IZOBRAŽEVANJE BIBLIOTEKARJEV V SLOVENIJI
Dr. Irena Marinko, Brezovica
UDK 378.602:371.214(497.4)
Povzetek
Članek opiše razvoj bibliotekarskega strokovnega izobraževanja ter sedanjestanje študija bibliotekarstva na terciarni in postterciarni stopnji. Predmetnik samostojnega študija bibliotekarstva je predstavljen skupaj z vsebinami posameznih predmetov. Članek se zaključi z ugotovitvijo, da bi bilo v slovenskem visokošolskem izobraževanju bibliotekarjev potrebnih več redno zaposlenih učiteljev z ustrezno izobrazbo, potrebno bi bilo vlagati v njihovo izobraževanje, potrebni so večji prostori in boljša oprema, uvedli naj bi več izbirnih predmetov in razvili mednarodno sodelovanje. V celoti pogledano pa je slovensko izobraževanje bibliotekarjev z akademskega stališča enakovredno tujim programom.
UDC 378.602:371.214(497.4)
Summary
The article describes the development of library and information science education in Slovenia and the present state of post-graduate programmes. It contains a detailed analysis of course units and their contents. The author proves that Slovene university education of library and information science specialists needs more full-time teachers with appropriate education, it is necessary to invest in their further training, to enlarge premises and enhance equipment. The programme ought to have more electives and should develop international cooperation. As a whole, Slovene library science education is equivalent to the corresponding programmes abroad.
MARINKO, Irena: Library and information science education in Slovenia. Knjižnica, Ljubljana, 42(1998)4,43 - 71
1. Razvoj bibliotekarskega strokovnega izobraževanja
Začetniki razvoja bibliotekarske stroke na Slovenskem so bili benediktinski samostani, ki so se jim v 12. in 13. stoletju pridružili še menihi cistercijanskega reda, kasneje pa tudi drugi samostani. Sredi 15. stoletja je obstajalo že okrog 50 samostanskih, cerkvenih in plemiških knjižnic. Razvoj tiskane knjige, reformacijsko versko in kulturno gibanje v 16. stoletju in rastoče število znanstvenih in leposlovnih del pa so povzročili ustanavljanje novih knjižnic, zlasti mestnih in univerznih, pa tudi družinskih plemiških, osebnih in društvenih znanstvenih knjižnic med izobraženci. Leta 1794 je nastala prva profesionalna licejska in javna študijska knjižnica na Slovenskem. V tem času pa je bilo že preko sto manjših samostanskih, cerkvenih, plemiških in drugih knjižnic.
Prvi strokovni predpis za slovensko knjižničarstvo je bila avstrijska državna bibliotečna instrukcija za univerzne in licejske knjižnice iz leta 1778.
Sledil je državni dekret o obveznem brezplačnem dostavljanju vseh tiskov z območja določene avstrijske upravne dežele njeni osrednji knjižnici (1807). Najpomembnejša za strokovni razvoj slovenskega knjižničarstva pa je bila dopolnjena avstrijska državna instrukcija za delovanje univerznih in li-cejskih knjižnic iz leta 1825. Njena osnovna določila so bila, v skladu s sočasnimi stališči utemeljiteljev bibliotekarske znanosti, usmerjena v pripravo knjižničnih fondov za uporabo, v postopke in ukrepe pri javni uporabi knjižničnega gradiva, v njegovo dopolnjevanje s sodobnimi deli in izločanje zastarelih, ter določala vrsto, položaj in zahtevana strokovna znanja za knjižničarske strokovne in druge delavce.
Bibliotekarsko stroko so v slovensko knjižničarstvo uvajali prevsem maloštevilni pokhcni knjižničarski delavci, sprva srednješolski in visokošolski profe-soiji z znanjem tujih jezikov, ki so po letu 1874 morali imeti spričevalo šole za arhivarje, bibliotekarje in muzealce pri zgodovinskem inštitutu dunajske univerze.
Po prvi svetovni vojni so se razvile univerzne visokošolske in javne študijske knjižnice, ki so se organizacijsko prilagajale družbenim spremembam in se vsebinsko in strokovno razvijale v skladu s svojo namembnostjo. Leta 1919 je Joža Glonar uvedel v takratno Državno študijsko knjižnico abecedno katalogizacijo in vodenje abecednega kataloga s pomočjo prirejenih pruskih instrukcij. Za poklicno opravljanje bibliotekarskih strokovnih del je po letu 1918 bibliotekar v znanstveni knjižnici moral imeti doktorat znanosti oziroma fakultetno diplomo in podiplomski tečaj iz bibliotekarstva ali profesorski, pozneje bibliotekarski strokovni izpit. Za tehnično knjižničarsko delo je
bila dovolj srednja šola. Tudi v tem času pa so se maloštevilni knjižničarski delavci še oblikovali predvsem ob praktičnem delu v knjižnici.
Zlasti pomemben za nadaljnji razvoj je bil prvi slovenski bibliotekarski strokovni priročnik Avgusta Pirjevca, bibliotekarja v Univerzitetni biblioteki v Ljubljani, Knjižnice in knjižničarsko delo (Celje 1940). V njem celovito obravnava razvoj in sodobna spoznanja o knjižničarski organiziranosti in strokovnem delu: zgodovinski razvoj knjižnic, znanstveno razčlenjenost in socialno funkcijo modernih knjižnic, delo v znanstveni in v javni ljudski knjižnici, tipologijo bralcev, razvoj knjižnic na Slovenskem, navodila o strokovnem poslovanju knjižnice, knjižnične prostore, statistiko, posebne skupine knjižnic, knjižničarsko zakonodajo. (B.Berčič 1983, str.5-18, isti 1991, str. 161, isti 1995, str.103-116)
Prva organizirana oblika strokovnega izobraževanja poklicnih knjižničarskih delavcev na Slovenskem sta bila petmesečna strokovna tečaja v letih 1947 in 1949 za srednješolce. Program je obsegal naslednje predmete: Knjižničarstvo in knjižnice, njihovo zgodovino, razvoj in naloge, Zgodovino slovanskih in slovenskih knjižnic, Paleografijo, Kataloge in katalogizacijo, Tiske narodnoosvobodilnega boja, Upravljanje knjižnic in zakonodajo o knjižnicah, Rokopise, Kartografsko zbirko, Grafično zbirko, Glasbeno zbirko, Založništvo, knjigotrštvo in knjigoveštvo (Rybar, 1976, str.35).
Leta 1951 so bili uvedeni knjižničarski strokovni izpiti za strokovne kvalifikacije knjižničarski manipulant, bibliotekar IV (gimnazijska izobrazba), bibliotekar III (višja šola), bibliotekar II (fakultetna diploma), bibliotekar I - višji bibliotekar (Rybar, 1976, str. 36-37).
V letu 1957/58 je bila organizirana občasna enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike (ponovljena še v letu 1963/64) in to predstavlja prvi poskus rednega bibliotekarskega strokovnega izobraževanja po zaključenem splošnem srednješolskem izobraževanju. Rybar navaja, da so poučevati predmete: Svetovna literatura, Historiografija, Zgodovina knjig in knjižnic, Zgodovina arhivov, Bibliografija, Ljudske knjižnice, Dejavnost znanstvenih in arhivskih knjižnic, Služba bralcem, Konzerviranje in restav-riranje knjig in rokopisov, Osnove državne in družbene ureditve ter Nemški jezik (Rybar, 1976, str.39).
