Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-scrati pa: Upravnistvn »Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica-
■ h a j n vsak četrtek. Cena mu je ?< K na loto. (Za Nemčijo 4 k, sa Amoriko in druge tuje državo <j k.)
Poiamozno stovilko so prodajajo - po 10 vinarjev- -—
Štev. 49.
V Ljubljani, dne 9. decembra 1915.
Cesar piše.
Tole pismo je izdal naš cesar na ministrskega predsednika;
Ljubi grof Sttirgkh!
Odkar je vstopila Italija v krog naših sovražnikov, je zanesla boj z orožjem v prej i. ogrožene kraje mirnega dela; od takrat hudo trpi blagoslovljeno ozemlje na južnih državnih mejah, ki ga moje vrle čete sedaj že nad pol leta z junaško odločnostjo branijo, vsled vojnega viharja in vedno ponavljajočih se besnih sovražnih napadov. V težko preizkus a n e m P r i m o r j u moremo pač mojemu srcu zlasti drago deželno glavno mesto Gorico s silo meča braniti, da je sovražnik ne osvoji, ne moremo je pa varovali poruševalnega dela, ki se ne da opravičiti, češ da bi bilo vojaško potrebno. Z globoko žalostjo gledam na stiske zvestega prebivalstva in hvaležno upoštevam požrtvovalnost, s katero prenaša v trdnem zaupanju na zmago pravične reči in na svojo zavest, da nerazdružljivo pripada k monarhiji, težki čas in podpira orjaške uspehe moje armade, s svojo stanovitnostjo. Sporočite prebivalcem tisti h k r a je v moje sočutje, zagotovite jih, da se moje očetovsko srce zala š a n a Gospodovo m i 1 o s t i nda zaupno pričakuje za nje srečnejših dni pa tudi, da bo moja in moje vlade vedna skrb tudi tam, kakor drugod rane, ki jih ie vsekala vojska, dejansko P o I a j š a t i in ozdraviti.
Dunaj, dne 3. decembra 1915.
Franc Jožef 1. r.
Naš cesar sc v tem pismu spominja nesrečne Gorice in, kakor sam pravi, težko preizkušane Primorske. Pismo je prisrčno, ljubeznivo, polno sočutja, pa tudi zagotovila, da bo država rane, ki jih je usekala laška nezvestoba, z vsemi močmi lajšala in zdravila. Silno lepo je priznanje zvestobe primorskega prebivalstva, ki trpi vsled vojske, dalje priznanje požrtvovalnosti, s katero v trdnem zaupanju na zmago pravične reči podpira orjaško delovanje avstrijske armade s svojo stanovitnostjo.
Cesar je govoril. On izreka hvaležnost zvestobi naših ljudi, ki v bližini sovražnega ognja vztrajajo na svojih domovih, pa tudi naših beguncev, ki jim je nezvesti Lah vzel domovje, porušil hiše in jih odpodil iz mirnega domačega življenja v daljni svet. Cesar se zahvaljuje tem revežem zato, da tako trdno drže z državo, da zvesto ohranjajo v svojem srcu zavest, da je Avstrija njihova domovina, in da hočejo z vsemi potrebnimi žrtvami svojim potomcem ohranili to dedščino.
Bili so časi, ko so hudobni ljudje sumničili zvestobo našega primorskega ljudstva, katerim so nekateri iz nevednosti prehitro verjeli. Vsled tega je bilo več žalostnih slučajev, ko so trpeli, kakor se je kasneje do pičicc vse natanko dognalo, popolnoma po nedolžnem sumničeni in preganjani naši ljudje. Spomin na te čase jc v srcih preganjanih in ljudstva, ki je to videlo, zapustil težke rane. Cesarjeva beseda polaga na te rane hladilno zdravilo. Nad vseini zmotami in morebitnimi krivicami, ki jih izkuša ta ali oni, sc sveti v zarji pravičnosti in ljubezni cesarski prestol. Tam ima zvestoba vedno zagovornika, krivično preganjanje oporo, žalost tolažbo, nesreča očetovsko srce. Proti temu prestolu bo odslej še z mnogo večjo uda-nostjo in zaupnostjo gledalo naše ljudstvo. Cesarja, ki sc mu javno zahvaljuje za njegovo zvestobo, zahvaljuje v udanih du-
šah tudi vse naše prebivalstvo. Zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen vrača ves naš narod svojemu cesarju in ga zagotavlja, da mu zaupanje v pravično stvai njegovo in cclc naše države nobena sila ne iztrga iz srca. Blagoslovljeno ozcmlj« imenuje naš cesar tiste kraje, ki sedaj trpe vsled nezvestega laškega sovražnika. Sočutja polr.e so njegove besede, ko govori, da more meč pač obvarovati Gorico, da je sovražnik nc osvoji, ne more pa za-braniti, da ne bi njegova surovost razdirala mirnih domov.
Naj poleti kakor golobica miru in tolažbe cesarjeva beseda tja do strelskih jarkov na Krnu in Plaveh, Oslavlju in Doberdobu, naj ujasni oko našemu rojaku, ki v topovskem viharju obdeluje svojo zemljo in trepeče za svojo kočo. Naj pohiti tja v barake na daljnem severu in naj obriše solze žalostnim materam, naj dvigne srca vsem nesrečnim beguncem, ki jih je vojska razkropila križem sveta. Pove naj jim, da vkljub vsemu, kar so prestali in še presta-i jsjo, niso zapuščeni. Cesar misli zanje in zaupa, da jim bo Gospodova milost naklonila srečnejših dni. Zagotavlja jim pa tudi dejanske pomoči. Cesarjeva beseda velja brez pridržka. Kar pravi, to drži. Zato smo prepričani, da se bo ob nji kakor ob ne-zlomncm zidu dvignilo marsikatero med« leče srce ...
Hvala Ti, sivi ccsar, za Tvojo očetovsko besedo.
a rose pros
Nemški listi tožijo, da ni vse, kakor bi moralo biti. Zlasti po mc ih ne. Na mejah strašni boji, neizmerno trpljenje, smrt v tisočeri podobi, po mestih pa, kakor da jc vesel predpust: Veseljačcnje, zabava, moda. Razna dvomljiva zabavišča polna, po cestah ženske v dragih kožuhovinah in
1»
bogatem lepotičju, pa seveda tako napravljene, da se satan za njimi reži. Vse to kaže, da je tista toliko hvaljena omika po mestih v resnici presneto majhna: vnanji videz, znotraj pa izkvarjenost. Ali ni sirova, pa naj si bo na zunaj še tako fina, ženska, ki v tem času misli samo na to, s kakšno obleko bi lažje mamila lahkomiselne ljudi? Bog nas varuj take omikel Je pa pri nas le še več omike srcal.
Ne moremo pa reči, da bi bilo pri nas vse dobro, če ni tako hudo. »Domoljub«, ki ljubi dom, slovensko zemljo in slovensko ljudstvo, mora tudi večkrat malo popridigati, če se mu nc zdi kaj prav. Danes bi imel tri prošnje.
Prva je: treznost, treznost, treznost. Ki mogoče dopovedati, kako je to velikega pomena. Naša treznost, naša prinod-nost! Slovenci bomo, če bomo trezni. Po vojski se bo začela z vso silo gospodarska in narodna tekma. Tisti se bo obdržal, tisti bo najbolj na vrhu, ki bo najbolj priden, najbolj delaven in podjeten, pa najbolj — trezen. Trezen narod je zdrav, je brihten, je gibčen. Kjer se pije, tam ni veselja za delo, ni razsodnosti, ni moči. To smo sicer že večkrat povedali, a moramo še, ker nekateri kar ne verjamejo. Drugi narodi pa to ne le verjamejo, ampak vedo in se s treznostjo pripravljajo na veliko prihodnost. Zlasti čas vojske gotovo ni čas za popivanje. Toliko resnobe bi moral imeti pač vsak: ko naši ljudje po bojiščih trpe in krvave, se vendar ne spodobi, da bi se drugi doma zalivali in opijali Bogu v ne-čast in nam vsem v sramoto. Ali se še spominjate, kaj nam ie zabrusil Nemec Miler v obraz, da smo Slovenci od žganja že bebasti? To je grda laž, a najbolje jo bomo ovrgli, če bomo kar najbolj trezni!
Druga prošnja je: varčnost, varčnost, varčnost. Sedaj je veliko denarja med ljudmi in to mnoge premoti, da ga kar lahkomiselno razsipljejo za zabavo in razne nepotrebne reči, češ kam pa sicer z denarjem? Ti ljudje nič ne mislijo, odkod so največ denarja dobili. Ali nc največ odtod, ker so prisiljeni odprodnli mnogo živine? Zdaj pa treba pomisliti, da bodo morali po vojski živine zopet dokupiti, in zelo se moti:o, če menijo, da bo po vojski draginje konec, Ne bo je tako hitro konec, ne. Bojimo se celo, da bodo morali še marsikaj dražje kupiti, kar so zdaj drago prodali. Razmere se ne bodo tako hitro uredile, da bi se cene zopet zravnale. Manjkalo bo vsega in vsi bodo hiteli, da bi si kar najprej oskrbeli vsega potrebnega. To pa vemo, če je na trgu mnogo kupcev, a malo na prodaj, da se samoposebi vse podraži. Nekateri so zdaj res mnogo denarja dobili tudi s podporami. A to bi pa bilo vendar najbolj brezvestno in najbolj grdo, če bi taki denar zapravljali. Ta denar daje država, država ga dobiva le od ljudi, a ljudje gotovo ne plačujejo davkov zato, da bi jih nekateri lahkomisleno poganjali. Te državne podpore imajo lep namen: poskrbeti ka družine, ko so očetje v vojski, skrbeti ta čas, ko se oče vojskuje za domovino in ra nas vse, da otroci doma ne stradajo, da 6e ne zanemarijo, da morejo v šolo in cerkev, Zato bi bilo silnt) grdo, da bi kaka žena ali mati tak denar zapravila. Če je podpora večja, naj bi se tudi kaj shrmilo. 21
Kdo ve, ali se bo mož, oče zdrav vrnil? Če se vrne, da ne bo več za nobeno pravo delo, bo morda dobival kaj podpore, toda ali bo zadostna? ali bo imela država po teh strašnih izdatkih še toliko, da bo mogla vsemu kaj? Nič nc vemo, kaj še pride. Anglež še ni odvezal mošnje, da bi nam plačal neznansko vojno odškodnino. Če je nc bo, kje bomo jemali denar? Zato varčnost in še enkrat varčnost!
Tretje: usmiljenje, usmiljenje, usmiljenje. Samo ena potrata ni potrata; kdor se ubogega usmili, Bogu na obresti posu-juje, pravi sv. pismo. In ubogih jc v tem času toliko. Ubogi so naši vojaki, ki jih ob vsem drugem trpljenju čaka zopet nova zima. Uboge so sirote doma, ki nimajo skrbnega očeta ali dobre matere, ki bi jim poskrbeli za obleko, za odgojo, da bi se mogli kaj naučiti in pridni ostati. Ubogi so begunci, ki so morali pustiti dom in vse in begajo okrog. Šc posebno ubogi so njih otroci, ki starši v tujini ne morejo zanje tako poskrbeti, kakor bi poskrbeli doma. Do teh imejmo usmiljenje! Najprej sočutje, to se pravi, z njimi moramo čutiti. Pomisliti moramo malo, kako bi bilo nam, če bi morali na vojsko ali z doma v tujino, ali če bi sc morali naši otroci tako potikati okrog. Grdo in sirovo jc, če kdo za-nevidi vojaka, ker je morda zamazan, zanemarjen ali ker nc zna po naše govoriti. Grdo in sirovo je, če kdo odriva begunce, češ še ti nam delajo draginio, Begunci bi pač bili rajši doma kakor tu tujim ljudem v nadlego in sebi v bridkost! Tu in tain se morda res draginja radi beguncev malo bolj čuti in prav je, če se begunci poraz-dele, a imeti moramo do njih usmiljeno srce. Zlasti pa nobene grde besede do njih otrok! Otrok brez doma je sirota, pa naj si mu tudi ničesar drugega nc manjka! A samo sočutje ne bi bilo zadosti. Uboge moramo tudi dejansko podpirati. Za vojake, za sirote, za begunce moramo imeti odprto srce in odprte roke. Tu se nikar nc bojmo, da bi delali zoper varčnost! Narava je že sama poskrbela, da človek za druge ni kmalu predobrih rok! Ne bilo bi lepo, čc bi sc begunci kdaj vrnili domov in bi govorili: »Bili smo tam in tam; ljudje so govorili naš jezik, a srca za nas niso imeli. Tista hvala o plemenitih srcih dobrih Slovencev je sama samohvala!« A ne glede na to, je božja zapoved, da v stiskah drug drugemu pomagamo, in nobene reči ni Kristus tolikokrat in tako prisrčno z zgledom in besedo priporočal kakor usmiljenje.
Ali je že preveč pridige? Bodi kaka beseda preveč, a temu bo gotovo pritrdil vsak, da »Domoljub« Slovencem le dobro želi, da le na to dela, da bi bili Slovenci narod vrl in srečen, ljubljen ocl Boga, od tujcev spoštovan!
Novi avstrijski ministri. S 1. decembrom smo dobili tri nove ministre: Minister notranjih stvari jo postal Konrad princ Hohenlolne, bivši tržaški namestnik in nekdanji ministrski pred-
sednik. Novico, da je uprav ta mož p,,, stavljen na tako važno mesto, je sprejel marsikdo, če ne vsa javnost, z zn dovolj, stvoin. V Trstu se je princ Holiruloh® izkazal vselej in odkrito pravega Av-strijcu. Sicer je moral iti radi Ijm »za, veznice«; toda ko smo se rešiii »za. veznice«, se Hohenlohe zopet -ača, Prejšnji minister notranjih stvari dr! baron Heinold jc imenovan za dosmrtnega člana gosposke zbornice.
Novi trgovinski minister dr. vlek. santier pl. Spitzmiiller je bil (>slej ravnatelj kreditnega zavoda, 'l mož bo imel važno nalogo, ko se bo ;> vala nagodba ■>, Ogrsko. Prejšnji irgo.inski minister dr. Schuster je postal . iron.
Tudi finančni minister je no Namesto dr. Engel-a, ki je postal č! i gosposke zbornice, jc imenovan za 1 ničnega ministra dr. Karel vitez Let.-, doslej guverner poštno hranilnice.
Splošno se lahko reče, da je ,it:aj Stiirgkhovega ministrstva ostal i in da bo delo novih ministrov res ]< -ve-čeno le javnemu blagru.
Parlamentarno delo se je pri i v ogrski zbornici. Tudi nemški drž vni zbor je sklican. V prvih sejah so «■-niki slavili junaštva in uspehe z. ili čet Sovražniki prihajajo do zuve> da srno na bojiščih nepremagljivi, i ila nas tudi gospodarsko niso in ric lo uničili.
Italijanski državni zbor. Ko j ilo
zborovanje otvorjeno, je govoril r 1-sednik Marcore, ki jc pozdravil kr. a, armado in ljudstvo ter želel domovi L zmago in srečo. Poslanci so stoje poslušali ter ob sklepu zaklicali: Zivd kralj!« Socialisti so obsedeli ter odgovarjali: »Živela republika!« — Nato .-> govoril Sonnino, ter razlagal diplon -tične dogoJke zaunjih mesecev.
Italija obljublja pomoč. Kralj \ tor Emanuel in Cadorna sta izjavi : i lordu Kitchenerju, da bo Italija sodel vala v albanski vojski. V sedanjo ba'-kansko vojsko pa ne more poseči iz po litičnih razlogov. (»Temps«.)
Huda jc ta. »Sudslav. Koit.« sporoča, da je četverosporazum zahteval od Grčije lo-le: 1. Grška umakne vse svoj' čete iz Soluna in okolice, 2. nad črto južnovzhodno od Soluna do Bitolji imajo zavezniki izključno pravico razpolagati z železnicami in cestami; 3. , -vozniki imajo pravico utrditi Solun i.i haleidiski polotok; 4. Grška izroči vseh svojih teritorialnih vodah in ta' tudi v luki Pire,ju pomorsko policijo e ton t i. Ententa se ne zadovolji z obljubami, ampak zahteva takojšno izpia: nitev Soluna. Ententine zahieve so napravile v Atenah grenak vtis. Položaj je napet. Grčija nadaljuje mrzlično svoje oboroževanje in ima že 200.000 mc pod orožjem.
Grška se odločila. Težkih zahtev čvi terosporazuma Grčija ne more sprejeti'-zlasti hi ji bilo težko, Solun izprazniti tci ga prepustiti za središče cntentinih aritirj'. Avstrija in Nemčija sta dali razumeti, <-bi Grčije n.e smatrali več za prijateljsl-11 državo, če bi se Solun prepustil na razp-1 lago Francozom in Angležem. — Rimski
li.sli so 1. decembra objavljali novice, da jc tjrška vlada na ponovno zahtevo enten-tc, naj se Solun in bližnje železnice prepir te Francozom in Angležem, odgovorila odklonilno.
Romunija jo izjavila, da lio smatrala vsak prehod čet skoz romunsko o/« inlje za kršitev romunske nevtralnosti ter bi morala v tem slučaju nastopili z orožjem. To je romunska vlada sporočila v Petrograd, na Dunaj in v Berlin.
Ali se bo Rusija lotila Bolgarije?
Italijanski časopisi napovedujejo, da bo Rusija prav kmalu udarila na Bolgarijo. Drugi pa trde, da bodo priprave (ra jale še mesec dni.
Angleški prevoz. Anglija pripravlja sto velikih parnikov raznih parobrodnih družb, ki jih hoče uporabiti za prevoz novih čet v Hgejsko morje in v Egipt.
Sueški prekop so turške čete za-čole pomalem napadati že pred enim mesecem. Angleži so se branili s tem, da so poplavili obrežne kraje.
Svetovna vo|ska.
m rasni boji ob Soči do 2. decembra. — Morim za goro Sv. Mihaela.
V tolminskem odseku Laki petkrat odbiti — Gorica še vedno trpela; nad 1300 lds poškodovanih. — Bolgari zasedli Prizren in Mtolj; ujeli blizu 20.000 Srbov. V novi bitki pri Prizrenu je bil sovražnik silovito poražen. Bol-gari uplenili 100 topov in veliko vojnih potrebščin. > Srbiji vojska povečini končana. Naši ujeli 7500 srbskih vojakov. Avstrijske čete vkorakale v Plevlje. — Turški tspehi pri Bagdadu zadovoljivi.
Izgube Angležev občutne.
VOJSKA Z ITALIJO.
Strašni boji ob Soči pred pivini decembrom. S silovitim pritiskom so gnali italijanski poveljniki v gotovo smrt številne nove čete, ki so jih pobrali povsod, kjer so ie bile na razpolago, Hoteli so doseči uspeh, da bi bila v zbornici, ki se je sešla 1. decembra, boljša »štimunga«, 29. novembra so napadali na celi črti od Tolmina do morja, posebno ljuto pa obmostje pri Tolminu in Gorici ter severni del Do-brcloba. Toda »ne gre, pa ne gre«, bi rekel Kranjec. Povsod, zlasti pa ob gori Sv. Mihaela in v okolici Sv. Martina so bili Italijani krvavo ugnani, četudi so še tolikrat naskakovali. Na hrib Sv. Mihaela so se n. pr. osemkrat navalili, trikrat na goro Sv. Martina; toda honvedski polk št. 4 jih je v ročni borbi zadušil ter obdržal vse postojanke.
