f»es?mna piacana v gotovini. 135. Itev. V LMM, v pendellek 17« oktobra 1S21, Posamezna štev. K 1. Leto ¥. Izhaja rasen ne®8e!ii i« praKaškow esak d a a ©b ?Q. uvl d©paSe8is®» Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50, Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo jugoiiev. socUairco - demokratične strank®, Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem no dom za ceio efo K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za iist so poštnine proste. Upravaištvo e » L ubltanf, Frančiškanska ulica i., sto tiskarn« Kapitalistični priganjači. Buržoazija je s svojim gospodar-stvom zavozila v blato. Nastajajo vedno nove krize. Razumljivo je. da si buržoazija ob takem položaji drugače pomagati ne more. kakor da se obrne do delavcev, jiti obdolžuje krivde na gospodarski krizi, vzame bič v toke. vpreže delavstvo v zavoženi voz in vpije: »Hej, para. potegni! Potegni nam voz iz blata!« Ta slika nam sili pred oči, ko či-tamo včerajšnji uvodnik v »Jutru«. Tu demokratie dokazujejo, da se je delavstvo od preobrata sem polenilo in da se hoče za vse socialne posledice vojne osvetiti nad delodajalci s slabim delom. Ta »osvcta« delavstva, pravi članek, pa se maščuje koncem koncev nad delavstvom samim. Osemurno delo. pravi Članek nadalje. 5e tisto zlo. ki Je ustvarilo produkcijski deficit v gospodarstva bedo in revščino, ter draginjo. »Treba je vsled tega.« tako menijo demokrati.« odkritp pozivati. nai se delovni čas popolnoma izrabi. S tem. da se je oscnvurnik prenesel brez kritike in izjem v malo in srednjo obrt., se ie zagreblo pretiravanje, ki zouet stane dr/ivo in narod neizmerne milijone. V naši državi pramal; t«ela. To ie eden glavnih v i popienllo. da ie nastopilo med našo državo in Albanijo faktično vojno stanje. Zaraditega Vas prosim, da mi hitro pismenim potom odgovorite: 1. Ali ie res naša jugozapadnn meja ogrožena? 2. Ali ima vlada zanesljive podatke o nameravanem napadu albanske vlade na našo deželo? 3. Ali se res vrše boji na celi omenjeni meji med našo vojsko in albanskimi četami? 4. Ali ima res naša vojska izgube in kolike so? 5. Kako presoja vlada tak odno-šaj med našo državo in Albanijo? 6. Ako je naša država dejansko napadena od strani Albanije, zakaj ni vlada takoj zahtevala sklicanje narodne skupščine, kakor določa člen 51. ustave? Pričakujoč takojšen odgovor, beležim z odličnim spoštovanjem Ned. Divae s. r. Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. (Dalje.) § 97. Krajevni organi urada so dolžni vzaiemno delovati pri podpiranju in kontroli bolnih zavarovancev ter nadzirati delodajalce in nameščence. če vrše svoje dolžnosti v zmislu te Uredbe. § 98. Osrednji urad za zavarovanje dolavcev Je no načelu samouprave ustanovljena Javna ustanova. Njega samoupravni organi so: glavna skupščina, ravnateljstvo (načelstvo) in nadzorstvo. § 99. Glavno skupščino tvorijo delegati krajevnih organov, izvoljeni na glavnih skupščinah krajevnih organov tako. da zavarovanci in delodajalci volijo iz svoje srede enako število delegatov, a sorazmerno šte-! vliti zavarovancev. — Skupno sorazmerno število delegatov, način ! izvolitve, čas delovanja, način, kraj in čas sklicanja glavne skupščine, konstituiranje, delokrog in določitev sposobnosti (!) odreja štatut osrednjega tirada za zavarovanje delavcev. § 3.00. V delokrog