebnega vzroka ne bo proti temu, dne II. februarja. Zato prosimo gg. somišljenike in vzlasti zaupnike, naj marljivo pozvedujejo javno mnenje glede kandidatur po svojih okrajih, da bo osrednjemu volilnemu odboru kat. narodne stranke mogoče prav kmalu postaviti kandidate za prihodnje državnozborske volitve. — Shod zaupnih mož katol. narodne stranke je dokazal, da ima v naši stranki vsakdo najširšo svobodo zagovarjati svojo misel glede volitve in kandidatov, sklep zaupnikov osrednjega volilnega odbora pa naj pokaže, da se z ozirom na korist dobre stvari vsakdo vkloni sklepu vodstva stranke, se drži discipline, ki je pogoj slogi, v kateri je jedino zagotovljena zmaga 1
(Volilno gibanje.) Pozor somišljeniki! V kratkem se prične volilno postopanje. Ker je kompromis odklonjen, treba je pripraviti se na hudo borbo. Zato se ne sme nobena previdnost v nemar pustiti. Volilno postopanje se prične s tem, da se razgrnejo volilski imeniki na vpogled. Dan razgrnitve se od vsacega županstva razglasi in od dne te razglasitve teče reklamacijski rok osem dni. Povsodi bodejo razgrnjeni dvojni imeniki: za novo (splošno) in za staro (kmetsko ali mestno) kurijo.
Somišljeniki naj natančno pazijo na zadevno razglasitev županstva, potem pa nikar ne zamudijo, tekom osemdnevnega roka pregledati volilske imenike in se poslužiti reklamacijske pravice. — V to svrho treba je le navadne koleka proste vloge na županstvo. Reklamirati sme vsak volilec za-se in za druge. Pregledajo naj se volilski imeniki v dvojnem oziru: 1. so li vsi somišljeniki, ki imajo volilno pravico, v imeniku vpisani, in 2. ni h vpisan kak nasprotnik v imeniku, ki nima volilne pravice, n. pr. v splošni kuriji tak, ki še ne biva od dne razpisa volitev 'nazaj skozi šest mesecev v zadevni občini. — Najdeni nedostatek naj se potem pismeno naznani županstvu in zahteva, da se imenik v zadevnem smislu popravi, tedaj volilec vpiše, nevolilec pa izbriše.
N e m o r e m o z a d o s t i na srce polagati g g. somišljenikom sigurne in vestne izvršitve predstoječe naloge, ki je predpogoj in temelj živahne, odločne, zanesljive in zakonite agitacije.
Vsa' tera pravna pojasnila v volilnih zadevah daje brezplačno tajnik osrednjega volilnega odbora gospod dr. Ivan Susteršič, odvetnik v Ljubljani.
Osrednji volilni odbor katol -narodne stranke.
(Prvotne volitve za 5. skupino v Ljubljani) se vrže dne 4. marca od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. Voliti bo v 6. sekcijah 59 volilnih mož, ki bodo 10. marca oddali svoje glasove za državno-zborskega kandidata. Natančneje o tem se razvidi iz današnjega razglasa v našem listu.
(Preč. o. Rafaelu Oblaku,) provincijalu štajerske kapucinske provincije, se je bolezen znatno shujšala. Priporoča se vsem znanim gg. duhovnom za „memento". V nedeljo zvečer dne 31. m. m. bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče.
(Iz Planine) 2. svečana. Umrl je včeraj, 1. svečana v Ajaccio na otoku Korsiki na Francoskem njega svetlost princ Ernest Windisch-Graetz, 24 let star, najmlajši sin svetlega kneza Hugona in kne-ginje Matilde Radziwill. Za blage stariše je to pre-britka žalost. Princ je bil izredno duhovit, študiral je neprestano, natančno je poznal zgodovino kranjske dežele in se zanimal za vse. Svetila mu večna luč. Pogreb bo v Haasbergu 15. t. m.