Od Krna do Monfalcone (Tržiča) ni točke, kjer bi ne bili poizkušali Italijani prodreti s premočnimi silami. Včasih se posreči sovražniku, da zasede del po kano-
; nadi raz,-učenih jarkov; toda podnevi iz-j gubijene postojanke se nahajajo drugo jutro že v naših rokah.
Izbori Italijanov. Do 30. novembra je divjal boj na celi razdalji s peklensko besnostjo. Šele 30. novemb/a se je vihar nekoliko polegel, dasi so Lahi ponovno in ljuto naskakovali še tolminsko obmostje.
—	Italijanski listi naglašajo, da koristi našim v bojih ob Soči naravna premoč naših postojank, ki so kot navlašč za obrambo ustvarjene. Italijani tudi povdarjajo, da stoje proti Italiji najboljše avstrijske čete, med njimi izboino moštvo s Kranjskega, Hrvatskega in Koroškega.
Kako v decembru? S prvim so Italijani še nekoliko rohneli. Napadali so osobito ob tolminskem obmostju in na postojankah severno od tam. Našteli so — če so hoteli
—	pet onemoglih svojih sunkov, bolje porazov. Porušili so pač nekaj krajev, ki leže za bojno črto. — Pri Oslavju so Lahi ta dan doživeli ! i brezuspešne navale na naše
mesta napravilo dokaj škode. Skupno j® doslej poškodovanih nad 1300 hiš, več kot 100 jih je pogorelo. — Angleški list »Daily Expr.« pravi, da hoče Cadorna Gorico vzeti za vsako ceno, zato je spravil pred mesto še 120 težkih topov. — Pristaviti je pa ta list pozabil, da so se prejšnji topovi ž« izrabili in je Cadorna bil prisiljen, da jih | nadomesti.
Pri Oslavju so Italijani tudi še 4. de-j cembra rinili naprej in poskušali s posa.-meznimi napadi, toda bili so vselej gladko zavrnjeni. Drugače pa je bil povsod I< zmeren topovski ogenj.
SRBIJA V OGNJU.
In sedaj še Prizren. Bolgarske sile s« 1 dne 28. novembra zasedle mesto Prizrea ' ob srbsko-črnogorsko-albanski meji. Ujetih je bilo 3000 Srbov in zaplenjenih 8 topovi Mesto Prizren šteje zdaj 40.000 prebivalcev. — Pri Prizrenu so Bolgari ujeli 17.000 Srbov ter uplenili 50 polj. topov, več vojp
Ujete Italijane peljejo.
jarke. Izkazali so se v ročnem metežu oddelki našega 57. pešpolka.
Za hrib Sv. Mihaela. Ker s splošnim frontalnim napadom Lahi niso uspeli, so se vrgli na ključ dobrdobske planote: na hrib Sv. Mihaela. V širini 4 km je napadal polk za polkom v osmih rojnih črtah. V nočnih protinapadih so naši Štajerci vedno obdržali staro fronto. Seveda je treba včasih večurnega bajonetnega boja, kakršnega svet še ni videl,
Vihar se je polegel... Dne 2. dec. je po popolnoma ponesrečenih italijanskih napadih prejšnjih dni nastalo večinoma na celi črti bolj mirno. Napadalni sunki so se ponavljali še pri Oslavju (nočni napad) in na goro Sv. Mihaela, ki so pa bili brezuspešni. Pri Sv. Martinu je bil uničen neki sovražni oddelek, ki je bil krit z vrečami Peska.
Gorici pa Lahi še niso prizanašali. Živahno obstreljevanje je osobito v sredini
nega orodja in 20.000 pušk. V Prizrenu so! Srbi zažgali 148 avtomobilov, v katerih sU se vozila glavni stan in vlada. Bitka pri Prizrenu pomeni skoraj konec vojske proti Srbom. Kolikor je še srbskega vojaštva^ se umika proti Skadru in Draču.
Francozi in Angleži v pasti? Južno, kjer se zbirajo francoske in angleške čet«, ni posebnega vrišča. Ta tuja armada s« motovili v dolini reke Črne, toda na levem bregu ni že dalj časa nobenega francoskega ali angleškega vojaka. Danes je tako-rekoč skoraj vsa ta tuja armada obkoljena v medrečju med Vardarjem in Črno.
Zopet 7500 srbskih ujetnikov. Južno-zahodno od Mitrovice je privedel neki av« strijski pol-bataljon štiri tisoč srbskih vojakov, dva topova in sto uplenjenih konj. Zahodno in južno od Novega Pazarja so avstrijski oddelki ujeli 3500 Srbov. Našim vojakom pomagajo tudi oboroženi Moha^ medanci-
Plen Bolgarov. Od 14. oktobra do dne , 29. novembra so vzele bolgarske čete Srbom: 50.000 vojakov-ujetnikov, 265 topov, 136 artiljerijskih municijskih voz, okrog 100 ! tisoč pušk, 30.000 granat, 3 milijone patron, 2350 železniških vagonov, 63 lokomotiv.
Pri Bilolju so 3, decembra še stali srb-iki vojaki. Polkovnik Vasič je sklenil, da brani mesto do skrajnosti, potem se pa umakne proti Resni in Ohridu. Zdi se pa, da je usoda Bitolja tudi zapečatena. In res, komaj tmo to zapisali, je ie došla novica, da so dne 2. decembra popoldne ob treli
Bolgari zasedli Bitolj. .Mesto se je vdalo, ker ni bilo nobenega upanja, da bi ie moglo še ubraniti. Pogodbo so podpisali grški konzul, srbski metropolit in bi-toljski župan. — V mestu se nahajajo bolgarske in nemške čete.
Oklic Srbom. Ko so zvezne armade dokončale glavno delo v Srbiji, je dal mar- ; šal Mackensen razglasiti oklic, da se za- j vezne čete ne bojujejo proti srbskemu ljud-.lvu, marveč proli armadi. Vsakemu, ki ne nastopi proti zavezniškim četam, je lastrina in življenje varno. Prebivalstvo se po/ivlje, da se vrne v svoja bivališča, se zopet loti dela ter ukloni odredbam vojnega poveljstva.
Razkropljena srbske čete. Boji so b'li v Srbiji potrebni šc zoper ostanke razkropljenih srbskih čet; 3. decembra je bilo ujetih ve 2000 takih ostankov.
Nov uspeh blizu Prizren-. Južnoza-hodno od Prizrena se je razvil nov boj. Sovi ažnik se je nenadoma vrnil ter hotel na-p.v ti, a je bil poražen. Bolgarske čete so eajele 100 kanonov, veliko množino vojnih potrebščin ter 200 težkih voz. Srbske čete te umikajo dalje ob reki Drinu v smeri proti Skadru. Mesto Djakova so že izpraznili. Kr;'":i Petra so odnesli na nosilnicah, ker je p< ' za ježo ob Drinu nepripravna,
ČRNAGORA.
ti—, orcem se bližajo hudi dnevi. Avstrijske čete, ki .so skupno z nemško ar-mvdo skorajda opravile delo v Srbiji, so m- obrnile proti Črnigori. Jugozahodno od Priboja so bili Črnogorci vrženi žc 28. novembra proli Plevlju.
Naši vkorakali v Plevlje. Poročilo (uradno) dne 2. decembra je zopet razveseljivo. Glasilo se je: »Danes zjutraj smo vkorakali v Plevlje. Mesto smo vzeli po trdovratnih bojih, Črnogorci so se deloma umaknili v begu. Naši so zasedli tudi Bo-ljanič in Jabuko.« — Alesto Plevlje je štelo ired vojsko 6000 prebivalcev (sedaj 3000). Joprcj do leta 1908. jc bil tu sedež 1. avstrijske pehotne brigade. Po priklopitvi Bosne je prepustila Avstrija Sandžak Turčiji. V balkanski vojski so pa Črnogorci vzeli Plevlje (28. oktobra 1912).
Južno od zasedenega mesta Plevlje so naše čete zavrnile nočne črnogorske protinapade. V Plevlju so sc naši polastili bogatega vojnega plena.
TURŠKI USPEHI. ,
Iraška bojna črta. Irak se imenuje ozemlje med reko Evfrat in Tigris. En del »e imenuje perzijski Irak, drugi pa arabski, Gla vno mesto Bagdad (ob reki Tigris) so Ii hoteli prisvojili pohlepni Angleži, ki bi 41
radi na ta način razcepili turško moč, V bojih, ki so bili tam v dneh od 23. do 26. novembra, so znašale angleške izgube 5000 mož. Poleg tega je rrnogo angleških vojakov in častnikov pobegnilo, da si rešijo življenje. Druge angleške čete so se morale umakniti proti Kutulami, kraju, ki leži 170 kilometrov južno od Bagdada. Turške čete so uplenile mnogo vojnega materija-la ter na stotine velblodov. Angleži so več municijskih voz pogreznili v reko Tigris.
Na dardanelski črti je bi! zopet boj s
tope i in strojnimi puškami.
Tedenske novice.
Vojaški škof c. k. vojni vikar Eme-rik Bjelik se je bil pripeljal 3. dec. v Ljubljano, da je nadzoroval vojne bolnišnice in duhovno pastirstvo med ranjenci in bolniki. Na kolodvoru so ga sprejeli vojaški dostojanstveniki in v Ljubljani navzoči vojni kurati.
Pogreb padlega poročnika jurista Ivana Susteršiča, sina kranjskega deželnega glavarja, sc je izvršil v Ljubljani ob ogromni udeležbi občinstva. Poleg zastopnikov vseh uradov jo bil navzoč tudi deželni predsednik baron Sclnvarz, ljubljanski župan dr. Tavčar. Oddelek vojaštva ie izkazal padlemu junaku zadnjo čast. Žalnega sv. opravila se je udeležilo mnogo duhovščine z ljubljanskim kriezoškofom dr. Jegličom. Močan pevski zbor jo zapel pokojnemu dve pretresljivi žalostinki.
Župnija Mošnjo na Gorenjskem je podeljena č. g. Frančišku Bleiwcis-u, župniku v Lešah; Spodnja Idrija pa on-dotnemu župnemu upravitel ju č. g. Karlu Supinu .
Odložili so, Črnovojniški obvezanci rojstnih letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896, ki so bili pozvani, da nastopijo vojaško službo dne 6. decembra 1915, bodo šli k vojakom ..šele 15. decembra 1915. Kdor ni bil obveščen in je odrinil v vojno službo že 6, dccembra, bo dobil na lastno željo dopust do 15. dccembra. Dano jim jc pa na prosto, da smejo službo nastopiti že s 6. decembrom.
Premoga primanjkuje. Ljubljanska plinarna je naznanila, da bo morala ustaviti obrat, če sc ji nc posreči dobiti pravočasno zadosti premoga.
Nenavadno dete. Žena Neža Gnezda iz Jcličncga vrha pri Idriji je dobila sinčka, ki ima dva nosa, dvoje ust in štiri oči. Otrok sc nahaja v deželni bolnišnici v Ljubljani,
Za kozami sta oboleli prejšnji teden v Ljubljani dve odrasli osebi.
Razpuščcn občinski zastop, Vojno poveljstvo je odredilo, da se razpusti občinsko slarejšinstvo v Idriji. Občinske posle bo vodil gerent,
Vsled ran, dobljenih na južnem bojišču, jc umrl sin štajerskega poslanca Roš-karja, 251elni četovodja Milan Roškar. Služil jc pri trdnjavskem topniškem polku od začetka voiske.
Pogreša se infanterist Ivan Bei udi doma v Maliji 89. Od začetka vojne sC je nahajal v Przemyslu. Kdor bi kaj v. i ] 0 njem, naj blagovoli naznaniti na n ]0V: Ana Bernardi, Malija • 89, Portort J Istra, Stroški se povrnejo.
Kapucinska cerkev v Gorici poru. sena. Dne 29. novembra predpol , ein je zadela sovražna krogla najti kalibra kapucinsko cerkev ter i . uročila. velikansko opustošenje. To j, ],i]0 edino svetišče, kjer sc je mogla ovijati še sv. maša. — Dan plačila J, šel tudi za Italijane.
Utonil jo dne 14. novembra v Vir-' mašah pri Skofji Loki čevljar j :kob Ilija. Vzrok — alkohol.
Če je res. V poročilih o zbori anju italijanskega parlamenta beremo tu. da jc predsednik prečital brzojavne po,- s-.c iz Ogleja, Ronkov in Gradeža. Gr;« ani so izjavili, da so trajno hvaležni (?), so oproščeni iz krempljev tiranskih z !-cev. — Tega pač Avstriji zvesti Gra, ni niso mogli storiti, saj bi morali tudi v , nu vedeti, da se jc Gradežanom doklej av i dobro godilo vsled tega, ker so tja h 'Ii na morsko letovišče Dunajčani, Čehi, o-venci, Ogri in Avstrijci sploh. Bom< >i-deli, kaj bodo rekli Gradcžani, ko . o došli zopet naši vojaki!
Razne novice.
Visok obisk. Dne 29. nov. dop sc je bil pripeljal s posebnim dv > vlakom na Dunaj nemški cesar Vil; \ da je osebno časlital našemu cesarju 1 > izrednem jubileju 6? le t nega vladanj- • Mesto Dunaj je bilo okrašeno z zas.a-vami. Sprejem na dvor_ je bil prisrčen. Oba cesarja sta bila močno ginjena. Cesar Viljem je sprejel \ avdienci več veljavnih dostojanstvenikov, med njimi tudi dunajskega župana dr. \Vciskirch-nerja. Zvečer sc je zopet odpeljal. Xa kolodvor ga jc spremil prestolonaslednik Karel Franc Jožef.
Častni admiral nemške mornarico je postal naš prestolonaslednik Karel Franc Jožef. Nemški cesar mu je po-; lil to odlikovanje z lastnoročnim } ':>-mom ob zadnjem obisku na Dum
Železne n.ovcc po 20 vinarjev i a-jo tudi pri nas. V Nemčiji jih že in:
Češki Sokol ra?pnš.en. Noti, ■• ministrstvo je razpustilo društvi »t ka Obec Sokolska« in »Slovansk kolsko zvezo«.
DofcroEa za ranjcnce. Vojni lili: ter je odredil, cla dobe vojaki, ki so i ' ranjeni v vojni službi, potrebne ume nadomestne ude na račun vojne u] ve. Nabavnih stroškov sc sme dovolili. 250 K za osebo.
Šc na obsoško bojišče je lezel... 1 rekli, da je šel angleški lord Kitclu i' proti Egiptu, da bi lam uredil moOio armado za brambo sueškega prekopa in dežele. Zdaj pa slišimo, da je že dom:1 na Angleškem; med potjo si jc og'l» ■'1 tudi laško fronto. Šel je s kraljem im grič Medcan, odkoder je razgled na vso
gpotlnjo obsoško ravan. Kitchener je bil navzoč med bojem arliljerije in pehote.
Božično premirje. Papež Benedikt XV. bo še enkrat poizkusil doseči premine na bojiščih vsaj za Božič.
Poštni zavoji so dovoljeni k vojnemu poštnemu uradu št. 605.
Kup razvalin hočejo napraviti Lahi v c >rici. Te dni so metali letalci listke ■i 11 pisom: »Pobegnite hitro, ker hočemo Gorico razstreliti in popolnoma požgali.«
Tudi pogum — če ni že skoraj greje n. Malo je trgovin, ki so poslovale do zadnjega v Gorici; med njimi je tudi proiiajalnica K. T. Društva, dasi je na do! j nevarnem prostoru. V tej prodajali dobivajo Goričani »Slovenca«, da izvedo »goriške« novice, kajti v takih gasih in nevarnostih ve vsakdo le bolj gasi- in za svojo-bližnjo okolico.
Zgorela je cerkev sv. Vida v Gorici. Op licgasci niso mogli veliko rešiti.
Odstopil je nižjeavstrijski namestnik Bienerth in sicer radi bolehnosti. — Cesar ga je povišal v grofovski stan. Bi« erth je bil poprej ministrski predse''.! ni k. Ko ozdravi, ga bo cesar zopet poklical v državno službovanje.
Visoke redove so prejeli poveljniki na-'- vojske v Srbiji. Avstrijski cesar je 1>; ; 1 lastnoročno pismo feldmaršalu pl. Ji; . kensenu, ki se mu v njem zahvaljuje za izredno lepe uspehe ter mu je podelil briljante k vojaškemu zaslužnemu križu I. reda, generalu pl. Gall-vitzu ter pl. Koweszu pa zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo.
Vojne dobičke bodo obdačili. Države iščejo in bodo iskale nove vire dohodkov, da bodo mogle po svetovni vojski povzročene stroške zmagovati. Davek na vojne dobičke je naložila Nemčija; tudi laškemu ljm tvu so privoščili že šop davkov, ki se m< d njimi nahaja tudi obdavčenje vojnih dohodkov. Ruski finančni minister ima za Ruse že pripravljeno davčno presenečenje; na Angleškem je davčna moč ljudstva že itak preobložena, pa bodo še trkali. Na Ogrskem so že pričeli z obdavčenjem vojnih dobičkov; v Avstriji imamo doslej šele načrt za uvedbo tega davka, Kakor se čuje, bodo poskušali tudi z zvišanjem prometnih pristojbin zagotoviti državi novih dohodkov.
Prostovoljski znak za 43- do 50letne čmovojnike iz inteligentnih krogov. Vojno ministrstvo je odredilo, da dobe 43- do 50-letni črnovojniški zavezanci, ki pripadajo inteligentnim krogom, kot znak enoletnih prostovoljcev na rokavu samo rumen trak, dočim imajo enoletni prostovoljci, ki so napravili zrelostne izpite na kaki srednji šoli, pravico nositi na rokavu dva rumena trakova. Pravico, nositi na rokavu po en rumen trak, imajo vsi tisti 43- do 50letni črnovojniški zavezanci, ki pripadajo uglednim industrijskim krogom, samostojni trgovci, vodilni uradniki večjih industrijskih ali gospodarskih obratov, lastniki večjih trgovskih tvrdk, javni uradniki, občinski svetovalci in poslanci. Ni jim pa treba podati
nobenega dokaza glede šolske izobrazbe. Črnovojniški zavezanci, ki imajo pravico do tega znaka, so oproščeni od vsakega navadnega dela v vojašnicah in smejo stanovati tudi izven vojašnic.
Iz seznamov št. 1—320 o padlih, ujetih in ranjenih, posnamemo sledeče podatke: Naših častnikov je padlo 6488, moštva 142.333; ranjenih je bilo 21.680 častnikov, 671.602 izmed moštva; ujetih 5251 častnikov,, 217.882 mož. — Pripomniti pa je, da se izmed ranjencev velika večina zopet povrne v vojno službovanje.
O garancijski postavi se je nedavno izrazil italijanski pravosodni minister v svojem govoru v Pal ermu tako-le: »Velike težave povzroča vladi stališče papeževo, čigar posebna neodvisnost je postavno zagotovljena. V varstveni (garancijski) postavi pa za slučaj vojske ni bilo poskrbljeno, Kljub temu so odpravljene vse težave, to pa radi tega, ker vlada tako tankovestno vpošteva vse določbe v postavi. Ne lc da se niso vse garancije varovale, marveč še celo marsikaj pomanjkljivega se je s pomočjo širokosrčne razlage dostavilo. Papež vlada Cerkev, izvršuje svoj poklic, je v posesti vseh pravic, svoboščin, varstva in sijaja, ki mu gre kot samostojnemu vladarju.« — To se sicer lepo sliši. Vprašanje je pa, če bi sodba kakega res katoliškega moža bila tudi taka.
Wmmm
Listek

