IVčaj ft.
V Carici, v petek 1 oktekra 18(7.
l^lil 40
Vrodništvo : II* Travniku 11.577.1. Itailal/ /oriu akrbi taili ia raipnliljanjii II1U1.
Crejaniaj« »n rt pliiilo vaak ni i ■a ntMMiula lq<li v iieaiuvaAakn«
rlala an <• »»»ku n ali en" »rety 0 kr, iSe a« niiiirtilo «ami> •nkvai Hiliilie, Aa dVakrU, N kh,i# Mkal, 10 k».'*i»»i—' l'o«rk t*fa ia taak k*.I Sf> kr, M -
lakaj« vaak p«tek.
narsiamma p«IUim><> »r*4u>aia <4 ca I a lato 1 f olj , >* pol l«u I «AMl
NaroAlna puma In rekfamlr.ij' naj aa polkljajo vroduiltvii
LIST
foaimrii llati Cone« pil I*ti na Travniku |>o t anld
prodajajo pil bukvarji nnkarp
poufbno za primorako-dertolne, pa tudi sploh slovensko zadeve
.;•(»- tlttlt--. unorj-r- -.-.-Ji : .
SLOVENSKI KLOB0JL "
S|). A. Ž.
■ ■ . „','/:'.' . vu.
':'. .1	(Konec VIL)
Da so bili" Slovonci ros pohlevni In miroljubni, sprtčuje vin n|A jiroiJIost. Čudo veliko uvela, sedanjo Rdaijo, Avstrijo, Turčijo in pol Nemčijo so zavzemali, v«ndar niso delali Evropi So na pol ne tistuga strahu, s kakoriuim jbo drugi zato manjši narodi : Uuni, Obri, Madijarl, Turki artot jprotrosali. Tiho in mirno so -Aive-II i po; ilrdkilr i*yninan vzhodno Kvrope. Iu kedar so bili pn m oran i vojsko načeti zoper iiopokojne, prevelike krivica delajoče soabdo, niso v svoji oblasti obdrži! Suinih liadi, ktore so bili .v vojski vjeli, ampak so jim privpMlli mir iu svobodo, kakor sami sobi. To potvrdi^jb bizantinski 6«r Leon VI. s temi besedami: post eOrtnm illud tompua, si (qui bello capti a-p«4 ipsos i: a. .Sebkvos versabantur) vellont, aut ad atios cttin stiphlata <jaadam meroede roverterentur, ant sin mallent hpud ipife« esse—liberi atqaeramiei perma-neran^'(bert: Taoitaj e. 18, n.
Da ao bili Slovenci tudj poljedolai in trgovci, a vsled tega priljudni in goatoljabni, vidi ae na mnozih znamenjih: «••>
"1. Pri Slovaneih ao imeli veljavo b imonitnost tinti, kteri so šteli veliko zemljišč v svojem poaeatvn. Zato je bilo ime „ kmet" Častno kakor današnji dan
'	ZABAVNIK
Kil presniei a«n iu Muieiavi ieiii.
OShmek it humor&fo v ini6rtk&-<jorjan*k«m podnareiji.
• >vd • .	....... .. .	Fr, MjarkaO-	t
Jouha, kakuo mo serbi, glih tkuo, ko Vtnou samih ščirovoov po žnotu. Pa sej m' je dču Patakunju, ko aem MiČco snubu: MiŠiela, to ti poviem, čaj in po terp', ie nis' za ženita, bnoš že vidn, k' so baos le kes (t. Zda maš no liepo jen veliko hišo ko no kosamo, ue je čisto ia biejo ta nji koker ta cirkvi- Tud Rob-Čn ae je oŽeun, je tod nieki porieco, ali ki-češ, po-priodi jc stau ka au grof ta sOji hiši, seda mu use ua rnobe grie, Seda rogiu' jen grimJjc noterka, de ni več ahajat' ž njim. t/es štuljon lazi okču, ktr, ga joza gri ze. Np Miiiela, fp,,ti poviem, do buoš viedu: per že nitvi je velika štauta. Tkuo mi jo jo PaUhaojču povie dn, pa ki, ko ga niesem posluštil Tud rjava Jožkuka m' io Jo takuo osolila, pa de b' te hdno ušahalo, le le fige sem ji pokazu za te muodro besiode. Raji na mheci! Use je glih tkujsto tu moji hiši. Sej aem ae ta po nsi sili Ženit*, za seč nieseio tč baogat' muo
„ fk>sestnikSlovenski knezi ao šteli tudi nekoliko „kmetov" med svojimi svetovavei. 'J'emu daje spričo-vanje prestaro pistno wLibuftin sond", v ktoreui se bere, da jo kujugiua Libuša za nuko sodbo v posvet sklicala: krnelo, lehe in vladike". 'l^idi danes ui lali ko biti „kmel." Pravijo namreč ob goran ji Soči: „ IIo, on je kmet, a mi smo bajtarji." Od tod prida, da je v prostornejših dolinah (n. pr v Kobaridu) veliko hiš s priimkom „ Oruntorkar pomeni (»rundbcfiitzer.