glavne skupščine spada: 1 sestava in premena štituta; 2. določitev zneskov podpor, izplačljivih v slučaju bolezni in odločanje o zvišanju (odnosno razširjenju) ali znižanju podpor, kakor tudi o načinu njihovega pokritja; zvišanje ali znižanje odstotnega prispevka za slučaj bolezni; 3. odločanje o zvišanju in uporabi rezerv bolniškega zavarovanja; 4. odločanje c nabavi bolnišnic in sanatorijev, lekarn, kakor tudi o vseh vprašanjih, tičočih se skrbstva glede zdravja zavarovancev, če zahtevajo vložitev .večjega kapitala Enako o nakupu in prodaji nepremičnin ter prevzemanju obveznosti, združenih z večjo obremenitvijo urada, kateri znesek se določi v statutu ; 5. določitev in prememba nevarnostnih tabel za nezgodno zavarovanje ; 6. določitev načina nabiranja in uporabe rezerv za nezgodno zavarovanje ; 7. volitev članov ravnateljstva in nadzorstva osrednjega urada kakor tudi porotnikov (izvoljenih sodnikov) kasacijskega sodišča delavskega zavarovanja; 8. določitev letnega proračuna uprave; 9. pregled letnih računskih zaključkov bolniškega in nezgodnega zavarovanja; odločanje o absoluto-rijtt; 10. odločanje o vprašanjih, kate* ra v zmislu Uredbe spadajo v njen delokrog ali so ji dodeljena na podlagi štatuta. Sklepi ood 2. so veljavni samo, če sta jih potom tajnega glasovanja sprejeli dve tretiini navzočih dele-ga*ov na elavni skupščini; sklžrpe pod 1.. 2.. 5. in 8. mora pred uveljavljenjem odobriti minister za so-, cijalno ooUtiko. Ako se pri prvi do* ločitvj bolniških podpor ne doseže dvetre.tiinska večina, določi višina teh podpor minister za socijalno po-* litiko. §§ 101.—112. razpravljajo o sestavi ravnateljstva (načelstva) zdravniškega sveta najmanj 18 čla-ni ter nadzorstva. Predsednik in en podpredsednik ter najmanj tretjina članov ravnateljstva, zdravniškega sveta in nadzorstva mora bivati m kra*u. kjer ie nameščen osrednji urad. — Za delegata glavne skup*« ščine. člana ravnateljstva in nad* zorstva. kakor tudi za uradnega na-* meščeoca se more izvoliti samo dr* žavljan SI1S. ki obvlada srbo-hr-vatski ali slovenski jezik. Izvoljena ne more biti oseba, ki še ni izpolnila 18. leta. čc je pod kuratelo ali ie bila obsojena radi zločina, storjenega iz koristolovstva. ali oseba, katera je bila obsojena na izgubo službe odnosno političnih pravic, za Čas. do« ločen v razsodbi sodišča. — Za poki itie upravnih stroškov osrednjega urada, med katere spadajo prispevki urada za pokojninski fond. delega-. cijski stroške glavne skupščine, sej ravnateljstva in nadzorstva, stroški preiskav pri nezgodah ter stroški sodišč delavskega zavarovanja, so dovoljuje letno najmanj 1.000.000 dinarjev državne subvencije. Politične vesti. + »Novemu ča^u« v album. Da mil navzlic njegovemu pisanju dokažemo, da načelo »Namen posvečuje sredstva« ni samo temeljno načelo njegovim vrstam^ temveč da so njegove vrste ravno noji podlejša sredstva rabila v najpodlejše na< mene, bomo povedali kratko zgsodboj BVvši bavarski ministrski ptredsodnik s. Kurt Eisner je bil v bavarskih papistovskih' krogih smrtno obsovTažen kot najdelavi nejši med tistimi, ki so hoteli utrditi razmere v novonastali nemški republiki in ki so protirevoluoijski reakciji stopili ital vrat, da ni mogla zadihati po svoji vol}!. Sklenili so njegovo smrt. Par dni pred gnusnim atentatom se je zbralo kakih 60 