Dopisi.
Iz Savelj, Dne 25. novembra je umrl v Budjejevicah, star komaj 19 let, Nikolaj Selan iz Savelj. 29. julija t. 1. je bil ranjen v Galiciji v roko; prišel je v bolnišnico. Prinesel je pa s sabo tudi že kal bolezni vsled močnega prehlajenja. Upal je, da ozdravi, a hiral je od dne do dne. Neizprosna jetika mu je pretrgala nit mladega življenja, Srce nas boli, ko vidimo, da pada cvet za cvetom. Mladeniči padajo kot zgodnje cvetke daleč v tujini v bojnem metežu. Pokojni Nikolaj je bil vzor mladeniča. Na njem ni bilo sence, ki bi temnila njegovo življenje, Prisrčno je ljubil svojce, V njegovih pismih, ki jih je pošiljal domov, je izraženo polno otroške vdanosti in ljubezni. Pričakoval je vdan v voljo Onega, ki^pu jc dal življenje, da mu ga tudi odvzameCTz njegovih ust ni prišla beseda tarnanja, ne vzdihovanja, Nikolaj! Ti, ki si umrl kot mu-čenik, ti gotovo že uživaš plačilo pri Bogu! Prosi, da bi se vsi enkrat skupaj sešli!
Zagorje na Pivki. Umrl je vsled bolezni, dobljeni v vojni, pasestmk Iv. Ces-nik v bolnišnici v Ljubljani. Bil je posten in blag mož. Naj v miru počiva! — Nase občine so vložile na vlado prošnjo, da bi se maksimalna cena za seno zvišala na 10 kron, _ Trgovec Matija Fatur je plačat prostovoljno zaradi obrekovanja zoper duhovnika za »Rdeči križ« 15 K, za reveže 15 K in poleg sodnijskih stroškov, pravdnih stroškov 90 K. — Znani Metlar ie prišel ob pamet, Škoda ga je.
Usodepolna past.
Janko Mlakar.
(Dalje.)
Koruza je kričal, dokler ni postal ves hripav, naposled je pa obupal, da bi koga priklical. Sedel je na zaboj, poln razne železnine ter začel premišljevati svoje žalostno stanje.
»Tako, sedaj pa sedim tu, kakor ujet vrabec v kajbi, in čakam lahko na odrešenje do jutri zjutraj. Gori v sobi je postlana zame mehka postelja, a ležati bom moral tu na trdih tleh. In vsega tega je kriva tista prebita kronica tam gori pod mizo. Čemu neki sem jo hodil pobirat?!«
Ves otožen zleze z zaboja in jame iskati pripravnega ležišča. Tu obstane naenkrat sredi kleti in se prime za glavo.
»Tristo petač, na to pa še mislil nisem!« vzklikne prestrašeno na ves glas. »Sedaj naj pride kak tat krast in naj stopi na loputnico! Prileti mi kar naravnost v naročje. Potem me gotovo ubije. — O seveda me ubije, razbojnik. On je gotovo oborožen, mlad in močen, jaz pa siromak, star, brez orožja, sam sebi prepuščen, brez pomoči. — Hoji — Hola! — Hoj! —Ljudje božji, pomagajte! Na pomoč! Morilci, tatovi, roparji! — Na pomoč! Pomagajte!«
Tako je kričal in tolkel po vratih, dokler mu ni pošla sapa in mu niso omagale roke. Toda zastonj; nihče ni prišel na pomoč. Lorenco si je pa v svojem skrivališču mašil usta, da bi ga ne izdal smeh, če bi slučajno koga privabilo zamolklo vpitje, ki je prihajalo iz kleti.
Toda v največji sili je vsak bojaz-ljivec junak. In takega se je izkazal tudi Koruza. Sklenil je, da se bo branil do zadnjega zdihljeja.
Prostor blizu vrat se mu je zdel najpripravnejši za hrambo. Da bi mu ne bilo treba na golih tleh ležati, si naredi ležišče iz praznih vreč, ki jih v kleti ni manjkalo.Krog ležišča pa zgradi precejšnjo barikado iz samih zabojev. Nato se napije poguma iz sodčka, v katerem je bila slivovka, izbere najpripravnejši kramp ter zleze v svojo trdnjavo. Tu se zlekne udobno na z vrečami pokrita tla, si dene pod glavo za* bojček z makaroni in stisne »bridko« orožje k sebi.
»Tako, sedaj sem pa na vse pripravljen,« je godrnjal sam pri sebL »Naj le pride, kdorkoli hoče, pa se poskusiva. Tako hitro se pa tudi ne dam ubiti Naj le pomoli bučo čez zaboie! Oplazim ga s krampom po nji, da me bo pomnil!« Kmalu nato je s tem trdnim sklepom v srcu trdno zaspal. Premagala ga je slivovka, ki si io je bil izbral za zaveznico.
5'
Loronco je precej dolgo čakal, če je bo Se kaj zganilo v kleti. Ko ie pa potihnil ropot, ki ga je delal Koruza s svojimi pripravami za brambo, gre poskusit svojo srečo. Kor so bila vrata odklenjena, je prišel brez vseh ovir v komptar.
Previdno se bliža mestu, kjer je Koruza zginil v »prepad«. Njegovo bi-jtro oko je takoj zapazilo v tleh štiri-oglato špranjo.
»Aha,« si misli sam pri sebi, »to je pa kaj premeteno narejeno. Dobro, da geni videl, kako se je Koruza doli peljal, sicer bi tudi jaz sedaj odjadral po najbližjem potu doli v klet. Toda Lo-renco Mukich ni zastonj sin svoje matere, ki se je v Trstu rodila in v Begunjah umrla. — Alo na delo, časa imam več kot preveč!«
Previdno prižge ročno svetilko, ki Jo je vzel iz žepa, in gre z njo na dvori-6če. Kmalu se vrne nazaj s precej široko in primerno dolgo desko 1cr jo položi tez loputnico. Sedaj ni imela past zanj nobene nevarnosti več.
nekaj mimo njega švignilo in žc jc ležal na trdem tlaku v kleti.
»Tri slo zelenih,« zarobanlil je jezno,.»kaj takega se mi pa še ni pripetilo; kakšna vražja stvar jc pa to?«
Komaj je to izgovoril, že so se zopet »nebesa« odprla, in iz njih ie priletel kakor strela poredni žorž z glasnim vzklikom. Malo je manjkalo, da sc ni vsedel Mihi na nos. Ker pa je iskal med to naglo vožnjo ravnotežja, ga je ven-dar-le, dasi ne z zlobnim namenom, oplazil po glavi.
Preden ga je pa mogel Miha za to predrznost zgrabiti za ušesa, sc že zopet nad njima posveti in v klet šine gospodična Fani, kakor svoje dni šepasti vrag v pekel.
K sreči sta sc Miha in žorž v svrlio boja umaknila s svojih sedežev tor tako naredila prostor gospodični.
Blagajničarka se je izprva hotela onesvestiti. Ko pa je videla, da ni lepega komija zraven, si je premislila in začela oštevati hlapca in vajenca. Menila je namreč, da sla ta clva zakrivila
Novodobno življenje v duplini.
Urno odpre z ukradenimi ključi blagajno in začne metati zavitke srebra v svoj nahrbtnik. Pobral je vse do zadnje kronice in pobasal tudi dva precej debela šopa bankovcev, ki jih Koruza še ni utegnil zamenjati za srebro. Njegovi pohlepnosti je ušla samo tista kronica, ki je spravila svojega gospodarja v nesrečno past.
Po končanem delu zapre Lorenco blagajno, vzame desko s pasli in-izgine b bogatim plenom na hrbtu v temno noč. Koruza pa je spal v svoji trdnjavi Bpanje pravičnega.
V.
Drugo jutro pride hlapec Miha, kakor navadno v komptar po ključe, da bi odprl prodajalno. Sname jih z žeblja, na katerem so viseli, in hoče mimo blagajne v prodajalno. Toda nakrat se pod njim pogreznejo tla in Miha izgine v globino. Toliko, da je še videl, kako je 6i
njen padec v »prepad«. Pri leni je pa tako hitela, da niti vstati ni utegnila, marveč je kar sede poučevala poredne-ža, kak^se imata vesti nasproti nežnemu spolu.
Za svoje človekoljubno delo je takoj prejela plačilo od »zgoraj«; kajti na stropu se je zopet malo posvetilo in lepi gospod Franc ji je priletel kakor zrel sad v naročje.
Sedaj je medla luč svetilke obsevala čuden prizor. Miha in žorž sta se od smeha tolkla po kolenih, gospodična Fani je s ponarejeno ogorčenostjo in sramežljivostjo porivala gospoda Franca z naročja, izza barikade je pa gledal to smešno skupino Jaka Koruza, ki se je ravnokar zbudil vsled nastalega šuma.
To je pa trajalo le en dober hip, kajti takoj nato sta planila Fani in Franc kvišku ter segla po Žoržu, ker sc Mihe nista upala lotiti.
»Ti si nama to napravil,« vreščal-je blagajničarka ter se skušala "polastiti fantovih ušes in las. Tu sc pumni Miha, da se jc Zorž tudi zoper njt,„a pregrešil, in sedaj začno vsi tri j- Zt|nj_ ženirni močmi mul ubogim \ i-ncom hladiti svojo jezo.
Koruza gleda nekaj časa i ,iOe to »hlajenje«, nato pa zleze iz	ut|.
njave in zapove:
»Mir, pravim; pustite fan Zor i jc nedolžen!«
Kakor bi trenil potihne šum in vsi se ozro tja, odkoder je prišel zapovedujoči glas. Kako se začudijo, ko zagledajo svojega gospodarja! Zrli so vanj kakor v kako prikazen, slednjič pride komij k sapi in ga vpraša:
»Gospod Koruza, ste-li vi ali ie vaš duh? Kako sie pa prišli sem?
»Po istem potu kakor vi, mu s tem razločkom, da sem tu preii" il.<<
In Koruza jim je povedal, K .ko je padel v nastavljeno past in kako je zaman klical na pomoč. Govoril ie lahko odkrilo, kajti skrivnost pasti je bila itak izdana.
Tu se spomni Zorž, da je bil | < nedolžnem tepen in jame na ves glas tuliti. Hlapec Miha ga jm dregne prijateljsko ]>od rebra in mu pravi:
»Fant, tiho bodi in hvali Boj. . če boš vedno jio nedolžnem tepen.«
In Zorž si je ta prijazen opomin vzel tako k srcu, da je res lakoj umolknil.
Sedaj se začno složno posv< >vaii, kako bi prišli iz kleti.
»Poslušajte, otroci,« je predla; al Koruza; zakričajmo parkrat vsi na i-krat. Saj hodijo sedaj ljudje mimo; Eden ali drugi nas bo že slišal in pri I j)ogledat, kaj je. Sploh pa mora priti Špela vsak čas z zajutrkom.
»Je žc tu,« oglasi se žorž, ki je ves čas napeto gledal, kdaj bo zopet kai »doli« priletelo.
In res jc takoj nato prifrčala Spela skozi strop in obsedela na tleli med kavo in mlekom. Ta pogled jc bil tako smešen, da jc vse, celo Koruzo, posilil smeh.
Toda Spela se ne da zasmehovali. Kakor besna se jc zakadila v Koruzo in začela kričati:
»Čakaj ti grešnik stari! To si mi storil nalašč, da bi se ubila in bi ti : ain vedel za svoje grehe iz Blatne ulice, ko si kupoval...«
Naprej ni mogla več, kajti Koruza ji jc zaprl usta s svojo široko dlanjo in jo začel pogovarjati. Treba je bilo pa precej prigovarjanja, preden se je uto-lažila njena jeza.
»Kdo nam bo pa sedaj odprl klcl,< sc oglasi Miha porogljivo, »ko smo vsi, kar nas je Koruzinih, tu zbrani?«
»Jo že imam,« odvrne Koruza po daljšem premišljevanju. Ovseni Joža mora vsak čas priti, kajti jutranjih po-žirkov slivovke ne zamudi rad. Bodimo tiho, da ga slišimo, kdaj bo prišel mimo vrat; potem ga pa lahko pokličemo.«
Tu zaslišijo zunaj počasno, drsa-jočo hojo,
\ha, to je pa naša kokošarica,« orav Koruza in jo začne klicati: P Vlrcta, slišite, Mreta!«
»Kaaj?« zavpije Mreta glasno, ka-leor imajo navado gluhi ljudje, in po-gtoji P« vratih.
»ojdite v komptar po ključ, pa nam odprite; mi ne moremo ven.«
a 1110 sto jajc sem prinesla,« od-yj.no Mreta; »sedaj je težko zanje, ko je toliko prekupcev.«
-dišite! Klet nam odprite! Kaj nas brig; o sedaj jajca,« je vpil Koruza ves
togo le n.
»l'o pet jih pa res ne moreni dati, sem ih sama tako plačala. Plačajte lni jih. i šest, sicer jih nesem drugam I Gosti ničarka »Pri Zeleni žabi« me je že t -;o pregovarjala, naj jih prodam njej, pila je Mreta ravno tako glasno.
/a božjo voljo, Mreta, tu se nc gre za ja a. Kuj ste gluhi? Saj jih vam plani po šest, samo klet nam odpri--ite, kleet nam odpriiiteeee!«
uza se je drl na vse grlo in pri m stavku mu je pomagala vsa Jakob Koruza, trgovina z me-ilagom.«
fam te!
Kori
zadn tvrdV ganil
nisei: ta. Men ste S1 diši. kih radi spodi šest
ki ji
zapr miin
Mre-
so, no, nikar taka ne vpite; saj gluha,« jih je pogovarjala Mre-Torej ]>o šest jih bodete plačali, pretakate slivovko ali kaj, pa tako zadelali, da se vam ne iz-iirugi teden vam jili prinesem ka-o, če jih dobim. Pa ni treba za-«'iie hoditi iz kleti, mi bo že go-nu Kani jajca plačala. Kaj ne, po ■ ■ rekli?«
In Mreta je oddrsala v komptar. Prav m se ni zmenila za besno vpitje, mclo iz kleti.
ko je pa to, da je danes še vse se je čudila ženica in hotela blagajne v prodajalno, n se je pa že kar samo odprlo in je s cajnico vred odpotovala v kle; Med potjo je pa iz strahu izpustila cajn o iz rok, in jajca so sc vsula na tla 1. kor dež. Nekoliko tega čudovitega /ja so bili deležni tudi Koruza in njegovi zvesti; največji dol je seveda prej.da ilohra Mreta. Vsedla se je namreč dobesedno v jajčnik.
V kleti je nastal sedaj vrišč, da je l>ilo ioj. Gospodična Fani je bila vsa div.ei. In kako tudi ne, ko sc ie pa na njeni čisto novi frizuri napravil mal jajčnik, ki se je odcejal po laseh na oblek.! Tudi gospodu Francu se je par jaji razbilo na novem klobuku. Žorž je bil o na najboljšem. Porabil je namreč sPl"šno zmešnjavo za to, da je hitel z napol razbitimi jajci obmetavati svoje sovražnike. Fant se jim jc s tem hotel hvaležnega izkazati za prejete ba-tino.
Mreta, Koruza in Špela so se pa medtem prepirali, kdo bo trpel razbita
jajca.
»Škoda lepih jajc,« je tarnala ženica, »in po pet sem jih plačala. Toda, gospod Koruza,« — in lice se ji je začelo jasniti — »vi ste jih kupili po šest. Prodala sem vam jih že pred vrati. Jajca *f> se vam pobila, ne meni. Kar plačajte jih I Po šest so.e
»Jaz ti jih že ne plačam,« je vpil ivoruza. »Vsega tega so kriva tvoja gluha ušesa, da veš. Vsi smo kričali, nad teboj, da nam odpri klet; ti si pa gonila venomer svojo o jajcih. Kar poberi jih m si naredi cvrtje!«
Ker je bilo tako vpitje v kleti, ni nihče slišal, kako je Ovsenov Joža mimo prikorakal. Prišel je ravno prav do vrat, da je še vjel zadnje Koruzine besede.
»Aha,« si misli mož postave sam pri sebi, »žorž jo pobil v svoji nerodnosti zopet nekaj jac. Sedaj bo pa stari skopuh slabe volje. No, pa nič ne de, mi vsaj ne bo treba poslušati njegovega tarnanja o slabih časih. Tisto slivovko izpijem lahko tudi pri Francu v prodajalni in tako opravim, preden pride Koruza iz kleti.«
V teh prijetnih mislili nameri Joža svoje široke korake naravnost skozi komptar v prodajalno, čudeč se, da so še vsa okna zaprta.
Njegovo začudenje je bilo pa še večje, ko so se naenkrat pod njim vdrla tla in je takoj potem obsedel v neki rumeni, z belimi drobci posuti snovi, iz katere se je ravnokar izkobacala Mreta, da bi laže vpila.
Sedaj je poslala zmešnjava še večja. Gospodična Fani ni imela več glasu; v svojem razburjenju je samo še po zraku krilila. Gospod Franc je poskušal svojo moč na vratih; Miha se je tolažil s slivovko; Žorž jc sedel na visokem zaboju, zvoni' z nogama ter se krohotal na ves glas; Koruza in Mreta sta se prepirala še vedno, čegava jajca so se pobila, Špela jima je pridno pomagala; Ovsenov j;oža jc pa, še vedno sedeč na svojem mehkem sedežu, začudeno motril to glasno družbo, kajti kaj takega še ni nikdar videl v svojem pravici in postavi posvečenem življenju.
(Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
V sili se človek vsega nauči.
Četovodja Hrovat Alojzij, vojna pošta 220, piše pod naslovom
»Kaj se vsega vojak v sedanji moderni vojski nauči«:	v
Sedanje bojišče je takorckoc nekaka delovna in obrtna šola vseh strok. Tukaj se dela kakor v kaki podjetni tovarni'. Vojaki moramo biti kamenolo-mi, kamenoseki, zidarji, tesarji, stavbni in pohištveni mizarji, kovači. I a Kaj bi našteval: vse vrste rokodelstev dobiš tu- imamo še celo livarne prstanov in drugih takih predmetov. Kovine nam prav pridno preskrbuje nadvse postrež-Ijivi lah iz svojih bogatih (?) zalog. Ker so pa žične ovire pred nami m torej po suhem promet zaprt, nam pa kar po zračni poti pošilja materijal s svojimi topovskimi aparati. - Omenjati moram tudi najnovejšo obrt, ki je zdaj v temnem zimskem času veiike koristi
