496. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
.DAN® izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. on zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat V Ljubljani v npravnigtvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ta	pošilja upravništvu.	n:
Telefon številka 118.	:s
V Ljubljani, sreda dne 14. maja 1913.
Leto II.
,Xr ■-'
$|i .
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
la	Uredništvo in upravnlštvo:	jjj
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >u zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju io-s:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :
it:	Telefon	številka	'1S.
Pismo iz Belgrada.
Združenje eksarhistov s patriar-histi.
V	novoosvojenih krajih ste obstojali doslej dve struji v pravoslavcem svečenistvu. Temu vzrok je bila bolgarska propaganda.
Sedai pa so poslali tamošnji svečeniki udanostno izjavo srbskemu hiitropolitu:
»Pomirjeni v bratskem srbskem jobjemu vsi svečeniki mesta Kumano-Va v sinovski poslušnosti pozdravijo Vaše Visokopreosveštenstvo kao poglavaru srbske cerkve z izjavo, da odslej prestaja med nami vsaja cerkvena razdvojnost in hočemo kot pastirji pravoslavne srbske cerkve skupno delovati v korist kralja, domovine, vere in naroda srbskega.«
O	avstrijsko-srbskih odnošajlh.
Jma današnja »Samouprava« zelo poučen članek, katerega vodilne mi-|sli so sledeče:
»Radujoč se, da je zadnji srbski (vojak zapustil Drač, prinaša »Neue rreie Presse« od 7. t. m. uvodni čla-Jiek, v katerem razpravlja na svoj (način v odnosih med Avstro-ogrsko 5n Srbijo. Razumen list bi nikdar ne fmatral za oportuno govoriti v istem panku o želji dobrih odnošajev med (dvema državama, v katerem konsta-v _ isti sapi fakta, po katerih je (Srbija izgubila — vsled neprestanega ^strajanja Avstro-Ogrske — velik [del svojih vojnih pridobitev, ki so za $rbijo velike važnosti! Ta pot in jsmer za dobrimi odnošaji je po tem načinu zelo slabo izbrana.
Predvsem ne more najti v Srbiji (simpatičnega vsprejema trditev, češ. da Srbija trpi pred celo Evropo ponikanje, da nima svoje volje, češ. da ||o panslavisti izigravajo za svoje jorožje. Baš nasprotno je res, da je Srbija pretrpela zelo mnogo škode. |ravno zato, ker je hotela imeti lastno tvoljo. ker nikakor ni hotela dopustiti {vsiljevati si voljo Avstro-Ogrske.
Ravno zato. ker hoče imeti Srbija svojo voljo, se njene težnje neusmiljeno pobijajo od strani Avstrije. Klasičen dokaz zato je odpor Avstro-Ogrske proti temu, da dobi Srbija jzhod na morje in vsled tega udej-stvitev avtonomne Albanije.
Da vzdrži napram svojemu ne-prijatelju svojo voljo potrebuje podpore od vseh narodov in držav, ki jo branijo pred neenakim sovražnikom, da ji nasilno ne vsili svoje volje.
Res je, da vidimo v Rusiji svojega prijatelja, toda prijatelja, ki nam ne vsiljuje svoje volje in nam daje popolno svobodo v našem delu.
Mi nikakor ne moremo vsprejeti volje od teh, ki gazijo naše legitimne težnje za ekonomsko neodvisnost in nacionalne aspiracije in ki nam hočejo zapovedovati, kje nai kupujemo za naš denar! Imeli smo že tako voljo in smo okusili njene sladkosti...
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Ah, gospod kapitan, slab je vaš spomin. Vidim, da vam moram pomagati ... Ako pomnim dobro, ste me prijeli pod pazduho, odvedli me iz Luvra in me prosili, da naj vas pod-.piram pri kralju, domišljaje si. da sem si zopet pridobil njegovo milost.*
»To je resnica: kam merite z njo?«
»Iakoi izveste. Izneveril sem se vaši družbi, za kar vas prosim prav iskreno odpuščanja; ko ste se vrnili v Luver, vam je ukazal kralj, da me odvedite nemudoma v Bastiljo in me pehniti v kako pozabljeno luknjo, kjer nihče ne sliši ječati nesrečnika, ki ga puščajo umirati.. saj veste, kaj so takšne pozabljene luknje!«
»Kako veste to?« je dejal Mon-gomeri, ki se mu je vračala po malem prisotnost duha.
»Zadošča naj vam. da vem. vrli moj kapitan. Drugo jutro ste potem javili kralju, da tičim po vaši zaslugi v varnem zavetju — v najbolj pozabljeni luknji Bastilje. Zlagali ste se. dragi moj, in to je bilo začetek vaše sijajne karijere.«
»2e mogoče... in kaj potem?«
»Potem? Iz vse stvari sledi to-
»N. F. P.« navaja v dokaz dobrega razpoloženja Avstro-Ogrske, češ, da bi ne bilo kumanovske zmage, ko bi takrat vpadla Avstrija v Sandžak. To je verjetno in tudi mogoče. Nočemo raziskovati vzrokov, zakaj ni Avstrija tega storila, dasl bi se morda pokazalo, da so bili ti vzroki povsod drugod, najmani pa v dobrem razpoloženju napram Srbiji. »N. F. P.« dokumentuje na zelo čuden način prijateljstvo Aystro-ogr-ske. Njej je tedai Avstrija prijatelj s£-mo tedaj, kadar ne dela zla. Ta nauk si je vredno zapomniti.
Ali, ako je Avstrija opustila vpad na Sandžak zato, ker je najbrže mislila, da zadostujejo Turki, da nas kaznujejo za našo predrznost, to uslugo si je pustila Avstrija drago plačati s tem, da si je napravila veliko avtonomno Albanijo, zatvorivši nam svoboden izhod na morje. »N. F. P.« naj bo prepričana, da je to »prijateljstvo« napravilo v Srbiji svoj vtis...«
Kako že pravi nekje Goethe?
In tausend Formen magst du dich
verstecken,
du magst mit Zauberschleiern dich
bedecken,
Allgegemviirtige gleich erkenn’ ich
dich.
Mars.
Politika in
gospodarstvo.
Kakor so v začetku nekateri avstrijski krogi povdarjali, si iz srbskega bojkota ničesar ne delajo, ker tistih 44 milijonov, ki odpade na Srbijo bodo že lahko utrpeli. To so govorili krogi, ki imajo pri vsem tem bojkotu ničesar izgubiti. Za trgovske kroge pa 44 milijonov že nekaj pomeni, za to so avstrijski, imenoma dunajski trgovski krogi na srbskj bojkot že reagirali proseče in hinavsko.
C. kr. korespondenčni urad je razposlal tale telegram:
Po naročilu avstrijskih trgovskih in obrtnih komor je trgovsko politična centrala združenih avstrijskih trgovskih in obrtnih komor in osrednje zveze avstrijskih obrtnikov odgovorila na znano resolucijo srbskih trgovskih komor o bojkotu avstrijskega blaga v Srbiji v dopisu, v katerem se izraža obžalovanje, da je bil potom cirkularja komor srbskega kraljestva zanešen politični moment v čisto gospodarska vprašanja, to tem bolj, ker so razne avstrijske ka-more na trgovsko političnem polju, ki je njim najbližji vedno s povdar-kom zagovarjale potrebo takšnih trgovinskih pogodb s Srbijo in ostalimi balkanskimi državami, ki bi sklenjene na podlagi pravične in naravne
izmene blaga prinašale obema strankama zaželjene koristi. Komore bodo tudi v bodoče delale stvarno v naznačenem smislu in prosijo srbske komore, da bi v svoji deželi delovale v istem smislu.«
Odgovor je čisto avstrijski.
Prvič je silno otročje, da kdo deli vprašanja čisto gospodarska in vprašanja Čisto politična. To bi bilo nedopustno že v začetku postanka držav, ki so vse nastale v svrho lahkotnejšega pridobivanja gospodarskih sredstev, sredstev za kolikor mogoče brezskrbno eksistenco vladajočih. Že v začetku državnega življenja zavzemajo gospodarska vprašanja prvo vlogo in se ni izpre-menilo niti do danes. Trditi pa danes kaj tacega, da se dajo ločiti gospodarska vprašanja od političnih, to je goli nezmisel, danes, ko se vojna ne vodi le z orožjem, temveč z gospodarskimi sredstvi. Le en primer iz polpretekle dobe: Italija je bila od strani Avstrije potom gospodarskih zvez mogočno podkrepljena proti Franciji potem, ko se je pretrgala trgovinska zveza med Francijo in Italijo. Potom gospodarske okrepitve je Italija postala to. kar je. Gospodarska podpora ni nič slabša kot podpora z orožjem. Danes obžalovati, da se je politični moment zanesel v gospodarska vprašanja, je otročje, ko se je par vojska izvedlo le v svrho utrditve gospodarskega življenja. (Tripolis in Skader. ki so ga Črnogorci hoteli iz gospodarskih ozirov.) Srbi so hoteli iz gospodarskih ozirov Drač, kot pristanišče — Avstrija, država istih komor, ki danes obžalujejo, da so bili zanesli v gospodarska vprašanja političen moment — je pa to zabranila iz političnih ozirov. Predrznost je ono očitanje vočigled dejstvu, da se v tem samem trenotku vodi od strani Avstrije v Albaniji vojna (sredstvo v dosego političnih namenov) ne z orožjem temveč z gospodarskimi sredstvi in ko v tem momentu nemški listi po-vdarjajo, da to ni nič manj uspešno sredstvo za okupacijo Albanije, ki se io hoče — glasom nemških listov — izrabiti proti Srbom. Z gospodarskimi sredstvi bo dosežen politični cilj.
Ne, danes se gospodarska vprašanja in politični momenti ne dajo ločiti.
Neutrudljiva dofilja.
. Finale.
Radovljica, 11. maja.
Pravijo da se človeški rod v maju. tem mesecu cvetja in lepih večerov, prerodi in pomladi. Specializirati hočemo ta stavek za naše razmere in pokazati, kako hrepenijo naši politični »znanci« paralelno z naravo za vsem lepim in dobrim, kako se odpirajo njih dušam novi horiconti.