bavarskih klerikalcev v Monakovem, da se posvetujejo o načinu njegove odstra« nitve. BiH so sami bivši sošolci ettalskega benediktinskega samostana in paT nekda« njih učencev iz avgsburškega benediktinskega samostana (torej pobožni očetje s« H. LISTEK. Mann Ivan Albreht: SIROMAKI. Roman. (Dalje.) Dinkl je bil medtem stopil na sredo, je vtaknil palca za rumenopisani jopič pod pazduho in se je delal, kakor da gre na sprehod. Pa ga sreča takle gosposki polizanec. Gosposkega polizanca je moral igrati Jauner. Vzel je svoj trdi klobuček z obešala in mu je izbukml oglavje. Ko je prišel do njega, mu je Dinkl sunkoma pomolil pest skoro prav pod brado, česar se je Jauner neizmerno prestrašil. Dinkl pa se je delal kot da je hotel zanesti samo ci gareto v usta. Vsekrižem gromovito ploskanje. Tako je! Vsakega bogataša človek lahko prestraši z enim prstom tako, da se onesvesti; kajti oni spe neprenehoma. Po cestah hodijo in ne vidijo, kako so osamljeni med delavci •— le še policija je ž njimi — in kako se izgub-. ° ,nj'hovi kožuhi med nebrojnimi zakrpanimi jopiči letnimi. Ničesar ne opazijo, ampak spe. Nkdar, mislijo, ne bo drugače. Kajti navajeni so tako, in laglje se jim je navajati, lag-Ije nego nam. Zdajci jc bil Herbersdorfer končal svoje Priprave, da je lahko povedal, kar je videl. Pokazal je svoje orjaške roke, en prst je bil belo obvezan, je prožil in stiskal pesti, da je pokalo v sklepih, in je rekel, truden od sile: „Vse bo še drugače!“ Balrich, njemu nasproti, ga je poslušal s spoštovanjem. Vsled tega je skoro prezrl, da ga je stari Gellert rahlo dregnil in mu nekaj zaupal. Zdelo se je, da je dolgo zatiral v sebi, in le nenavadno razposajeno razpoloženje okolice je povzročilo, da se je dvignil njegov zadnji stari zob in nekaj propustil na dan. „2c zdavnaj bi bilo lahko drugače,“ je čebljal. „Tudi narobe bi bilo prav. Če sem so-ustanavljal Hesslinga, kaj je še treba potem, in jaz bi bil to, kar je on." Njegov pranečak se je ozrl vanj; stari je stisnil ustni in se je potuhnil, kot da ni rekel ničesar. Balrich je za hip ostrmel; toda že je skomignil z rameni, češ na klepetanje brez moči se človek ne sme ozirati. Poleg tega so ravno ta hip jeli sodrugi govoriti o stranki. Stranka ni brez napak, vsebuje elemente, ki mislijo bolj nase nego na delavski razred. Jauner, kot naj večji nezadovoljnež, je označeval sodruga Napoleona Fischerja, ki sklepa kupčije, toda boljše zase nego za nas. S Hesslingom sta si v dobrih od-nošajih in tudi vladi ne zna izpodbiti ničesar več. Kaj je dobil za nebroj vojaštva, ki ga je dovolil? Zopet zavarovanje, zopet skrbstvo. Pa saj je vendar delal, celo pri Hesslingu. Kaj je šele mogoče upati pri ostalih, ki imajo mehke roke. To je bilo vse čisto res; vendar si pritrjevanje niti izdaleka ni upalo na dan tako kakor preje, zoper delodajalce in premožni razred. S tem se človek ne sme šaliti, in kar nese Jauner strankinemu uradniku na nos, lahko škoduje bolj nego njegovo poročilo Hesslingo-vemu gospodu višjemu nadzorniku. Toliko se že lahko reče, da imajo zavarovanja in skrbstva dvoje dobrih strani, eno za nas in eno za bogataše, katerim pripomorejo do boljšega spanja. Dinkl, kot največji neprevidnež, je šel še dalje in je zatrjeval, da je poglavitno drugo in da se še ni rodil delavec, ki bi mogel živeti ob tisti piškavi pokojninski brklariji. „Moj lastni oče, kolikokrat mu piham na dušo! Pred poldnem, še predno se vrnemo moški iz tovarne, hodi s svojo skledo okrog sosed.