za nas: otvorill smo s ve čar ne. Ker je za razsvetljavo težko kaj dobiti, smo
to-le pogruntali: Loj za čevlje mazati nam preskrbuje vojna uprava; dobimo pa tudi prazne razsvetljevalne patrone. Modra glava si misli: Te-le stvari bi se pa dalo še s pridom porabiti. V prazno cev se uravna vrvica, da stoji na sredi, loj se raztopi in ulije v cev. Ker je mraz, se loj takoj strdi — in sveča je gotova.
Tako si po raznih preiskušnjah prii dobivamo strokovno izobrazbo, da bomo po srečni zmagi prišli sami umetniki domov.
Toda, na glavno bi bil pa skoro po« zabil, namreč: tu se šele učimo spozna^ vati, da ta svet ni naša prava domovina in da je še eno višje bitje nad nami, kar je pred vojsko marsikdo zanikal, pa je prišel tukaj zopet do spoznanja.
Samo daj Bog, da bi vsi prišli do prave luči in resnice, potem smemo upati na trajen mir. Dozdaj jili je žali-bog še nekaj, ki tavajo v temi nevere, akoravno jih vsak trenutek lahko Bog pokliče pred sodni stol; ne predramijo jih niti 30.5 cm možnarji, tako so du-i ševno zaspali. Bog jim daj kmalu pravo luč, nam pa dar potrpežljivosti, da bomo mogli to bridko preizkušnjo dobro prestati in enkrat od obličja do obličja gledati njega, ki vse vlada.
Še nekaj bi rad omenil, namreč: Slovenci in Slovenke, ki imate svojce na bojiščih, pošiljajte jim dobrih knjig in časopisov, kajti to nam je prava dušna potreba in nujno razvedrilo v tej težki službi. Vojaki Vam bodo močno hvaležni. V dokaz, kako radi čitajo naši vojaki, je to, da me že kar po tri dni naprej prosijo za »Domoljuba« in »Do-i lenjske Novice«, preden pride pošta. Komaj sam prečitam, potem ne vem, komu bi ga najprvo dal; in potem gro kar iz rok v roke do zadnjega. Marsikdo bi ga sam naročil, pa mu je težko in nima prilike za pošiljatev denarja i. dr.
Iskren pozdrav vsem čitateljem »Domoljuba«.
Iz iste roke smo nadalje prejeli sledečo zanimivo dogodbico:
Bog ga je varovali
Zapadno bojišče, 23. XI.
Na nekem visokem hribu na zapad« nem bojišču donašajo živila do naših! postojank večinoma le pridni in boga-boječi Bošnjaki.
Težavno je njih delo, posebno, ker imajo večinoma vsi že čez 50 let ter sa morajo na svojo starost po tem skalovju plaziti. Toda ne slišiš od njih niti najmanjše nevolje, nego vdano v voljo božjo prenašajo vse napore v blagor domovine.
Kdor pa je vedno vdan v voljo božjo in v Boga zaupa, tega pa tudi Bog ne zapusti. To se je že večkrat očitno izkazalo, posebno pa v sledečem do* godku:
Dne 23. novembra 1915, so ti vrli momci zopet nesli materijal po stezici, ki se vije kot kača nakvišku. Ob stezici je tudi vrv, da se nosači oprijem-ljejo, ker drugače je zelo nevarno. Ko
Je eden teh moracev prišel že blizu nas, pe mu je na ledeni stezici izpodrsnilo in sc je z brašnom vred skotalil v globino po skalnati in sneženi steni, ki je na dotičnem mestu čez 200 m visoka, popolnoma navpična ter skoro čisto gola; le tupatam štrli kaka korenina ali malo drevce iz skale in snega.
Možje, ki so videli ta prizor, so izgubili vsako upanje, da ga še kdaj vidijo živega. Mislili so, da leži že doli v dolini razbit med pečinami. Ko pa eden izmed mož malo nižje čez stezico pogleda, glej čudo! Možak se drži prav malega drevesca kakih 50 m globoko od prostora, kjer je padel. Ujel se je bil na euknjo in se zgrabil za drevesce. Ko mu možje vržejo vrv doli, je bil še toliko pri moči, da se je sam privezal na rešilno vrv. Nato so ga zopet gori potegnili.
Pobil se je le na nogo in opraskal po obrazu. Seveda od padca 50 m globoko in od strahu je bil popolnoma onemogel, ter so ga sanitejci takoj odnesli na obvezovališče.
Vsakteri, ki vidi kraj, kjer je padel, se čudi in vzklikne: Edino Bog ga je obvaroval, da se ni skq.talil v dolino posebno zdaj v tem zmrzlem snegu.
Le v Boga zaupajmo! On vse vlada.
Mirna bodi domovina, brez skrbi slovenski svet: Izdajalski ga polentar, ne dohode niti ped!
Straža ob Soči.
Zopet ena od Soče, ki jo je skoval v strelskem jarku Vid Ambrožič iz Skerjančega pri Mirni.
Tam ob Soči, tam ob Soči tam divja vihar strašan; dnevi hudi so in vroči. Zdi se, da je sodni dan. Res je sodbe dan, — tu sodi naš zaveznik se nezvest: sodbo piše naša roka, plačo daje naša pest.
Ker polentarski kotiček hranit' jih ne more sam, svoj želodček in mošnjiček polnit so hodili k nam: naše pipce so brusili, k oknom šipe rezali in marele popravljali, stare piskre vezali.
'Ali zdaj več željni niso naših pipcev in marel; fcejni naše zdaj krvi so, lačni naših so dežel: Toda straža je ob Soči! Prej bo Soča tekla v breg, kot bo — zemlje lačni Judež -tu kdaj zmogel iti prek!
Lepa naša je Gorica in Primorje in naš Trst; — rod pa, ki mu gre pravica tu, jo kakor skala — čvrsti On do zadnjega bo branil svojo zemljo in svoj rod, nikdar se ne boš šopiril tod, polentarski Škarjot!
Sline lahko še požiraš, naše zemlje pa ne boš; če se še tak dolgo vpiraš, da ti cepne zadnji mož.	I
Peklo ob Soči.
Podgoro in Dobrdob imenujejo ijc-klo, in ne brez povoda. Le beseda peklo primeroma oznanja to, kar se godi tu. Četrta bitka sc razločuje od tretje v tem, daje italijanski vrhovni poveljnik osredotočil topot večji del svojih 1500 topov in vso silo svoje vojske na Dobrdob in goriške višine, torej na fronto ne več kot šestnajst do devetnajst kilometrov dolgo.
V blatnih nižinah ob Soči se bore avstro-ogrske čete prvih vrst v jarkih, v katerih sega voda in blato včasih do kolen, na višjih ozadjih so jarki in kritja izvrtana v skalo in so ob hudem dežju skoro hudourniki. Na to zmes kamenja, blata in vode pošiljajo laške težke baterije, med njimi 30 cm, 35 cm in 38 cm možnarji in ladijski topovi točo granat in šrapnelov, ki izpremi-njajo v vulkane prostore, kamor udarijo. Junaštvo in vztrajnost naših čet je neverjetna.
Težki italijanski možnarji pri Tržiču in za višinami južnozapadno od Podgore ter stotine malih topov v nižinah onstran Soče, ki streljajo krogle od 10 do 38 cm kalibra, napolnjujejo ozračje nad Sv. Mihaelom s tako ploho krogel, drobcev kovinastih in skalnih, da je lahko umeti, ako imenujejo peklo ta kraj. In res je občudovanja vredno, da drže naše čete planoto pred sovražnikom, ki je tudi hraber in po številu dosti v premoči.
Na soški fronti vlada heroizem, ki ga ne prekašajo nikjer. A tudi Avstrijci in Ogri govore« o hrabi-osti sovražnikovi, ki jo dokazuje s tisočerimi mrliči.
Zadnji čas časopisi — zlasti nemški — vsevprek z občudovanjem pišejo o jekleni hrabrosti naših brambovcev. Po imenu naštevajo polke in vojaške oddelke, ki so se tu izkazali kot junaki. Tudi Slovenci smo prišli do veljave, kajti naše vojake omenjajo pohvalno tuji časopisi v prvih vrstah.
Kako smo Ruse splašili...
Črnovojnik J, Janež iz Moravč piše od besarabske meje (vojna pošta 162):
Dragi »Domoljub«! Z veseljem te sprejmem vsaki teden, četudi malo pozneje, ker sem daleč; dobim te četrti ali peti dan. Povem ti, kako smo nedavno Ruse splašili. Bilo je na meji Bukovine in Bes-arabije. Rusi so imeli nekako 1000 korakov pred našimi okopi stražo in eno stot-nijo v okopih. Naš stotnik, bataljonski poveljnik, pravi nekega dne: »Kdo se oglasi prostovoljno, da gre nad sovražnika? To stotnijo moramo pognati.« Oglasi se nas šest: neki narednik, en četovodja, eri poddesetnik, jaz, sluga gospoda stotnika in (,e en infanterist. Vzeli smo vsak šest ročnih granat in dovolj patronov. Noč je bila temna. Počasi in previdno smo be plazili proti ruskim okopom na 50 korakov. Narednik je poveljeval, da smo vsi hkrati sprožili; — petkrat smo strelili, potem smo
se pa poslužili ročnih granat. Hitu, so Svj gale ena za drugo. Tudi Rusi so nam kaj časa odgovarjali s puškami, ali -j vse preko naših glav naprej. Ko je ogenj ponehal, pravi narednik, naj sc vsi U u pno približamo okopom, da vidimo usp.!i. par je bilo še živih; 12 je bilo ranjenih, ki sni0 jih ujeli in jo hitro z njimi popihali nazaj, Stotnik je že težko čakal, da izve, kaj smo dosegli. Zelo je bil vesel, ker smo se vsi srečno nazaj vrnili in še plen pripeljali, Priporočil nas je koj za odlikovanje. Narednik jc dobil srebrno svetinjo 1. \rsle četovodja II. vrste, ostali pa brončaste.
Iskrene pozdrave vsem čitateljem ; Domoljuba«, bratom Orlom doma in na vojski.
Pesem slovenskega ranjenca Jožeia Zmr-likarja iz Sp. Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem.
Stopali smo po Galic'ji prašni, znojni vsi po lici. Delali smo dolge marše za cesarja, dom in starše.
Že prično se silni boji; se drve sovražni roji. Silno streljat' so začeli, da bi brž pogum nam vzeli.
Nas pa lo ni nič motilo, štrli koj smo vsako silo. Res smo včasih se vmaknili, da smo pravi »grif« dobili.
Zdaj še vse drugač je prišlo: Rus drži se kar na kislo. Havbic sto smo navozili, s puškami smo jih stražili.
Naši topi so grmeli, da so Rusi koprneli; sikali so vsi od jeze in pobrali jo čez steze.
Zdaj šrapnela ruska poci, krogla meni v roke skoči. Vztrajal še bi do noči, če ne zgubil bi moči.
Moral iti sem nazaj — tja, kjer je obveze kraj. Res, hudo me je bolelo, pa sc jc že potrpelo.
Slišati ni b'Io vojaka, ki se joka ali plaka. Mislil si jc vsak tako: Za Boga in dom naj bo!
Saj zato smo se borili, da bi vero ohranili; saj zato se kri preliva, da se greli nam z duše 'zmiva.
Res, hudo nam je trpeti, stiska nas sovražnik kleti Vse to pride od Boga; smo premal' ljubili ga.
Zdaj pa »živjo«, naš vladar! Bog Ti zmago claj vsikdar! Dolgo vrsto srečnih let Bog Ti daj še doživet'!
Silvi"
Sardenko:
Trikrat enajst vojnih.
Po narodnih motivih. XXX.
Tam srčno on vojskuje se, pri svoji vojski srečen je.«
Havbice ni, granate ni,
nikjer
nobene zate ni,
11 i /	- ,	'
kdo vendar moli zate? Okroginkrog pa hodi smrt, razgrinja svoj škrlatni prt in vabi v senčne svate.
Kot grozen lev skoz grozno noč, skoz hrum in šum gre tvoja moč z junaškimi vojskami. Kako bi tebe bilo strah? Namesto tebe tih in plah nekdo drhti s solzami.
In pišeš, da na prsih ti odlike križec plameni iz zlatega plamena. Pa sam ne veš, kako težko pretežek nosi križ nekdo: tvoj angel — tvoja žena.
XXXI.
Stanu brez križa ni, križ vsakega teži.«
Dušo mojo vsak večer nekaj žene z doma jo, misli moje vsak večer daleč nekam romajo.
Tam na Poljskem grob imam, kakor v polju skrit zaklad; tuj in temen vsem stvarem,
ali
zame drag in zlat,
Nc napisa drobnega, niti križa ne dobiš. Ves je grob mi žal napis, ves je grob mi velik križ.
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni pregled.
Največjega pomena je vladni odlok z dne 10. oktobra t. 1. »R. G. BI.« št. 274, « katerim se določajo najvišje cene za svinjsko mast, špeh in zaseko. Odlok stopi z dn em razglasitve v veljavo za celo Avstrijo. Cena masti je določena za 100 kg °d 16. decembra 1915 do 15, januarja 1916 na 721 K, za špeh 639 K za 100 kg. Cene se vsak mesec znižajo za 50 K pri 100 kg, s čemer se namerava meščanom hitro zabelo preskrbeti, ker bo vsak kmet raje Kmaio prodal svoje živali, kakor težko kr-mil v najhujšem mrazu redil in potem še z »zgubo prodal. Prav umestno je tudi, da se je določila najvišja cena samo za izdelke, . pi, za mast. Deželna vlada zamore do-ločili cene tudi za prekajeno suho ali sveže ^eso, potem za posebno pripravljen papri-cirani špeh. Če se cene za meso in mast natančno določijo, bosta oba, mesar in kmet
vedela, pri čem da sta, Mesar gotovo ne bo tako kupil, da bi v izgubo prodal. Bivši poljedelski minister na Pruskem je rekel na vprašanje, ako bo Pruska vpeljala najvišje cene za prešiče in drugo klavno živino, da bi to bilo zelo nespametno, ker se s tem izbriše razloček med lepo in slabo živino. Vsak hoče za svojo žival le najvišjo ceno,
Mnogi meščani bodo želeli enkrat sami kiati, da se ognejo drugih prekupcev. Skrbi jih pa, kako bi se izhajalo. Račun bi bil"'tako-le precej zanesljiv: kupi vselej tako, da se zmeniš za lačno žival. Zvečer se nakrmi, zjutraj se stehta. Četudi precej dražje plačaš, si vendar na boljšem. Če je žival res lačna, se računa na ves drob (želodec, čreva, jetra, pljuča, kri) pri nas 25— 28%, torej od 100 kg poprečno 26 kg, V mestih računajo le 22%, ker je žival res izpostena. Toda ta odpadek se da večinoma porabiti. Ves drob je prav dobra hrana, čeprav nima iste redilne moči, kakor meso. Tudi kri, ki se za klobase porabi, je dobra hrana. V resnici se zelo malo izgubi. Ušesa in parklji so za žolco. Če se koža ne proda (cena je zdaj za 1 kg le 90 vin. do 1 K), se prav lahko v kakem ješprenju ali zelju porabi. Koliko je pa zabele? To vprašanje je sedaj najbolj važno. Vse je odvisno od sorte. Mnogi prešiči imajo nad polovico žive teže zabele, ker jim gre skoro vsa hrana na špeh. Splošno pa lahko rečemo, da je zabele pri pitanih prešičih precej nad tretjino žive teže. Nekateri težki prešiči je pa še četrtino nimajo. Zdaj je prepovedan izvoz prešičev s Kranjskega na Primorsko. V Trstu bodo pač težko zadosti živali dobili brez kranjskih prešičev. Če jih pa od drugod dobijo, bodo precej dražji, kakor so naši. Sicer bo zdaj prišlo mnogo srbskih prešičev v Avstrijo. Pred vojsko so poslali od doli v našo državo do 80.000 živali na leto. Zdaj so Srbi vse pustili in bežali. Naši vojaki so dobili v Srbiji brez dvoma na stotisoče prešičev. Vojaštvo misli najprej zase poskrbeti, kar bo ostalo se pa k nam pošlje. — Zelo umestna je tudi naredba, da so v Avstriji višje cene za mast, kakor na Ogrskem. Tako se bo pomnožil izvoz ogrskih prešičev.
Določili so tudi, koliko se sme piva variti. Množina je veliko manjša, kakor je bila druga leta, ker se za ječmen boje. Zato pa. naglo raste cena vinu. Na Tirolskem plačujejo za 100 1 navadnega rdečega vina že 117 K. To vino je imelo pred vojsko skoro vselej nižjo ceno, kakor naš cviček. Ti-roici so se bali, da jim zaseže vino vojaška uprava. Toda pustili so ga, ker vedo, da je tudi vinogradnik velik revež. Naj si po tolikih slabih letinah enkrat malo pomaga.
V severnih krajih imajo ljudje še veliko prstnine zunaj; nekateri pred snegom še krompirja niso spravili. Pri nas je z njiv večinoma vse spravljeno, razen repe; le nastilja in drv zelo primanjkuje.
Cene goveje živine se na Dunaju niso spremenile. 19. novembra je bilo na trgu 3284 živali. Cene so bile zelo podobne ce-mm nreišnjega tedna. Voh: la. Sii—iu, Ila 256~30of lila. 224-256 K za 100 kg.
Nekateri veleposestniki v okolici Dunaja so nakupili več molznih krav, da bi mleko na Dunaj prodajali, kjer je cena zelo viso-
ka. Zdaj pravijo, da jim le na izgubo kaže« ker so krmila tako draga.
Prešičev je bilo 30, novembra skora 1000 manj, kakor prejšnji teden. Povsod s« pozna, da kmetje žita več ne krmijo,