Poseda „ ilulita- žlalitnik", ktera so sklada s poljsko „uzlaolila- -szlachcič" in s čeako n Šleehta - šicch tič." Ona prihaja namrefi od korenine „lčh~ljah" s priduškom 4š" ali „i", Mlčh" pa Dlčha" (Acker beet), ki jo vsaki kmet pozna, ker na nl6hah" veliko upanja ima. Tudi „lčhi" so bili pri Libušinera sveto vavstvu; tedaj jo tudi imo „ leh " častno kakor „ kaset." Od nžlahta" (česk. „šlchta") prihaja nemška beseda ^Oeaehlecht" (oder waaV), ktera so rabi namesto stu ronumške „ ohunni. *' Zdaj pa redto Nemci, da si niste ničoan pri Slovenih izposodili!	•
3. Med tem ko ao druga liudstva okoli „ romala" kakor razplašena divjačina ter Kgala in ropala, ao imeli Slovonei svoja stanovitna prebivališča v „ Belih", „gradiščih" in „ belih gradovih." Zato so nahajajo Šc danes mesta s slovenskimi imeni po širokih planjavah —in naj več po planjavah—dasiravno m več tam slovenskih prebivavocv ie veliko sto let no. Kje so po spominki divjih narodov?
drih ledt, seda pa dielam poknoro. Kar 'mam Mičco tu hiši, od ticga ui več meru tu moji hiši. Zda 'ma sbs Iti glavi, zda je želoc boli. Zda ji bigo? no ktr ji aorce pluje po nji; al 'ma pošast, aF pa merzel co, al ki uraga šo 'ma na zadnje. Sftfc. dan jo ki boli, de mnore micf gries ua žgpi. Seda je pa Šc le legla, sej veste no, de me bao konc, Še le zda aa boo med-hala.....
Stara Žuortnka je nuoČ 'n dan per nji, akuoz ji ki moška jen mečka, k' jc mehnuo ku 'o muočnik. Zatuo ji pa. muorem dat' ki fežuola jen kako kračo za luon. Tud ta uragava šumluka ji skuoz ki perne-ac, pa usako raeglonjc bo ti babi usta bežgajo od že je čo buo le šo kako ticdno tkujslc, no buo več vina tu mooji Jodrioi, pošliedi sem pa gču, koker šimja...-
Pa uai ti rer.jaiiBki kozliči! zaki sem pcr£a na vert? Sej no buom japk brau, dc zjam tu pjč gore? (Jiclo juternjo so Zio motenijam okču ku 'na šmielca, do na vjem, Čjo so mo glava dergiAha, seda viem, ries ranoja velika sricča, de sem ae apuohna. Soj m' je diela poprisdi; Meuie, 'mnepojdel aonka poduoh tcrja7 — baoga riavn, tkno zgnono mvrem jetl podru zauolj tebč, pošliedi tmoft psi sat,, k' me ne buoš voč vido........
Kako izvrstni poljedelci so bili Slovunoi, priča sam nemilo Apoatelj (sv. Boni faeil ker je SloVen-ce poklical, da so široke puščavo okoli Fuldn v lupo polje spremenili. Sv. Itonifaci je bil (od lota 7.T2) viši škof, je ustanovil imeniten samostan v Fuldi (Kiirhes-sen), učil je sv. vero po nemških dežblah; bil je tofaj mož u£eu, delaven in dobro sonet^en z' neaiikim po- 'v Ijedelstvom, poklical jo pa SIovmoo v okolico Fuldsko. [-,. KulLurono.Hci, berite Willibaldi ^ViU et- BouHacii \ 'o. y, 24, potem pa recite SloYenoi^: .^Ktlsfl die llsfcd!^
IMENA IN PRIIMKI
(Spit. a. Mir»iii.— Diijo; cl. U 33, 33, 37 m 3H.)
Sturoritnaku imena.
Pri rimskih imenih jo treba narpopred razno stanove, namreč prosto rojen ih, sušnih in oproSčenih razlo čiti, id v slehernem teh stanov spet med spolom in spolom, med časom in časom razloček delati.