Nobenega političnega boja ni pri nas sedaj, pozabljeni so zadnji prepiri in parole, politične fraze so v
Kljub svojt čudoviti plodovitosti stara gospa še vedno ni imela dovoli otrok. V hiši je sicer bila že taka gnječa, da so drug drugega spodrivali — davili so se in se prepirali noč in dan. Ona pa se ni zmenila za to. Nje bujna prsa so bila še vedno zmožna dojiti novega rojenčka. hi našla ga je zapuščenega na albanskih skalah. Sicer je brcal in se branil — toda nič ni pomagalo — vzela ga je v naročje in ga je začela dojiti z ve-
liko ljubeznijo. Njen soprog pa jd moral prinesti rejenčku lep dar 100 tisoč kron — da se plodonosno na lože za poznejše čase. Sicer jih je težko dobil ( v teh dragih Časih) toda ona je zahtevala tako. Domači otroci skoraj niso imeli kaj jesti — za novinca pa je bilo vsega dovolj. Pametni ljudje niso mogli razumeti te ljubezni. Čez nekaj let pa je bilo vse jasno.
(Konec jutri.)
shrambi za neporabno orodje, vse strastno nasprotovanje in osebna sovraštva političnih nasprotnikov leže v neskončni dalji, skratka: so pozabljena. Nerazumljiv pojav v tem gnezdu sovraštva in nizkotnih osebnostih, kaj ne da! Človek bi se skoro spomnil na uvodni stavek, postal sentimentalen in začel modrovati, kako Vstajenje v naravi v vsi njeni lepoti vpliva na zakrknjene grešnike in jim kaže pot do zveličanja. Ha! Ha! Pustimo vsa olepševanja in povejmo suho: Vesoljno,- radovljiško napred-njaštvo je na poti v klerikalni tabor. In kako pametno metodo imajo! Opustiti najprvo vse boje in na-sprotstva. Človek takorekoč pozabi, da politika eksistira. Politične nasprotnike je treba obsipavati z ljubeznivostjo, izravnavati vsa ona družabna nasprotstva, ki so obenem politična. Cel političen sistem in pri tem brez politike. Ali ni to skoro duhovito! Naravnost prizor za bogove
je, ako se »najodločnejši naprednjak« Zamernik takorekoč objema s klerikalnimi mogotci in v to porabi vse proste ure. kar jih ima na razpolago. Ako se učitelj Malina resno pripravlja na vhod v »obljubljeno deželo«* mu nihče ne bo zameril, le pomilo-! vati ga je treba, ker je že zamudil toliko lepih prilik. Naš veseli kaplan kar rdi veselja in navdušenja, ko sel mn priklanjajo akademično izobraženi gospodje kot tatarskemu kanu ubogi robi. In to ljudje, ki so pred kratkim trkali na napredna prsa, da je zamašilo bobnenje ušesa naivnemu vodstvu v daljni Ljubljani. Da je Radovljica za nedogledno dobo let izgubljena za napredne misli, to čiv^ kajo vrabci že. Kar nič ni v dušah tel »inteligence« one pomladne poezije’ ki odseva od bogato okrašenih po-j { ljan in gora v okolici. Tiho in oprez-: no kot mačke se plazijo v klerikalni | tabor; mladina je truma, toda v glo-
I	bočini razsaja strašen boj. teptanje
QUO VADIŠ?
se ponavlja na splošno zahtevo sanio 3 dni in sicer od 24do 26.t.m,
v Kino-,Ideal*
le: ako aretirate moja prijatelja, se dam aretirati z njima vred in porečem kralju: »Sir, drugič si bolje izberite tistega, ki naj me odvede v Bastiljo.« Zdaj menda veste, kako in kaj.«
Mongomerija je izpreleta zona.
Predobro je razumel, da če se zgodi kaj takega, je to zanj katastrofa, ki je ne poravna nikoli: srečen bo. če uteče samo z izgubo svojega čina in častne službe na dvoru, ki je izgubljena, kakor hitro mu kralj odtegne svojo milost.
»Da,« je dejal in zavzdihnil od gneva, »primoran sem priznati, da imate prav. Sicer pa tudi vidite, da nisem aretiral rokovnjačev, ki ju imenujete svoja prijatelja.«
»Nocoj ju niste.; a drugikrat?«
»Dam vam svojo častno besedo ...«
»Lepo za vas, dragi moj; toda utegne se'zgoditi, da bi kdo opozoril ali navdihnil kakega drugega oficirja ...«
»Saj bom molčal...«
..	ne	dvomim;	ampak	La-
tina, ki veste, da so bili jako umen narod, so imeli pregovor... Ali zna,-te latinski?«
»Ne!« je dejal kapitan suho.
»To je v resnici škoda... Vseeno, hočem vam povedati ta pregovor, ki me je vedno iznenajal s svojo točnostjo in pravilnostjo, poleg drugih vrlin, ki jih utegne še imeti. Pregovor. dragi moj, se glasi takole: Verba volant. skripta manent.«
»Kaj pomeni to?«
»Da odjeti beseda kakor peresce v vetru, pisanje pa ostane in si ne premisli nikoli; ono je. kar je.«
»Torei hočete, da vam napišem?«
»Seveda.«
»Pa če ue maram?«
»Potem me poslušajte. Star sem, in moje matere kosti se mi ne smilijo več; prav malo mi je do tega, ako grem gnit v kako temnico. Narobe pa mi je jako mnogo do tega, da zagotovim svobodo svojih dveh prijateljev. In če nočete pisati, pojdem še to minuto v grad ter porečem prvemu oficirju, ki ga srečam: Jaz sem Tribulet; vedite me h kralju...«
»To ne more zabraniti. da sta rokovnjača med tem aretirana,« je rekel Mongomeri z mrklim glasom.
»Res; toda maščuje nas vse tri že naprej. Manfred in Lantnč sta potem aretirana... če se dasta! Gotovo pa je tudi, da aretirajo prav tako kapitana, ki se je norčeval iz kraljeve lahkovernosti, in ga odvedejo z dobrim spremstvom v Pariz, tam pa ga vržejo v kako je£o, kjer mu bo dodeljena samo neprijetna tolažba, da se bo mogel pogovarjati skozi steno z bivšim norcem njegovega Veličanstva.«
Mongomeri se je_ stresel. Mrzel znoj mu je stopil na čelo.
»Pišite torei!« je velel Tribulet in položil pred kapitana list papirja in pero, ki je bilo očividno priprav-lieno že vnaorei.
»A če te zakoljem!« je zarjul zdajci Mongomeri.
Obenem je sunil mizo od sebe, izdrl bodalo in navalil na Tribuleta.
Toda ta je že od začetka pogovora pazno zasledoval vse najmanjše gibe svojega nasprotnika.
Odskočil je, in preden ga je mogel kapitan doseči, je stal v preži z mečem v roki, tresoč se od porogljivega grohota.
Mongomeri je vedel, da je Tribulet strašen nasprotnik v borjenju.
Kljub temu bi bil poizkusil zabosti svojega nasprotnika, da ni stopilo ta trenotek v sobo več ljudi.
Mongomeri je spoznal dva izmed njih. Bila sta Manfred in Lantnč.
Sicer pa nista dvignila roke nad kapitana; zdelo seje, da hočeta prisostvovati boju kot navadna gledalca.
A Mongomeri se je zavedal, da mu je treba samo raniti Tribuleta, pa ne stopi živ iz te hiše.
Z besno gesto je spravil bodalo in se vrnil na svoje mesto k mizi, rekoč Tribuletu:
»Kai naj napišem?«
Manfred. Lantnč. Spadakapa h vitez Ragastan so sedli na drugi konec sobe.
Tribulet je nareKovai. Mongomeri je pisal:
»Ukaz vsem stražnjim načelnikom v Fontenbloškem gradu, da izkažejo spoštovanje in pokorščino moiemu dobremu oriiateliu Flerialu,
ki mu pravijo Tribulet.«
Dvoumnost tega stavka je ušla pozornosti Mongomerijevi, ki itak ni bil zmožen premišljati v tem trenotku, Podpisal je. Tribulet je segel z bleskom v očeh po dragocenem papirju, rekoč:
»Saj razumete, dragi moj... S takšno popotnico pridem, kamor mi diago.«
»2e dobro!« je dejal Mongomeri z glasom, davečim se od jeze. »Toda vaše zmagoslavje ne bo trajalo dolgo; jamčim vam, preden mine osem dni...«
»Oh, preden mine osem dni, bomo mi vsi že daleč od Fontenbloja.«
Baš to je hotel kapitan vedeti.
»Da bi bilo le res, kar govoriš, modras!« je zarenčal sam pri sebi.
Odšel je; Tribulet ga je spremil do vrat in se mu poklonil na pragu do tal.
Ko je stal Mongomeri v kraljevi predsobi, je čakal nestrpno, kdai ga pokliče Franc I. k sebi. Toda kralj je imel važno opravilo: ukvarjal se je s svojo lovsko toaleto... In odšel je v gozd, ne da bi vprašal svojega kapitana. s kakšnim uspehom se jp končal njegov snočnji lov na ljudi.
Bralec je videl prizor, ki se je vršil med Francem I. in vojvodinjo Ktanpsko po povratku z lova; videl je, da je znal Mongomeri zaslužiti usmev svojega kralja, ki ga je nekoliko potolažil; videl je tudi, kako le šel kralj nato k Žileti, in vse. kar le sledilo.
lastnih značajev i nogami, suvanje lastne dobre volje v blato.
Človeku se studi dalje pisati o tem. Niti Javne obsodbe niso več Vredni. Pred desetimi meseci smo napisali prvo poročilo in devet mesečev so se gledali v ogledalu kot so, brez okrasov — golo resnico so videli. Sedaj ko se zaključuje zadnja scena njih farse, jim želimo večen, sladek počitek v novih, mehkih posteljah, kjer bodo darovali temno-gledenni bogu — egoizmu.
Ahasver.
Štajersko.
Iz Maribora. Na različna vprašanja radi cvetličnega dneva za nemško kočo na našem zelenem Pohorju se poroča, da je sklenila »Podravska podružnica Slov. pl. društva« s sporazumom »Slov. Glasbenega društva« prirediti koncert v Narodnem domu. Cisti dobiček se bode porabil za koče pri Sv. Arhu. Naprosile so se naše požrtvovalne dame, da bodo prodajale vstopnice, slavno občinstvo se prav vljudno prosi, da jih pridno kupuje, saj bode imel vsaki poleg užitka tudi zavest, da je storil nekaj dobrega za narod.