Leta 1963/64 so ponovili izobraževanje, vendar so zraven namesto arhivarjev povabili založnike. Program je obsegal predmete: Svetovna literatura, Sodobna jugoslovanska literatura, Zgodovina knjige in knjižnic, Bibliografija in bibliografski pripomočki, Organizacija in dejavnosti ljudskih knjižnic, knjigarn, znanstvenih in strokovnih knjižnic ter založb, Delo z bralcem in kupcem, Osnove dokumentacije, Bibliotekarska in založniška zakonodaja ter Angleški jezik (Rybar, 1976, str.40).	45
Leta 1961 je vodstvo te šole predlagalo Pedagoški akademiji v Ljubljani, da uvede dvoletni študij knjižničarstva. Najprej je bil izdelan program za eno-predmetno samostojno knjižničarsko študijsko skupino, pozneje pa je bil, na zahtevo po uskladitvi predloga z drugimi študijskimi programi, pripravljen program za dvopredmetno študijsko skupino, in sicer knjižničarstvo ob nemščini in angleščini. V predmetniku programov so bili splošni predmeti, kot so pedagogika, psihologija, družbene vede, predvojaška vzgoja, en tuji jezik, in naslednji strokovni knjižničarski predmeti: poslovanje ljudskih knjižnic s posebnim ozirom na pionirske in šolske knjižnice, poslovanje znanstvenih knjižnic s posebnim oziroma na učiteljske knjižnice, podagoški temelji dela z bralci, pregled svetovne znanosti in umetnosti, jugoslovanske književnosti s posebnim poudarkom na novejši dobi, zgodovina knjige in knjižnic, knjigoznanstvo, razvoj jugoslovanskega tiskarstva in založništva, bibliografija in bibliotečna pomagala ter konserviranje in restavriranje knjižničnega gradiva. Vendar je leta 1961 vodstvo Višje pedagoške šole predlog dokončno zavrnilo (Berčič, 1961, str.158).
V istem letuje odbor Društva bibliotekarjev Slovenije začel pripravljati tudi akcijo za uvedbo bibliotekarskega Študija na univerzi. Predvideni osnovni predmeti so bili: zgodovina knjige, knjižnic in knjižničarstva (razvoj pisave, zgodovina knjige do tiska, zgodovina knjižnic v kulturni zgodovini človeštva, zgodovina knjižnic pri nas, zgodovinski razvoj bibliotekarstva), bibliotekonomija (vrste knjižnic in njih naloge, organizacija knjižnic različnih vrst, knjigoznanstvo, obdelava knjižničnega gradiva in knjižnično poslovanje v raznih vrstah knjižnic - predavanja in vaje), bibliografija in dokumentacija (razvoj tiskarstva in založništva, razvoj znanstvenih disciplin, bibliografska teorija in delo ter njen razvoj, vrste bibliografij, teoretične osnove dokumentacije, dokumentacijsko delo in služba), biblioterapija (knjiga kot objekt, knjižnica kothranilišče knjig, hranjenje, konserviranje in restavriranje knjižničnega gradiva), paleografija (osnova latinske in slovanske paleogra-fije). Poleg teh predmetov naj bibibliotekarji vpisovali še tuji jezik ter splošne predmete. Ta predlog ni bil sprejet. (Berčič, 1961, str.157-162).
Redno strokovno izobraževanje se je začelo v šolskem letu 1964/65 z višješolskim študijem knjižničarstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani in ta višješolski študij knjižničarstva je potem vpisalo 22 študijskih generacij. Na predmetno skupino knjižničarstvo so se lahko vpisali kandidati, ki so uspešno končali Štiriletno srednjo šolo. Na Pedagoški akademiji je bil možen dvopredmetrii študij z naslednjimi povezavami (Šlajpah, 1964, str.99):
Knjižničarstvo + slovenski jezik in književnost
srbski ali hrvatski jezik in književnost angleški jezik in književnost nemški jezik in književnost ruski jezik in književnost,
zgodovina zemljepis
Na začetku je program obsegal bibliotekonomijo, katalogizacijo s klasifikacijo, bibliografijo, osnove dokumentacije, zgodovino knjige, knjižnic in knjigarstva, konzerviranje in restavriranje (Berčič, 1982, str.3).
Namen študija na Pedagoški akademiji je bil vzgoja knjižničarskih kadrov za splošnoizobraževalne in znanstvene knjižnice, ki naj seznani študente z osnovnimi knjižničarskimi operacijami in znanji, ki skrajšajo prilagajanje na delovni proces.
Predmetnik višješolskega študija knjižničarstva po zadnjem učnem načrtu pa je obsegal predmete (Berčič, 1981 in 1982):
-	Bibliotekarstvo: Opredelitev bibliotekarske vede in stroke, knjižničarstvo kot sestavina družbe, razvoj knjige in knjižnic, razvoj tiskarstva.
-	Klasifikacija (indeksiranje): Univerzalna decimalna klasifikacija, geslovnik, tezaver, indeksiranje za delo z računalnikom.
-	Bibliografija: Bibliografska teorija, zunanja oblika bibliografije, bibliografija pri Slovencih, jugoslovanske bibliografije, bibliografije pri drugih narodih.
-	Bibliotekonomija: Temeljna knjižna zaloga, triaža gradiva glede na zvrst, osnove bibliologije, obdelava gradiva, evidenca izposoje, katalogizacija, osnovna katalogizacijska načela.
-	Razvoj in sistematika znanosti: Uvod, pregled posameznih strok po UDK.
-	Osnove informatike: Definicije vede, razmejitev vsebinskega področja med sorodnimi vedami, organizacija dejavnosti doma in po svetu, viri informacij, tehnologija izdelave in obdelave dokumentov, teorija in tehnika shranjevanja primarnih, sekundarnih in terciarnih dokumentov, kategorije in profili uporabnikov, diseminacija informacij, teorija in tehnika iskanja sekundarnih informacij, reprografska tehnika.
-	Šolska knjižnica: Šolski sistem in knjižnično-informacijski sistem, organizacija šolske knjižnice na osnovni šoli, vzgojnoizobraževalno delo v knjižnici.
Leta 1975 so bili uvedeni bibliotekarski specialistični in raziskovalni strokovni nazivi: bibliotekar specialist, višji bibliotekar specialist, bibliotekarski svetovalec. Bibliotekar specialist lahko pridobi ta naziv po petih letih od strokovnega izpita, in sicer se za pridobitev naziva zahteva pisni in ustni izpit. Če bibliotekar specialist po naslednjih petih letih dokumentira svoja teoretična strokovna znanja in dejavnosti (predavanja, ekspertize, objave itd.), lahko pridobi naziv višji bibliotekar specialist. Najvišja strokovna
stopnja je bibliotekarski svetovalec in se jo pridobi po petih letih teoretičnega dela (Rybar, 1976, str.38).
Po sprejetju zakona o usmerjenem izobraževanju leta 1980 je bilo sklenjeno, da se uvede srednješolski vzgojnoizobraževalni program za poklic knjižničar-knjigar in da se v visokošolsko usmerjeno izobraževanje vključi popolni visokošolski študij bibliotekarstva. Leta 1982 je bila opredeljena organiziranost bibliotekarskega izobraževanja v obliki programa za srednje izobraževanje, programov za pridobitev višje in visoke strokovne izobrazbe (interdisciplinarno in dvopredmetno v povezavi s študijskimi smermi na družboslovnem in jezikovnem področju) in magisterija ter programa za specialistično izpopolnjevanje. Leta 1983 je bilo sprejeto splošno načelo, da višješolski programi nehajo obstajati, zato je katedra za knjižničarstvo na PA izdelala osnutek študijskega programa za štiriletni dodiplomski visokošolski študij knjižničarstva. V študijskem letu 1984/85 je FSPN poskusno razpisala program sociologije z izbirnimi predmeti s področja bibliotekarstva v obliki študija ob delu, a je bil po dveh letih prekinjen. Konec leta 1984 je posebna delovna skupina pripravila nov osnutek dvopredmetnega in interdisciplinarnega visokošolskega študija bibliotekarstva. Junija 1985 je skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo potrdila in sprejela novi visokošolski vzgojnoizobraževalni program za bibliotekarstvo in določila, da se začne izvajati v šolskem letu 1987/88. Za izvajalca je bila leta 1986 izbrana Filozofska fakulteta v Ljubljani (Berčič, 1987, str.125-136).