(Dnevni red) IV. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani 4. februarja 1897 I. ob 10. uri ■dopoldne. 1. Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 30. januvarija 1897. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 26. Poročilo deželnega odbora o prodaji redutnega poslopja in hiš št. 4 in 6 v Florijanskih nlicah. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kul-
turnega zaklada za I. 1895 in proračuuu za I. 1897. 5. Ustno poročilo finančnega odseka zaradi podaljšanja sedaj veljavnega dogovora glede nastavljenja za zemljemerska dela pri agrarskih operacijah potrebnega tehniškega osebja. 6. Ustno poročilo fioanč-nega odseka o proračunih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za leto 1897. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1895. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o dovolitvi priklad za cestue namene. 9. Ustno poročilo upravnega odseka zaradi umak-njenja do zdej še nepotrjenega načrta zakona o ustanovitvi selske občine Leskovec. 10. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Studenec v samostojni občini Bučka in Studenec. 11. Ustna poročila upravnega odseka: a) o prošnji okrajno cestnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo za preložitev okrajne ceste Globovnik-Kue-žak; b) o prošnji občine Prevoje in drugih za uvrstitev poti od Studenca čez Preval? do Mora\ške okrajne ceste med okrajne ceste; c) o prošnji občine Ihan in drugih za uvrstitev občinske ceste Pečnik-Pešata-Bišče-Selo med okrajne ceste; d) o prošnji županstva na Raki za napravo okrajne ceste Smednik-Zaloke; e) o prošnji vasi Cešnjice v Bohinju za podporo za zagradbo hudournikov; f) o prošnji občine Crnivrh pri Idriji za napravo dolinske zapore pri hudourniku v Kanjem Dolu in za napeljavo vodu do vasi Predgriže ; g) o prošnji kmetijske podružnice v St. Petru na Krasu za uravnavo vode Pivke.
(Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo „Ernanija" na korist režiserju in opernemu pevcu gospodu Jos. N o 11 i j u. Prihodnja slovenska predstava bo v petek, in sicer se bode predstavljala nova burka s petjem „Sadrov kipec".
(Prezentovan je) za župnijo Cermošnjice č. g. Anton K r e i n e r, župnik v Polomu.
(Osebne vesti.) Podpolkovnik pri deželni žen-darmeriji v Ljubljani, gospod Fr. P o 1 a k , je postal plemenit. — Gospod J. B e n d a , glavni učitelj na učiteljišču, je imehovan okrajnim nadzornikom za nemške ljudske šole na Kranjskem.
(Iz okolice ljubljanske.) Kaj nam je naredilo poštno vodstvo v Trstu! Doslej nam je pismonoša donašal pisma vsak dan, izvzemši nedelje, a od 1. svečana naprej jih bomo dobivali le trikrat na teden, in sicer mi Posavci okoli črnuškega mosta v ponedeljek, sredo in petek. Zakaj ? Morebiti ne nese; no, če ne nese tukaj, pa nese drugod toliko več. Tudi marsikatera železnica ima zgubo, in še veliko, .in vendar se ljudem postreže. Si parva ... Slavno vodstvo si prihrani s to premembo jednega pismonoša za celo okolico; kaj ne, to ni majhna reč. Ubogi družinski oče je čez noč brez službe — v prid poštnemu eraru. Da, res, ravnateljstvo nam je naklonjeno !
(Z Brda,) 2. februvarija. Zopet imam poročati o potresu. Danes malo pred pol jedne po noči čutil se je precej močan potres, trajajoč kake 3 sekunde v smeru od vzhodosevera proti jugozapadu. Zaškripalo je zidovje in zaropotala so vrata. V nekaterih hišah je odpadal belež, v jedni hiši podrl je naslonjeno desko in odprla so se vrata. Tudi seje čulo slabo podzemeljsko bobnenje. Dne 22. januvarija, zvečer ob 9. uri, se je tudi čulo močno podzemeljsko bobnenje, sunek pa se ni čutil.
(Velik strah v cerkvi.) Iz Rateč na Gorenj skem, 2. febr.: Pri nas bi se bila zgodila na sveč-nico lahko dvojna velika nesreča, ko so bili ljudje ravno pri božji službi. Po končanem cerkvenem govoru okoli V* 10- dopoludne nastane šum po cerkvi, v začetku šepetanje, potem vedno glasneje govorjenje, slednjič pa se začne vsipati ljudstvo iz popolno natlačene cerkve proti izhodoma skozi glavna vrata in skozi zakristijo. Kaj bi bilo, ako bi bil samo en izhod! Najhujše je bilo na koru. Župnik, ki je bil še na Ieci, ne ve v začetku, kaj to pomeni. Obide ga grozna misel, da se hoče morebiti cerkev podreti. Kolikor more, miri ljudstvo, naj potrpi, saj nič ni, ampak le prazen strah. Vsled tega se ljudje res nekoliko vstanovć, da ni bil nihče poškodovan v grozni goječi. Samo neka žena se je toliko prestrašila, da so jo morali domu nesti. Ratečani še predobro vedo, kaj je ogenj, ker jim je 28. aprila 1888 strašen požar vpepelil 28 hiš. Nekateri pridejo kmalo nazaj z naznanilom, da se vidi dim, pa je le oetanek od lokomotive. Dober izgovor, ki pa tudi ni bil resničen. Res je namreč gorelo ne
daleč od cerkve pri Drsnjaku, kjer se je vnela obleka na peči. Peč je bila preveč zakurjena io še zgoraj vsa razpokana. Gorele so že treske na peči in palica nad pečjo z lesenim stropom. Star» žena, ki je bila sama doma v zgornjem oddelku hiše, o pravem času ogenj opazi. Skliče bližnje sosede, kolikor jih je bilo doma za varuhe, da ogenj srečno pogase z vodo in s snegom. Tako nas je obvaroval Bog velike nesreče, kateremu naj gre naša največja zahvala.