Slov. Bistrica. Dr. Janežič, sin slovenskih starišev, dan za dnem sramoti spomin le teh. Odkar je postal predsednik »Sudmarke«, kar samega sebe prekaša v teptanju Slovencev. Zdaj si je omislil za varstvo posilinemške Slov. Bistrice novo taktiko. Izposloval je namreč, da je dobilo 20 »nemških« purgarjev v najem 18 oralov zemlje. To pa radi tega, da morejo ti narodni, slovenski, janičarji voliti tudi v III. razredu!
Ta dokaz nemške, oziroma renegat-ske nestrpnosti, pa je na drugi strani zelo razveseljiv. Nam vsaj pokaže, koliko je resnice na »nemški« Slovenski Bistrici. Pa tudi v drugem oziru je ta taktika zelo zanimiva. Iz nje namreč sledi nauk, koliko se še imamo učiti, da bomo v obrambo naše narodne posesti, vsaj znali — posnemati. Vsako zlo rodi svoje dobrote. In ni vrag, da bi se dalo tu kaj profitirati. Klin s klinom!
Iz Posavja. »Straža« že res ne ve več, s kom farbati svoje ljudi. Sedaj, ko so Posavčani uvideli neizmerno škodo klerikalnih perfidnosti, ki dan na dan pospešujejo rast nemške posesti, ki je umislila virek — ki ga je baje rabil »neki« naprednjak — da je boljše 10 Nemcev, kot en far. Da, da! Zidanmost s svojo »Sud-marko«, začenja zavednim rojakom odpirati oči, saj je vendar najznačilnejši dokaz, kam vodita slovenska klerikalna zahrbtnost in izdajstvo!
Dokler klerikalci niso razsejali s svojo neznačajnostjo v nas cepljenja, si Nemci niso upali na dan. Se-claj pa, ko so začele cvesti klerikalne denuncijacije, računajo na našo raz-'dvojnost. Pokažimo renegatom in njih kompanjonom, slovenskim farjem, da smo še na svetu. Boj obem!
Iz Haloz. Zopet je postal hlad in bati se je, da za njim ne pritisne mraz, ki nam je že enkrat silno škodoval. Da se izognemo drugi nesreči, bo dobro, če se pripravi v vinogradih suhljad. Treba bo kuriti, a to povsodi, če ne ne bo vspeha.
Cirknica pri Mariboru. Tu bi se bile morale že lansko jesen vršiti občinske volitve. Zdaj pa smno že sredi majnika, pa župan Flucher se kar nič ne gane! G. pl. Weissu je ta okoliščina vendar znana? Zakaj ne podrega tu, kot to stori navadno v slovenskih občinah. Ali se morda boji za svojega vsenemškega prote-žiranca? Gospod, ne igrajte se z ognjem!
FRANCE ŠTAJER:
Špiritistična čajanka.
Eleganten grajski salon. Leva in rdesna vrata zastirajo razkošne gar-dine. Na stenah vitežke slike. Na stropu električen lestenec. Na levi in na desni lična okrogla mizica. Ugasel samovan V mehkih foteljih sedi pet diplomatov. Sesti ugasne luč, češ, pričnimo. Cuje se trkanje in klic: »Pridi o Faust!« Cez par trenotkov opazimo na desni Fa_vsta. Postaven, sivobradat profesor. Z levico smodi zamašek s plutovine nad starover-sko leščerbo. Z desnico pije rujnega vipavca. Nato se ogleda v majhnem, ploščnatem zrcalcu ter si barva brke in dolgo kodeljo. Zdaj je kakor pomlajen. Govori v melodiji, ki je še ni nihče uglasbil:
»Pravzaprav sem čil in zdrav.! Makro, inikro, mokrokozmos, hoj, kaj Je s teboj?
Kri kipi, me bodri?.
, hoj, kaj je s teboj?	'	«
Bogovi vseh bogov • iz lip.	.	,
duhovi vseh duhov znebite yečnih se okovi za hip,	...	"f
stopite pod moj krov 11«
V zraku se pojavi košček 'taftn-stvenega čreva, kakor bi se ulevila kača. Nad Favstom obstane. Začu-
V St. liju je na prodaj troje manjših posestev z vilami. Nemci, v prvi vrsti »Siidmarka«. pridno bobnajo po nemških listih in vabijo na nakup. Dobro bi bilo, če bi se tudi Slovenci v tem oziru nekoliko pobrigali. Ta posestvica so zelo primerna v prvi vrsti za penzioniste.
Št. Ilj. Zdi se nam, da dela »Siid-marki« naseljevanje vedno več in hujših skrbi. Pa kaj nebi! Tujerodni priseljenci postajajo vedno odurnejši in vsak pošten Slovenec se ogiblje njih družbe. Pijančevanje in nenravnost, sta v St. liju med priseljenci na dnevnem redu, gospodariti pa ti ljudje tudi ne znajo, a »Siidmarki« primanjkuje vedno bolj — denarja. Zato pa se često pripeti, da tega ali onega priseljenca kar črez noč — zmanjka.
V Celju je prenehala podružnica nemško-nacijonalnega rokodelskega društva. Pravijo, da je tej podružnici kot marsikateremu drugemu nemškemu društvu v Celju — zmanjkalo članov.
Ptuj. Pri volitvah za trgovsko zadrugo »Ptuj okolica«, so na vsej črti zmagali Slovenci. Je to kaj razveseljivo dejstvo. Nemčurjem pa prav od srca privoščimo to najmlajšo in toli sijajno klofuto. Batko Or-nigg se seveda grozno jezi, pa nič ne pomaga. Tudi njegovim je enkrat ura morala odbiti!
Iz Celja. V večjem trgu v Savinski dolini se odda z vsem potrebnim orodjem opremljena edina mizarska delavnica v najem ali pa se sprejme spreten mizarski poslovodja kot družnik. Izve se pri Obče slovenskem obrtnem društvu v Celju, ako se priloži znamka za odgovor.
Dnevni pregled.
Na binkostne praznike so duhovniki po vseh cerkvah s prižnic brali škofov pastirski list, v katerem se pod smrtnim giehom prepoveduje čitati: Dan, Zarja. Slov. Dom, Slov. Narod itd. Škof se torej še ni naveličal tega bobnanja. Lahko bi izprevi-del, da nič ne pomaga. Takih stvarij namreč škofu nihče ne veruje — zraven pa še kaj drugega ne. Škofov list je seveda najboljše priporočilo za napredne liste.
»Narodni škandal«. Ne kakor da bi hoteli polemizirati s »Slov. Narodom«, ampak zato, da spravimo stvar na pravi tir, repliciramo zopet na beleško o hrvatskem voznem redu. Pritrjujemo prejkoslel trditvi, da je tak vozni red škandal: a vpraša se: »Kako bomo odpravili ta škandal?« Grešnik mora naše besede čuti: zato bi trebalo o tem v hrvatskih in srbskih listih pisati, ki jih čitajo krivci! Koliko ljudi bo pa čitalo izvajanja »Slov. Naroda« na Hrvatskem in Srbskem? Ako bi, recimo, »Hrvatska« ali celo »Obzor« nam očitala kako »Raguso«, koliko Slovencev bi se vsled tega poboljšalo? Bore malo ali nikdo! — Radikalen je tisti, ki zlo odpravi, ne tisti, ki vpije radi njega!! Razlikujemo se v metodi, ne v stvari.
Evropski kriminalni roman imenuje neki nemški listič »Politisches Volksblatt«, ki izhaja v Budimpešti. Za njegovo eksistence, bi ne vedeli, ko bi v svoji glupost; ne prekašal druge avstr, nemške bratce. Ta list pravi, da si je Avstrija pošteno oddahnila, ko je Skader prenehal biti vprašanje in je konec izzivanja in zasmehovanja. Balkanci so baje Avstrijo izzivali in Rusija jih je pri tem podpirala. (Ali ni bilo narobe!) Potem pravi čifut sledeče: Evropa poz-
na sedaj tatove in riih pokrovitelje. Vse govori za to in nič proti temu, da bo cela Evropa z nami, ako se odločimo, da razderemo gnezda balkanskih tatov. K<e so tatovi? Ali jih ni na Mažarskem največ? Kdo je kradel: ali ta,, ki je zmagal — ali ta. ki je vzel? Kdo dela kriminalne romane: ali ta. ki se bori za svojo svobodo. ali čifut, ki se vtika vmes in hoče pri tem delati kupčijo. Srednja Evropa od saine zastarelosti ne prenese drugega, kot kriminalni roman, ki je priljubljeno čtivo starih bab — balkanska vojna pa je bila mogočna pesen -- seveda ne za oslovska ma-žarska ušesa.
lijedinenje. Prva številka glasnika jugoslovanskih nacionalistov je izšla. Stane do konca leta 1913. 5 K. Geslo listu je: Srbi, Hrvati in Slovenci so eno List prinaša len članek o jugoslovanstvu kot program — dobro kritiko pravaških razporov, O. Zupančiča. Pesem mladine itd.
Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 10. maja 1913. Železniški minister doktor Forster pride tekom tega meseca inspicirat belokranjsko železnico. Deželni odbor sklene, da ga sprejme kot gosta dežele Kranjske. Za letošnje korno streljanje se dovolijo tri častna darila. Podpolkovnik v pok. pl. Beneš je podaril deželnemu muzeju dve velike fotografije dveh slik vojaškega slikarja Kocha iz bitke pri Kustoci, na katerih je naslikan pl, Beneš kot poročnik 17. kranjskega pešpolka, in pešec Marušič. Provizorni paznik v deželni prisilni delavnici Franc Jur-šič se imenuje definitivnim paznikom. Provzornim pisarniškim oficialom se imenuje Ivan Sotelšek. sodni oficiant v Novem mestu. Deželnim stavbnim adjunktom se imenuje Robert Ballon, stavbnim praktikantom pa Alojzii Tavber. Fr. Marek in Vaclav Hel-ler. Prošnje ostalih prosilcev se obdržijo za pozneje. Za zgradbo šole v Stranjah, ki je preračunjena na 20.000 kron, se dovoli najetje posojila občinam Bisteršica, Županje njiva in Stranje. Glede na neki slučaj se določi, da velja štirinajstdnevni pritožni rok zoper sklepe občinskega odbora, katerih ni treba javnosti razglasiti, od dneva seje. v kateri se je sklep storil. Domobranska topniška vojašnica se bo zgradila na svetu c. kr. kmetijske družbe na Poljanah. Vpeljava poštnih avtomobilskih zvez se ni izpeljala, ker občine niso hotele prevzeti garancije, ki jo je od njih zahtevala poštna uprava. Vsled tega pride avtomobilui promet popolnoma v roke privatnih podjetnikov. Glede vožnje s tovornim avtomobilom med Škofjo Loko in Žirem je okrajno glavarstvo v Kranju odredilo komisio-nalni ogled. Ker so se pri tem ogledu našli na progi trije zelo' nedostat-ni mostovi, je okrajno glavarstvo za sedaj prepovedalo vožnjo s polno obloženimi avtomobili. Cestnemu odboru Škofja Loka in Logatc se navedeni nedostatki naznanijo. K izrednim stroškom za napravo in vzdrževanje te ceste in mostov ima prispevati podjetništvo avtomobilske vožnje. Občini Žiri se dovoli trimesečni rok za plačilo prispevka k za-gradbi hudournikov Račeva in Sora. Za uravnavo Zelimljiee se dovoli c. kr. oddelku za zagradbo hudournikov predujem 15.000 K, ki se ima povrniti iz stavbnega zaklada. De-želni odbor pritrdi, da odda c. kr. komisija za agrarne operacije zgradbo cest Dane—Nadlesk—-Pudob, Nadlesk—Stari trg in Zerovnica—Grahovo podjetnikoma Franu Ružiču in Franu Perčiču. Zgradba mostu na občinski cesti Slovina—-Koče se odda tvrdki K. Herzan v Rragi. Razpi-
še se korektura ceste Ivančna gorica—Muljava. Zgradba železnobeton-skega mosta pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru se odda tvrdki Ivanu Ogrin v Ljubljani, preložitev ceste Studor— Boh. Srednja vas pa Ivanu Markižu v Boh. Bistrici. Zviša se kredit za cepljenje prašičev iz državnega prispevka za povzdigo živinoreje od 6000 K na 8000 K. Deželna vlada je določila za cepljenje tarifo '60 v od prašiča (na Štajerskem 70 v). Za pre-movanje konj se dovoli c. kr. kmetijski družbi 500 K prispevka. Ker ie na Krasu več pogozdenih nasadov pogorelo, se dovoli izredni kredit 1500 K za novo pogozden je. Ker se morajo cevi za deželno elektrarno v Žirovnici izpeljati pod železnico, je c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu delo razpisalo in oddalo tvrdki Redlich in Berger. Zgradba elektrarne bo sedaj hitro napredovala.
Umetniško ustanovo ministrstva je dobil g. profesor Saša Š a n t e 1, akademični slikar, znani risar in ilustrator v Pazinu. G. Šantel pojde za nekaj mesecev študirat v Monakovo.
Pogozdovalne premije. Kranj-sko-primorsko gozdarsko društvo podelilo je za leto 1912. za vspešno pogozdovanje goličev kmečkega posestva sledeče priznavalne diplome oziroma denarne premije in sicer: priznavalne diplome posestnikom Ferdinandu Burger v Koških poljanah pri Litiji, Francetu Gostiša iz Gor. Logatca in Juliju Lenasi v Gorenjem Logatcu; denarne premije po 40 kron: posestnikom Francetu Kotar iz Konja pri Vačah. Valentinu Leskovec iz Gorenjega Logatca in Francetu Šnetič pri Postojni:	po
20 kron: posestnikom Štefanu Rojc in Antonu Sedei iz Dol pri Litiji. Janezu Samsa iz Starešušice ter Mariji Laharnar iz Save pri Litiji.
Vojaške vesti. Pri 5. domobranskem polku v Pulju sta bila imenovana:	nadporočnik	Ivan Kobe za
stotnika in Adolf Furlan za nadporočnika.
Hrušiški Korbar. Odkar so are-
tirali orožniki
Korbarju Dežmana, ima vsak teden parkrat na sodniji opravka. Da bi prikril ljudem, zakaj ga tišči sodnija za vrat. trobi njegov hlapec po svetu, da se toži s privatno stranko. Ljudje pravijo, da ima zopet opraviti zaradi volitev. Zadnji čas obiskuje pridno poslanca Povšeta, da bi mu pomagal iz blata, sam se pa priklanja na sodniji vsakemu pisarju do tal in drži klobuk v roki, ko že nobenega ni blizu. Doma taka ošabnost napram kmetu, na sodniji pa taka ponižnost! Seveda, če popravlja človek po volitvah volilni zapisnik in prosi milo pričo, naj nikar ne pove nikomur tega, se mora na sodniji klanjati in pri poslancih kljuke pritiskati. Tudi sicer ima mož velike skrbi. Sicer si je dal odkazati ogromno župansko plačo, namreč letnih 900 K — 050 K v gotovini in dobrunjski lov. t. j. 250 K —. kakor je nima noben kmečki župan, tudi ima kot ekspediient 90 K na mesec, a to ni še nič. če ima človek pože-Ijenjc po Opatiji, dobri jedi itd. Tu tudi »postranski« dohodki ne pomagajo, ker naš župan ima samo hišico in par njivic. Ker pa ne trobijo ne-kater trgovci in krčmarji v njegov rog. jih misli vitez praznih pol namesto pravilnih pobotnic kratkomalo tako uničiti, da sezida novo hišo^ s trgovino, mesarijo itd. Ker pa ni hiša zastonj in ie treba v današnjih hudih časih celo Korbarju marsikaj plačati, je tnba misliti na posojilo, kakor pravi ljudski glas. Tega se pa ne dobi kar črez noč, torej same skrbi. Ker je pa v upravnem odboru »Narodne tiskarne« po svojem zastopni-
ku izjavil, daje v liberalec in postane prav kmalu očiten nasprotnik Šušteršiča in Povšeta. ker so mu bili orli čuki. Pegan pa kmet itd., so ga začeli klerikalci opazovati. Po njegovih lastnih besedah mu pošiljajo Mojškrca špijonirat v hišo. Mož je pa izgubljen, če mu stopijo klerikalci na pisre. Zato ubira druge strune. Da bi prikril, da je vsa občina z njegovim gospodarstvom nezadovoljna, hodi javkat v Ljubljano, da se širi po njegovi občini peklensko seme liberalizma in da je treba hitre pomoči. Res jo je treba, a zadostuje, če napiavijo red pri občinskem poslovanju, da se ne bodo dogajali več slučaji kakor Svetkov iz Dobrunj, ko je poročal Korbar kot sklep občinskega sveta na c. kr. okrajno glavarstvo nekaj čisto drugega, kakor je sklenil občinski odbor. Potem je pa s solzami v očeh prosil, n. pr. Cuzaka iz Sadinje vasi. naj ga nikar ne izda. Treba se je pa prikupiti tudi Peganu, ki ima v klerikalni stranki mogočno besedo. Zato je zapustil' zdaj svojega večletnega pravdnega zastopnika dr. Kokalja in se preselil s svojo zadnjo pravdo k Peganu. Brez župnika Petriča gre pa tudi težko. Da bi zlezel temu v srce. je sklical pri sebi shod, da bi sklenili sezidati na njegovem travniku cerkev in župnišče. Korbar namreč ve,’ da brez župne cerkve ne bode prodal v svoji trgovini in mesariji niti za 5 K na mesec, ker se ga ljudje ogibljejo, zato njegovo navdušenje za’ cerkev. To pa ve tudi Petrič, zato si misli svoje, ko mu kaže Korbar svojo versko gorečnost, ki obstoji sicer v psovkah »prekleti farji naj nas nehajo komandirati, pa bo!« Nam ob-, čanom se pa tako prikupuje:	Neki
reven železniški delavec ie potreboval za svojega sina ubožno izpričevalo. Korbar mu ga ni hotel podpisati. češ da zasluži delavec dovolj. Delavec se ni hotel prerekati, šel jc v Ljubljano in dobil podpise. Značilno pa je. da je napravil isti Korbar svojemu sinu izpričevalo velikanske ubožnosti. kjer je večino premoženjskih podatkov zamolčal. Drugemu na smrt bolnemu delavcu, ki se ne more ganiti s postelje, ni hotel dati v roke matere za sina nujno potrebne delavske knjižice, češ da mora priti na smrt bolni oče ponjo. Res vzor človekoljuba! Zdaj pa poslušajte še to značilno zgodbo: Za svojo hišo, ki jo ravnokar zida, je potreboval Korbar načrt. Blizu njega stanuje izvrsten stavbni ris_ar. mlad fant, ki se razume na načrte. Tega je poklical
Korbar k sebi in sia. prosil, nai mu
napravi za plačilo tri načrte. Fant ga je opozoril, da jih še nima pravi« co delati, da jih pa napravi, če mu dovoli njegov mojster izdelavo pod svojo firmo. To se je zgodilo. Fant je napravil tri dobre načrte in jih predložil Korbarju sporazumno ^ mojstrom obenem z računom ^ gostilniški sobi. Ko je pa zagledal Korbar račun, je bil ves iz sebe. Hitro ie zaprl vrata v kuhinjo, da bi ne bilo priče, in začel zmerjati fanta s smr-kovcern, češ da jc mislil, da bodo veljali načrti kvečjemu deset kron. Ko ga je opozoril fant, da je pričakoval od njega kot župana vsaj nekaj olike in da bi mu lahko računal po postavnih določbah še več. ga je sunil Korbar v hrbet, češ: »Zdai se boš še postav držal, ti lump!« Nato je odprl vrata in z novim sunkom in novimi psovkami vrgel fanta iz hiše. Poslancu Povšetu pa priporočamo, da si prebere te vrstice, da bo še z večjo vnemo delal za Korbarja. Glede žandarmerije se na pomenimo ?■ vlado samo in z orožniškim pove.j-stvom.
deno zre možak to stvarico. Jo prime z desno roko. Z levico si popravlja očala. Maje neverjetno z glavo: »Rajtam, rajtam, to je mokrokozmos!« Mahoma se domisli in napihne mehur. Leščerba ugasne. V tem hipu pa se silno razsvetli soba in pred Favst jm stoji v zlati paradni uniformi lep diplomat. Favstu zlezejo očala na nos: »O Lalagen, Das ist des Pudels Kern!« Diplomat se nasmehne sladko:
»Čast, mojster Favst, rji je, da pooblaščen od vseh bogov prihajam pod vaš krov in vztrajam, da bode se zdanilo!
Makro, mikro, mokrokozmos, zapadli so blokadi; v albanskem gradi šivajo nevesti krilo!«
Favst ga opazuje zaljubljeno« »Toplo me je zveselilo!