Kar ho tiče inožkih imen, nahajamo v pravljicah io stari zgodoviui le po eno iiuč, u. pr. Itomuluu, Fuu-stulus; kmalu pa žo po dve: Numa rompiliua, Anous Martius. Že v prvih časih samovlade ualotimo na .1 i-men; rekli so jim pramomtent nonen (nomeii gen ti 11-tium) in cognamten-, prvo se vjcina z našim krstnim^ drugo z rodbinskim, tretje z družinskim imenom, ali priimkom; u. pr. Cajus Julius Oaeaar. Oajus ho ga klicali doma, Caesar je bil njegov priimek v današnjem pomenu, in sicer kot vrli ali veja Julako rodovine, ktera je oblegala več družin. K Unn 3 imenom jo pristopilo včasih še četrto, kakor pri Scipionovih znana na-imka Africanus in Aaiaticus, kakor pri današnjih Bu-aih Krimski, Zabalkanaki. Temu 4-inu imoun so rekli agnomen (naimek). To jc redna in pravilna zaznamba oseb, ki pa ni brez izjem, t.) Odpadel je večkrat cog-noincn, n. pr. C. Marius, 2.) ali rodbiuBko imo (n. pr. (Marca*) Agrippa (genL n. Vipaanias) O. Cacaar. U.) odpadla st* rodb. ime in priimek in ostalo le predimč, n. pr. Cajus (slaven pravoalovcc.); tako se imcuujcjo dandanašnji škofle, knezi in mriibi.
Za cesarjev in deloma ie v prvem stol. po Kristusu in še več pozneje ao nastopile te-le prcraeuitve. Za Antoniev p. so imeli po dve predimeni in poprej-šni priimki (cog.) so postali predimena (narobe kakor pri usa, kjer poslane iz Janeza, Jaoežič) n. pr. Maguus Knuodiua. Tndi več rodb. (gent) imen nahajamo na mestu eoega; in v teh časih najdemo težko imenitne1 ga moža, ki bi dveh sli celd 3 ali 4 rodb. imen ne
Prtu tkuC ui' jo uičia... jm naj b' žiu poierpu, ko b' le presnieta Šumluka tako flnš tn ustali oo 'me-la. Zda pa Mišiela dobro apredomisli, ki dielaš, zda
žje dergAč ne buo, ko do grieš dou po duohterja......—"
Tkno je Mišiela gou#u na vertu. Seda si porou-na klobuk popihne jen otriese sendč rez bergičiš, jen grie douka tu miesto. Ko pride tje, poterka per duoh-terji na urata.
n No Mišiela, 'maš kak mamj za mž?" „ ga pra-šajo noterka gospnod; poviedi, ki te naosi zda tuod-kija?"	■• ■
„1 de b' te hduo"... zareii Mišiela jen ztsuče klobuk po roceh, „ naj ne zamier^jo, muoja žena jc legla, jen tako me Je pognala po duohtcrja; tuo je poč sitno ku bob, pa enkar naj se ne bojijo, buom Žic ose plačo.'	•
„ Mišiela!" odgouori gospuod dnohter, „ ki upaš mar, de te ne poznam? Bruozer teM, sej 'maš ie tki, de me plačaš. Zda pa Mišiela, pojdi aomOn, jen prie-den se f bizna počnha, sem tudi iest tom gore." '/■ Jejmenejčca, kakno je Mišiela kofuneu gore "po klancu/de so ie mačkfc zuvale jen se jc~ kadilo za
iuiol; primer s 4: h- Fulvius Oaviun Numisiuu Pelroipus Aeuylianus. (Daadahašnji nasproti jo uiva^.da d^o po več kratmh imen, p. v Spnniji imenitnim ovoham po 18—24), Mod taka „gontllna" imuna so vtikali priimke; pa tudi šo drugo promoirtvc iu zmešnjavo so bilo v nMjrftt A \ j »Z
iič^. oAnkeV (cogn.) so iiueli tudi no 2; kft jittdjo. veijlkb iftčkial predimč kakega imenitnega k&or_Mi^io iikdi mi priimke po proddodiu, p. «d|lrijb BašQknih^pmpiok Buštjančič. Tako ea Av-guata1' Cesarja L. Aomillua hcpidus Psulu«. PoproiŠna praonomina ao postila cogiiomina (pri uua jo Jauujt urez promembe priimek.). Navado ho imeli tudi, osebo v družini ali rodovini no po predimenu, ampak po priimku zaznamovati; (to navado so diuidanašnji viHoko plemstvo doloma poprijema, grofica govori o grofovskem
svojem mozu po priimku.)
Tako nahajamo tual ;ia denarjih in spominkih mesto popoluoga imona Jo priimek (cogn-), p. nameatu rotiliua itiifus, ki jo bil Domitianov. tovaršod. kon-h ulatu, beremo lo Kufus.