“ V to je bil stari prisiljen, ker so mu otroci jemali denar za starostno preskrbo in mu niso dali za to toliko, da bi se do sitega najedel. To so vedeli vsi; ali kako naj bi kaj očitali tovarišu, ki preživlja ženo in četvero otrok. Boljše, da strada starec. Herbersdorfer, že zdavnaj ne več srdit, je imel od strahu skremžen obraz in je s hrapavim glasom tarnal predse. Pritoževal se je zoper zdravnika bolniške blagajne, ki ga je že spet poslal na delo, čeprav ima izza časa, ko se je bil ponesrečil, še vedno nekšno slabost v kolenih. Kadar hodi zunaj okrog, ne čuti te slabosti; komaj pa pride v tovarno, jo že začuti. In strah, da bi padel med kolesje, ki melje lesnino, da bi ga zmlelo, mu povzroča omotičnost. „To poznam, so pritrjevali pri ostalih mizah. Poznali so namreč to. „Človek ima vendar le svoje ude. Žena in otroci imajo le moje ude. Takle zdravnik pa dela vedno kakor da bi še lahko zrastll novi.“ „Ta ne zraste več nov!“ je zahropel nekdo tam zadaj in je v svitu svetilke dvignil kvišku roko, ki ji je manjkalo enega prsta. Zdajci je dvignil tudi Herbersdorfer, okriplo cvileč, svoj obvezani prst proti luči. In izza dveh miz, in izza sosednje, in nato so se poja* vili izza vseh miz proti luči prsti, debelo obviti in sredi roke, ki je bila temno podplutb 2? minljivimi sledovi dela. Ko so tako mahali s temi obvezanimi ranami po zraku, je človek nenadoma zavohal jedki ostri vonj, ki je bi! polpozabljen, pomešan z izparico teles in 5 tabakovim dimom, vedno tu, vonj po karbolu. Tudi Karol Balrich je ogledoval enega svojih prstov, ki je bil zavit v prt, je srsil obrvi in ga je otipaval pod mizo. Slehrni izmed njih je zadobil ta hip v obrazu izraz, ki je odražal najglobljo resnost življenja. Zdajci, v tišini, je rekel Balrich: „To bo trajalo gotov čas, potem pa na* stopi pravica.41 (Dalie prih.) Str;:n 4. NAPREJ. Stev. 234, jim vcepili nazore o pravi krščansko-so-cialni taktiki!) in ti so predlagali, naj se s. Eisner radi nesigiimosti vseh drugih sredstev odstrani z umorom. Predlog, ki je bil enoglasno sprejet. To je, edini, ki se je sklepu uprl, je bil znani groi Arco, ki je pa moral priseči, da se bo držal discipline in o nameri molčal, vsaj dokler se ne izvrši. Par dni nato je padel strel, ki je uničil eno najboljših življenj. In sedaj prihajajo dejstva na dan. Pripoveduje >ih pa priča, kateri moramo verovati, in to !e že gori omenjeni — grof Arco ... Ce vam pa, gospodje, ©n slučaj ne zadostuje, vas opozorimo na milijone drugih; na strupe, ogenj in meč, ki so se jih posluževali razni papeži in duhovni gospodje, da obdrže nadvlado na svetu; opozorimo vas na inkvizicijo, sežiganje čarovnic še v najnovejših časih (»Vse v večjo slavo božjo!