(Potres.) Iz Smlednika 2. febr. V noči mej 1. in 2. febr. (sinoči) čutili smo pri nas dva potresna sunka. Prvi je bil popoluoči nekaj minut pred pol eno jako močan, da se je vse zazibalo in da so okna zarožljala in omare močno zaškripale. Za onimi velikonočnimi sunki nismo ekoraj nobenega tako močnega čutili, kot je bil ta. Temu večjemu pa je sledil proti jutru (ob 4. in 10 minut) drugi manjši. Smeri ne vemo, odkod mu je bila.
(Iz Cerkelj ua Gorenjskem) 2. febr.: Nocoj po noči, dve minuti pred polu jedno uro zbudil nas je močan vertikalen potres iz spanja. Tudi zagrmelo je pod zemljo ; tako čudno, tako tesno je moralo biti človeku pri srcu. Spominjajoč se groznih predlanskih velikonočnih nočij, čutil je vsak resnico: V Božjih rokah smo ! „Ti pogledaš zemljo in ona se strese."
(Iz Komende,) 2. februvarija. V noči od 1. do 2. t. m. krog V»L ure bil je tukaj precej močan potres, ki je ljudi večinoma zbudil ter močno prestrašil !
(Iz Bele Krajine.) Nova nadloga. C. k. okrajno glavarstvo v Črnomlju je v celem tukajšnjem političnem okraju prepovedalo vse semnje s parkljato živino, ker se je kužna bolezen na gobcu in na parkljih pokazala v več občinah. Prešičjih semnjev nimamo že nekaj mescev, zdaj prenehajo tudi se-mnji z govejo živino. Poleg splošne revščine nae nadlegujejo kužne bolezni pri ljudeh in živini. Slišimo, da nam hoče deželni zbor povišati dežolno doklado. Tužna mi Bela Krajina! In zdaj se človek veseli in pleši v tem blaženem predpustnem času !
(Samomor.) Včeraj ustrelil se je v Ljubljani cand. pbil. Ivau Bernik, doma izpod Smarjetne gore pri Kranju. Obležal je takoj mrtev. Vzrok samomoru bila je gmotna beda, v kateri se je v poslednjem času nahajal. Pokojnik bil je izredno na-darjen, v krutem boju za obstoj pa se je zadnje čase svojega bivanja na vseučilišču oklenil socijalne demokracije. N. v m. p.!
Telegrami.
Dunaj, 3. februvarija. V deželnem zboru je interpeloval posl. Kronawetter radi formalne odpustitve začasnih učiteljev na Dunaju. Namestnik grof Kielmansegg je pojasnil dotične določbe zakona in naredbe deželnega odbora ter izjavil, da je ta oblast postopala popolno postavno, kar se je mej odobravanjem vzelo na znanje.
Trst, 3. februvarija. Poročilo „Piccola", da prevzame vodstvo občine cesarski komisar za jedno leto, je popolno neresnično.
Rim, 3. februvarija. Na vseučilišču so se pojavili nemiri, vsled česar je vseučilišče zaprto.	.
Berolin, 3. februvarija. Iz Kiela se poroča, da je cesar Viljem pri obedu napil ruskemu carju, na kar je zaigrala godba rusko himno.
Pariz, 3. februvarija. „Agence Havas" poroča iz Aten: S Krete dohajajo zelo vznemirljiva poročila. V mestih Kandija in Ka-neja je umorjenih več oseb. Vse prodajal-nice so zaprte in mej ljudstvom vlada grozen strah.
Carigrad, 3. februvarija. Iz Kaneje dohajajo poročila o novem uporu. Vlada je poslala na Kreto vojaško pomoč.