Kakšna draginja je na Dunaju, naj po« vedo sledeče številke: Špeh se prodaja 1 kg 7,30—7.80 K, svinjsko meso 4.90— 6.30, govedina zadnji del brez priklad 5.60 do 6.20 K, s priklado 4.60—5.20 K, loj 3.80—4.20, teletina 3.80—5.40. Hvala Bogu, pri nas še nismo tako daleč,
XXX
Zavod za promet ;s žitom ob času voj* ne je sestavil in poslal pojasnilo glede vprašanja — »Zakaj je moka tako draga?«: Za pšenico dobi danes kmet res K 34.—, vendar pa je dobil vsakdo, ki je oddal pšenico v juliju K 38, do 15. avgusta K 37, do; 31. avgusta K 36, do 15. septembra K 35, tedaj je povprečna cena pšenice dokaj višja, kakor današnja prevzemna cena. Splošno smo imeli za pšenico zelo slabo; letino in je bilo primeroma prav malo pšenice doma nakupljene; na celem Kranj« skem na primer niti toliko, kar potrebuje Ljubljana za en mesec. Velika večina pše-niče je morala priti z Ogrskega, kjer je bila cena znatno višja; zato je edino pravično vpoštevati povprečno ceno domače in ogr-ske pšenice. Povprečna cena pa je z voz-nino vred K 39.04, režijski prispevek Zavoda za promet z žitom znaša 20 vin. pri 100 kg, tedaj dobi mlinar pšenico po K 39.24. Popolnoma napačna je tedaj trditev, da vzame zavod pri kilogramu 4 vinarje, kar bi zneslo pri vagonu K 400, do-čim dobi zavod v resnici le 20 K pri vsakem vagonu. Mlinar dobi kot plačilo pri 100 kg pšenice za mlenje K 3; za dovoz s kolodvora in na kolodvor dobi še posebejj plačilo. Razlika cene za moko in pšenico ni 24 vinarjev pri kilogramu. Pšenica stane. K 39.41, moko pa mora oddati mlinar nai prvo postajo po K 42, za krušno moko, katere je 38%, K 58 (25%) za moko za' kuho in K 68 (15%) za moko za pecivo« Od razlike med oddajno ceno pšenice iti ceno moke ne dobi Zavod niti enega vinarja. Napačna je trditev, da dobe komisi-jonarji od kg pšenice 11,2 vinarjev, odštev« ši par vinarjev za voznino, tedaj kar cel tisočak pri vagonu, dočim dobi komisijona« od celega vagona resnično le K 60 in t<^ za ves trud in stroške pri nakupovanju/. Razliko cene moke, kakor jo odda mlinap •n kakor se prodaja v trgovinah, je treba' zopet pravično presojati, Vsled dolgotrajnega transporta se spraši vsaj 1% mokeft za vreče plača trgovec po K 3, prodaja« jih more kvečjemu po K 1.50 do K 2; dovoz s kolodvora — ponekod več kilometrov daleč — vzame zopet povprečno 1 Kj papirne vrečice so več kot še enkrat dražje, kakor so bile v mirnem času; tako, da pač noben trgovec danes ne bo obogatel pri kupčiji z moko. Poleg tega je treba plačati moko skoro 2 meseca naprej in mora izgubiti precejšen znesek na obrestih. Priznati treba, da bi bila moka in kruh, ako bi vlada ne ustanovila »Zavoda za promet z žitom ob času vojne« vsaj še enkrat dražji, kakor pa je tako.
Premog se bo zopet podražil. V ele -podjetniki so zaprosili, da bi smeli zvišati
82
cene premoga, ker so se vnovič zv;šali stroški za prevažanje.
h Romunije dobimo: 20.000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov koruze, 7500 vagonov ječmena, 5000 vagonov ovsa, 2500 vagonov graha in 5000 vagonov fižola.
Zahtevajte dolžnostne otrobil Dežela kranjska ima dobili od žita, ki so ga prodali posaiiuc. jsestniki komi-Bijonarjem »Zavoda za promet z žitom ob času vojne« približno 31 vagonov dolžnostnih otrobi, ki se imajo razdeliti med upravičence. Vsak, kdor je prodal žito komisijonarjem imenovanega zavoda, ima pravico do polovice otrobi, ki se napravijo iz oddane množine žita. 'Na vsakih 100 kg žita odpade 9 in pol kilogramov otrobi. Žal, da se ti otrobi premalo zahtevajo, kar bi bilo posameznim upravičencem priporočljivo, posebno ker otrobi sploh primanjkuje. Zato ie velikega pomena, da se ti otrobi obdrže v deželi. Vsaka, tudi najmanjša množina, ki jo ima prejeti posamezen posestnik, mu bo dobro služila.
Dolžnostni otrobi se oddajajo na podlagi modrih nabavnih listov, ki jih je izstavil komisijonar vsakemu posestniku, ko mu je oddal žito. Na istem je tudi zaznamenovano, do katere množine otrobi ima pravico. Oddajanje otrobi vsakemu posamezniku bi bilo za mlinarja zelo naporno in težavno delo; zato je najbolje, da posamezni komisi-jonarji sporoče zastopnici »Centrale za krmila«, to je Gospodarski zvezi, koliko dolžnostnih otrobi pripade za njih okraj, ter ji dopošljejo tozadevne modre nabavne liste, ki jih naj nabero pri posameznih upravičencih. Priporočati je, da se posamezne množine upravičencev notirajo, ker se bo nakazalo lc toliko otrobi za dotični okraj, kolikor jih glasom nabavnih listov pripade. To delo pa prevzame lahko eventuelno županstvo, župni urad i. dr .
Gospodarska zveza bo potem preskrbela, da se ti otrobi nakažejo iz naj-bližnjenga mlina za cel okraj in se bodo potom komisijonarjev, županstev i. dr. razdelili med upravičence.
Dolžnostni otrobi so tudi mnogo cenejši. Stanejo samo K 17.20 v mlinu in na postaji mlina K 17.70 brez vreč. Omenjamo še, da se otrobi iz mlinov ne smejo preje izročiti, dokler se ne dobi tozadevno dovoljenje od Centralo za •krmila na Dunaju, ozir. njene zastopnice Gospodarske zveze v Ljubljani.
Svarilo pred kupci v Inozemstva. y zadnjem času se množe slučaji, da prosijo občine in organizacije pri ministrstvu za notranje zadeve dovoljenja za uvoz masti, ki jo kupijo in deloma plačajo pri privatnih tvrdkah v Švici. Opozarja se, da je za sedaj popolnoma izključeno, da bi kdo dobil tako izvozno dovoljenje; radi tega ne delati kupčijskih sklepov za inozemsko blago, za katero ni izvoznega dovoljenja. Obljubam, da se bodo izvozna dovolila naknadno izposlovala, ni verjeti. Kupne pogodbe in oferti naj se samo loco tuzemske postaje sklenejo in sprejmo
in to le tedaj, če je kupčija za uvoz ne-dvomljiva in če se dogovori plačilo šele, ko je dokazan uvoz v tuzemstvo.
Davek na špirit. Z naredbo temeljem g 14. se je zvišal davek na špirit od 70 na 200, oziroma od 90 na 220 kron. To je čelrto zvišanje tekom let. Tretje zvišanje se je izvršilo julija lani ter je znašalo 20 Iv. Ves zvišek je bil pridržan državi. Tonot pripade zvišek izključno deželam, ki večinoma zelo potrebujejo »draginjske doklade«. Obenem z davčnim zvišanjem so se od 3. novembra dalje zaprle vse zaloge špirita ter vsa bodoča produkcija postavila pod državno kontrolo. Ves špirit se mora prodati njej ter ga bo ona dalje oddajala. _
-j- Nadrobna prodaja ješprenja, ajdove moke, koruzne moke in koruznega zdroba. Za nadrobno prodajo ješprenja, ajdove moke, koruzne moke in koruznega zdroba je določila deželna vlada za kilogram naslednje prodajne cene: ješprenj št. 10 — 66 h; ješprenj št. 9 — 68 h; ješprenj št. 8 — 70 h; ajdova moka, bela št. 1 — 82 h; ajdova moka, temna št. 2 — 58 h; koruzna moka in koruzni zdrob: vsakokratna od vojnega prometnega zavoda za žito določena oddajna cena z 10%nim poviškom. Prodajalci so dolžni z razločno vidnim napisom označiti reči (§ 1.), ki jih imajo v svoji prodajalni, po posameznih vrslah in poleg te označbe hkrati razločno označiti cene posameznih vrst po teži. Vsako mešanje ali drugo izpreminjanje kakovosti za prodajo pripravljenih reči (§ 1.), je najstrožje prepovedano. Prodajalci v § 1. navedenih reči morajo nabiti odtis tega ukaza v svoji prodajalni na dobro vidnem, pozornost vzbujajočem mestu. Prestopke tega ukaza kaznuje, kolikor se ne kaznujejo ka-zenskosodno, na podstavi § 35. cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915. L, drž. zak. št. 167, politično okrajno oblastvo z denarno kaznijo do dvatisoč kron ali z zaporom do treh mesecev, v obtežilnih okoliščinah pa z denarno kaznijo do 5000 K ali z zaporom do šest mesecev.
Cene krompirja in sena. Deželna vlada za Kranjsko je določila, da stane od 1. decembra dalje 1 kg prebranega krompirja v podrobni prodaji 13 vin. (Podrobna prodaja se smatra do 10 m. stotov.) — Za stisnjeno seno je najvišja cena K 9.50 za 100 kg; za rahlo K 8.50.
Najvišje cene za mast. S cesarsko naredbo (10. oktobra) se razglaša, da je določena najvišja cena masti (med proizvajalcem in trgovcem) za 100 kg čiste teže od 16. decembra 1915 do 15. jan. 1916 K 721 (za zabelo), K 680 (za zaseko), K 639 za surov špeh. V času od 16. januarja do 15. febr. 1916 — veljajo cene: 670, 628, 608 K; v času od 16. febr. do 15. marca 1916 so določene cene: 618, 577, 556; od 16. marca naprej: 567, 525, 505 K.
S(10.000 vreč moke. Zveza romunskih mlinarjev je prodala v Avstrijo in Nemčijo veliko množino pšenične moke, baje 900.000 vreč, ki jo bodo izvozili v prihodnjih mesecih. Vreča je stala K 46.62.
Izvoz slanikov. Nizozemska vlada je prepovedala izvoz slanikov v Nemčijo, Avstrijo in druge države.
Vojnopoštni paketi.
Opazilo se je, da se zavijajo v paket« navzlic ponovljenim prepovedim pred. meti, ki se lahko pokvarijo, kakor m primer sveži kruh, kolači, m (j| svež sadje, sveži sir, presno mas!'), ocvrto meso, kuretina, vsakovrstn., mast moka, potica, jajca, da celo surov krompir in kislo zelje, dalje tudi \ akovrst-i ne opojne pijače, užigalice in dr. 'n predmeti pridejo na adresata v pokvarjenem in zatorej neužitnem . r i j u ja pokvarijo tudi tobak, cigarete in smod-ke, obleko itd., ki so zaviti v paket tako da je vsa pošiljatev p., hioma brez vrednosti. S tem se odtegn ■ zaledju veliko živil, užitnih stvari ii obleke, i Vojnopoštni paketi se brezsk jho ia lalikomišljeno zavijajo večkr namesto v povoščeno platno samo v papir, ali se pa celo ne prevezujejo, i hijo se zabojčki iz prav tankih deščic so slabo /.biti. Tudi zabojčki se mora preve-zali. — Iz tako slabo zavitih j iljatev pade vsebina in se za prejemu: i izgubi. Naslovi so pomanjkljivi ali pišejo samo z navadnim ali barvastim svinčnikom; listki z napisom se ne alepijo na paket, ampak se samo pr atijo na paket in zatorej odpadejo, vnota-ko tudi nezadostno privezane 1 ilice z naslovom. Večkrat se tudi i -rešajo naslovi odpošiljateljev, tako d ni mogoče takih paketov izročiti prt -umiku in jih tudi ne vrniti odpošilja < ■ I j u. V vsak vojnopoštni paket naj sc položi na vrh na listku prepis naslova, d sc more, če se jc zamazal naslov in i'' postal nečitljiv ali je odpadel, vsaj lognati prejemnik, ko se odpre pošilja" v.
Pošiljati se ne smejo užigal ■. ampak samo užigala s cerovint - iezom. ftele pred kratkim je zopet zgor- i naložen vojnopoštni voz z vsemi posriatva-mi, kar se je moglo le zgoditi, ki r sc jo sama užgala ena ali več po 'ov dobrosrčnih daril.
Vzroka, da toliko paketov ne pride v roke pravim prejemnikom, ni pripisovati nedostatnim uredbam pri v. itu pošti, kakor se večkrat popolnoma nepremišljeno sodi, ampak pripisovati ga je le pošiljateljem samim, ki še vedno nočejo uvideti, da so izdani vsi predpisi o vsebini in zavijanju vojnopoštnm paketov samo v prid pošiljateljem ni prejemnikom. Vsakega posameznika dolžnost je, da se točno drži teh predpisov. Samo tedaj bo možno še nadalje vzdržati obrat z vojnopoštnimi paketi.
Za naše gospodinje.
Krompirjev narastek. Kilogram olup-Ijenega krompirja skuhaj na slani vodi in ga zgneti. Dokler se ne shladi, prigneti 4 dsj surovega masla. Ko se je ohladilo, posoli in raztepi v krompir 3 rumenjake, 7 žnc smetane, 6 žlic moke, žlico sira in žlico kruhovih drobtin, — nazadnje še sneg beljakov. Stresi v namazano modlo in pcc eno uro.
Meso z jabolki. Kos mesa, ki je oslal J julic, razrezi na tenko, posoli in poji J ;a j z limono. Na maslu praži kisla ja-hollca, ko so mehka, zalij z vinom in po-t° jj"š sladkorjem pa stresi vroče na meso.
Krompirjevi svalki z makom. Skuhaj krompirjeve svalke (gliste ali nudelne) deni v kozo žlico masti, prepeci na nji par žlic maka, zalij z žlico smetane ali mleka; ko ga )'<-' popil «lak, stresi svaljke v skledo in neci nekaj časa. — Mak je stara prideva in namaza pri jedeh iz moke. Prišel je pa Dreccj i/ navade. Kolikokrat bi nadomestil lahko mak čokolado! Tudi dosii zdrav jc, ker pi niri kri in ne zapira. Za namazo v potice c semelje mak in opari z mlekom ali zmeša z medom. Slovakinje natrosijo kar cel mak po testu in prav na debelo. Makovo o lje je prav okusno za zabelo, je tudi hladilno za notranjo pečenino in za oskrimibc na koži.
Krompirjevi žličniki in čebuiina polivka. Dva ravno kuhana debela krompirja zgni li m zmešaj z dvema rumenjakoma, z žlico drobtin in raztepenim beljakom, posoli in potresi s poprom, naredi žličnike jnkuhai jih v slanem kropu. V petih minutah so kuhani, vzemi jih s penjarico ven in deni v segreto skledo, nanje nalij polivko ali daj jo poleg njih.
Za polivko kuhaj debelo čebulo in en paradižnik. Naredi rmeno prežganje iz žlice sladl ■ rja. Zmečkaj paradižnik in čebulo in oboji pretlači. S to vodo zalij prežganje. okisaj z limono in deni, ko je dobro prevrel še malo kisle kumare ali gorčice.
Pi ' >ti, ki so več mesecev dobri. Vzemi p"l kilograma stolčenega sladkorja in pol kg ovsene ali pšenične moke, 8 jajec in zavitek praška za pecivo. Rumenjake in sladkor mešaj pol ure; potem primešaj polagoma nko, mešaj četrt ure ali še več, primešaj beljake prav rahloma in na zadnje pra i k. Deni na pekačo in speci. Ko je pečeno, razreži, potrosi s sladkorjem in posuši v pečici. Je prav pripravno za čas, ko ne bo kruha.
Mnzurki. Olupi 250 gramov inandc-Ijev in iih razreži po dolgem. Prav tako razreži 500 gramov dateljev ali suhih smok*' . Raztopi šest beljakov, v sneg zame- i 250 gramov stolčenega sladkorja, žlico ruma in sok limone, potem vmeša polagoma mandelje in sniokve, stavi /. žlico kupčke na olilale in peci P''i pol.-i ga nem ognju. Je dovolj, da za-rmenc .
Piškotki. Sponi štiri jajca, primešaj 120 j-ramov sladkor,jevega prahu, 100 gramov razpolovljenih lešnikov, 100 g rozin, žličko citronata in 100 gramov moko. To mešanje raztegni po namazani pekači, speci pri polaganem ognju i" razreži na podolgovato tenke kose.
, Zasirjena jajca. Zarmoni v ponvici
zvrhane žlice stolčenega sladkorja ln vi i j, dokler je še tekoče, v porcelanasto skledo; slepi urno šest jajc in tri *nce sladkorja, pcrcscc materine dušice in tri če trt litra mleka. Zlij to v Skledo na sladkor, postavi skledo v *rf>P, dokler se nc strdi. Je pripravna le'l za bolnike.
Juha iz ostankov. Ostanke mesa, cmokov, krompirja in zelenjave sesc-
- v sekal iu ei; zavri po potrebi vode, j j ''a "l1 sekljanje četrt ure, posoli zabeli s prežgan jem. Malo zelenjave in dišav da juhi boljši okus.
Juha iz kosti. Kosti razsekaj in pristavi na mrzli vodi; deni zraven z61e-11 IT!al° korenja in paradiža, posoli, Polcrij m kuhaj dve uri. Polem precedi, zapeli s prežganjern in poboljšaj s ku-Pico dobrega vina ali s sadnim kisom.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči Cežeia Kranjska, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka.
re od 8. ziutral do i.
Glejj mserat!