2. Sedanje stanje študija bibliotekarstva
Od študijskega leta 1987/88 Filozofska fakulteta izvaja vpis študentov v novi visokošolski študij bibliotekarstva (Berčič, 1987,1989,1990).
Študijski program je bil oblikovan z upoštevanjem dotedanjega programa na Pedagoški akademiji, vendar predelan v popoln visokošolski študij. Po vsebini je spadal v kulturno študijsko usmeritev, Šlo pa je za visokošolski interdisciplinarni in dvopredmetni program. Študij bibliotekarstva se je izvajal v dvopredmetni povezavi s študijskimi programi družboslovne, jezikovne, kulturne in naravoslovne usmeritve, pri čemer sta bili obe predmetni skupini, ki ju študent vpisuje, enakopravni. Študij bibliotekarstva je bilo možno kot A ali B program kombinirati z vsemi možnostmi na Filozofski fakulteti: slovenski jezik in književnost, angleški, francoski, nemški, latinski, italijanski, ruski jezik in književnost, sociologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija, primerjalna književnost, pedagogika, geografija, filozofija itd.
Pogoj za vključitev v študij bibliotekarstva je bila uspešno zaključena srednja šola, po potrebi z dodatnim preizkusom poznavanja knjižničarstva, informatike, dokumentalistike in slovenskega jezika.
Predmetnik visokošolskega študija bibliotekarstva so tvorile tri skupine predmetov: skupni predmeti, predmeti s področja bibliotekarstva in predmeti vzporedne študijske smeri. Bibliotekarstvo je obsegalo štiri širša predmetna področja s posameznimi strokovnimi predmeti, in sicer:
1)Razvoj	in organiziranost bibliotekarske stroke: Osnove bibliotekarstva, Razvoj bibliotekarstva, Sodobna organiziranost bibliotekarstva, Bibliometri-ja, Primerjalno bibliotekarstvo,
2)Obdelava	in uporabljanje knjižničnega gradiva: Bibliotekonomija, Bibliografija zbibliologijo, Klasifikacija, Dokumentalistika, Metodika bibliotekarskega komuniciranja, Informatika, Osnove računalništva,
3)Knjigarstvo	kot samostojno predmetno področje,
4)Splošna	znanja s predmeti: Sociologija kulture in znanosti, Metodologija znanstvenega raziskovanja, lektorata dveh tujih jezikov po izboru.
Vsebinsko razlikovanje študija bibliotekarstva na A oziroma B program je bilo uveljavljeno v 3. in 4. letniku, pri čemer je A program vseboval dodatna specialna knjižničarska tehnološka znanja in znanja za potrebe razvojnega, raziskovalnega in znanstvenega dela na področju bibliotekarskih, informa-toloških in knjigarskih ved. Od izbirnih predmetov (splošnoizobraževalne knjižnice, šolske knjižnice, visokošolske in specialne knjižnice, računalništvo v knjižnicah) sta bila pri A programu obvezna dva, pri B pa samo eden. Med študijem je bila obvezna delovna praksa dvakrat po 80 ur. Študij po A programu je obsegal 1710 ur, po B programu pa 1350 ur. Študij po B programu je bil zaključen z opravljenimi vsemi izpiti, po A programu pa je bila poleg tega potrebna še izdelava in zagovor diplomskega dela. Po uspešnem zaključku študija si je kandidat pridobil strokovni naziv diplomirani bibliotekar.
Možen je bil tudi izredni študij ob delu, pri čemer je bila na začetku oblikovana tudi posebna zgoščena oblika predavanj za bivše diplomante Pedagoške akademije, ki so želeli diplomirati iz bibliotekarstva na visoki stopnji.
Od septembra 1987, ko je bil oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti ustanovljen, je bil prvi predstojnik in edini redni visokošolski učitelj izredni profesor bibliotekarstva dr. Branko Berčič, vsi drugi (okrog 16) pa so bili zunanji pogodbeni sodelavci z ustreznimi strokovnimi in raziskovalnimi habilitacijami. Nekatere dopolnilne nebibliotekarske predmete so študenti
poslušali na predavanjih drugih oddelkov Filozofske fakultete, npr. sociologijo in tuje jezike. Nekaj je bilo tudi predavanj gostujočih profesorjev.
Zanimanje za študij bibliotekarstva je bilo vseskozi nad pričakovanji. Prvotno število vpisanih je bilo 55, nato pa se je število zelo hitro povečevalo. Leta 1990 sta že diplomirali prvi dve diplomirani bibliotekarki.
V	času do sedaj so bile, zaradi razvoja bibliotekarske teorije in prakse po svetu in pri nas doma, že potrebne določene vsebinske uskladitve in prerazdelitve med posameznimi predmeti. Nekatere strokovne predmete so predavatelji nadgradili, poglobili, razširili, druge pa šele na novo uvedli. Pri prvih spremembah je Šlo predvsem za ustreznejšo razvrstitev nekaterih predmetov po letnikih, za uvrstitev dosedanjih izbirnih predmetov med obvezne in za poskus bibliotekarsko ustreznejše rešitve za vsebino predmeta o sociologiji oziroma razvoju znanosti. Že v letu 1990 so tudi začeli razmišljati o samostojnem, enopredmetnem programu bibliotekarskega visokošolskega študija ter o uvedbi podiplomskega študija bibliotekarstva.
Po poročilu o delu v študijskem letu 1995/96 je Oddelek za bibliotekarstvo, ki ima samostojen status kot drugi oddelki na Filozofski fakulteti, vpisal 255 študentov v vse štiri letnike študija. Po A programu je študiralo 154 (60,4%) študentov, po B programu pa 101 (39,6%). 240 študentov je bilo rednih, 15 ob delu. Tudi v tem letu je število študentov glede na prejšnja leta naraščalo. Letno diplomira okrog 15 do 20 študentov (Poročilo, 1995/96).
V	študijskem letu 1996/97 je bil ukinjen dvopredmetni študij bibliotekarstva po B programu ter uveden samostojni študij bibliotekarstva. Nadaljuje pa se program dosedanjega A programa bibliotekarstva.
Študijski program so izvajali 4 redno zaposleni visokošolski učitelji z nazivom redni profesor oziroma docent in asistenti (2 z doktoratom, 1 z magisterijem) ter 14 pogodbeno zaposlenih predavateljev in 1 režijska delavka. Več predvidenih delavcev za redno zaposlitev zdaj pripravlja magisterije in doktorate. Učitelji se poleg poučevanja ukvarjajo tudi s konsultacijami, raziskovalno in publicistično dejavnostjo. Mednarodno sodelovanje je še skromno, omejeno na nekaj obiskov sorodnih institucij in strokovnih prireditev ter posvetovanj.
Oddelek je zadovoljivo opremljen z računalniki in grafoskopi. Na razpolago je računalniški laboratorij, dostop v informacijske mreže, Internet.
Razvite so povezave z delodajalci - knjižnicami, ki zaposlujejo študente. Študenti opravljajo pri njih obvezno delovno prakso, poleg tega pa delodajalci tudi osebno sporočajo predstojniku oddelka svoje želje in potrebe glede vsebin predmetov. Študenti, ki diplomirajo, takoj dobijo zaposlitev.
Prostorsko je Oddelek za bibliotekarstvo od vsega začetka v veliki stiski. Študijski program je sprva potekal na več lokacijah: v zgradbi Pedagoške akademije (Ljubljana-Bežigrad), v zgradbi Filozofske fakultete (Ljubljana-Center), v prostorih Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (Ljubljana-Vič) in v prostorih Centralne ekonomske knjižnice na Ekonomski fakulteti (Ljubljana Bežigrad). Tako stanje je oteževalo organizacijo urnika in študentom redno obiskovanje predavanj in vaj. V letu 1997 so se prostorske kapacitete zaradi adaptacije nekoliko povečale. V izgradnji je lastna knjižnica, ki že ima okrog 900 kosov gradiva. Sicer pa študenti uporabljajo INDOK center za bibliotekarstvo v Narodni in Univerzitetni knjižnic, ki razpolaga s temeljno domačo in tujo bibliotekarsko strokovno literaturo.