Proučil pet
sem fakultet?	,	.	.
iskal resnico!
Glej, ti si os,
okrog tebe suče se ves svet! Proučil vseh deset bom fakultet,	C
če mi nakloniš tetatetU Vstane ter ga toplo potreplje po hrbtu m odpelje pod pazduho. Pozo-rišče se stemni popolnoma. Godba igra: Romanco F-dur za violino.
•u
1
Uglasbil L. van Beethoven. Ko utihne godba, prižgo diplomatje luč, se nasmehnejo kislo: »1 okličimo nevesto!« Zopet ugasnejo luč. Cuje se trkanje in klic: »Pridi, o nevesta!« In kmalu se zasliši nežno opravičilo: »Oprostite moment, da napravim toaleto!« Peti diplomat se zareži: »Ha, moment, ha, babji moment! Tačas napravimo lahko pet partij šaha!« Tretji diplomat: »Izborno! Pokličimo prej na primer perzijskega
šaha!«	_ .	, .	. .
Pritrjevanje. Cuje se trkanje in klic:"pridi! Veličanstvo šah!«
V dragoceni perzijski nosi počasi prihroma stari kralj vseh kraljev. Diplomatje se priklanjajo v bisernem svitu eksotičnega orožja. Sah modruje, prekrižavši nogi na preprogi: »Glejte, tako pravi koran, da so živeli stari narodi, ki so razburjali včasih svet. Postarali so se m ob -dujejo iz zla.te sklede z zlato žlico in pijejo iz dijamantnih čaš. A roka se jim trese, starčkom ter se polivajo. Potrebujejo pesterne. Pa pridejo skrbne dojilje ter jih pitajo z mlekom. In ker starci ne rabijo več zlate sklede, zlatih žlic in dijamantnih čaš, jih spravijo dojilje za spomin.
Glejte, in nekatere dojilje so zelo kratkovidne. Vidijo zlate sklede, pa odpno bluze. Starček sesa in si misli v duhu, da je v deželi, kjer se cedi mleko in med. Ampak starčkove
zlate sklede pogosto niso zlate sklede, temveč iz medi.
»Sluga sem!« Odide. Diplomatje se spoštljivo priklanjajo. In zopet trkajo. Dva vzklikata ognjevito: »Pridi, o nevesta!« Naenkrat se razsveti salon in nevesta zakrije odzadaj čelo diplomata ter vpraša nagajivo: »Kdo je?« Drhteča odvrneta: »Ti, o nevesta!« Posadita si jo na kolena ter jo hipnotizirata vsak v svoji interesni sferi. Koketno se brani devica: »Ah, kako me šegeče!« Prvi diplomat de-klamuje, da se mu tresejo raznoboj-ne pentlje na papirnati kučmi: »i^e išče mlad, burno se razvijaioč umetnik ravnovesja v razdrapani notranjosti, ga ne bodo nivelovali Bahovi darovi, niti dražesti Venere, temveč edino vezila Psyhe!«
Drugi diplomat ga prekine strastno:	»Oštja malora, 'duševna
vez je takorekoč klamfa, spajajoča dva človeka. Ma oštja, ljubezen ga je združenje dveh, razlika duše počen meh!«
Nevesta se nasmehne: »Si non č vero, t ben trovato!«
Prvi: »Prosim, daj mi dušo.«
Drugi: »Detto, oštja malora!«
In razgalita jo vsak v svoj interesni sferi. Ostah diP^omatje diskretno zatisnejo oči. ire n S1 sname pikelhavbo ter jo povezne na oči. Samo peti korenjak mrmra nejasno v brado , tet se praska po polhovki.
Prvi in drugi hipnotizirata nerodno strastno in naenkrat se zasveti do nosa petega, kakor dve nebeški rimski cesti...	‘
Peti diplomat se zgraža: »Crt te zabašuri! Če bi bila vodki, ili kumis. ili južnoje, blagojonštije rakija, pa ne pomije! Crt te zabašuri!«
Trka vrlo jezno:	»Hej,	dodjl
kraljeviče Marko!«
In se zasveti salon. V zila\ i pesti buzdovan, pride Marko pa zaja-še petega: »Uzdaj u se i u svoje kljuse!«
Jurišata po salonu. Vrlo silno se dojmita, kajti vsi odkolebajo vzru-jani. Marko prižge lestenec. »Za krst častni i slobodu zlatnu!«
Par trenotkov molk.. .
Vstopi šesti. K&di pipico i »Ycs,
izvolita grog?« .
Četrti se prismehlja kavalirsko: »To bi žgalo. Ampak šampanjca. To je naš chef d’ oeuvre!«
Marko se nasmehne: »Boga mi, bilo je remek delo! Znojna mi je ko-šulja! Daj mi čaja!«	.Q
Peti vpraša: »I, kje so pa drugi. «
Šesti mu odvrne: »Praznujeta medene tedne! Ampak vrlo strastnoj Tretji ima v pikelhavbi kelmorajn-sko vodo in ju pomalem brizga. Naj'
brže zaman!«
Četrti ljubeznjivo:’ »Morebiti sta kakor tiste deklice, ki umro, ko ljubilo...«
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restaVraci o .Tivoli':
r
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	i	n	a	po	zmernih	cenah.	::
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
/f:
Dutovlje. »Grofica in čevljar«. Že
pri bombastičnem naslovu smo se nehote spomnili na »Grofico beračico« in »Strah na sokolskem gradu«. Zakaj človeku se gabi. ko vidi našminkane igralce v šabloni, medtem ko so nastopali že v umetniških vlogah. Nočemo razdirati; ko bi bila prilika, bi povedali raje svojo misel na štiri oči; ker pa nočejo nekateri razumeti, smo se odločili, da spregovorimo besedo v javnosti. Najprej besedo režiserju. Ali res misli, da uspeva na deželi umazana neslanost,
v	kateri nastopajo svinje? Nikoli ne! Narobe prej! Slabo so pričeli, če mislijo igralci, da pridobijo renome na deželi na ta način, da uganjajo nesmiselne burke. To krade ugled njim samim. Kdor jih je videl kdaj prei v drami, ta bo gotovo podaljšal obraz. Dežela ni Še označba za ljudi, ki malo ali pa nič ne razumejo. Tudi otroku se ne sme dati v roke srednje knjige ; ker najboljša je komaj, zadostna zanj! Surovost, ki se često predstavlja, ne dviga nikogar. Mestni ljudje naj prinesejo v naše kraje kaj boljšega; kar se v mestu prezre, tega se ne more na deželi, čeprav smo samo malomeščani in nič druzega. Zakaj ne bi uprizorili raje kaj takega, ki je za deželo primerno in ljudem 'dostopno? In če že mora biti burka, moj Bog, saj imajo Francozi cel kun takih del, in sicer dobrih stvari. Svinj pa ne potrebujemo, ker jih imamo že sami dovolj po hlevih; drugače pa so tudi boljše pasme kakor mestne. Komur je kaj za to, nai se drugič prepriča, kaj se bode igralo; na slepo se ne bo v bodočnosti lepilo plakatov, ki vabijo k »predstavi«. Se marsikaj bi se dalo napisati, pa naj bo dovoli za danes; ljudi ni bilo preveč, kar je razmeroma dobro za take smeti. Binkoštni pondeljek bi bili lahko bolje izkoristili.
Postojnska jama in občinstvo.
Prejeli smo: Zelo čudno se nam zdi, gospod urednik, da so začeli slovenski časopisi delati tako brezplačno reklamo, za postojnsko jamo. Komu ,v korist? Vam ne, Postojnčanom pa še manj. Pomislite, da so sedaj vstopnino zvišali od 2 na 3 krone, denar pa ves pobere država! Tako ne dobi občina, od teh velikanskih dohdkov, niti vinarja, akoravno ima tako velikanske občinske izdatke. Kar je g. Pilshofer jamski komisar in Perko, jamski tajnik, so nastale v Postojni take razmere. Vstopnina visoka, razglednice so včasi prodajali reveži ter si pri tem zaslužili kaki krajcar, sedaj je vsemu temu konec. Denar, katerega se toliko dobi pri jamski vstopnini, namesto da bi se porabil za občinske potrebe, bo šel, kakor se čuje za albansko univerzo!!! Dobro torej! G. Pilshofer bode na ta način kmalu avanziral! Postojnska občina je sedaj vložila tožbo proti državi, zastopana po g. notarju Kogoju, radi tega ker si je slednja na enostaven
Šesti ugasne luč:	»Z	dovolje-
njem! Pokličimo Bismarcka, kaj pra-
vi	glede položaja!« Trkajo: »Pridi o Bismarck!«
In pride Bismarck v kirasirskem oklepu, čeladi, z dolgim rdečim nosom ter sede udobno.
Sesti ga povpraša; »Ekscelenca, kako bi izvolili označiti položaj?«
Bismarck: »Habens guten Wein, starken Wein?«
Šesti pozvoni. Vstopi lakaj. Bismarck n?u pokaže pest, kakor bi pil. Lakaj se prikloni, odide ter prinese čez par hipcev več buteljk. Naliva. Pijejo.
Šesti: »Ekscelenca, ali vam ni prevroče poletne noči v jeklenem, železnem oklepu?«
Bismarck: »Ali ni morebiti vam prevroče, kar vas prekašamo v železni industriji in skoro sploh? Ampak teran je izboren!«
Četrti:	»Zdravniki	priporočajo
slabokrvnemu človeštvu dalmatinsko vino »Kuč« in tako dalje!«
Šesti: »Na mestu, da bi pili ljudje železnato vino, si puščajo kri z železom in z jeklom...
Bisma'rck zaupno lakaju: »Imate v hramu še par buteljk terana? Ali pa Alzačana?«
Četrti se odreže kavalirsko: »Z Alzačanom bi vam postregel rad jaz!«
Marko: »S Kučem jaz. Samo izvolite me posetiti!«
Peti:	»Kam	bo	hodil	invalid.
'Junak je bil. Je bil! Zdaj bo najin svet! Vi vladajte zdaj na onem svetu!«
Konec.
način prisvojila Postojnsko jamo. Prihodnjič kaj več.