Sploh obatojijo imenske promonitvo poznojih ča aov le y nevšečnem pomnoževanji in kopičuuji imen.
Pri {enakih imenih jo veljalo to pravilo, da so se hčoro po gont. očetovem imunu r. žen ako končnioo a imenovale; u. pr.. Ciooronova hči, Tuliš; v časih se jo nriBtavljal šo priimek (oogn.); večkrat pa, in pri nezakonskih otrocih vpelej, sojo paupotrobovalo materno gen-tilno imo. Zonska imona so su navadno pomanjševala, aosobno kodar so bila, kakor bomo potlo slišali, is redni!' fitovilnic izpeljana; -n. pr. Tertalla, QpartUJa (pO naše nekako: Trotjička, Cotrtička,; po /maloglji Manjka.) Zakonska Žena jo imela mnogokrat mo#GVQ gen-tilno imo. (no priimek); to kaže, da st4,biU>pn.iU ena po raviio tistem gospodarji, oproslena tuina, ,
OproaUnci . Imcns oproatcuoev so bila sploh" po imonu oprostečega gospodarja narejena; nektera pa vendar spet različna in^jper po te.m^ ko so bili sažpi pri skupščinah, p. mestih ali držayi v plužb«, ali; pa. lastnina zasebnikov ali celo cesarske rodovine. Oprpsten' ci mest so dobili po mestu gentjlno imo; predime Mofj sami izbrali, poprejšnje imo pa so -kot. opguoipep, kot priimek .pristavili, p- PuUIius Pisanrius/^eljiles,; rodpff. imč po meštu Piaaurum; včasih so ai kot: .n^d^HU' „servi .puhlici," imp Pablicius dsli^ .U^ pr.'iek snžen starotržačkega mosta j^ftTjgesje)^ ki se je ;kot:auio« Folii kUpalj iiDcl .je, . kot, oprqgtepec ta 3 imena:. 0-Publicius Felii jSrJvatni oprostenpi so sprejeli predime
njim; al prieu'n jo biu na verh.u, žie jporropoia n ko-Icselj z licpim šlmeljnam za njim.
„Baj-l na mliecil tuo je gospuod duohtor. flip, Mišiela, tuo buo koštalo, scviede, aeda pa le globoko tu uaržet. Pa ki se če. korajža velja jen velik , klone poterpljenja!". Tkno.je Mišiela gouoru, in mijričalce je dobiu po žuotn: ^ 'V/:	•'	,.
Zda1 atuOpi- ddbhUjr 6 bjlOV patud Mlšlett so pd-tohuli tiho noterka''glih Aao; %kcr bi biu ki bkradn douka	•	i "
' Psi taki'je tu6 zelieno testno tuki?" praia go-apu'od fluohfer, ko vidi toiple ni mizi 'no pouhno' skne-do zelifen'ga ; močniki jen plskerč s nlečdim pellnifa noterka.
„ Rajž na mlieci I Šamluka je tuodl perneslA," po oglasi Miltela prou muodro.	, * ." ' : 1
„ Za skUoži Baoh! " kerči gospsOd dnohter, „ ki s' pa tkuo zarnobUbn, de tho terpiš? Ki čei sojo ženo umorit? Tuo je škodljivo ziclje, de^^ buoš' virdui" itd:'
Am/To,im aostavjl, .4» b»n rl. obOniio UkU (0 p »i Ja. G t« u iifon^ iiilf, anpdk p ackUri Nmd ixf0^eyifi, kakor-pal h. Dhif* ja'(koro tm roiMtičao.
iu genL ime )&om«jšujega goappdarja, svojo poprejšnjo ime pa ao pbjtfi^lf! kftt. priimek fapKnO, sutuik Lnoia A lil i ^ flr^O^t^, t imenom Tropini as, mo jo klf-mi kol oprošlenco Aliliua TrophJnina, Oproilonpi rimskih fiospl* »o sprejemali razuo r<xll>- imen« gonpč, tudi i>rodiq»č Djo^ioga očeta'.flirtik (pulronujj), p «už-nji Vol umni «o * ifoenom	'/»ojeJtU**! kot 9pf<>-
dtenco C. Voluniniu« Jaidorus., Op^OijUipcl 'cesarjev ia cesar i q so obdržali, )>čproJAno |me.	'.j da ludi W
nilo ni brc* izjem; oimmnim'naj da oprolt^oe pbil včasih liue kakega gospodarjevega prijatla, ki io je Ml morebiti aa oproatenjo njegovo potegnil.