Za študente, ki jih program zanima, je na razpolago tiskana informacija, ki vsebuje tudi obvezno in priporočeno literaturo za študij (Vsebine predmetov in literatura, 1996).
Oddelek je verificiran s strani Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za znanost in tehnologijo.
3. Predmetnik samostojnega študija bibliotekarstvo
Predmetnik samostojnega študija bibliotekarstva obsega 2830 ur, in sicer (Vsebine predmetov in literatura, 1996, str.2):
-	Osnove bibliotekarstva: Bibliotekarstvo kot dejavnost in veda. Sistemati-ka knjižnic. Organiziranost knjižničarstva. Organiziranje knjižnice. Knjižnični prostori in oprema. Knjižnično gradivo (60 ur).
Cilji: Osnovna spoznanja, poglobitev poznavanja organiziranosti, seznanitev s sodobnimi strokovnimi in organizacijskimi procesi, razvoj interesa za stroko.
-	Razvoj bibliotekarstva: Splošni zgodovinski razvoj knjige in knjižničarstva: nastanek pisave, knjige, knjižnic. Stari vek, srednji vek, humanisti. Iznajdba tiska, reformacija, prve javne znanstvene knjižnice, pojav izpo-sojevalnih in splošnih javnih knjižnic, francoska revolucija, razvoj nacionalnih knjižnic, sodobne razvojne usmeritve. Razvoj knjižničarstva na Slovenskem (60 ur).
Cilji: Posredovanje spoznanj o mestu in vlogi knjige in knjižnic v zgodovini, razvoj in vloga knjige in knjižnic v Sloveniji.
-	Razvoj tiskarstva in knjige: Iznajdba tiskarstva. Prvi tiskar na Slovenskem, obnovitev tiskarstva, Valvasorjev grafični zavod, tiskarstvo v Ljubljani v 18. stol. Nekatere zvrsti tiskov, slovensko tiskarstvo v 19. stoletju posebne zbirke tiskanega in knjižnega gradiva, zemljevidi, fak-similirane izdaje, pomembni slovenski bibliotekarji, zgodovinopisje o knjižnicah (30 ur).
Cilji: Seznaniti študente z zgodovinskim razvojem tiskarske stroke, z zgodovino gradiva, ustanovami in osebnostmi, ki so ustvarile stroko v današnji obliki.
-	Rokopisno gradivo (Kodikologija): Izhajanje iz strukture gradiva in seznanjanje s specifično terminologijo, vezano na časovne plasti in kulturna območja v Srednji in Zahodni Evropi. Razvoj pisnih spomenikov, vezanih na Slovenijo (60 ur).
Cilji: Seznaniti s temeljnimi značilnostmi v razvoju pisnih spomenikov, z njihovo tipično podobo, razširjenostjo in prisotnostjo od zgodnjega srednjega veka do leta 1900.
-	Zaščita in restavriranje knjižničnega gradiva: Anatomija knjižničnega gradiva. Bolezni in poškodbe. Restavriranje in popravljanje poškodovanega knjižnega gradiva. Spomeniško varstvo knjižnega gradiva (60 ur). Cilji: Spoznavanje sestavnih delov knjige, pisne podlage, pisma, vezave, bolezni, poškodb, postopkov za zaščito in restavriranje.
-	Sodobna organiziranostbibliotekarstva: Oblikovanje informacijskih sistemov in vključevanje v že obstoječe sisteme. Knjižničarstvo kot mednarodna dejavnost.
Knjižnični informacijski sistem v Sloveniji. Razvoj, horizontalno in vertikalno povezovanje knjižnic, mreže, piramidna zgradba, Zakon o knjižničarstvu kot osnova za strukturo in organizacijo. Odnos do sistema znanstvenega in tehničnega informiranja. UNISIST, NATIS, GIP, transformacija knjižnic v informacijsko komunikacijska središča. Osnovni kriteriji za povezovanje knjižnic, vzajemni katalog, povezave z mednarodnim knjižnično-informacijskim sistemom. Nacionalna knjižnica. Izobraževanje, spremljanje in razvoj kadrov v knjižničarstvu, status v družbi.
Smisel in načela bibliotekarstva. Etika v bibhotekarstvu. Družbene determinante in vloga bibliotekarstva v razvoju družbe. Dejanski in možni odgovori bibliotekarstva na probleme informacijske dobe (180 ur). Cilji: Seznanjanje s sodobnimi oblikami organiziranja knjižničarstva na nacionalni in mednarodni ravni. Usposabljanje za obravnavanje in razreševanje teoretičnih in metodoloških vprašanj.
-	Splošnoizobraževalne knjižnice - seminar: Vloga, pomen in mesto splošnoizobraževalne knjižnice, splošnoizobraževalna knjižnica v knjižnično informacijskem sistemu, notranja organizacija osrednje knjižnice, organizacija delovnega procesa v splošnoizobraževalni knjižnici, upravna organiziranost in financiranje, propagandno, kulturno in izobraževalno delo, naloge knjižnice kot središča za zadovoljevanje kulturnih, izobraževalnih, rekreativnih in informacijskih potreb občanov in komunikacijskega središča občine (30 ur).
Cilji: Strnitev osnovnih bibliotekarskih znanj za delo v splošni knjižnici.
-	Šolska knjižnica - seminar: Vloga, pomen, mesto šolske knjižnice, šolska knjižnica v knjižnično informacijskem sistemu, organizacijski okvir
šolske knjižnice, strokovna opravila, uporabniki in njihove potrebe, delo z uporabniki, razvojno in raziskovalno delo, program dela (30 ur). Cilji: Spoznavanje organizacije in metod pedagoškega dela knjižnic v osnovnih in srednjih šolah.
-	Visokošolske kn j ižnice - seminar: Vloga, pomen in naloge visokošolskih knjižnic, mesto visokošolske knjižnice v knjižnično informacijskem sistemu, organizacijski okvir, strokovno knjižničarsko delo v visokošolski knjižnici, izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo visokošolskih knjižnic, evalvacija dejavnosti v visokošolski knjižnici, analiza stanja (30 ur).
Cilji: Seznanitev z organizacijo in metodami dela visokošolskih knjižnic, poglobitev v organiziranost knjižnic in njihovih služb, temeljne značilnosti slovenskih in tujih visokošolskih knjižnic.
-	Specialne knjižnice - seminar: Kaj je specialna knjižnica, posredovanje primarnih dokumentov, posredovanje informacij, izobraževanje in usposabljanje, razvoj in bodočnost specialnih knjižnic, spremembe, ki nastajajo pri primarnih dokumentih, oblikah posredovanja in zahtev ter potreb uporabnikov, virtualna knjižnica. Specialne knjižnice na Slovenskem, osrednje knjižnice, primerjava s svetom (30 ur).
Cilji: Seznanitev z organizacijo in metodami dela specialnih knjižnic, usposabljanje za moderno informacijsko družbo.
-	Študij uporabnikov: Prilagajanje organizacije knjižnic potrebam in željam uporabnikov, izobraževanje uporabnikov. Različni modeli študija uporabnikov. Ugotovitve najpomembnejših študij uporabnikov v svetu in pri nas (60 ur).
Cilji: Seznanitev študentov s sodobnimi spoznanji širokega spektra odnosov knjižničar - uporabnik ter z rezultati slovenskih in tujih raziskav o tej problematiki.