«); in končno, vendar ne boste tr-uili, da tisti ljudje, ki danes na Madžarskem kopljejo ljudstvo v krvavih kopei!h, niso va^i brat;e?l Ali pa streli na ZalošKi cesti, da, sredstvo kakega namena so to bili? Pojdite in recite: Ne samo, da so oa-ši širili idejo s krvjo, ampak mi sami nismo nič boljši! + Tudi posledica trikih Gr- ilci glavni štab se preseli radi znanih zadnjih »zmag« T Mali Azjjl bližjo Grčiji, v Smirno. + Na Ansloikem •« demonstracije brezposelnih nadaljujejo. V Londonu je pri-ilo do spopada med 20.000 demonstranti in policijo, kair Je zahtevalo več človeških ŽTtev. Protest. V polemiki, ki se je razvila zadnji čas glede potrebe in eksistenčne zmožnosti dveb fakultet našeaa vseučilišča v Ljubljani. koje«a ustanovitev so pozdravili svoj čas kot realizacijo naših stoletnih sanj z navdušenjem brez izjeme vsi naši politični časopisi, sva posestla tudi podpisana. Kaj ie naravneje in nmrni-liiveJše kakor da brani univerzitetni urofesor-dekan fakulteto, ki mu je poverila svoje zastopstvo kot častno nalogo. Pa pride človek, ki identificira sebe in svojo stranko z državo in napiše v listu »za gosoodarstvo. prosveto In politiko« sl*de£e stavke: »Jaz sem že večkrat opominjal, da nai vseučilišči proiesoril ne segajo ureveč v javnost z neprevidnimi polemikami. To kvari(simpa* tijc t »In tudi sedai. ko je finančni minister storil samo svojo težko dolžnost. zahtevajoč, da se tudi pri vseučiliščih črtajo nekatere investicije, ie vsa malkontentska klika složno spravila stvar na politično polje. Ali res misli kdo. da se ie njenega krika samo en vrabec oplašil?« »Epizoda ie končana in čim manj bi ie spremlievalo separatističnega krika in neslanih člankov, bolje bi j bilo. Ce bi n. pr. prečitall v parla- ; mentu. kai se ie vse napisalo ob tej j priliki v »Avtonomistu«, bi samo ogorčenje pokopalo celo univerzo, češ. da nam bo ona take izdajice vzgajala.« Kdo je to, — vprašava. — ki si Jemlie pravico »opominjati« univerzitetne profesorje in državljane iste države, ki redi tudi njesra. kai in kako smeio pisati in kako ne? 1 Odkod ima drznost zamenjavati simpatije naroda z antipatijami svoje stranke?! Kdo ie. ki si nam upa groziti z ukinieniem cele univerze, če se ne bo ueodilo njegovi želji?! Izjavljava, da nisva politično ne klerikalca ne radikalca in ne soci-jalista. da naiu pa veže vkljub temu na našo državo, kraljevino Slovencev. Hrvatov in Srbov, najmanj tako iskrena ljubezen kakor gospoda, ki misli, da glas celega naroda ne bo oplašil vrabca na strehi. Zaradi tega protestirava kar naj-odločnejše proti temu. da se naju označuje kot vzgojevalca državnih izdaiic. da se nama podtika, da spravljava iz malkontentskeea Slikarstva vso stvar na politično polje in da se označuie naiin nastop v prid ogroženih fakultet kot separatistično kričanje. Protestirava proti naziraniu. da so poedine fakultete našega vseučilišča nekake investicije, ki jih črta lahko vsak dan finančni minister na željo liudi. ki se upaio javno Pisati, da ie odvisen naš njijvišii kulturni zavod od ogorčenja politične stranke nad članki, ki ii ne prijajo. ljubllana. dne 17. okt. 1921. - Prnf. H*nteriechner s. r. Prof. Šerko s. r. !NaIi?ovel$e. SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. I.DU. Belgrad. 15. okt. Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar ie poslal notraniemu ministrstvu akt. kjer ga prosi, nai pozove narodne poslance v Etelgrad na sejo narodne skupščine, ki se vrši 20. oktobra. FRANCOZI NAM VRNE iO MILIJONE? en fant nadomebtllnega kruha 4500 rubljev, za korenine do 75.000 rubljev za en pud. LDU. Moskva^ 15. (Brezžično.) V Tatarski strada nad en milijon otrok. Prehrano 200.000 otrok so prevzeli Američani. Vlada skrbi za približno 70.000 otrok, nepreskrbljenih ostane en milijon. 