Sužniki 90 imeli praviloma Iu po ouo ime, v sta-rejih čanih zloženo Iz gospodarjevega imena in besedo „puw'j d. pr. Lvelpor, Marcipor; pozuojo( ko so so sužnji zmiraj bolj množili, so itneU mnoga imena, narejena po j-ojiluom kraji, po mestu, kjer so bili uknp-ijeui in (»o urnxib okoliščinah, ali pa po volji in doml-šlijj gospodarjevi, kakor pri nas konji. Za sužuo so ao upolreliovala velikokrat grika imena. Nahajamo pa tudi po dve združeni imeni, kterih ono s končnico bri ko no v spomin na popr. gospodarja n. pr. Ilermos Člfudi^nps- .
{Dalj« jntk)
? V fiOJLSpi ZADEVE.
Letošnje »letno sporočilo glavneiote ipavtke" ob-nega, razun Matičnih raikazov in drugih uavadnih šol-akih Vesti> spis: „ Bosta v i naj te ponolni dnevni rod, po ktorem naj bi se na tanko ravnal vsak učitelj, da bi v ■eerkroni in državni zadevi izvrstno zadostoval svojemu pokliou"! Spi«.,. S. Biti, učilolj na Blapu (lp.), in govoril v občnem učiteljskem zboru v Ipavi 25. julija 1867i Spretno pisani sostavek se dobro vjema, kakor c namenom: učbeaim. iu učiteljskim, tako z namenom konoelotn. sporočila ljudske učilnice.
'v:d/J»(W|«3nBW STVARI
• Dobili imo1 te chih t j Dom." že naznanjeno bukve »i Žtl[>aOo: "Pravi' naslov (imč) Jim je: w Oblati m vpitioki, ktero impfo po občinskem zakonu občine in Župani i občinskimi'Odbornikivred. " Vso, kar gapopada-jo, jen* eni strani slovensko, na drugi nemško, lik to se nam zdi za začetno dobo slovenskega zapanovanja praktično, ako si mislimo ^ bttrgermajatre" kteri m jo „ bUrgermajaler biti" In „ nemški (l) govoriti in pisati" Identično. 'Valim polašcenim „poaeatatom" je nemški tekst nbpOtrebem
DpPISL
Iz Oepov«nak.e doline-24. .septembra. V-<S«rmj okoli ure po poldne se je usula pri nas toča In nas je želč ustrašila; pa kmalu je prencnalrff in znatne Škodo ni bilu Še storila. Mislili smo si: no. saj ni še tako buda. Pa proti večeru se drugi oblaki od jugozahodne strani nanagloma pripodd, burja jim pride nasproti, bipomo ee! eatomni, in hoda nevihta se vzdigne, tl|V\ d* utari ljudje hujšo nc pomnijo. Kakor bi trenil, že začao pometati drevje sila vobko iu debelo, razneselje vihar in daleč odnesel mnognim suhoiam streš nico,. nekod prav do črst^ga, nekterim pa jo eold slemena podrl. Sloge obložene veči del vso, je prekucnil; izmed kbžolcov je pa dvema po pol stebrov do tal po-huI in, ste vo da, tudi ostrešja polomil. Zgodila se fo med tem tudi šo druga nesreča. V eden teh kozolcev «0 bdi ljudje apelja pod sU-ebd prileteli; kar so posujo na enkrat steber-'in. dva pod se spravi, ter ono odraslo deklino vso premano tako, da je kmalu dušo izdohui-la; druga oBcba so j« pa. vendar rešila, in je le nekaj ranjena................. .......—-
Sploh jo škoda velika, -zlasti na ajdi, kterc dosti So m" bilo požele. Itog nas varuj hude uraf *)
.	1 f. •	• St. r.
t/ liotiljonlavl na Krasu 2. oktobru. Z&hva lujemo SO al: yodstvu Oitavnieo komeniko za vljudnj »prejem1 15. septembra t I. in tudi'6, g. dopisniku v poslednjem k-(UD) liut« „ Domovine" za morda neza Hluženo pohvalo.— ftal nam jo pa, da v dopisu iz Komna ui imenovan šolski mladini goriški dobro znani g. Jan ko Kavčih; kajti ravno on -je bil krona obeh povskih društev, iu to s svojim krepkim II. basom.-- Torej naj mu mi tukaj očitno srčno zahvalo izrečemo za prijazno pripomoč-
V imrria p«fMi» ko Ii IJ r ^ 1 • »b k ih
Jože j Abram.
domače vesti.
V Gorici 4. olcl.