-	Knjižnični marketing: Položaj knjižnic, demografska predvidevanja, novi trendi v kulturi, vrednote, spremembe na informacijskem področju. Definicija, načela, vrste, tržna usmerjenost, stiki z javnostjo, knjižnični marketing, tržne raziskave, segmentacija, analiza lastnih moči in slabosti, kooperacija in konkurenca, marketinški cilji, instrumenti, kontrola uspešnosti, načini realizacije marketinškega koncepta v knjižnicah, problemi pri uvajanju marketinga v knjižnice (60 ur).
Cilji: Teoretična znanja za uvajanje marketinških metod in tehnik v poslovanje knjižnic ter vzpodbujanje za načrtno, racionalno in ustvarjalno delo v bodočem poklicu.
-	Knjižnični management: Klasične in modeme teorije o organizaciji, cilji, vrednote, strategija organizacije, strateška analiza, dolgoročni cilji, organizacijska struktura, informacijsko - komunikacijski sistem v organizaciji (60 ur).
Vodenje, osnovni pojmi, stili vodenja, naloge, vodenje in uspešnost knjižnic, lastnosti in znanja za vodenje knjižnice.
Cilji: Seznanitev z načeli, metodami in taktikami sodobnega vodenja knjižnic kot neprofitnih organizacij.
-	Knjigarstvo: Knjiga v mednarodnem okviru. Uvod: bibliologija, knjigar-stvo, založništvo, knjigotrštvo. Knjiga v svetu, v razvitem svetu, v deželah v razvoju. UNESCO in knjiga, Mednarodna zveza založnikov, druge mednarodne založniške organizacije. Organizacija založništva na Slovenskem. Osnove avtorskega prava. Vpliv sodobnega razvoja tehnologije na založništvo.
Založništvo kot poslovni proces: marketing, knjižni trg, priprava na izdajo knjige v založbi, načrtovanje knjige, založba, oblikovanje knjige, tehnična izdelava knjige.
Založništvo kot poslovni proces: politika cen, promocija in stiki s trgom, ekonomska propaganda, knjižni sejmi, založniške strokovne revije, spodbujanje prodaje, stiki z javnostjo, osebna prodaja, politika prodaje in distribucija, marketing, založniški proces kot del sodobnega informacijskega sistema.
Posebna poglavja iz knjigarstva: knjigama in njena vloga, antikvariat, faksimili in reprinti, miniaturna knjiga (240 ur).
Cilji: Poglobljena seznanitev s funkcijami, organizacijo, ekonomiko, načinom poslovanja in cilji sodobnega založništva in knjigotrštva v Sloveniji.
-	Bibliometrija: Statistične metode v bibliotekarstvu: pojem verjetnosti, slučajne variabilnosti, distribucija, matematično pričakovanje, dvodimenzionalno slučajnostna variabla in koeficient korelacije, regresija, testiranje statističnih hipotez, pomote, testiranje distribucije in matematičnega pričakovanja, metode operativnega raziskovanja(60 ur).
Cilji: Razvijanje smisla za analizo in sintezo, kritičnost in kreativnost študentov glede na opravljanje nalog. Seznanitev z modeli in metodami s področja statistike in operativnega raziskovanja.
-	Primerjalno bibliotekarstvo: Osnovni pojmi, razvoj primerjalnega bibliotekarstva v 19. in 20. stoletju, knjižničarstvo na posameznih območjih sveta, pomembnejši nacionalni programi za razvoj bibliotekarstva, bibliotekarstvo v ZDA, Angliji, Skandinavskih deželah, Franciji, Hrvaški, Madžarski, Avstriji, Italiji, koncept ruskega bibliotekarstva (60 ur). Cilji: Poglabljanje in razširjanje pridobljenih temeljnih spoznanj o razvoju in organiziranosti knjižničarstva.
-	Bibliotekonomija: Vrste knjižničnega gradiva, dopolnjevanje gradiva, inventarizacija, knjižnični katalogi, izposoja, abecedni imenski katalog, določanje avtorstva, enotna značnica, razvoj katalogizacijskih pravil v svetu in pri nas.
Bibliografski opis publikacij, značnica, COBISS. COMARC, UNIMARC. Pariška načela, mednarodni standardi za bibliografski opis posebnega gradiva, posebnosti pri značnicah.
Reševanje posameznih problemov katalogizacije (240 ur).
Cilji: Dopolnitev in poglobitev znanja o elementih sodobne publikacije, tehnike nabave gradiva, osvojitev inventarizacije s pomožnimi evidencami in postopki, osnovni načini hranjenja in signiranja gradiva, tehnika izposoje, seznanitev z načeli bibliografskega opisa, usposobitev za obdelavo gradiva v knjižnicah vseh vrst.
-	Bibliografija: Definicija bibliografije, predmet, naloge bibliografije, zbiranje in izbiranje gradiva, opisovanje, citiranje, vsebinska analiza. Ureditev, oblike in vrste bibliografij. Splošna nacionalna bibliografija. Univerzalna bibliografska kontrola, nacionalna bibliografska kontrola. Bibliografska pomagala. Bibliografija in dokumentacija. Bibliografija pri Slovencih. Bibliografija pri drugih narodih. Vaje iz uporabe važnejših slovenskih bibliografij (60 ur).
Cilji: Seznanitev z bibliografsko teorijo in glavnimi mejniki zgodovine bibliografije. Pomen nacionalne bibliografske kontrole za UBK. Bibliografijam sorodna dela, posredovanje preprostejših bibliografskih informacij.
-	Klasifikacija: Klasifikacijski sistemi za urejanje gradiva glede na vsebino, predvsem UDK, oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge, deskriptorski sistem za avtomatsko obdelavo literature, tezaver, postopki indeksiranja, metode oblikovanja vprašanj. (120 ur).
Cilji: Seznanitev s klasifikacijskimi sistemi za urejanje gradiva glede na vsebino, predvsem UDK, oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge, deskriptorski sistem za avtomatsko obdelavo literature, tezaver, postopki indeksiranja, metoda oblikovanja vprašanj.
-	Dokumentalistika: Definicija dokumentalistike, identifikacija merskih enot, teoretske osnove kondenzacije informacije, standardizirana pravila za izdelavo anotacij, izvlečkov itd., vrste in opis sekundarnih izvlečkov, vrste organizacij za izdelavo sekundarnih informacij, ukrepi za pospeševanje uporabe dokumentacijskih izdelkov (60 ur).
Cilji: Pridobitev pregleda nad viri dokumentalistike, sposobnost izdelave indikativnih in informativnh anotacij, izvlečkov itd. po slovenskih in mednarodnih standardih.
-	Metodika bibliotekarskega komuniciranja: Komunikacijski proces, referenčna služba, proces in modeli iskanja informacij, referenčni pogovor, informacijska pismenost, retikulami informacijski proces (60 ur).
Cilji: Spoznavanje procesa pretoka in iskanja informacij, poglobitev v uporabnikove potrebe, seznanitev s komununiciranjem.
-	Kognitivna psihologija: Opredelitev kognitivne psihologije, sposobnosti in procesi v posameznih fazah procesa obdelave informacij, učenje kot proces konstrukcije novega znanja na osnovi obstoječega znanja, računalnik kot metafora človeškega uma. Različne teorije organizacije in razvoja človeške kognicije (120 ur).
Cilji: Posredovanje teoretičnih osnov za razumevanje človeškega vedenja in procesa iskanja informacij z vidika kognitivne psihologije, prispevanje k zavestnemu obvladovanju verbalne in neverbalne komunikacije.
-	Razvojna psihologija: Uvod. Razvoj posameznika (razvoj različnih področij in osebnosti kot celote). Razvoj kognitivnih procesov in sposobnosti. Branje z vidika razvojne psihologije. (60 ur).
Cilji: Seznanitev s temeljnimi zakonitostmi, dejavniki in teorijami človekovega razvoja ter razvojnimi značilnostmi v celotnem življenjskem obdobju.