Železničarji in Postojnska jama. Pred nekaj leti smo imeli železničarji, tisti ki smo vozili z vlaki na Binkoštni pondeljek v Postojno prost vstop z družino vjamo. Sedaj pa. ko je to jamsko vodstvo pod nemčurjem Pilshoferjem, nam je ta prost vhod dovoljen le proti vstopnini 3 krone od osebe. Dobro! Mi železničarji ne bodemo več obiskali jame, pa tudi nobenemu tujcu več priporočali, da jo obišče, kar smo zmirom radevolje delali.
Avtomobil bj ga bil kmalu povozil. V soboto krog 5. ure popoldne se je peljal dijak Hafner I. drž. gimn., doma iz Črnuč, s kolesom po cesti. Za njim pridrvi z vso silo neki avtomobil, tako da se dijak ni mogel nikamor več umakniti. Avtomobil, katerega je šofer k sreči še pravočasno vstavil, je obstal poleg dijaka. Lahko si mislite strah, katerega je dijak prestal, ko je viselo njegovo življenje na lasu. Ljudstvo po deželi je pa do skrajnosti razburjeno radi te divje gonje avomobolistov ter pravi: »Naši^ poslanci se ne zanimajo za nesreče. Ako oblasti ne naredijo konec temu, smo mi sami prisiljeni kaj potrebnega sebi v varnost ukreniti.«
Dihurja ubili na Črnučah. Bin-koštno nedeljo krog 9. ure dopoldan, zapazi domača hčerka Kovačeva iz Černuč, ko je bila na dvorišču dihurja, ki je skočil v klet. Deklica zapre takoj vrata, in pokliče ljudi, da bi ga ubili. Pri sosedu je bil slučajno tudi g. M. iz Ljubljane, kateri se napoti tja in vkaže prinest« svetiljko.
V	eni roki svetiljko, v drugi poleno, stopi z dvema fantoma v temno klet, zunaj pa vkaže vrata tiščati. Dihur skoči kmalu nato proti vratom na kar ga g. M. udari enkrat s polenom; z eno roko ga seveda ni mogel takoj ubiti. Vrata se spodaj niso dobro zapirala in mogoče da bi bil še ušel, ako ga ne bi zunaj stoječi Franc Zaletov z gnojnimi vilami pritisnil za vrat k tlom, na kar so ga pobili. Žival je spuščala grozen smrad od sebe ali vendar je moral poginiti. Kakor so govorili je dihur v farovških kur-nikih veliko jajc pokradel in zato Je bil potem tak smrad. Zunaj se je bilo nabralo naenkrat mnogo ljudi, posebno pa žensk, ki so tiščale krila skupai. vriskale in cvilile, da je bil cel koncert. Bale so se namreč, da ne bi dihur ušel. Ko pa so videle to kurjo smrt mrtvo ležati, potem je bilo pa veselja in pogovorov, koliko škode bi jim bil še lahko ta nepridiprav letos napravil.
Ljubljana.
— Obrtni referat na magistratu je dodeljen sedaj bivšemu policijskemu svetniku J. Lauterju (I. nadstropje nekdanje Galletove hiše).
— Mestni arhivar gosp. Oton Zupančič se je podal pretekle dni v študijske svrhe v Prago na ondotno knjižnico. Po vrnitvi bo praktično uredil tudi mestno knjižnico ljubljansko.
— Razvada, ki naj bi se po uradih radikalno odpravila, je ta, da hodijo med uradnimi urami nekatere žene v privatno zabavo k možem v urad. Tam delajo šunder in motijo ostalo poslujoče uradnišjvo. To vidimo zlasti v našem deželnem dvorcu, a tudi drugod. Tu takoj povemo, da ima gospa dež. glavarica ravno tako malo patenta do motenja kakor žena kakega nižjega uradnika. Za privatno konverzacijo je prostor doma, urad pa ni za to! Tu nimajo ženske — nič opraviti!
— Poldnevni pouk zaradi nastopajoče vročine prične se jutri, v četrtek 15. t. m. na vseh ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Popoldnevi so prosti, zato pa bo ob četrtkih šola.
— Razstava vajenskih del. Pri
razstavi vajenških del, ki se je zaključila v ponedeljek dopoldne, so i-J/ odlikovani sledeči učenci. Odliko I -vrste so dobili Magolič Lado-slav (mojster Hribar), Keral Leo (m. Černe Lud.), Schmidt Teo (m. Černe Anton), Košir Viljem (m. Tonnies G.) Debevc Viktor (mu Klobčaver Emil) Svetek Ciril (m. Černe Anton), Černe Anton (m. Žabkar Avgust), Artač Ivan (m. Meglič Ivan), Friedrich V. (m. Martinčič Avgust), Kosirnik Miroslav (m. Martinčič Avg.), Poglajen Jakob (m. Rebek Josip), Sadar Vinko (m. Irkič Ign.), Petelin Avg. (ni. Tonnies Gustav), Križman Ciril (m. Klobčaver Emil). Rakovec Jožef (m.
Naglas J. J.), Cevc Anton (m. Vehar Ign.), Rojina Anton (m. Rojina A.), Valla Anton (m. Gnger Franc), Perme Ivan (m. Vehar Ign.). Dworak Karl (m. Binder Karl), Virant Ludvik (m. za A. Petrin Japel Karl), Koritnik Franc (m. Urbančič Val.), Grajžer Ciril (m. Lenček Alojzij), Urbanc Alojzij (m. Črne Ivan), Po-drenik Alojzij (m. Šimenc Pavel), Novak Frančiška (m. Vidmaier Alojzija), Jarc Josipina (m. Palme Marija), Magister Štefanija (m. Dr-lar Terezija), Ulčnik Štefan (m. Kreč Franc), Tavčar Josip (m. Kukman Franc), Rudi Anton (m. Tonnies Viljem), Likar Filip (m. Warbinek Rudolf A.), Šinkoveč Franc (mojster Hlavka A.). Hribal Poldi (m. Stockl Hanni). — II. vrste: Bočkaj Dr. (m. Bočkaj Anton). Gjud Aleksander (m. Gjud Aleksander), Jašovec Jos. (m. Vodnik Alojzij), Dolinar Franc (m. Toman Fel.), Osredkar Helena (m. Kralj Martin), Paušič Alojzij (m. Zamljen Ivan), Podobnikar Josip (m. Oblak M.), Kreševič Josip (m. Srebot Ivan), Essich Kari (m. Pol-heimer Fran), Cvirn Tom. (m. Kers-nič Ivan), Korže Zofija («• Medved Roza), Kastelic Alojzija (m. Steska Ema), Balleg Franc (m. Herzmansky Fran), Poschel Henrik (m. Vovk Peter), Jerančič Fran (m Mathian Ivan), Mijič Alojz (m. Naglas J. J.), Justin Leo (m Primožič J). Košar Gjuro), Gruden Fran (m. Demšar Ivan), Krivec Izidor (m. F. Škafar & Iv. Zorman), Koprivec Karl (m. Mathian Ivan), Peterkovič Ivan (m. Mathian Ivan), Rožanc Fran (m. Rojina Anton), Modic Karl (m. Naglas J. J.), Stopar Fran (m. Tonnies Gustav), Planinšek Emil (m. Martinčič Avgust), Mazi Anton (m. Gujer Rudolf), Arnež Jurij (m. Furlan Franc), Belič Ivan (m. Meglič Ivan), Tela-vetz Josip (m. Pegan), Schmatz Ivan (m. Žabkar A.), Bijol Franc (ni. Žabkar Avgust), Breinčič Anton (m. Žabkar Avgust), Novak Ivan (m. Kelbel Josip), HlepŠ Franjo (m. Brata Eberl), Jelinkar Josip (m. Brata Eberl), Prepeluh Emil (m. Brata Eberl), Gostinčar Viktor (m. Mei-setz Franc), Ločniškar Josip (m. Zadružna tiskarna), Šturm Franc (m. Narodna tiskarna). Strnad Vinko (m. Katoliška tiskarna), Komar Fran (m. Učiteljska tiskarna), Soklič Ivan (m. Gerber), Jerman Štefan (m. Zupančič). Za odlikovance se bode priredil poseben poučni izlet v Zagreb prihodnjo nedeljo, oziroma dobi raz-stavljenec efektno darilo, če bi se kdo ne mogel udeležiti izleta.
— Za suplentinjo na šentjakobski dekliški osemrazrednici je imenoval mestni šolski^ svet Teodoro Kokalj namesto učiteljice Albine Svetek, ki je zaradi bolezni na dopustu.
— Kino-Metropol, v deželnem gledališču: V sredo, dne 14. t. m.
popolnoma nov spored. V kraljestvu Islama (naravni posnetek). Srečna družina. (Komično.) Porok. (Drama.) Nauke je 10 minut bogat. (Komično.) Taborsko življenje angleške prostovoljne konjenice. (Narav, posnetek.) Visoka šola. (Senzacijo-nelna drama.) Bielove tetke oporoka. (Veseloigra.)
— Boj med pantarjem in človekom se vidi vsak dan, lepo pa se
vidi v Kino-Metropol. Poleg lepih scen z ulic Carigrada smo videli sinoči dramo »Porok«, kjer se kaže življenje v prerijah in boj begunca s panterjem in z levinjo. Prava ame-rikanska posebnost.
— Prometna zveza med Ljubljano in Rožno dolino bo odslej olajšana, ker so pričeli graditi od Ceste na Rožnik do imenovane naselbine vožno cesto. Cesta, ozir. regulirana pot je bila že zdavnaj potrebna, če že ne za vozni pa vsaj za osobni promet, zlasti pa PO zimi!
— Letina po poročilih z dežele, lepo kaže. Sena bo obilo, kolikor se da po sedanjem stanju soditi. Trava je gosta in že zdaj _ precej visoka. Za sadje, ki je pozneje cvetelo, nista sneg in mraz nikake škode napravila.
—	Lov na divje peteline	je	letos	živahen. Ljubljanski lovci	so	do
zdaj ustrelili 6 eksemplarjev.
—	Dimnikar poškodoval	dečka.