Atene, 3. februvarija. Pogreb pokojnega avstro-ogerskega poslanika barona Kozjeka se je vršil včeraj jako slovesno. Vdeležila sc ga je cela posadka. Kralj je položil na krsto krasen venec. Kraljeva rodbina se je vdeležila sv. maše zadušnice v katoliški cerkvi.
Curih, 3. februvarija. Kantonski svet je dovolil, da smejo izvrševati ženske odvetniška opravila. Oženjene potrebujejo moževega dovoljenja.
KrietijanJija, 3. februvarija. Državni zbor se je otvoril včeraj s prestolnim govo-
rom, v katerem se je naglašalo, da vladajo napram zunanjim državam še vedno prijazne razmere.
Bombay, 3. februvarija. Kuga razsaja vedno huje. Dne 1. t. m. je umrlo 245 oseb; v Karachi vlada velik strah.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje boleuib telesnih delov antirrheumon lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta).
Gena steklenici 25 kr.	125 (50-48) 5
Melusine- ustna in zobna voda
deluje izboruo proti zobobolu in gojilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 № i lekarna M. Leustek v LJubljani,
Besljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Meteorologično porodilo.
a Л o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
l	9. zvečer	727-8	-4-9	sl. jvzh.	jasno	
2	7. zjutraj 2. popol.	727 6 727 1	-4 9 4-9	sr. svzh. p. m. jzah.	pol oblačno oblačno	0-0
	9. zvečer	726-3	4-6	sr. jzah.	oblačno	
3	7. zjutraj 2. popol.	725-4 725-9	4-4 3-4	sr. jzah. sl. jzah.	oblačno n	0-0
Srednja temperatura poned. —6 0°, za 4'6° pod normalom. Srednja temperatura torka 1'5 za 3-9" pod normalom. Po noči na 2. ob 12 uri 22 min. potres srednje Trste.
Zahvala. 84
l-i
Za tolažljive dokaze iskrenega sočutja ob dolgotrajni bolezni in povodom smrti našega preljubega, nepozabnega očeta
Jurija Pfajfarja
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo visokočast. duhovščini, posebno domačemu gosp. župniku, sorodnikom. prijateljem in vsem drugim faranom, ki so v tako obilnem številu prediazega pokojnika spremili k večnemu počitku.
V Selcih, dne 1. februvarija 1897.
Žalujoča rodbina Pfajfar.
Gabilo
na
I. občni zbor
„Posojilnice in hranilnice y Moravčah,
registr. zadruge z neomejeno zavezo11,
ki bode
dne 14. febr. 1897 ob 3. uri popoldne v moravski šoli
z nastopnim vsporedom:
1.	Poročila načelstva.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev.
3.	Potrjenje računa za 1896. leto.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Razni nasveti.
V Moravčah, dne 20. januvarija 1897.
Načelstvo.
87 1—1
Išče so
spretni mlinar
ob enem tudi Žagar, oženjen, z dobrimi spričevali. Plača po dogovoru, s prostim stanovanjem in kurjavo. Službo nastopiti more o sv. Juriju.
Več povi lastnik mlina in žage Tomo Tollazzl v Dolenjem Logatcu.
Isti priporoča tudi svojo veliko zalogo pristnih
dalmatinskih in drugih vin
po najnižjih oenah.	82 2-2
100 polovnjakov starega in toliko novega belega
pristnega vina
p r* o <1 ii
86 3 1 Anton Gregorič,
posestnik in posojilnični tajnik v Ptuji.
Št. 4027.
Vsled razglasa gospoda deželnega v Ljubljani 22. t. m. štv. 86681/pr, razpisaue so občne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora, ter so za njihovo izvršitev dokčeni sledeči dnevi in sicer:
10. dan marca letos za volitev iz občnega volilskega razreda,
18. dan .marca letos pa za volitev poslancev mest in trgov.
Z ozirom na §. 25. zakona z dne 2. aprila 1873 (štv. 41 drž. zak.) in na pristavek k temu §. (zakon z dne 14. junija 1896 štv. 169 drž. zak.) se torej javno uaznanja, da so vsi dotični imeniki volilcev že sestavljeni in bodo razgrajeni
od 3. do 10. februvarja letos
v mestni dvorani v pregled.
Ugovore zoper te imenike vložiti je tukaj do zadnjega prej določenega dneva in je vsakemu ugovoru gledć volilne pravice v občnem volilnem razredu priložiti dokazila za trditve ugovora, ako bi iste ne bile občno znane.