-	Informacijska tehnologija: Terminologija, razvoj, tipi računalnikov, strojna oprema, zgradba, tiskalniki, delovanje računalnika, dvojiški številski sistem, programska oprema, operacijski sistem, DOS, uporabniška programska oprema, podatkovne zbirke, urejevalnik besedil, vaje (90 ur). Cilji: Seznanitev z osnovnimi pojmi s področja računalništva in uporabe računalnika, s praktičnim delom z osebnim računalnikom in osnovnimi urejevalniki besedil.
-	Avtomatizacija poslovanja knjižnic: Računalnik v knjižnici, avtomatizacija posameznih funkcij, problemi avtomatizacije poslovanja knjižnic, podatkovne zbirke, računalniški katalogi, vzajemni katalog, OPAC, COBISS, računalniško komuniciranje, INTERNET, CD-ROM, komuniciranje človek stroj, poslovni informacijski sistem, pregled stanja v slovenskih knjižnicah, tuje podatkovne baze, vaje (90 ur).
Cilji: Seznanitev z avtomatizacijo posameznih postopkov v knjižnici ter uporabo računalniške tehnologije v delovanju knjižnice na vseh nivojih.
-	Uvod v informacijsko znanost: Definicije in vloga informacijske znanosti v produkciji znanja, informacijska eksplozija, zakonitosti rasti količine informacij, zastarevanje informacij, Bradfordov zakon, osnove teorije informacij, pregled zgodovinskega razvoja informacijskih orodij, pregled tipov publikacij s poudarkom na stopnji analitične obdelave, citiranje, predstavitve vsebine dokumentov, indeksiranje, tezavri, informiranje različnih skupin uporabnikov, (60 ur).
Cilji: Uvajanje v problematiko zbiranja in urejanja strokovnih informacij s poudarkom na standardiziranih načinih opisovanja vsebine dokumentov.
-	Podatkovne zbirke 1,2:
(1)	Osnovne teorije podatkovnih zbirk, bibliografske podatkovne zbirke, relacijske podatkovne zbirke, josnove Boolove algebre, avtor zbirke, gostitelj, informacijski posrednik, dostop do zbirke, retrospektivna poizvedba in SDI, nujne in pomožne funkcije programov za gradnjo in uporabo bibliografskih zbirk, osebne podatkovne zbirke kot člen v znanstvenem informiranju, relevantnost, odziv, natančnost, evalvacija..
(2)	Prednosti in slabosti ročnega v primerjavi z avtomatskim indeksiranjem, avtomatsko zgoščevanje vsebine besedila in indeksiranje, ne-Boolovi modeli iskanja po tekstovnih zbirkah, formalizmi in jeziki za opisovanje
oblikovanih in vsebinskih značilnosti dokumentov, nebibliografski sistemi za iskanje informacij, načelo odprtega dokumenta in s tem povezani standardi, arhitektura zbirke popolnih dokumentov, primerjava funkcionalnih lastnosti posameznih arhitektur in posledice za gradnjo informacijskih orodij, umetna inteligenca, uporabniški modeli, računalniško razumevanje naravnega jezika, uporabniški vmesniki, sistemi podprti z znanjem v znanstvenem informiranju, centralizacija in decentralizacija informacijskih sistemov, distribuiranje podatkovne zbirke, model od-jemalec-strežnik, standardi za iskanje informacij v distribuiranem okolju, povezovanje knjižničnih katalogov, vzajemni model (120 ur). Cilji: (1) Seznanitev s klasičnimi in sodobnimi metodami urejanja različnih zvrsti podatkov v računalniških podatkovnih zbirkah, pretvorbe podatkov v informacije, iskanja in posredovanja informacij. (2) Seznanitev z značilnostmi popolnih dokumentov, formalizacija in vključevanje znanja v informacijske sisteme, načrtovanje in delovanje knjižničnih informacijskih sistemov v distribuiranem okolju..
-	Računalniško komuniciranje: Študij in uporaba osnovnih omrežnih storitev, sodobna orodja za odkrivanje informacijskih virov in iskanje dokumentov v globalnih omrežjih s poudarkom na trendih razvoja. Načelo virtualne knjižnice, vloga bibliotekarja v njej (60 ur).
Cilji: Seznanitev z načini povezovanja računalnikov in s prednostmi vključitve v mednarodna računalniška omrežja.
-	Uvod v znanstveno delo: Znanost in znanstveno komuniciranje (pojem, značilnosti, razvoj, klasifikacija znanosti, znanost in družba, znanstvena politika, informacijska in bibliotekarska znanost, znanstvene publikacije, informacija kot komunikacija, neposredni dostop do virov informacij, formalni dostop do virov informacij). Metodologija (pojem metodologije, vrste metod, raziskovalne metode v bibliotekarstvu). Znanstveno raziskovanje (pojem, vrste raziskovalnega dela, faze raziskovalnega procesa). Pisanje znanstvenega dela (izbor teme, zbiranje in obdelava gradiva, načrt razporeditve snovi, elementi rokopisa, pisanje teksta, recenzija, korekture in objava).
Cilji: Seznanitev s postopki in metodami znanstvenega dela (120 ur).
-	Razvoj in sistematika znanosti: Delitev znanosti na humanistične oz. družbene in naravoslovne vede. Nastanek znanosti. Filozofija, verstvo, družbene vede itd. (60 ur).
Cilji: Seznanitev z različnimi strokami in njihovo terminologijo.
-	Sociologija množičnih medijev: Pojem komunikacijskega razmerja, historični pogoji za nastanek množičnih medijev, knjiga v razmerju do poprejšnjih form komunikacije, časopis in časnik, množični tisk, razvoj telegrafije in telefonije, imperializem in komunikacija, fotografija, gibljivost in konstitucija doma, mobilna privatizacija, prosti čas in množična konsumpcija, radio, TV, množični tisk, TV in konstitucija vsakdanjega življenja, logika žanrske razdelitve, naturalizacija ideologije,
tekst in recepcija, vprašanje ravni specifičnosti medija, javnost in porabniki, ekonomska propaganda in PR, domače rabe tehnologij, spolna in starostna porazdelitev v medijski porabi, ideologije pričakovanja in nove komunikacijske tehnologije.
Cilji: Seznanitev s sociološko obravnavo medijev v okviru raziskovalnih postopkov sociologije kulture (60 ur).
-	Angleščina: 120 ur.
-	Tuji jezik II: 60 ur.
-	Delovna praksa: 160 ur.
Sedanji urnik vsebuje v primerjavi s tistim iz leta 1979 manj katalogizacije, bibliografije, manj sistematike in razvoja znanosti, manj zgodovine knjige in knjižnic, zaščite in konzerviranja. Še vedno je precej klasifikacije, bibliote-konomije, knjigarstva. Prvi letnik vsebuje nekaj uvodnih predmetov: uvod v bibliotekarstvo, uvod v informacijsko znanost in uvod v znanstveno delo. V 1. letniku se študenti seznanijo z informacijsko tehnologijo. Na tem področju je več novih predmetov, in sicer avtomatizacija poslovanja knjižnic, podatkovne zbirke, računalniško komuniciranje. Posamezne vrste knjižnic obširno predstavljajo samostojni predmeti. Veliko pa je tudi novih predmetov, ki obravnavajo človeka - uporabnika knjižnice in delavca v knjižnici kot npr. razvojna psihologija, kognitivna psihologija, metodika bibliotekarskega komuniciranja, sociologija množičnih medijev, knjižnični marketing, knjižnični management. Kognitivna psihologija prispeva tudi teoretske osnove za proces iskanja informacij v celoti, kar je nujno za uspešno delo informacijskega posrednika.
4. Podiplomski študij bibliotekarstva
Kandidati za podiplomski študij bibliotekarstva iz Slovenije so se nekaj časa vključevali v tovrstni študij v Zagrebu. Prvi osnutek za podiplomski študij bibliotekarstva je pripravil dr.Branko Berčič leta 1988/89, v februarju 1989 pa je bil predložen ustrezni komisiji dekanata Filozofske fakultete (B.Berčič, 1990, str.140-141).