Prejeli	smo: V petek okrog	6.	ur«
zvečer so pili dimnikarji v gostilni pri Vitezu na Bregu. Zunaj so pustili kakor po navadi svojo opravo. Tjakaj je prišel neki deček, ki se je začel grati z železno krogljo. Takoj nato pridrvi iz gostilne neki dimnikar, pograbi železno krogljo in jo .raže za .dečkom, katerega ie zadela
v nogo pod kolenom ravno na kost. Ubogi deček pade zadet na tla in se začne valjati od bolečin po tleh. Takoj se je nabralo mnogo občin-sva, ki se je ogorčeno zgražalo nad onim divjakom. Neka gospa, ki ga je posvarila, bi bila kmalu sama dobila delež za to. Ljudje so takoj poklicali stražnika, ki je dečka in divjaka odpeljal na stražnico. Dimnikar je med potoma še vpričo stražnika dal ubogemu otroku zaušnico. Občinstvo bi dimanikarja najrajše linčalo in je govorilo, naj se mu ne da nobenega zaslužka. S tem se ga ukroti! Zaslužek naj se pa privošči drugim poštenim dimnikarjem, katerih je mnogo v Ljubljani. Čudimo se pa, zakaj ni stražnik preprečil nadaljnega pretepanja dečka, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo pri prejšnjih mestnih stražnikih. Ime onega divjaka vam bomo še naznanili.
— Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Bončarju, Sv. Petra cesta. Opozarjamo člane na ta občni zbor, z željo, da se ga polnoštevilno udeleže.	—
— Umrli so v Ljubljani. Marijana Mrak, dninarica, 60 let. — Josip Pavšek, šolski učenec, 10 let. — Ana Hladnik, bivša branjevka, 71 let. — Frančiška Žorž, žena posestnika in kovača, 42 let. — Valentin Ižanc, mestni ubožec, 61 lej. — Agata Kožuh, užitkarica, 63 let. — Marija Hribar, rejenka. 4 dni. — Jožefa Urbanc, hči kajžarja, 16 let. — V deželni bolnici je umrl Matija Ceš-novar.
— Kinematograf »Ideal«. Sarah Bernhard v filmu »Adrienne Lecow-reur« se samo še danes in jutri predvaja v kinematografu »Ideal«. Ves spored je dosegel popolni uspeh. Velezanimiv je Journal Pathe. Za dobro in fino komiko je obilno preskrbljeno v filmih »Bumkejeva poroka« in »Trije prijatelji kot tekmeci«. V petek specialni večer. V soboto »Zigomar« III. del. Velika senza-cijska detektivska drama.
Trst.
Krvav dogodek v tvornicl. Do
letošnjega leta se ni godilo slabo kovinarjem v Trstu. Dela je bilo mnogo delavcev je vedno primanjkovalo. Tudi so bili prav dobro plačani, posebno pa mehaniki. V zadnjem času pa je bilo odpuščenih iz Lloydovega arsenala na stotine mehanikov, zakaj arsenal bo premeščen v Tržič. Na stotine delavcev je torej ostalo na cesti. Kam sedaj? so se povpraševali. Za tiste delavce, ki so bili sami. brez družine, še ni bil ta udarec tako hud, povezali so culo in so odšli po svetu za kruhom. Za one pa, ki so imeli doma ženo in celo kopo otrok je bilo veliko hujše. Kam naj gredo z družino? Prijeti so morali za delo. bodisi že katerokoli. — Marsikdo od teh odpuščenih delavcev je šel prosit za delo v ladjedelnico pri Sv. Roku v Miljah, kjer je velika mehanična delavnica. — Srečni so se čutili tisti, ki so bili sprejeti na delo pri Sv. Roku. Mnogo delavcev pa je bilo odklonjenih, morali so drugam.
— Velika večina delavcev, ki delajo pri Sv. Roku pa ne stanuje tam, ampak se vozijo v Trst, kjer stanujejo. Parnik, ki jih vozi, potrebuje iz Trsta do Sv. Roka kake pol ure.
— Delavci, ki delajo pri Sv. Roku, so zares vredni pomilovanja. Vstajati morajo zgodaj, da pridejo pravočasno do parnika. V delavnicah morajo delati neprestano kakor stroj, sicer se jim žuga, da bodo odpuščeni. Njihove plače so. v primeri z delom, sramotne. Delavci imajo od 80—120 K na mesec. Od te vsote porabijo mnogo denarja za parnik, ki jih vozi na delo in z dela domov, zraventega pa imajo tudi stroške za obed, katerega jim morajo nositi iz Trsta. Pri Sv. Roku ni ne prenočišč, ne obedov. Skratka: delavci imajo veliko stroškov, plače pa majhne. Toda prisiljeni so živeti to življenje, če hočejo ostati v Trstu. Kako hudo pa mora biti za te trpine, če pomislimo, da so poleg vsega še šikaniram od svojih delodajalcev, predstojnikov in delovodij. Šikaniranje pa čutijo seveda najbolj Slovenci, zakaj predstojniki so izključno Nemci in Italijani. — V petek zjutraj okoli 11. ure se je izvršil v delavnici pri Sv. Roku krvav dogodek med delovodjem Al,
. Bemardinijem, starim _36iet, iz_kraja
Belforte (Pesaro) v Italiji, in delavcem Francem Pokarjem. starim 24 let, doma iz Brundorfa pri Mariboru, Bernardini je hotel prestaviti Pokar-ja v drug oddelek, s čemer pa Pokar ni bil zadovoljen, zato je dejal delovodji Bernardiniju, da ostane rajši na starem mestu, kjer dela že od začetka vstopa v službo. Povedal mu je, da je tega dela že navajen in mu gre zato tudi hitro izpod rok. Dela drugih oddelkov ni tako vajen, zato ostane na mestu. Bernardini je šel nato k inženirju, kjer se je pritožil, da ga ne uboga Pokar. Rekel mu je. da je hotel prestaviti Pokarja v drug oddelek, kjer manjkata dva delavca, ki sta poklicana k vojakom. Inženir je tedai naročil, naj pove Pokarju, da mora nadomestiti delavca drugega oddelka. Delovodja je šel zopet k Pokarju. Med obema je prišlo do ostrega sporčka. Bernardini je zahteval. da se Pokar takoj podvrže njegovemu ukazu, drugače mora'zapustiti tvornico. Pokarju je vzkipela kri. Čemu se je spravil delovodja ravno nanj? Delal je vestno v svojem oddelku, nikdar ni bil grajan zaradi dela. Nešteto delavcev je v tovarni. ki so prišli za njim v tovarno. Zakaj ne premesti drugih? Morda pa me hoče šikanirati, ker sem Slovenec? Ali ne trpim dovolj v tvornici? Ko ga je Bernardini zopet osorno pozval naj takoj zapusti oddelek, je dosegla Pokarjeva razburjenost vrhunec. Pograbil je za prvo orodje, ki mu je prišlo pod roko in je udaril Bernardinija po glavi, nato pa na desno stran prsi. — Bernardini je kriknil in omahnil. Pritekli so delavci. ki so odpeljali delovodjo iz delavnice in poklicali zdravnika. Pokar. ki je med tem časom izginil iz oddelka, je bil prijet na dvorišču od dveh stražarjev, ki sta ga odpeljala na inšpektorat v Milje, kjer je bil zaslišan. — Zdravnik, ki Je preiskal Bernardinija. je izjavil, da je rana na glavi neznatna, ona na prsih pa smrtnonevarna, zakaj globoka je 13 cm. Bernardinija. ki se je onesvestil, je zdravnik za silo obvezal, nato pa so ga odpeljali s parnikom v Trst, kjer je bil prenešen v bolnišnico. Bernardini se nahaja v obupnem položaju. Bernardini je stanoval pri Sv. Roku, kjer ima ženo in dva mala otroka. Komisiji, ki je prišla zasliševat v tvornico so izrazili delavci, da je bil Bernardini dober in miren človek a v zadnjem času je postal zelo nervozen, kar je najbrže povzročila smrt njegovega otroka. Posebno v zadnjih dneh je rad šikaniral. — Tudi o Pokarju so izjavili vsi njegovi tovariši, da je dobra miroljubna duša. Ni čuda. če je vzkipel, če si je predstavljal, da mu omahuje eksistenca. Kaznovan ni bil še nikoli.
—	Bernardini le bil menda zaboden s trivoglato pilo. katere pa niso mogli najti nikjer. Pokar trdi, da jo je vrgel na tla v delavnici, a so jo naj-brže skrili njegovi tovariši. Pokar je bil prepeljan v zapore v Koper, prefl sodišče pa pride v Trst.
Zveza jugoslovanskih železničarjev razpisuje mesto strokovnega tajnika. Predpogoji:	Vpokojen	že-
lezničar, ki ima legitimacijo za režijsko vožnjo, biti mora govornik, znati mora voditi društvene posle v vseh zadevah. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti osrednjemu odboru, Trst, ulica sv. Frančiška Asiškega št. 2 do 15. junija t. 1. Osrednji odbor Z. J. 2.
Narodno-sodalna mladinska organizacija poživlja vse one zaupnike, ki so dobili pristopnice v prodajo, naj vrnejo tajništvu vse neprodane pristopnice, oziroma izkupljen denar, zato da bo vse v redu.
Dr. Dimnikova afera pred sodiščem.
(Za včeraj prepozno došlo.)
Afera krškega odvetnika dr. Dimnika je čuden konglomerat različnih nastopov, katerih tudi po vseh zaslišanih pričah ni možno spraviti v jednoten sklad kot sliko celega dogodka. Vendar je v tej raznoličnosti toliko jasno, da je dr. Dimnik postal žrtev svoje po drznih' nastopih topničarskih enoletnih prostovoljcev povzročene razburjenosti. ki so jo vojaški kavalirji izrabili v denuncijacijo. Celotna slika teh različnih prizorov v Schonerjevi gostilni bi bila kratko povedana bistveno sledeča:
Dr. Dimnik stanuje v hotelu S.ch.oner. Tam le bilo Januaria na-
stanjenih tudi več topničarskih prostovoljcev in častnikov. Da taki gospodje, če so na »deželi«, niso preveč obzirni, to je jasno. Dr. Dimnik je postal vsled vednega hrušča silno nervozen. V noči dne 27. januarja so enoletni prostovoljci bili posebno dobre volje. Dr. Dimnik je prišel okrog polnoči iz kavarne domov in še! še v gostilniško sobo, ker bi zgoraj vsled hrupa v spodnjih prostorih ne mogel prebivati. Razburil se je tudi v kavarni, kjer je en del prostovoljcev razbijal šipe, prevrača! stole, sploh se obnašal v miljeju nemške vojaške kulture. Zdaj pride domov, zopet hrušč. Sedel je sam pri mizi, le semtertja je prisedla k njemu katera obeh natakaric. Tem nasproti je z ozirom na vedenje prostovoljcev napravljal sicer brezpomembne opazke.