30.000 otrok bodo odpeljali. Dosedaj so jih odpeljali samo 3700. Protestno zborovanje celjskega delavstva. Celje, 16. okt. (Izv.) Danes se je tu vršilo v zadevi soeijalno-zavaro-valnih in zaščitnih naprav in nameravanih zakonov veliko zborovanje, katereea se ie v ogromnem številu udeležilo delavstvo iz Celja in okolice. Poročal ie poslanec sodr. Kopač. Na povabilo prirediteljev ie podal ravnateli Kocmur nekatere zanimive podatke. Zbor ie soglasno protestiral zoper poslabšanje bolniško in nezgodno-zavarovalnena zakona. predvsem pa zoper cepitev snciialno-zavarovalnih m zaščitnih naprav. Na sotrlasen sklep se ie odposlalo g. pokrajinskemu namestniku Hribarju in ministru g. dr. Kukovcu protestni brzoiavki. Kakor čuiemo. bo Protestiralo tudi delavstvo drugih krajev. Dnevne vesti. LDU, Zagreb, 16. okt. »Novosti« poroča io iz Beterada. da je bila na-Sa vlada obveščena, da bo francoska vlada povnila Yse stroška, ki 1ih le imeia dorc tai naia držav t -a vzdrževanje ruskih beguncev. Ti stroški znašajo do sedaj 30 milijonov frankov. DR. KOMANUDI ODPOTOVAL. LDU. Zagreb. 15. okt. Danes ob eni poooMne ie potoval skozi Zaureb finančni minister dr. Kumanudi v spremstvu šefa svojega ministrstva. Na kolodvoru so pozdravili g mini-stia zastopniki delegacije finančnega ministrstva. ZMANJŠANJE ŠTEVILA PRAZNIKOV. LDU. Belgrad. 16. okt. V ministrstvu za socijaloo politiko je izdelan zakonski predlog o zmanjšanju števila praznikov. Ta zakonski pred-lod bo predložen zakonodajnemu odseku kot Izoremlnlevalni predlog v zakonu za zaščito delavcev MADŽARSKA MONARHISTIČNA ORGANIZACIJA NA SLOVAŠKEM. LDU. Košiče, 15. (OTU.) Policijsko ravnateljstvo v Koilcah ie po daljšem opazovanju pri4lo na to, da pritiskalo Madžari na gotove voditelje delavstva na Slova-ikem, nai M vstopili v Horthyjevo službo. tlvedU so natančno preiskavo in ugotovili, da obstola na Slovaškem tajna Horthy-jeva organizacija, ki je v tesnih zvezah z madžarskimi činitelji In ki je, kakor se ie popolnoma zanesljivo dognalo, v kratkem nameravala udejstviti nasilen prevrat na vsem Slovaškem. Ta tajna organizacija se ni omejevala le na osebivo agitacijo, ampak je tudi pridno dopisovala, da bi pridobila zase delavce In njihove voditelje. Za to Ima policijsko ravnateljstvo danes v rokah že neizpodbitne pismene dokaze. LAKOTA v RUSIJI. LDU. Moskva, 15. (Brezžično.) V cari-clnskl guberniji žive ob nadomestilih. V okrožju Lqeninu ie prebivalstvo prerllo vsa močvirja. Stradajoči prebivalci hodijo mnogo vrst daleč ter iščejo korenin. Drugi potujejo v mesto, da bi izkopali ma-lec ta slična nadomestila, te katerih sl potem delajo kruh. En pud želoda stane do 70.000 rubljev. V Ljeminu se plača za Ka| it r zboljfaniem pokojnin upokojencem ki upokojenkam tobačne tovarne? Prejeli smo: »S 1. majem t 1. so se vsem državnim upokojencem zvišale pokojnine v toliko, da se Izplačujejo odšle) temeljne pokojnine mesto v kronah, v dinarjih. Tudi upokojenci tobačne tovarne ljubljanske smo se ponovno obrnili na pristojna mesta ter prosili za enakomerno povišanje. Ker do danes ni nlkake tozadevne rešitve * nobanc strani. In ker se smatramo drugim državnim upokojencem enakopravni, smo prisiljeni vprašati tem potom odločujoče faktorje, ako In kedaj nameravalo zboljšati naš Kak obupon flnanciielni položaj. — Prizadeti.