Pri pripravi programa samostojnega študija so bile upoštevane tendence bibliotekarskih univerzitetnih šol v tujini in sicer v najrazvitejših državah (ZDA, Anglija, Nemčija) in v manjših državah (Danska), v bivših vzhodnih državah (Poljska, Bolgarija) in v Hrvaški, kjer se je doslej šolalo nekaj slovenskih bibliotekarjev.
Predlog programa je Oddelek sprejel leta 1996, organizacijo priprave pa je vodil dr. Martin Žnideršič (Program podiplomskega študija bibliotekarstva, 1996).
Na podiplomskem študiju bibliotekarstva so tri smeri:
-	bibliotekarstvo,
-	splošna informatika,
-	knjigarstvo.
Temeljni cilji tega študija so poglabljanje teorije in metodologije bibliotekarstva in sorodnih ved, usposabljanje za najzahtevnejša strokovna, raziskovalna, znanstvena in razvojna dela na področju bibliotekarskih, informacijskih, dokumentacijskih in knjigarskih ved. Program usposablja vodilne delavce, raziskovalce in svetovalce. Študijski program je oblikovan izrazito interdisciplinarno.
Podiplomski študijski program se financira iz šolnin ter finančnih prispevkov Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Večina prvih interesentov je že zaposlenih in potrebuje poglobljeno izobrazbo za uspešno izvajanje vedno bolj zahtevnih nalog v knjižničnoinforma-cijski dejavnosti.
Za vpis na podiplomski študij morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
-	opravljen dodiplomski študij bibliotekarstva s povprečno oceno najmanj prav dobro,
-	najmanj 2 leti delovne prakse,
-	kandidati, ki niso diplomirali iz bibliotekarstva, a imajo najmanj dve leti delovne prakse iz bibliotekarstva, informatike ali knjigarstva, so opravili strokovni izpit z oceno 9 oziroma so si pridobiti specialistično kvalifikacijo na svojem strokovnem področju,
-	preverjeno znanje dveh tujih jezikov (eden angleščina).
Za pridobitev magisterija traja študij dve leti oziroma štiri semestre.
Program magistrskega študija je neposredna nadgradnja dodiplomskega študija bibliotekarstva, posredno pa lahko magistrski študij nadgrajuje tudi dodiplomski študij drugih disciplin. Povezuje se zlasti s sociologijo kulture, umetnostno zgodovino, sociologijo, informatiko ter z vsemi tistimi programi, kjer je možen dvopredmetrii študij na dodiplomski stopnji.
Študenti izberejo štiri predmete izmed temeljnih predmetov po posameznih usmeritvah, dva predmeta pa mora študent izbrati izmed specialnih predmetov. Temeljni predmeti obsegajo po 80 ur, specialni pa po 60 ur predavanj in seminarjev. Učni načrt se prilagaja vsebini individualnega študijskega programa, tako da so v predmetniku izbrani ustrezni temeljni in specialni predmeti z določenega strokovnega področja. V posebnih primerih je možno predmetnik prilagoditi strokovnim usmeritvam posameznih kandidatov.
Predmetnik magisterija iz bibliotekarstva Temeljni predmeti:
-	Razvoj teoretičnih osnov bibliotekarske znanosti in stroke
-	Raziskovalne metode v bibliotekarski znanosti
-	Sodobne mednarodne tendence v razvoju knjižničarske stroke
-	Sistematika in vrednotenje knjižničarske dejavnosti
-	Strukturiranje in sistemi obdelave knjižničnega gradiva
-	Teorija klasifikacije in katalogizacije knjižničnega gradiva
-	Knjižnični informacijski sistemi.
-	Študent izbere štiri predmete v skupnem seštevku 320 ur.
-	Vsebine predmetov so naslednje:
Razvoj teoretičnih osnov bibliotekarske znanosti in stroke
Zgodovinski pregled razvoja bibliotekarske znanosti. Načela za oblikovanje teorije bibliotekarstva. Filozofski temelji bibliotekarstva. Cilji, smisel in osnovni fenomeni bibliotekarstva ter načini njihovega povezovanja. Predmet in metode bibhotekarske znanosti. Različni pristopi k obravnavanju bib-liotečnih pojavov. Družbene opredelitve. Individualizacija in globalizacija. Pomembnejši teoretiki bibhotekarske znanosti. Dejanski in možni odgovori bibliotekarske znanosti na probleme informacijske dobe.
Raziskovalne metode v bibliotekarski znanosti
Pomen raziskovanja v bibliotekarstvu. Interdisciplinarnost in specifičnosti raziskovanja ter raziskovalnih metod na področju bibliotekarstva. Sociološke metode. Komparativne metode. Statistika. Bibliometrija, informetrija in scientometrija. Kvantitativne in kvalitativne evalvacije knjižnih storitev in sistemov. Raziskave o uporabnikih.
Sodobne mednarodne tendence v razvoju knjižničarske stroke
Razvoj knjižničarske stroke v 20. stoletju. Sistematika bibhotekarske znanosti. Osnovne discipline in sorodne znanosti. Informacijska tehnologija. Vir-tualna knjižnica. Novi organizacijski pristopi. Usmerjenost k uporabnikom. Trženje. Management. Vpliv globahzacije in individualizacije na današnje stanje knjižničarstva. Oblikovanje knjižničnih sistemov na različnih ravneh. Pomen in organizacija mednarodnih knjižničarskih organizacij. Knjižničarstvo na posameznih območjih sveta z izvirnimi in sodobnimi rešitvami nekaterih bibliotekarskih problemov. Pomembnejši nacionalni programi za razvoj bibliotekarstva v 20.stoletju. Povezovalni procesi pri organiziranju knjižničarstva. Analiziranje in primerjanje stanja in dosežkov v posameznih deželah.
Sistematika in vrednotenje knjižničarske dejavnosti
Sistematika knjižničarske dejavnosti. Vrste in organizacija posameznih dejavnosti v knjižničarstvu. Evalvacija, ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj knjižnične dejavnosti. Osnovne funkcije uporabe metod evalvacije v knjižnicah, vrste, stopnje evalvacije, poslovanje knjižnic gledena opredeljene cilje.
Strukturiranje in sistemi obdelave knjižničnega gradiva
Zgradba podatkov v centralnem in vzajemnem katalogu. Abecedni imenski katalog. Zgodovinski pregled in razvoj katalogizacijskih pravil v svetu in pri nas. Mednarodni standardi za bibliografski opis ISBD. UNIMARC, CO-MARC. Znanstvene osnove, definicija in naloge bibliografije. Zgodovinski razvoj slovenske bibliografije. Univerzalna bibliografska kontrola. Teoretske osnove informacije. Standardi za izdelavo anotacij, izvlečkov in povzetkov. Teorija citiranja. Prilagajanje zgradbe podatkov za posamezne vrste knjižnic. Osnove teorije podatkovnih baz. Ovrednotenje informacijskih sistemov.
Teorija klasifikacije in katalogizacije knjižničnega gradiva
Teoretične osnove klasifikacije. Psihološke teorije kategorizacije pojmov in pojmovnih shem. Teorija sodobnih knjižničnih klasifikacijskih sistemov. Vrste klasifikacije. Teoretska primerjava prednosti in pomanjkljivosti. Osnove sestave sistemskega kataloga. Metodologija in teorija izdelave tezavra. Ugotavljanje primernosti posameznih klasifikacijskih sistemov za posamezne vrste knjižnic. Teorija klasifikacije v sodobnih računalniških podatkovnih bazah.