Vrhunec razburjenosti pa je povzročil nastop prostovoljcev nasproti domačemu godcu, ki je na željo dr. Dimnika zaigral tudi slovensko pesem »Lepa naša domovina«. Pri tem je nemška in laška kri prostovoljcev vzrojila tako, da so v godca začeli metati kozarce z vinom ter izzivajoče klicali svoj »Heil und Sieg«. Prostovoljec dr. Riha pristopi k dr. Dimniku ter zahteva pojasnila na neko njegovo opazko. Tedaj naj bi se bil dr. Dimnik izrazil: »lhr seid nicht im Stande uns gtgen die Serben zu verteidigen, Sie-sind nicht unseres Bluttes und uerden daher auch unsere Interes-sen nicht vertretten.« Dr. Riha pa da ga je zavrnil:	»Pardon,	wir als
osterreichische	Soldaten	werden
wissen, was wir	tun werden.« Nato
'da mu je dr. Dimnik odgovoril: »Sie werden schon sehen, wie weit es noch kommt. Wir Slovenen, Kroa-ten und Serben sind eins, eine Seele, ein Herz. Die	Slovenen	werden
wissen, was sie zu tun haben wer-den. Ihr vverdet noch gerne slove-nisch reden.«
Iz stilizacije obtožnice se vidi, kako se je državni pravdnik trudil, da je iz teh medseboj očividno nevezanih, morda le semtertja pobranih izrekov trudil jih spraviti v or-ganično celoto in smisel. Če še uva-žujemo, da so prostovoljci sami priznali, da so bili »angeheitert« (eden je rabil bolj določeno obliko »besof-fen«) in da se je ta dogodek vršil okrog 2. ure zjutraj, potem si lahko predstavljamo, kako je z natančnostjo teh izrekov. Prostovoljci sami so priznali, da za doslovnost iz Dim-nikovih besed ne morejo jamčiti, priznajo jih »nur dem Sinne nach« (samo smiselno, torej nekaj, pri čemer je lahko največ izmišljeno). V prvi ovadbi pri vojaškem raportu tudi še niso nič vedeli, da bi bil dr. Dimnik rabil besede »uns gegen die Serben zu verteidigen«. Ravno tako je tudi v stavkih, tičočih se nas Slovencev še mnogo takrat ostalo neznano. Vse kar bolj diši po § 305 k. z„ je šele pozneje prišlo na vrsto. Cel dogodek je bil pravzaprav osebnega značaja, ker se je tudi med obema strankama govorilo »vom Schiessen«, torej po kavalirskem zadoščenju. Dr. Dimnik se drugi 'dan ni nič zavedal dogodkov tega večera. Ko so mu na njegovo začudenje pripovedovali, kaj približno naj bi se bilo zgodilo, je z gotovostjo čakal, da bodo osebno žaljeni ka-valeristi prišli k njemu po zadoščenje. No, ti so krenili drugo pot. Ovadili so ga službenim potom. Kot značilen akt verodostojnosti naj še to omenjamo: Dr. Riha v preiskavi vprašan glede kritičnih (?) opazk (»gegen die Serben«) je izpovedal: *Wenn der Zeuge (dr. Komorans, njegov tovariš, kateremu je dr. Riha povedal dr. Dimnikove opazke v gostilni) es behauptet, so glaube ich, es war so.« In značilen je bil tudi konec pri glavni razpravi, namreč oba prostovoljca dr. Riha in dr. Komoraus pod prisego nista vet vztrajala, da bi bil dr. Dimnik se izrazil:	»Ihr seid nicht im Stande
uns gegen die Serben zu verteidigen«. marveč da je samo rekel: »Ihr seid nicht im Stande uns zu verteidigen ...« Senat ni v objektivnem ne v subjektivnem oziru našel kaznitev po § 305 k. z. in je vsled tega dr. Dimnika popolnoma oprosti. Obtoženca je zagovarjal dr. Slane, državni pravdnik se je pritožil.
Najnovejša telefonska in brzojavna
porečja.
ČRNOGORSKI MIROVNI DELEGAT.
Cetinje, 13. maja. Iz uradnega črnogorskega vira: Nijuškovič, Vojnovič in Popovič so zopet kot mirovni delegati odposlani v London.
NUJNA MINISTRSKA SEJA.
Belgrad, 13. maja. Včeraj zvečer je bil nujno sklican ministrski svet. ki je trajal več ur. Kakor poroča »Politika«, je ministrski svet sklepal o srbskem stališču v srbsko-bolgarskem sporu.
MIROVNA POGAJANJA.
PRELIMINARNI MIR.
London, 13. maja. Reuter poroča:	Bolgarski	poslanik v Londonu
je dobil od svoje vlade telegrafično instrukcije, po katerih mora podpisati preliminarni mir. Grški in srbski poslaniki še niso dobili takšnih navodil. Vendar pa to ne pomeni na-sprotstvo mišlenj, ker preliminarni mir bo podpisan prihodnje dni od vseh delegatov. Četudi se dokument uradno imenuje preliminarni mir, vendar pomenja konec vojske.
Istočasno kot mirovni delegati, bodo zborovali tudi poslaniki v Londonu, ki bodo vzeli sklepe delegatov na znanje, in pa finančna komisija v Parizu. Na teh dveh konferencah se bo splepalo o Egejskih otokih in o vojni odškodnini in o Albaniji.
BOBRZINSKEGA NAMESTNIK.
Dunaj, 13. maja. Kakor se govori. bo namestnik gališkega cesarskega namestnika Bobrzinskega grof Korytowsky. Nove volitve v deželni zbor bodo že meseca junija.
RAUCH IN ACCURTI.
Dunaj, 13. maja. Bivši hrvat-ski ban Rauch je bil danes sprejet v avdienci pri cesarju. Na Hrvatskem bo vpeljan »nov režim«. Rauch bo ban ali pa njegov zaupnik »proslull« državni pravdnik Accurti, znan izza veleizdajniškega procesa.
UMORI.
Slikarjeva soproga se vstrelila pred
očmi svojega moža.
Zagreb, 13. maja. Hrvatski slikar Križman, ki je pred letom poročil hčer bivšega srbskega zborničnega predsednika Nikoliča, je utekel z neko igralko. Zena je sledila soproga do Karlovca, kjer se mu ie prpd očmi ustreUla.
Vojaški ataše umorjen.
Monakovo. 13. maja. Vojaškega atašeja Lewinskega je v Mlečni cesti ustrelil baje neki delavec. Od več krogelj zadet se je ataše zgrudil in izdihnil. Policist Bolender, ki je morilca zasledoval, je bil od njega isto-tako ustreljen. Naposled se je le posrečilo atentatorja vjeti. Kdo je, je še neznano.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Glasovlrje. pianine, avtomale, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-Glince 92.	____________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Pošljite naročnino,
ako je še niste!
Svarilo.
Ker se širijo po Siki razne izmišljene govorice o tneni in gospodu Francu Mitterregger-ju, izjavljam, da sem in še občujem z omenjenim gosnodom kot znanka in prijateljica in ne kot ljubimka. Vsako najmanjšo laž in obrekovanje pa bom jaz kakor tudi g. Mitterregger spravila pred sodišče.
Malči Feigl.
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, brata in strica gospoda
Anton Breskvar-ja
bivšega ključavničarskega mojstra in hišnega posestnika,
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za vse izkaze globokega sočutja ter za mnogobrojno darovane prekrasne vence. Prav posebno pa se še zahvaljujemo sl. ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu za izkazano čast, kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili k več nemu počitku. Sp. Šiška, 13. maja 1913.
Žalujoči ostali.
Otvoritev gostilne i
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se je v soboto 10. maja otvoiila
nova gostilna
ISTa, lEBimslsl cesti ±±
Točijo se pristna istrska, dalmatinska, furlanska, in goriška vina. Dobi se tudi Vermuth in maršala. Vsa ta vina so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena. Od 5 litrov naprej nižje cene.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Leonardo Gnlante.
Teodor Kunc Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.	^\Kavarna M odprta celo Gostilna\Ss'< yf( Florijanska ulica št. 6.
Bamsli modni selon \	
za angleška in francoska dela se priporoča.	
FRAN KRAIGHERl	
lrroja,šis:I maojstsr
Gosposka tjlIIcsl šteTr. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih obleli po meri, — Inozemskega in	domačega blaga	veeno	na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje	oblek	in popravila. —	Cere	zmerne. —	Izdeluje
vsakovrstne svetovno	znane	gumbe iz svile	In blaga, trpežne	tudi za
eksport po morju.	229
Radi prevelike zaloge blaga dajem
20°|0 popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezra krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogatu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cen«5
■■4-A..
PREDAJA SKADRA
Cetinje, 13. maja. Iz uradnega črnogorskega vira:	Jutri	popoldne
zasede mednarodni vojaški oddelek Skader. ki Ra črnogorske čete istočasno zaousie.
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani). kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar. kamnosek.___________________
Brivskega pomočnika sprejme in sicer takoj: Franc Mrak, brivec. Radovljica.  ___________________________
Sprejme se gospode na dobro meščansko hrano. Naslov v »Prvi a ne: " ' pisarni«.	376-3
Šivilja In vajenka se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pi-sarna«.__________________________  419-3
Zatekel se je 3 mesece star pes (špic), bele barve, prave pasme, brez ovratnika. Odda naj se v restavraciji v Gradišču št. 2. proti nagradi.
05 r
Piošče preje K 4-—,
>V/ sedaj samo K 1*95.
>U> Velikanska zaloga O gramofonov! () >cfi
— Zahtevajte cenike. ^
1,5 n
= 1 /'■*
. fli
25 cm velike, dvo- H «3
CD
O
E
ra najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
stranske, priznano
P
'S
Palme! NOVO! Palme! Razstava in prodaia svežih
PALM
r
najlepša in najcenejša prilika za okrašenje stanovanj in vrtov. — Velika zaloga različnih velikosti, cene nizke. — Od danes naprej vsakomur dovoljeno brezplačno ogledati si razstavo.
Kolodvorska ulica št. 28 (dvorišče).
Ostane samo par dni tukaj, ter se priporoča
Rapuzzi Francesko.
■ ----------------
Krasni moderni kostumi, obleke, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrst. bluze, otročje oblekce, bele oblekce za birmance v največji izberi in dobrega okusa priporoča
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
V
s
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Lf nMf anska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna liiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
m