—	Znano je, kako svečano in navdušeno jo letos okraj karutuitki god cesarjevega rojstva, 18. avg. L I. obhajal. Na doLk.no sporočilo »o blagovolili Nj. Vel. presv. cesar z najvišim sklepom od 7. sopt. L 1. odpisali, da so lojalnost iu doaioroduottl Karmiuuov na zna nje vzidi in da Jih jo to veaulllo
—	Danaa 4. okt jo bila v vel. cerkvi ttlovesna niaia za presv. cesarja\ mašovnl jo, ker ni nadAkofa doma, prvostolni prošt, prč:'g. Avguštin bar. Ciodolli. Sinodi sle igrali obo voj. bandi jioprod na Travnika, potlo ste mesto obhodili.
—	Vljudno naprošeoi priobčnjemo to-lo:
„ Otfrzcr Wochenhlatt" bo Izhajal pod vredništvom llenrika 1'enna od I. januarja 1808 z naslovom : nfiildl\che Orr.nzjtfitt" v veči obliki dvakrat na teden-, on jo nar rlaljo nroti jugu pomakpjoni organ, ki v netnškem jeziku iznaja".
—	Ka tukajšnji mestni glavni šoli jo ustanovljena' služlia s plačo 400 gold. za [totebne.gn kateheta. Doeedaj je učil verstvo v vseb' razredih vodja sam.'
—	Za tuk. jrrotfManlooskO Solo je odmenilo mest nO Btarešinslvo 100 gold.
—	V seji 28. pr. m. septembra jo ludi naše goriško mestno starešinstvo enoglasno sprejelo nasvet, da naj se pošlje državnemu zboru prohrja z? odpravo konkordata. Peticijo ima napraviti odsek obstoječ iz dr. Pajorja, dr. Deperii-a in A. Streinz a. Prav imate! Semper eandem tundite ineudem! — Gulta cavat lapi-dom!
—	Za zboljianje oskrbnišnic za male otroke je mestno Btarešinslvo nekaj prav koristnega sklenilo. Več o tem prihoduijič.
—	Prevzv. nadškof pridejo prve dni prihodnjega ledna z Dunaja domu.
—	Ministerstvo za nauk in bogočastjo jo imenovalo učiteljskega pripravnika ViOielmu Urbat-a rednega a ditelja na lukajšnji o. k. vili realki
—	Tisti civilni stražnik — Mandriccardo mu jo imrt — kteri je bil ranjen po noči od 2.V24 aept., jo umrl v nedeljo 29. u. m. Pri pogrebu v torek zvečer
*) Tcuiii . dopim (Li rum Ja onikril prepotno JoieJl, na) doiia «.mo Ia lo, di j« po p.i|ir«jiiijei» o<>uJ.i|iobi rronciiu pu ntn <niri
i i i: in, iu luditl liokicr.li ■oaotlinli Oclulali uatcujRui ju aatlniloji Jjn it t nifiden Ti&ar raiu)aj in iti Jc po »iMi g«r»h (Krmi itii.) oBlIno m^-i padlo. Tale«} tumr jn nialal mm akor kakor po tirni, škoda na gra<-dju ja rahka: H«g Jo aamadal tudi po >Uik ttorak 4mph d«lal — Na iLoioik^pi Ja k<U ila naka drtilba (tudi t B»app) n* |>Uj<miu utuIju rai)(lnd<. |va uiau mo(rl> nataj; S dni in t noči f<i morali »ia $ on o ■ lab, kfr »iaoraojll molio iaeji naiaj. HI1T' »o«(ic«r v planinaki bajlin. iraeli ao ogenj In drri, a(i Dvaijim Ja poNaJal' i* ao liili |irf»H)«rti r na] navarvoatt doli iti. im ne. bi bili <rortl n-takoi|0.	Yr
je bit tudi okr. predstojnik in nkmcBtoištrenl svetova, veo g. bar. KUbeck:' '	' ' ,n
— 8. sept. jo bila v gostivnici pri H. med oger-akimi in lovskimi podčastniki tukiušrjo posadko krvava topcŽuja; stikale aoso sablo in bilo mod lovni mnogo ranjenih. fymejl tok jo umrl,vodni t Kr. (otl lovsk. bat); 28. sept. jo bil slovesni iyegpv pogreb, —:J.(l#ovči pojdejo v kratkem o^^dlr'.