« Hiša na ognjunih tleh. Se oktobra 1914, ko so Nemci s težkim Itopovi obstreljevali Belgrad, je velika granata udarila pred novi dvor, zarila se 6 m globoko v zemljo ta — n< se razpočila. Stvar se je pozneje pozabila, hodtšče so na doHtnem mestu popravili In novi dvor so dozidali. Te dni pa so s« spomnili, da počiva v samem temelju te zgradbe nevaren prijatelj, o katerem ne veš nikdar, kako in kaj. Takoj so se spravili na delo, tla na dotlčnem mestu prekopali In z veliko previdnostjo odstranili nevarnost, ki ]e res velika, sa: tehta 105 kilogramov! Novi dvor ie srda* nevarnosti rešen. Kr drž. trgovska akademlla ▼ Liubliani. Ge. slušatelji abiturljent-skesra tečula katerim ie bilo dovo-lieno polagati dodatne izpite, nai se nemudoma zglasiio v pisarni trg. akademije, ker se izpiti vrše v torek dne 18. t. m. Ravnateljstvo trg. aka-duniie Aškerčeva ulica 9—11 levo. Voiaškl železuičaril. Radi natančne evidence vseh onih. ki so služili v kaki železničarski edinici. n pr. — bivši železničarski polk v Korneubumi. v bivši avstroogrski armadi ali naši voiski. se nuino no-zivlieio pripadniki teh železničarskih edini c od rojstnega leta 1808 do 1871 in ki stanujejo v Ljubljani, da se s tozadevnimi vojaškimi listinami gotovo zelase do 23. oktobra 1921 v voiaškem uradu (Mestni dom). Odsotne zamorejo zglasiti njihovi svojci. Vsi opcijski roki, k| so bili določeni z uredbo št. 471 v Ur. L 147, s0 podaljšani hi vellajo do preteka rokov, kl so določeni r prej omenjeni naredbL Tako Je n. pr. za Primorce zadnil opcijsk itermln 26. januarja 1922. | Pridobitev državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev po tistih, ki so Imeli in kd imajo sedaj domovinsko pravico na ozemlju ogrske polovice bivše avstro - ogrske monarhije. V zmislu uredbe osrednje vlade št. 307, U. 1. 122, postanejo polnopravno državljani kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev tisti nekdanji ogrski državljani, ki so imeli dne 1. januaria 1910 domovinsko pravico na onem ozemlju ogrske polovice nekdanje avstro-ogr-ske monarhije, katero ie pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki se je ohranili do dne, ko je stopila v veljavo trianonska mirovna pogodba z Ogrsko, t J do dne 26. julija 1921. Tisti pa, ki so pridobili domovinsko pravico Izza dne 1. januarja 1910 na onem ozemlju ogrske polo-vce bvše avstro - ogrske, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencem samo s prltr-dilom naše države, če tega pritrdila ne zahtevajo, a-M če se jim odreče pridobe državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so imeli domovinsko pravico, preden so pridobili to pravico na ozemlju, kjer jo imajo sedaj. Tozadevne prošnje se morajo vložiti do vštetega 26. julija 1922. pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, katerega področju ima prosilec domovinsko pravico ali stalno bivališče. Prošnil se mora priložiti: 1. domov-nco, 2. krstne ali rojstne liste, 3. poročni list 4. izpričevalo o moralno političnem vedenju. V prošnji se mora označiti, kam Je bil prej pristojen. V ostalem se opozarjajo vsi ogrski državljani na uredbo o postopanju pri pridobitvi ta Izgubi državljanstva kralievlne Srbov, Hrvatov ta Slovencev z opcijo In prošnjo, kl je objavljena v Uradnem listu št. 122 z dne 7. oktobta 1921. Iz stranic«. V sredo ob 10. dopoldne seja na-čclitva JSDS. P© l¥«Ul. — Militarizem uničuje — v prid bodočim vohtam. Reparacljska komisija »e na Madžarskem uničila 110 letal in ^5 motoriev. celokupno madžarsko letalsko brodovje. vštevši tudi trgovinsko. Ubogi milijoni, denarni in človeški, ki so za tak konec ro- botali militaristični zveri! — Sloviti socialistični pisatelj Henri Barbusse je na Dunaju, kamor *e ie podal radi kongresa vojnih, zbolel. — Krvava reakcij ns Madžarskem ne miruje. V Kološu so tc dni izrekli obsodbo v veleizdajniškem pi očesu proU 82 ljudem. 