Ob jednem se javno naznanja, da volijo v občnem volilnem razredu v smislu člena II. C. zakona z dne 14. junija 1896 (štev. 168 drž. zak.) poslance volilni možje, izvoljeni po volilnih opravičencih, in da je gospod deželni predsednik na pod-stavi § 28. zakona z dne 14. junija 1896 (št. 169. drž. zak.) zastran volitve volilnih mož v Ljubljani določil posamezne okraje mesta kot volilne odseke iu ukazal, da je volilce odkazati tem odsekom po krajni pristojnosti ter porazdeliti število volilnih moi, ki jih je v Ljubljani voliti, po številu pričujočega prebivalstva.
V Ljubljani voliti bo torej 59 volilnih mož, in sicer v
I.	(šolskem) okraju ... 8
II.	(šentjakobskem okraju) . 13
III.	(dvorskem) pkraju ... 18
S«
88 (1)
. 15 . 3 2
bodo 4. dan
IV. (kolodvorskem) okraju .
V. okraju ......
v Vodmatu.....
Te volitve vršile se marca 1.1. od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne, in sicer bodo volili:
a)	v I. okraju volilci z začetnimi črkami A do L v mestni dvorani; volilci z začetnimi črkami M do Ž v nekdanji glavni stražnici na Vodnikovem trgu ;
b)vdrugem	okraju volilci z začetnimi črkami A do L v šolski sobi š t. 16 c. kr. strokovnih šol; volilci z začetnimi črkami M do Ž pa v pritlični sobi na desni strani od glavnega vhoda v Virantovi hiši;
e)v tretjem okraju volilci z začetnimi črkami A do i v šolski sobi I. a, volilci z začetnimi Črkami K do P v šolski sobi II. b mestne ljudske šole n a Z o i z o v i cesti, volilci z začetnimi črkami RdoŽv telovadnici velike realke;
d)	v IV. okraju volilci z začetnimi črkami A do J v sobi III. a; volilci s črkami K do P v sobi III. b mestne ljudske šole v Ko-menskega ulicah, volilci z začetnimi črkami RdoŽv dvorani katoliškega društva rokodelskih pomagačev v Eomenskega u li ca h ;
e)	V. okraj voli v Soli na Barju;
f)	VI. okraj — Ud mat — voli v šoli pri s v. Petru v Ljubljani.
Volitev državnega poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljane bo pa 18. dne marcija od 8. zjutraj do 12. opoludne v mestni dvorani.
Volilue izkaznice poslale se bodo volilcem na dom; tisti pa, katerim bi se izkaznice iz katerega koli uzroka vsaj 24. ur pred volitveuim dnevom ne uročile, oglasi naj se zanje v magistratnem eks-peditu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljiibljane,
dne 23. januvarija 1897
	I. kranjski
	^laneno-oljnati flrnež. s
Najboljši	Ж. kranjsko čisto laneno olje. ClO AWJ9_ Ainr/ fofliroifill&t
p i >i II	
ttnbtl	ii®®ilifBPfS@I (SttSlittJ priporoča najceneje 59 104—7 Molf vfCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-
	
1и#в	nežev, lakov in Meja v Ljubljani.
Dunajska borz
m.
Dn6 3. februvarija.
Skupni drlavni dolg v notah.....101 gld.	95
Skupni državni dolg v srebru ... .	102	,	30
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	70
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	101	„	15
Ogerska zlata renta 4*.......122	.	20
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	75
Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .	970	.	—
Kreditne delnice, 160 gld............375	,	50
London vista ..........119	.	70
NemSki dri. bankovci u 100 m.nem. dri. velj.	58	,	60
20 mark........................11	,	73
20 frankov (napoleondor)............9	„	52
Italijanski bankovci ........45	.	35
C. kr. cekini........... 5	„	66
Dn6 1. februvarija.
kr. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	149 gld.
5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	188	.
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140	.
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .	12b	.
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.
i% kranjsko deželno posojilo.....98	.
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4%	99	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	226	.
„ „ južne železnice 3% .	177	.
, , južne železnice 5% .	128 »
„ , dolenjskih ieleznic 4*	99 „
— kr.
50 20 „
75 25 85 80
60 25 50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečkp dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........
19S	gld.
146	„
19	.
24	.
71	.
60 23 157 3460 409 90 105 88 160 126
— kr.
20
50
05 25 75
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
JKavarovanJe za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnićna delniška družba
„Л E B € (' B"
«oliziili it. 10 Dnnaj, Ririahilfiritrsue 74 B.
' Pojasnila IS v vseh gospodarskih in flnaninlh stvareh, I
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaol|sklh vrsdnestRlh papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče vuooega obrestovanja pri popolni varnosti pf naloženih glavnic. Ш