DRŽAVNI ZBOR	a .":!
je ime), od kar smo zadnjič o njom govorili,»pot nekaj sej in jo nadnljo obravnaval in dokončal znano novello (popravke) fi kazenski postavi. Imel jo zbor Veliko opraviti a kaznjenci, z vjetniki; Vrtelo ao jo razpravljanje krog tega, kak6 ž njimi ravnati. Starojo naše kazonske postav«—aa jo reklo—so proojstra, dana-Šuji napredek, človesnost tirja, da so milojšo ravna s kaznjenci. In to.jo prav—kedar jo prav; zdi bo nam pa, da zborni liberalci svojo „humanitat" (^ofočnoat) vendar le enmalo preveč po ustih valjajo in njone principe na praktično razmero včasih napačno ali vsaj'eno' stranBko obračajo; mbnimti, da je veliko dražili ratinc* iri primorljejov V državr, pri kterih jo djanjska izpsliii-tev človoČnoBtuili načel nnjnojša, negb pri kaaPjonelhl Faktum je, da so vjetniki tudi zdaj v nar. ostrejši ječi —razun prostosti—na boljem, kakor milijoni in milijo« ni nar poštonejših državljanov. Zakaj Mi liberalizoih (nota beuc, našo zbornice liboralizem). tabo radodaren tudi v družili ozirib? zakaj u. p. nar avestejšim: nkro; dnostim nar natursnojSo pravico pridržuje, r.akaj kar j^C pjeinu prav,, iidrhziiu ub privoači?-—V odsekih državno - zbornih tudi vsi kamni ■ mpljcjp. . Depr^tacij} za finančno ppravnavo mod Ogoreko. in pošimi dcžo|a-pii sto svojo delavnost končali; v kratkem pride; kaj1 ste naredili, v polnem zboru na Dunaji in v Peštu na dnevni red-	ogerski ae je snldel (30. aept.).— Dr-
žavni zbor dunajski jo. kar se tiče. strank in politikih načel, ves razrušen; ninčo no vč kaiq spada; ravno. se napravljajo. novi klubi. Zato gre pa tudi z zidanjem, kakor'pfi babilonskem fitolpn.	, ,
7	OGLED PO SVETE; , ■ ,. „
Na sv. Veneoslavn dan, 28. aept. so obhajali $flr hi petdesetletnico, lfor jo pajdel rajnki' J učenja t .Von-cesL Danka kraljedvorski rokopis,,t. j. o<Jlomkp aji spfl-mijikfc. f\ar 8tarojše češk« .kfljiževpoati j.Z. 9. j-u -.10,1^0,- -Ietja, kteri, y vse jezike prestavljeni, so veliko pnpp-=5ogli, da se jo zbudila med Slovani ad^ia vzajemnosti in občestva, ktera postaja od dne do dnc .silovitejša-Svečanosti kraljcdvorsko-nosijo 'značaj te ide^o. liqi!'gr-nil se je pri tej priliki qpomjnek Hank-6v;'jii' s<» iihb-li ččski prvaki zelč pomenljive govore;— Kar smo v poslednjem listu le kot govorico omterilH "TfflojfrTMjtf:'" Oaribaldi-a je dala italijanska vlada Ujeti in v trdnjavo Alcsandrijo odpeljali, sicer pa se-je vsti'to o-pravilo prav z žametovimi rokovicami. Vslod tegatije začela prenapeta narodna, ali prav za,prav prekuoljaka stranka T fMorcnciji in drtizih večih; moatih rogovjjiti in delati, kak,or da bi se hotela goper yjadq,'«|m'|&ty; minister Ratazzi je moral marsikako grenko pofcrbti; on pa pravi, da mož beseda biti in storjeno pogodbe zvesto izpolnovati, ter vsacega podložnega, naj si bo kdor hoče, prisiliti, da se poBtavam nklono-^to du mora vsaka poštena vlada storiti. Italijansko ministerstvb pa .ni Garibaldijevemu namerjanj« v okoin priiložiz^a-> bežni do papeia iu ii spoštovanja do; pjegovlh /pifivie, nmpak1 samo zato, kBr; se ji ne zdi politično, tako »a V^t^jaa^jaba na Rimsko, dMi,^kak6r QAribaldj.;s,šv6/o predrzno, pa neprimerno in p^nmjenp,.jila$no
MdMtik M^hiif h»ftijt$ pWprl]yV,u^ti^i ikp ^^oflč^ftdffl tollso^nvkkkor-ad
sto, Hiteli na« (l&cJi^j ^AS^^ '	ih-
g%?MUMl/jb^fida;Uh bft)l,'W,|iii' zUthDVo, ddkbhM	'fcMftbjo 'lli^nhrtdviahokf i kaH. ^
ijmm* ^pfai'	M
28, prttbkl.' 'ineidoa 'lo M tmv liti ^vojčihf| kožlefo otokn-^Ak'ICaprčM.'MoHtb,'kje^ ,BO!'tru uni tedBn Vvaslt-čniy'bV'Mčtj S?nill(tfigii, 'hekdaj Aairiultniga, t. J. 'HtilgH os)ica.1 OalioA 'in ko^i 1 ' KMI tč tioihčn oforiiilnf• ^
Dahfk............