Mazilo za kile in rane. Raztopi 20 gramov rmenega voska na desetih gramih gomiličinega olja in primešaj 30 gramov stolčenega semena od zajčjega ušesa, ali dve pesti listja tega zelišča, ki raste po peščenih gričih. Po tem mazilu se rana hitro zaraste.
Za trdovraten kašelj. Pest lapuha kuhaj 6 minut na pol litra kropa. V drugem loncu zavri dva litra kropa, s tem opari 60 gramov »tavžentrož« in 40 gramov žajbelja. Ko je malo postalo, precedi, zlij oboje vkup, osladi z medom in jemlji vsako uro po žlici.
Po črevih kolje, Na pol litra dobrega vina ali droženke nastavi 8 gramov materine dušice, toliko gomilice, 10 gramov kJmeža, dva grama sladke skorje in dva listka muškalovega cveta. Ko je stalo 24 ur, iztisni in uživaj po 20 kapelj na vodi ali na metinem čaju.
Špirit za gorivo izgubi svoj zoperni duh, če deneš vanj malo vinske ali oksal-ne kisline.
Kit za špranje v lesenih tleh. Nalij na kos lima toliko vode, da ga pokrije in pusti da stoji 24 ur. Vzemi toliko okra, kolikor je lima, zmešaj z vodo v gosto kašo, prilij k limu, postavi na ogen) in mesa), dokler sc ni razpustil lim. Primeša) optem še par pesti žaganja in odstavi. Ko se ,e ohladilo, zamaži s primernim orod,em razpoke ter ogladi z nožem. Razpoke m špranje so gnezdišča mrčesa; vame se zasede prah, kar je vse zdrav,u nevarno. Tudi ob lesenem sklepu med zidotn in tlom zijajo rade luknje; te zadelaš ahko z mavcem. Mavec opari in hiti mašiti, ker se mavec hitro strdi.
Samici domačega zajca, ki je za ple-i me, daj vsak dan pest ovsa ali skorjo zme* senega kruha poleg navadne zelenjadno krme.
Alkohol je tudi perutnini strup. Neka gospodinja je stresla na gnojišče v žganju namočene zaplesnele črešnje. Kakoši, pu-: re in race so črešnje s slastjo zobale. Še ni minilo pol ure, ko se je opotekala vsa: perutnina po dvorišču. Zvečer je poginile* 6 kur in ena raca. Preiskava je dognala, da ni bila kriva škode plesnoba, ampak/ preobilni alkohol. Sicer se opijanijo kure tudi, če zobljejo tropine, pa se ne sliši, d^ bi poginile vsled tega.
Porcelanasto jajce je zelo pripravno' za podložek kuram; tako jajce se ne ubije in se lahko večkrat umije. Posebno pri-: pravno je za kokoš, ki jajca pije; ko kljuje zaman po trdem jajcu, se odvadi kljuvanja* Tudi dihur, ki hodi po jajca, ne ve, kaj bi s tem. Nekatere gospodinje napolnijo prazno jajce z gorčico, da bi odvadile kokoši jajca piti, pa to ne pomaga. Če pozoblje kokoš tudi jajčjo lupino, je to znak, da je potrebna apna, torej ji je treba večkrat dati na drobno stolčenih jajčjih lupin.
Tedenska prafika.
10.	dcccmbra.
1.	Sv. Menas, uradnik, in njegovi tovariši! sv. Hcrmogen, sv. Evgrai in dr. Sv. Menas (Menos, Mena), rodom Grk, ic bil zaupni svetovalec cesarja: Maksimina Daja, ki ni slutil, da jc njegov zvesti uradnik krščanske vere. Cesar ga je poslal v AIcj ksandrijo, nai ondi ukroti vstajo, ki je tam izbruh^ nila zavoljo neznosnih davkov. Menas si je kmalu pridobil ljubezen in zaupanje ljudstva, ki je tru« moma sprejemalo vero Kristusovo. Ko so ga sovražniki zavoljo tega ovadili, je bil poklican pred namestnika Hermogena, a tudi tega je pridobil za Jezusa. Nato sta bila še z drugimi tovariši pred cesarjem mučena in umorjena okoli 1. 310.
2.	Sv. Sukces in tovariši, mučeni v Afriki,
3.	Sv. Severin.
4.	Sveta Gudila.
Soince v. 7. u, 40 m. — z. 4. u. 04 m.
Luna v. 11. u. 01 m. — z. 8. u. 33 m.
11.	dccsmbra.
1.	Sv. Damaz, papež 366—384, rojen na Španskem, odkoder se je pozneje preselil z očetom vf Rim. Kot dijakon je bil s papežem Liberijem v pre-< gnanstvu, pozneje pa je postal njegov naslednik. Zoper krivoverce je sklical štiri sinode, potrdil od* loke II. vesoljnega cerkvenega zbora v Carigradu, sv. Hijeronimu jc naročil, naj uredi besedilo sv. pisma.
2.	Sv, Sinezij, rimski mučenec 1. 258.
3.	Sv. Epimah in njegova tovariša: sv. opai Trazon in sv. Viktorik, mučenci v Aleksandriji. /
4.	Sv. Evtihij.
5.	Sv, Sabin, škof v i'ijačenci.
6.	Blažena Pribislava, pobožna sestra češkega kralja sv. Vaclava, je bila omožena z nekim hrva-i škim vojvodom na severovzhodnem Češkem. Poko-t pana je bila pri mestu Jablonem, kjer je njej naj čast posvečena kapelica. Njeni ostanki »o bili ob času Karola IV. prepeljani na kraljevski grad t Pragi.
Solncc v. 7. u. 41 m. — z. 4. u. 04 m.
Luna v. 11. u. 24 m. — z. 9. u. M m.
12.	decembra.
1.	Sv. Jošt ali Jodok, angleški kraljevič, je bit sin enega izmed sedmih britsklh kraljev. Navdui šen za krščansko vero, ki se je začela v VII. stol, na Angleškem tako lepo razvijati, se je odločil, da preživi v evangeljskem uboštvu. Zato je odšel na Francosko, kjer je živel kot puščavnik v okolici o«!sta Les Ponts de C6. Umrl 1. 653.
2.	Sv, Avtencij, mučen v Trevirii«
Solnce v, 7. u. 42 m. — z. 4. u. 04 m.
Lana v. 11. u. 43 m. — z. 11. u. 11 m.
13.	decembra.
1.	Sv. Lucija (lat. beseda pomeni: razsvetljujoča Rojena |e bila v Sirakuzah na Siciliji. Svoji materi Evtihiji je na grobu sv. Agate izprosila ozdravljenje. Zavrnjeni poganski snubač jo je iz golega maščevanja ovadil sodni|i, da je kristjana. Naj-poprej je bila kruto mučena, z ognjem obdana, naposled pa z bodalom umorjena 1. 304.
2.	Sv. Otilija, zavetnica Alzacije, zaščitnica llepih ljudi. Bila je hči alzacijskega grofa; ker je bila sleporojena, se je nad tem njen oče tako vznemirjal, da je niti pogledati ni hotel. Vzgojena v samostanu je zadobila pogled; zdaj pa jo je oče sprejel i nepopisnim veseljem ter ji daroval grad Hohen-burg pri Strassburgu, ki ga je pa ona izpremenila v samostan. Umrla 1. 720.
3.	Sv. Evstracij in tovariši, muč. v Armeniji.
4.	Sv. Avtbert, škof.
5.	Sv. Antijoh, mučen na Sardiniji.
6.	Sv. Salurnin.
7.	Sveta Konzolata.
Solnce v. 7. u. 43 m. — z. 4. u. 04 m.
Luna v. 12. u. 01 m. — z. —.
14.	decembra.
1.	Sv. Spiridijon (Durioslav), patron pastirjev dež. varih Dalmacije, je bil v mladih letih pastir, potem pa je bil izvoljen škofom na Cipru. Udeležil se je tudi I. cerkvenega zbora v Niceji 1. 325. Zavoljo spoznavanja Kristusove vere je bil poprej tudi v ječo pahnjen. Odlikoval se je po izredni skromnosti in zmernosti. Umrl I. 349.
2.	Sv. Heron in tovariši, mučeni v Aleksandriji.
3.	Sv. Druz (Drusus), muč. v Antijohiji.
4.	Sv. Just.
5.	Sv. Abundancij.
6.	Sv. Nikazij, škof v Remešu na Francoskem, nbenum tudi spomin njegove plemenite sestre sv, Florencije.
7.	Sv. Florent, dijakom
8 Sv. Dominik de Silos, opat, umrl 1, 1074.
'). Sv. Evtropij.
Solnce v. 7. u. 44 m. — z. 4. u. 04 m
Luna v. 12. u. 16 in. — z. U u. 23 m.
15,	decembra.
Sv. Irenej in tovariši, muč. v Rimu 1. 202.
2 Sv, Favslin, muč,
3.	Sv. Valerijan, škof v Afriki, je bi! mučen na povelje vandalskcga kralja Genzeriha.
4.	Sv. Marcijal.
5.	Sv. Kristina, devica, jc živela v IV. stol. kot sužnja v Iberiji na Kavkazu in je bila edina kristi-jana v deželi. Posrečilo se ji je, veliko duš pridobiti za Kristusa.
6.	Sveta Publija.
7.	Sveta Silva, sestra rimskega cesarskega namestnika v Carigradu; umrla 420.
Solnce v. 7. u. 45 m, — z. 1, u, 04 m.
Luna v. 12. u. 33 m. — z. 1. u. 34 m.
16.	decembra.
1.	Sv. Evzebij, verčeljski škof v Pijcmontu, je prvi v Evropi združil redovniško življenje z duhovniškim poklicem. Udeležil se je cerkvenega zborovanja v Milanu 1. 355. Na tem zboru je Evzebij z dvema papeškima odposlancema branil pravo vero in sv. Atanazija, čeravno se mu je bilo bati groženj cesarja Konstancija. Zavoljo zamere pri cesarju je moral iti v pregnanstvo v Palestino. Končno ob času cesarja Julijana jc zopet zadobil prostost. Umrl 1. 370.
2.	Sv. Ananija, Azarija in Mizael, znani staro-zakonski mladeniči v ognjeni peči, ki se niso hoteli klanjati kipu kralja Nabuhodonosorja v babilonski
sužnosti.
3.	Sv. Adon, nadškof v Vijeni na Francoskem, Umrl 1. 375.	" '
1. Sv. Bean, aberdonski škof na Irskem.
5.	Sveta Adela, vdova, roj. 931, hči burgund-nkcga kralja Rudolfa II., umrla v samostanu 1. 999.
6.	Sv. Albina (lat. ime pomeni; Bela, francoski J31anka), devica in mučenica v Formiju.
Solnce v, 7, u. 46 m. — z. 4. u. 05 m.
Luna v. 12, u, 51 m. — z, 2, u, 44 m.
Najnovejše z bojišč.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Naša križarka »Novara« je z nekaterimi rušilci 5, t. m. zjutraj pri Sv. Ivanu Meduanskem z ognjem iz topov potopila tri velike in dva mala parnika, pet velikih in mnogo malih jadrnic, ki so izkrcavale vojno blago. En parnik je zletel v zrak. Naše brodovje so s suhega s približno 20 topovi zelo ljuto a brezuspešno obstreljevali.
Blizu tam je Nj. V. ladja »Varaždin« uničila Irancoski podmorski čoln »Fres-nel« in ujela poveljnika, drugega častnika in 26 mož.
Neko drugo brodovje je ponoči na 23. novembra potopilo nek s tremi topovi oborožen parnik in neko večjo motorno jadrnico; obe ladji sta bili italijanski, popolnoma naloženi sta se peljali iz Brindisi v Drač. Tiste, ki so ostali na parniku živi, med njimi štiri od vojne mornarice, smo ujeli, moštvo motorne jadrnice smo v čolnih spustili na svobodo.
Poveljstvo mornarice,
Dunaj, 6. decembra. Uradno se poroča:
Na bo;ni črti ob Soči je vzdrževal sovražnik ogenj s topovi, ki je bil na posameznih mestih, posebno proti goriškemu obmostju od časa do časa zelo živahen. Tudi mesto Gorico in sosednji kraj Št. Peter so obstreljevali iz vseh kalibrov.
V odseku Doberdobske visoke planote je podnevi napadala italijanska pehota pri Sredipolju in pri Polazzo, zvečer pa pri Sv. Martinu, a smo jo povsod odbili.
Na tirolski bojni črti se je razširilo delovanje sovražne artiljerije proti utrjenemu prostoru pri Lardaro zdaj tudi na sosednje postojanke severno od doline Ledro.
Dunaj, 6. decembra, (K. u.) Uradno se razglaša:
Naše čete so zdaj tudi zahodno in juž-nozahodno od Novega pazarja in po cesti, ki vodi iz Mitrovice v Teč, prodrle na črnogorsko ozemlje. Na Krasu pri Pesteri so vržene črnogorske čete na svoje glavne postojanke. Vzhodno od Peči smo premagali sovražno zadnjo stražo. Naše najsprednej-še čete se bližajo mestu, V včerajšnjih bojih privedeni ujetniki presegajo število 2100 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
To in ono.
Pristno pojasnilo. Knez: »Povejte mi, ljubi gospod župan, kako je to, da pri vas toliko otrok bosih okoli leta.« Zupan: »Da, vaša milost, taki pridejo pri nas že na svet.«
Laskavo. Žena: »To ti pa že povem: če jaz umrjem, take žene, kakor sem jaz, gotovo ne boš dobil več.« Mož: »Kdo pa ti je to povedal, da bi hotel zopet imeti tako ženo?«
Sebičnež. Zavarovalni a^ent: tem tarifu bi plačali mesečno ; kron in Vaša žena bi dobivala, poprej umrjetc, na leto po 300 k Kmet: »To ni nič... Jaz hočem t; rif, da žena prej umrje!«
Pri konjskem mešetarju. Go »P.ad bi imel mladega, zdrave^ nja.« Trgovec: »No! potem si i/ šimelna. To Vam je krepka, zdr;i\ val.« Gospod: »Ze verjamem! Dr ne bi bil postal tako star.«
3o 'o 10 e Vi ion,« ta-
>od: ko-1 i to i ži-.i re
Vprašanja in odgovor.
Agata Pr. — Krollendorf N. / v str.
Obrnite sc v zadevi Mohorjevih ig na posredovalnico za goriške ln ce (Ljubljana, Zadružna zveza).
Živko T., dijak, Dutovlje, (i ka slovenska gimnazija sc letos (v ■.u-čem šolskem lotu) nikjer ne bo otv ia. Dijaštvo je povečini razkropijo:,, po begunskih krajih. Kar jih je pa v Trstu ali pa v Ljubljani, so pa itak pisani na ondotnih gimnazijah.
Matija Koletič — Novalipa. / laski se bo treba (pismeno) pri povelj- u prostovoljnih strelcev v Ljubljani.
Ivan Mravinec — P. Vinica. V zmislu vojnega zakona jc, da se -e vojne dajatve razmerno porazdeli- na vsa posestva. Zakon sam pač ne \ i za tuje državljane.
Mat. Ozbič — Lome. Ker nam i /■ mero niso točno znane, se v take drobnosti nc moremo spuščati, zl; i ker je v teh vprašanjih za vse sluč; o merodajna komisija pri c. kr. okr. gl. -varstvu. Obrnite se tja, pa Vam bod > dali točen odgovor.
A. F. Luže. čč. oo. kapucini so bili deloma zapustili Gorico, nekaj jih je p ostalo do zadnjega. Mogoče jc, da so s. zadnje dni, ko je granata zadela cerkev, izselili. Lahko se'pa obrnete v te i zadevi do samostana v Škofji Loki.
Spanje
noče priti, kadar mučijo Človeka bolečine, a trpi vsled prevelike nervoznosti, če začno zo| l boleti stare rane in sploh pri raznih bolezipi Za take slučaje jako dobro služi Fellerjcv bul lajšajoči in živce pomirjajoči f 1 uiti iz rastlinskih esenc zn. „Elza-ftuid", O izbornem vpln . tega odličnega domačega zdravila, ki olni i bolečino, pomirja živce in prinese spanje, pri a čez 100.000 zahvalnih pisem. 12 steklenic stanu 6 kron, na vse krajo poštnino prosto, edii i pristen se naroča samo pri lekarnarju K. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska). Motam se lahko naročajo tudi Fellerjevo Iago.lno odvajajoče rabarbarn krogljice, zn. „Elza-kn>-gljice". — To je naj prijetnejše odvajalno sredstvo, ki točno, neškodljivo učinkuje in mu o vsekakor dati prednost pred drugimi odvajalnimi sredstvi, ki dražijo čreves. — 6 škatlji.: stane 4 K 40 h poštnine prosto. Oboje tu navedenih zdravil naj bi bilo v vsaki hiši vodno pri rokah. — Mnogi ljudje tožijo radi bolečin, ki jih jim povzročajo kurja očesa in si Jih vežejo z nožem, kar je že mnogokrat imelo neljube posledice. — Za 1 ali 2 kroni naj bi si taki nabavili Fellerjevo sredstvo zoper kurja očesa in bi jim bilo takoj pomagano. (—cf ->
Lis
Sc u -81110' I listu, nekoli kai
tnica uredništva. — A. Sin. — \agelberg: Hvala! Prejeli smo podobne stvari že imeli v avljati pa ne kaže. Četudi je izpremembe v Vaši pesmi. l'a . -m!
V '
prevod
gardov Roža s ikra;r.
verjetn -
ima o r sernar.:
vimi pr jc isto'. 1 K 40 Ljubi j—: V-
pove;, nas z vavo krvav
ozadje 60 vir. Ljub!1:-
Pc 6 K S iz z.
jeva!: : pese':. • prir.
Dobre knjige.
veti deželi. Povest. Spisal H R. Cena 1 K 40 v. \ slovenskem so prejšnja leta izšle že tri Hag-• vesti, ia sicer: Dekle z biseri, niki. Vse so i
i in Salomonovi ru
■1»
Pcja	. Ker je šivalni stroj p: stal
land:".	v vsakem gospodinjstvu ne-
obh '	•.ber.. se cenj. občinstvo po-
scbr.	i, da si pri nakupu šivalnega
itroja '•	interesu ne ozira na uma-
zano :	erro ali na kakšnega vsiljivega
ogc-šiva'	'.'.-n za i" . ' ;". da :c r. . i • r.rbeliši? Tega šamane ver-
jame.	:z par tednov bo že '. am po-
nue.i	•: iz druge tvornice za najbolj-
Je, kar j«	ša vse neresnično. In če si že
sluč-	ra stranka naroči tak šivalni
itroi. •	ej kmalu kesa, posebno ko čez
nekaj č	r.e dobi nikiar pravih šivan :.
manj -	posameznih delov. Torej se
kar r	e vsaketn-j r.arccn-.:u
rod-. -.	stno njegovo korist, da se obrne
le ra Vol.	. r.o domače podjetje g. I g n.
	•jbljana. Sodna ulica 7,
traven	' e palače, kjer bo v vsakem
oziru najbolje postrežen. Imenovana tvrd- 1 ka lin a edino zalogo prvovrstnih ->P t a i f« šivalnih strojev, kateri so priznano edini najboljši na svetu, povsod hvaljeni m priljubljeni. Glej inserat.
sKoro nc-domišljijo, a in nas
r.imive, skrivnostne. : prepojene z bu:no ;£i mnogo poučnega iedr s prirodo tujih dežel in niiho-• aici. Povest V deveti deželi-zar.irr.ivo-poučr.a in velja samo i Dobi se v Katoliški Bukvami v
Škenderbegova. Zgodovinska vest je zelo zanimiva: seznar/a ,.nom. ki ima za seboj tako kr-■. ino, katera se danes še bolj ' uje. Povest ima zgodovinsko zato tembolj aktualna. Cena bi se v Katoliški Bukvami v
bednim selnccm. Dva zvezka - me S K 80 vin. Veliki roman naših prednikov, ki so se bo-_r.u za svetlo. je danes Š2 •'en. Za fc:žično darilo zelo ia.
Nižje-avstrijske deželne zavarovalnice.
Ko je pred Štirimi leti nižjeavstrij- I ska deželna zavarovalnica na litije- i nje in rente pričela z razdeljevanjem čistega dobička v obliki dividend na svoje zavarovance, se je to dejstvo z | veseljem povsod označevalo kot, viden j znak jako ugodnega razvoja. Da je ta ; zavod tudi v vojnem le . i 1914, ko je bil v s'..: d velikih izpremeneb in ovir, ki jih ima vojna za posledico, zelo neugodno ; trpel promet, navzlic temu izkazal prebitek 900.000 kron, torej 100.000 kron več. kot prejšnje leto, in je med svoje zavarovance zopet razdelil nad 300.000 kron, je gotovo najboljši dokaz o varni in zanesljivi podlagi, na kateri je bil zavod ustanovljen.
Prvega vojnega leta pa ni dobro prestala samo zavarovalnica na življenje in rente, temveč so se odlično izkazale tudi druge deželne zavarovalnice^. — Zavarovalnica zo; -.-r p:č ce. k: zopet izkazuje večje J mogla raz le zavzema ta Niž:v-Aw.:v posledica d' i bitka občine, temveč tudi to, da so pre-I mije jako nizke in da nudi zavaroval-' niča. kot javen zavod, veliko varnost, ! predvsem pa ugodna cenitev pri požarih in točnost pri iznlačevanju škode; vse to je zavodu dov ilo mnogo novih ; članov in je po neka" . vilo zavarovancev pri valniri največje.
Xiž:- avstrijska deželna : in jamstvena zavarovalnica. I lek je vsled vojne prav posefc ker je v mnogih porr..:. -delo ali pa se omejilo in je na • i z p a 11 o mnogo za ve r c v -. r.; • r ko je i:ilo nabiranje rovih '.e.. 1 gem polletju docela one:.. kliub t mu ra se je v prvene 1011 r.i: lo: Ilo mnc70 več z ! cev. kr v 1. 1'13. in se .? c • katere;-': - - je emu
- - -i-'- ■ - --rr> • i . ia -e o^j« :' ia, lo!«
': .:. J
no za*
i— -j.
čevanjem kmetoval:ev o jamstvenem zavarovan;. bito strerailo za ios-rrt' ; cerkva in občin .
Tudi deželna zavarovalni vino, ki se je morala svc;ečas z velikimi težkočami, je v po dovolj aost mogla odgovarjati kom minulega leta	zan-a«
vam. za kateri uspeh se ;e n.n : zahvaliti v letu 1910. izve len: e:-:; -.i in n:e ugodnim finančnim niinenee.
če še prioomnimo. da ;e '-i: deželna zavarovalnica zceer ':• nevzli; številnim nez*-iam d ".ser a	:-c,
lahko po pravi:-! rečene), ia ;e Niž;e-avstrijska lahko ponesna na sve ;e ležete za ve ~: v a 1 n 1 a in n .n.vc seiei re-
	.-eelne zavarovalnice	: se ne :rr :•
daj V:	sakoni"ir najv.ele,:	r ::eor': lati:
iste n	udijo polno varn .se	pri najnižjih
prenei	taK vr> ^ii-oT'r i' - -. H	š 1'e v v j. _li«
ju nezrod. Ravno za las:		t v a;ne ,: illa
na j ve	važnosti ia ir	arovan: i ~ ar-
nost.	ki jo morejo nuliti	ie e;.„ : za"a-
rovalnice kot javen za-. ".		i. tenercl; ker
se je	moglo opaziti pr:	za ver: ■ ne. a
prece	jšnie razburjen;s-	r e _: ' . e" s ".2
za -: .
valnica n-: tero se m:
e z r_e
rilo ne vin ti čez 150.000 k zavarovalni: a l:;m prvo mest seva, da dobe
san.o
naia.a ie