18 obtožencev Je pravočasno pobegnilo, kl so bili obsoleni deloma na smrt, deloma na dosmrtno ječo. 44 so obsodili na dosmrtno ječo. kar pomeni v madžarskem jeziku gotovo smrt. _ Proti ubogim belokožcem. V Toki-ju se ie organizirala aziatska zveza, ki H načeljuje i Japonska ta -t roda, družine 'm prirode ter geslo »Svoboda, bratstvo, enakost!« Ob kratkem je dalje pojasnil pomen igre - komedije Faun, Jur ie za razumevanje preprostemu n .rodu neobhodno potrebno. Uspeh ie bil potem tudi temu primeren. Obiskovalci, ** še vsi prostora niso mogli dobiti, so se * zadovoljnostjo razšli, »Svoboda« pa !e odnesla velik moralni uspeh. K temu je nemalo pripomogel tudi prenovljeni oder in novoslikanc kulise tako, da Je bil prosanll naravnost pravljično lep. Splošna želja občinstva je, da se igra »Faun« ponovi. Ko prežitate .,Napre ga oddajte Vašim prijateljem! iroiiil soiil, & za stalno delo proti dobri plači in preskrbi v hiši ter vaieilGC poštenih staršev, ki bi imel veselje učiti se krojaška obrti, se takoj sprejmeta, llfu HLBin, krojaški mojster, Hrastnik. Štiri do pet pečarskih pomočnikov veščih v postavljanju peči, Štedilnikov in oblaganju s porcelanastimi ploščami " so sprejme. Plača po sposobnosti in pogodbi. Ferd. Bokun, Mitroviča, Srem. Sekvestra cljska oblast imovlne grofov Henckel-Donners-marck v Prevaljah razpisuje službo S pogodbo nameščeni paznik bo imel prosto stanovanje in kurjavo, nekaj zemljišča v obdelovanje, 300 K mesečne plače in 1400 K draginskih doklad. Prošnje za to službeno mesto, opremljene z dokazili državljanstva, strokovne šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in neoporečnosti, naj se predlože državnemu nadzorništvu premogovnika v Prevaljah do 81. oktobra 1.1. Iščejo se: čevljarski delavci, 1 spreten Sčipač (Zv icker), 2 vešča ssmostalna prirezovalca (Zuscbneider), sanica. Stanovanje zagotovljeno. Nastop takoj. Ponudbe na: AND. JAKIL, tvornica koža i cipela, Karlovec, Hrvaško. Naročajte „NAPREJ“ Tovarna Barva vsakovrstno - -.........blago. Keraičnoti^. obleke, ti II V« ovratnike’zape‘ Ljubljana, Poljanski nasip 4. stnice in srajce. Podružnica: Še!enburgova ul. 3. Maribor Gosposka ul. 38 Podri«*"**©8 Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Kapital: 20,000 000 Kron. Rezerve oKrofl e.OCO.OOO kron. Siovfinskfl eskonnDtna banka - Llubliana Selenburaova ulica «. 1. fcvrSuje ™ bančne tranaaketje najkulantneje. Podružnice. Novomesto in Rakek. MUDljana —*--------------------------------------------------- Al^arlitivi — Borza Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, - Eskompt menic, tegatev, faktur - Akredrtm-----------------------------------------------------------• ■na ww—M^iiiaiil l ~ t——a»—— —------------------------------------------ Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Likij-.ii-cij: ha r>:au.r.