zbpttr j
nbožali, in noKteti tiafli norieaoja' w t.o v^ga ;ijkH^oveg^;im1y^traV ka^hii^ 'Aiitonolllia pelfatl aa akoi dušo p^tul^nj'^''!)«ho'au> oČlttid5 pa 'ha ltiiViHkcin tddi (Wt tfijrilliijaljai i^ikp khjz godi; nlheiiibgoče., V. ftiin''oiilWi .'m1 lifiaTrika^eih'il^ikem Kt^ dif^b^riii y#0, thdi^ha nar hA1 piMVljoii 1 Manili-kaj kafo) d'a'b^A jirihodijjo^ohilaU topdW isrmvm Prubkčhi IPVirtc^keih: in tndi drdgdd ^' žolč hb ^o1 dniku diši, - Na lltki so iznašli neko i\ti 'Vlttbii^o-dolUno m&rthb1, 's ktero so da ob vojaki sovražna vojna ladja izpod vodo	K#ko .po i tako mašlno de-
lajo,joza zda' tt>"nofb koaj jto^prljakno'
flimilijanovo trlip|o i'iarofcl nll njemh-nll pa"vladi aedi^ idrtaV aiJvJmojatnerikaftsklh.' i;,l i«« 'muvivA < rf -»•. 1 loio.p^ti Unnajak«m aatllkofti, kalfdi. ftamriher-ji ši Je aiyralo'tO'dni nti fibšvtt '*adtkoft}6 tniikbfoe. iZbor ttj'ihJijo<Ifoačat)!; poklonili' ao:iivk>1.i:ooaa^t v *dtloih9 tiskih! otvkvfAih eudevi d ktdrih' /ib^fa kdaj dria,;dni\xbor pr<»uir4d\iii Nanaša ae • to^oj! ta razkrit)a : n« konkor• dat, šole, zakon itdiM::!di?i>i|U	.ui d-jsno..
novi čar 'iziblo venskih' jerajev.
... r ..I«:'1J«»»e-	druft* kranjska bo
pjbh^ftla^i. vukt. ivojo	ho. slovsaon
občpj »bor iii, izda spominsko modidjtf.-rr> «tfmm*** dr,V0tt* jo županstvo, po„riwn»:nk#in
(^ačfts.n«;'drugim .i«ročil, ,kix..je itečjn.o:
-hIo". ^Jo^' ij; jl>); ij/luf'oa' stnjarskem ^v.^Bla^nodcIjj) sjept-irv^ka .beaoda: ,nB. alav.ni sporni«
telju, kteri je spisal med drugim (pp, jlovjenpkDj Egc>-
-dpvino-štajaiiBko«———;—: ---------.—.....- -.....
Umrif'Y't36rici:
•t SSjV PirruJ.io V^mTji;--l',o	Irni; A fluiufco"; AnJrej
.M«nfrod»,.fl x».i krl^aiU a^ok..«« KfDio, l.uk> Mwl»elC«k; 5 J. <l«iwja
.•i«, M.ior.aii" V.klen}. iUnJI 86 |. ui.l«U«	r*	.
T/erMil* ŽiJro^fia	»	Nato'. Mi Ai«
'(TI t krte(it»; it »tirbsljd; Klro) Miodrlccirllo1 «'Lreivilni »tnirflk, iiboffth;'•'"'	. • " ' ':V ; '	»8
; iii[ I :ij> r.i;ii!'i.	.....................o^h'jd.A'0;'
.:sib::-/ o b	-.OfflUUlillkllL'^ ,i»'-b»>.u
id	ob.!'apdn||« V KtuilJ ni|lBMj«, r»«pf-
prtfiaotrnja ŠUf. Lcvput&ka; il< Kila, ioiiiaii«*-iflj r^lOTi^. U(l*iki 4o R- tlflCciMbr^ 1» L j>r|^i «oi|i»iji ,OBlMili.
litorant knr« iin Dunaji 2. okt.;. Metal-jjguea /35*40; narodno posojilo,.: 66:36; London 1124UoO; .adžjo srebra 122^6; cokini 5:94®/,,. . . ! J.j V.
...-. •-,.}. lih i.jUv V —. .'j.. '■■: .}•«:>..••-. i!ii >■ t«'t 1--J:.i
I>ot^rlJaK<» JtievIlK« zadnji vždl«-
njtmer V Trat«. 2. oktobra. 90, -6I, »O, «5; v Gradca25. sept. *40y Al, SV na Dunaii