__ j ■ -
i •'"': ro-
va n e e: valni:: zavar.e
:o le;;:
4 - i . V T"
linah šte-1 zavaro-
ra odde-r e:e eha.o • i -etn,

e.. z.

vili
pisaio
•ams:

skladu. Ta
.e posebno s
Vodstvo kran:;k? i-:e ne niče niz eavrrt.ske iež-elne ž:-; in rer.ne. ka.-ctr ton: nec-*. . stvene zavarovalnice t l ; e 3 t-4 :e-s".a V. Ii-

/
\
/
%JJ 1 -i	d A.1 4
t. vsak. ki trt)! na fra.nerr. kašlju-lai e jeoCvaro<a(' 'f-
influenci
Kdo naj jemlje SiroHn^
_ rr . I/ ' . i I J	- ' _ -	-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduhet
s Uror<>čoi-n k; s Sirot;nom ozdrsve
ifafcm bronhij«'.
i a r. s d u n o
i-a'
3
SuroCuzm olroci ;r. i a'- . T	vspenc.-i	poC-
__- 7- »:.r.r,i t
-	-'fti"• A/:Mhrni
Dobiva se povsod!
SKRIVALNICA.
Kje je pastir?
Kupi se takoj
po najvišji ceni vsako množino jesenovega lesa Ia
bodiisi okrogel (Se stoječ) ali deske. Orehovega lesa
I., II., in III, vrste, vsake mere. Domačega kostanjevega lesa,
vsake vrste. Sprejmejo se tudi zastopniki. Pismene ali ustmene ponudbe prosto vagon je pošiljati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana E469	Marije Terezije cesta 13 (Kollzej)
Fellerjev dobro diScči, bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn.
^EISAFLUIO"
za razkrajajoča
izpiranja vratu.
12 steklenic 6 kron prosto poštnine lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrcj 16 (Hrvatska). — Cez loo.or.o zahvalnih pisem.
Earj
— Verno- Perilo
- — i*
Cenejši in najboljši način pranja :
Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči. s pralnim praškom »Ženska hvala <	Peri
tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo zn	i ':a »Jelen« — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo. Prihrani delo čas, denar iu milo.
Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 1. decembra. 46, 76, 6, 7 ,59. Dana], 4. decembra. 27, 88, 57, 58, 32.
L
se kupi v vsaki množini.
3ontidhe na
A. Zanki sinovi, tovarna barv v Ljubljani,
tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri paf imajo uro v žepu nli na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno uatanko, kako pozno jc.
St. €00 Žepna ura z radijem, ki se
ponoči sveti......K 8-40
„ 410 Nikel.-anker-Roskopf ura „ 410 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče.......„ 5'90
„ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Bela kovinnsta verižica . . „ 2-80
nikelnasta........ 1'—
„ 916 Srebrna verižica....... 3-20
„ 89 Double zlata verižica . . . „ 5-90
Velika izbira ur za gospode in dapie, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratno verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem
ceniku z mnogimi podobami
katerega zahtevajte zastonj In poštnino prostega.
Razpošilja se po povzetju ali pa če sc
denar vnaprej pošlje. Neugnjajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna tovarna ur v Švici
1203 Nima nobene podružnice.
iiirov m iii e
• •svožujoče, dobri: in žoio gn vsak Bftm priredi z malimi str Jogi so snovi za ananas, jabol< i ik, pr«! nadine, malino v ec, poprova nu-ta, rau-
peia,
J)
lat !.o V
škatolco, pomorančlaik, di vianjeveo. Ta j»ija« a so ini i vživa hladna, p« /.mu pa vro.'a ma in žganja. S!;aziti so no i/ z natančnim navodilom stai .• Iranlu) po povzetju. Na i taksi »m eno povrhu. Za gospodarstva, tovarno. <!<•! epreoonljivo vrednoti, kor delavce ta pijiu i o upijani, vi»led česar ne /gubo nič na svoji tl<in
t o cti zali • -.to ru-m <>vi 1. 4'60
i • ■■ ij do-\ itd.
osvoii m
Bti.
Mtl drooerija .Pri anpelu*. Brno 641. Morm 2000
Najden denar
2". 70
pomenja naše najnovejše poročilo o sr.-.'-kah. vsebujoče srečkovno skupino štev. 5 na 50 mesečnih obrokov po samo .'i kri c z glavnimi dobitki
[180.000 kroib
Poročilo se pošilja brezplačno.
SreCkovno zaslopslvo 12, Ljubljana.
&
in razno blaRO požilja po najnižjih ccnah Jupoalovaiiflka razpoSUJ&Lna
R. STERMECKI v Celju štov. 305, Štajersko.
Zahtevajte zastonj crnilt h slikami doz U-eočo stvari. Pri naroČilih iz Amerike, temelje in Ballc.nn treba denar naprej poslati.
- Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
špecijalna trgovina šivslii strojev in koles.
Ljubljane, Sodna ul. 6,
katera ima po ugodnih ccnah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljšo šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi.	1830
lOIetna pismena [aracclia!
m čas breiplaen. Pridni posredovalci se tSčejo.
Stev ;
49
DmctfcS 1315.
proti oknženju
, . 'da: poiabno T»ro»mti, ktfr nastopa j A !'	ni, ko« »kr a-.ica. k.!K.	( i..
ioJ'»'	,rt.	— V »Itd t«**
naj se vporablja
mj»« "* »m r-
. . xit boleaai 4;r .. dobro f-a ■ . :	ife-i-
4 boj« » »»loč t	gmpoil^lrtTi Naj-
■ vao ir«Uug teUmo.oali e uom i; -Li«br«:eh. Pro«k* icr, i;	i<
.\ ;-'.un, P*r'ik ir n«<iv imo
LYSOFORM
Ellal «1.3T»ajil liT-.d in,	iajtta^
vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam ir. poškodbi eerkvenih zvonov
Ljubljana, Dunaska cesta 17, Ljubljana.
fcktJ-n
(U • !<»'
u »f" 1
jI 630 '.v
toli. f »r>
i> <
|| Z.'-il I ur n rr ...
u« ■
1« ln n
-a.	:> e^nea ia i ■i -i l:t t i i ,
-..r: > ct o.; 80 vin. ia	,. -
L»ioforc!A e '.Oii*n. -	. v. j
3 k. pnporo£»jo u	e o o i. co-v .
-13. oteklin. i-"ca-or]<t :n ,a nrolisep
ivsoiormovo milo
v m iu, ki	->*o ru	: ■ " r:/ - • >
rs- ' ** tafeko tuj pr: r.a	o 1 . . v
. .•: \ S ton k.ola <n«hko	tn-> in np
»ju *	# en<r*'.<a r-. -1 m a b -
tp. ni) "o i».->ia-j ? •: t - t-t-t- n pa »drl. : ,-•: a-t. C*c.a milu 521-ia KI JO.
L> oform s poprovo meto
..v!	mu.a	-i. *	i i »-a
i ?> ^ p*, "a:: * »e	t . , -- i i-
a n i4.iv'' . a .T-rrar. -	i.i.-iv -.'a <1: i.v •
4,-c I 60 TtiL, ■- *	t »t...
— *lan 2- t-: »~ ■ r- -i	i • .. t "i -
i, - • e- c• " " "	" "irf pri<* .
-a- ir>:7ia;a	mi ; :ti . :	i a .
•. a«. !. ▼ i* cr.jn:c20 ;•. i^o xoc fcta ji xrmc 4. r ui iru ** c • i - »
: ^azaovram« .2.i.»ura*	za^.r -ani »taaa«»<:
itTt •». »rro crait	ai »raan 1. -»m 511: 3
».mu. i. ippi»i«aaa s.nv.^ia.ii za ::■»•. «c -i^-.r-.nia : . .. •. ■n. tt: 2r»z :	;*rrvz.i --n«t.air4a. -.■-.m	rati. ,o«aavascn;j . ja -..i.
. ;	;<: ur«n u:a	vinar i.na-.ic ;o<in. x.«o.
Vamo«tal sai-a-i .a adrua«, c 1.. m i ;.u»» « rj i rs os..-,- m	xon>Mra i. 13U aa I 7M. 1-17-17,
■	• ••»•-	»a a	11.-4-. »*:	m "wr4;
Pouud'34 la	in ra-raa*e »rr-j ^ia-no	1 t	a aa Pna^im ka^v?
p 3	:axaia aaataT.;«ai jo-r^r: »aJd.	.«4 praiara«. aitxa mc.mt ji razvitij z-;,a., a.
a^i »j.i-J ir^-
- f

Kemik Habmann,
Di^u; XX.. P-. raaclt^-aaa^ *
Eč-ac trbr r. s	■ 1 s • r
^ „Gritzncr44 in „ilfrana44
jRfa. Prednosti * krogi p€eo te k, b s * m " u.-od (Per'.5*. r. . r --m krpan-u rert .• •: v EdlaatcTar zji.cga i i aJs
Josip Peteline
blLn !ria<!- s-: »ta. - : i 1 xa T3«lo
r ma.r innua i jiim
3S 1. i ® ; • - - -	r 55
r.r?.jmi '.av.irovaa a aa :5!:v? e ia iair otzsiua 4ot, reaiai »a l.ndso. aez^sdaa '.a lajaš vjaa zavarsvaa a.
J»»«n r.ivcit Abs. . sa a.-aoat.	pc^mije.
C ..-i - 1 u : 1 :a.i ti-«' -»asa. ja7arj7 že po prv^ai .eta.
- lararovac soI 5 1": - — v la - -	- : ; s-,.::«:	i t- *. _ -V ~.
V	'..-14 ■».» 1 1' i':! . '..I-
ti.-'jv »noem a.i afun^ui
ii-"-ija joc !u	S (33.3. -i
IN> •!«»!<> i« «•* : «■>-,! :i i-mi - «~!> ■«'"" : ••■) MIL-:'i.-, a. tel ::'la »r. j. r- sa js i	liz :
" r. ::-.*a:.'.e - — - -•
šaosoliai raa spi k. s« s^T":.- —— aa igo :. ; aa- po ::
j - - | Hari;e Terez..'s cesta 12.
a*- Vas lasmi dobiiek -m
■i. -ar-.au s:itai»s.'j ;.::•. ; .:: . ,:'jsi
J --sip i" s Ta - fr. i r. r.
-i.it.ia	. . r vr.-i.im
e ta.-t: . .*.l. f :* q i,. :::	: . -r 'S. n
, -. . *„ a K j.. -
— -^rticai<vr.a e : .-iriii-a .1 jr« že vj-tr.: '•"'. e.	na :.s -.. r... :
: :	<J.r « rta rune -.ž. ■ '- ••- ; "• ss»
t <~\.z.	".i/.' i; .i : : . - i-
-i: *xii|. Vi..rt;	.nsan :•:..' : . -v."
Islszut: ''na; g* ;
SC3-5TS	'.'.-i i
, ri -v:—f

m .
iftr l sukla.a 2
r

Stan:2 vlog ozz 23 milijonov kron.
SI
I.. I Ii 11H \\ 11M
i lw.J i L- \
1 % N Š 3 A P i
—	»t _ ; * *
. . — - - - - - - *
C > ii Id ŽSL
rec.s^TCTjnj 22 zzi
l b!]2na. Kffc!6Siccva cisti štiv 6. fr :;:ij, f » *	Mm' a
£3,
s e ema hranilne vloge vloge 7 t ..očem računu, z z	:""--
samo njeni zadružniki
udi cela dežela Kranjska
3/ 0/ /4 /0
po
4
u.
.z .<2Kega c : od vsakih vlože:
V--'	'Ki? . -
	
--	- =
	
; -V	......-heri •
	— - v
rr"
. -i- ■ *
-	(8L -
• 2_ .
f -A- 'V-.- ^

■i.-
jaL	1
- --^ar, • »j
S
100 kron bresti 4-75 kron na leto.
Za nalaganje po poŠti so '..... •

gapsjr
v ~ ^ -
acCt.i. < -.

flesr
Priporočamo

dolinsko š a vin o primes v korist o B mej tlim Slovencem !


Izborno se Je obneslo ta vojaka v vojski lo sploh za vsakega kol najboljte
bol oblažajoče mazanje
pri prelilajenja, reumatizmn, gihlu, lnfluencl prsni, vratni in bolesti t hrbta
Dr. RlcbUr-Ja
Sidro-Liniment.
»palci
oornpos.
Nadomestilo
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. —'80, lu, s —. .
Dobiva se v lekarnah ali direktno * v Dr. Kichter-ia lekarni „Pri zlatem levu', i Praga, 1., Elizabetna cesta s.	\
Dnevno raspošlijaaje.

Vam plačam ako Vaših kurjih ofiea, brada-vlo in trde kože tekom 3 dni s korenino, brez bolečin 110 odpravi RIA-BALSAM. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1*—, 3 lončki K 2 • GO, (i lončkov K 4*50.
Kemeny, Knschau (Kaasa) I., poštni predal 12 12. Ogrsko.
revmi, iscliias, pogori,
žhčnimboUilnam, Si tudipovojnihitra-ptcih je še vsakemu pomagal
Neuradin
1'išite takoj ponj na
BSren-Apolheke
Dana), II. Taborslr. 26 K. Cela doza K 3 — polov. „ K 1-60.
Cez 100 zahvalnic.
Kuuerte s firmo, ■ - pisma, - -
- račune itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : tiskarna v Ljubljani.
• HC>OJrulSNICA.
7LJUBLJANA-komenskega-uli^a-4 1 < F-ZDR&T-JK: FRiKAHJ ■ D R FR. DERGANC
Zahtevajte

zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik b 4000 slikami ur, zlatnine in srebrniue, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd.
Prva tovarna ur
»iSS'Brfix št 781 (Češko).
Nikelnaste ltoskopi-ure K 3'90, 4 20 5-— Srebrne K 8 40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2'90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-—.
Pošilja se po povzetju. — Nlkak rlziko 1 Zamena je dovoljena ali denar nazaj I
ceneje!
Ameriško fctodilim kavi lepo dlaeča, izdatna ii stedljiva, 5 k«- vr«i-a za po. skušnjo K 12'- , - jtoih po povzetju. Pol : i-^rama prvovrstnega lin n fajaza IC 2-40 tudi to I.. :.. razi. lepih razglednic p. /m K A. Schaplrn Ht. 473, izvoz kavo in i; i,
TISZABOGDANY,
Va*m-jmm
Ustanovljeno leta 1893
e
Ustanovljeno leta 1803.
• VI*
registrovnna zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
5
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 lh, 15 ali 22 Va let, pa ludi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo :
Predsednik: Andrej Kalan, prelet in stolni kanonik v Ljubljani. X. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Ivan Buinlli, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
člani; Fran Eoritnlk, o. kr. profesor v p. T Ljubljani; Ignaoij Zaplotnik, katehet v Ljubljani: Ivan Doleno, o. kr. jirolosor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden. stolni kanonik v Ljubljani- Anton Koblar dekan v Kranju: dr. Jakob Hohorte, odvetn.&ki kandidat v Ljubljani; ar. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani- B Remeo ravnatelj tra 4olo v Ljubljani: Anton Snšnlk, o. kr. giznn. profesor v Ljubljani; dr. Viljem 8ohweltzer odvetnik v Ljub ;ini; dr. AloS USenlSnlk, prof. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblo, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržl6, o. kr profesor in kanonik v Ljubljani. _ Olani: Anton Oadež, kafebet v Li»-bljoni; Ivan Mlakar, proiesor v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fln. rai. oflcijal v Ljubljani; AvirnStln Zajo o b
rač. rovident in posestnik v Ljubljani.	'
proti pel^i potic
se je v zadnjem času mnogo pisalo. Po mnenju strokovnjakov je pa ravno sedaj, ko odpade na vsakega prebi-
valca le omejena količina moke, peka pri prost i h, sladkorja bogatih potic zelo priporočati, ker je sladkor, katerega je zadosti, ne samo nadomestilo za manjkajočo mast pri prehrani, temveč pride, kar se tiče redilne vrednosti, še ceneje, kot fina moka. Pecite tedaj potice po dr. Oet-ker-jevih receptih, dajte Vašim otrokom vsak dan tako redilne in slastne
ta
Izdaja konzorcij »Domoljuba".
pudinge pripravljene iz dr. Oetker-je-vega praška za puding, mleka in sladkorja. Recepti za vojne močnate jedi in pecivo so na razpolago zastonj pri
dr. Oetker-ju, tovarna hranil, Baden pri Dunaju.
Odgovorni urednik Jožei Gostinčar, državni poslanec
Tiskala Katoliška tiskarna