Knjižnični informacijski sistemi
Opredelitev informacijskega sistema. Definicije osnovnih pojmov in relacij. Prenos informacij kot element procesa komuniciranja v družbi. Evalvacija uspešnosti informacijskega sistema. Informacijska in komunikacijska tehnologija, kompatibilnost sistemov. Mednarodni sistemi. UNISIST, NATIS, GIP in slovenski knjižnični informacijski sistem. Transformacija knjižnic iz klasičnih izposojevališč v informacijska in komunikacijska središča. Kriteriji za povezovanje knjižnic. Vertikalno in horizontalno povezovanje knjižnic. Sistem COBISS v Sloveniji. Zakon o knjižničarstvu kot osnova za strukturo in organizacijo slovenskega knjižničnega informacijskega sistema.
Ob vseh predmetih je navedena obsežna strokovna literatura, ki je v pomoč študentom pri študiju.
V prvih dveh semestrih študenti opravijo po dva temeljna predmeta, v 3. in 4. semestru pa po en specialni predmet. V 3. semestru prijavijo temo magistrskega dela. Študij je dokočan z uspešnim javnim zagovorom magistrske naloge oziroma doktorske disertacije.
Po uspešno opravljenem študiju si kandidat pridobi akademski naziv magister bibliotekarstva oziroma doktor bibliotekarstva.
Program doktorata je organiziran kot individualni študij, ki lahko traja do štirih let. Po potrditvi teme doktorske disertacije kandidat samostojno pripravi raziskovalno nalogo, pri čemer mu svetuje komisija, ki jo imenuje Filozofska fakulteta. Doktorat se zaključi z javnim zagovorom. Akademski naziv po končanem študiju je doktor bibliotekarstva ustrezne smeri. (Program podiplomskega študija bibliotekarstva, 1996).
5. Primerjava slovenskih in tujih visokošolskih bibliotekarskih programov
Slovenija spada med majhne, mlade države brez veliko naravnih virov, katere jezik ni podoben jezikom velikih držav, s katerimi primerjamo razvitost univerzitetnega izobraževanja na področju bibliotekarstva. Na prvi pogled bi se zdelo najbolje primerjati slovensko visokošolsko bibliotekarsko izobraževanje zlasti s podobnimi državami, npr. Dansko, Irsko, Islandijo in Švico. Vendar so Dublin, Reykjavik in Genève po številu študentov precej manjši študijski centri, Kopenhagen pa veliko večji, čeprav gre za države približno enake velikosti kot je Slovenija. Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani po številu študentov sodi med srednje velike izobraževalne ustanove, kot npr. Leeds, Loughborough, U.N.London, Glasgow, Perth, Ontario, Madison, Milwaukee. Kot zgled je zanimivo zlasti angleško, avstralsko in ameriško bibliotekarsko izobraževanje, ki ima najdaljšo tradicijo, največ knjižničarskih šol, ki so si med seboj konkurenčne in tudi s tega vidika prisiljene skrbeti za kvaliteto in imajo največje število obveznih in izbirnih predmetov.
Kakor večina tujih bibliotekarskih visokih šol tudi Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani deluje v okviru Univerze in ima temu primerno samostojen status. Finance dobiva le od Ministrstva za šolstvo in od šolnin, ne pa od Ministrstva za raziskovanje, znanost in tehnologijo, kot npr. Sheffield. Slovenski Oddelek za bibliotekarstvo sodi med najmlajše bibliotekarske šole na svetu in je ustrezno verificiran.
Število redno zaposlenih profesorjev glede na število študentov je v primerjavi z drugimi podobnimi šolami zelo nizko. V Leedsu imajo npr. 14 redno zaposlenih učiteljev (3 doktorji - 21%) za 252 študentov - torej 1 redno zaposlenega učitelja za 18 študentov, v Loughboroughu imajo 19 redno zaposlenih učiteljev (9 doktorjev - 47%) za 300 Študentov - 1 učitelj za 16 študentov, v University North London je 15 redno zaposlenih učiteljev za 300 študentov - en učitelj za 20 študentov (vseh 15 z doktoratom), v Glasgo-
wu je 9 redno zaposlenih učiteljev za 180 študentov (1 učitelj za 20 študentov), v Perthu je 9 redno zaposlenih za 234 študentov, torej 1 učitelj za 26 študentov, v Ontariu je 18 redno zaposlenih za 207 študentov (17 doktorjev - 94%), torej 1 redno zaposlen za 12 študentov, v Milwaukee pa je 9 redno zaposlenih za 286 študentov, torej 1 redno zaposlen za 32 študentov. V povprečju je doseženo razmerje 1 učitelj na 20 študentov. Pri nas je 1 učitelj zaposlen za 64 študentov; ker imata dva od 4 redno zaposlenih profesorjev doktorat, to pomeni 50% z doktoratom med redno zaposlenimi.
Tudi v Sloveniji se učitelji poleg poučevanja ukvarjajo z raziskovanjem, publiciranjem in nekoliko manj s konzultacijami.
Tudi slovenski bibliotekarski študenti imajo na razpolago opremljen računalniški laboratorij, Internet, dostop v različne informacijske baze oziroma mreže, online povezave in strokovno knjižnico. Manjka pa multimedijska oprema, založniška oprema, skenerji, video oprema.
Strokovna knjižnica je še zelo majhna, s komaj 1000 kosi knjig in nekaj naslovi periodike. Ne bo prav kmalu dosegla 248.114,29 kosov knjig oziroma 651,42 naslovov periodike, kolikor znaša povprečje v raziskavo zajetih tujih organizatorjev bibliotekarskega študija.
Vsebine predmetov in literatura za leto 1996 navajajo v povprečju 12,03 naslovov pri enem predmetu.
V slovenskem bibliotekarskem študiju še ni razvito mednarodno sodelovanje.
Da v Sloveniji ni brezposelnih bibliotekarjev, dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje; profesorji na Oddelku pa tudi povedo, da se vsi študenti hitro zaposlijo. V katerih dejavnostih poleg knjižničarstva, v kakšnih ustanovah in na kakšnih delovnih mestih, pa ni znano.
Študij je organiziran redno in izredno, ni pa zaenkrat potrebno in razvito izobraževanje na daljavo aH dopisni študij.
Slovenski sistem izobraževanja je bolj podoben nemškemu kot angleškemu. Študenti imajo za sabo 12 let izobraževanja in ne 13 kot na primer v Angliji. Naša diploma je približno enakovredna angleškemu terciarnemu študiju. Vendar traja naš visokošolski študij 4 leta, torej eno leto več kot v Angliji. V primerjavi z nemškimi bibliotekarskimi izobraževalnimi programi je v slovenskem mnogo več akademskega študija in manj prakse.
Število ur zelo neustrezno prikazuje kvaliteto. Po eni strani namreč najbolj razvite bibliotekarske šole sploh ne navaj aj o števila ur; nekatere imajo mnogo
manj ur kot v Sloveniji; poleg tega pa je vprašljivo, ali ni v številu ur vključena tudi praksa in število ur individualnega študija. Vendar število 2830 ur, kolikor jih ima predmetnik samostojnega Študija bibliotekarstva, seveda daleč presega ugotovljeno povprečje 1592 - 2151 ur.
Izobraževanje na stopnji slovenskega magisterija in doktorata traja podobno kot drugje, magisterij 2 leti, doktorat do 4 leta.
Tudi v Sloveniji je možen interdisciplinarni študij, ko lahko nekdo z dodi-plomskim študijem iz druge usmeritve nadaljuje z magisterijem iz knjižničarstva.
Vpisni pogoji za študij na oddelku za bibliotekarstvo v Ljubljani so podobni kot v tujini, razen da ne izbirajo kandidatov z intervjujem.
Tabela 1: Nadgradnja predmetov diplomskega študija
1. letnik	2. letnik	3.letnik	4. letnik
Razvoj bibliotekarstva		Bibliometrija	Primerjalno bibliotekarstvo
Uvod v znanstveno delo	Uvod v znanstveno delo		
Uvod v informacijsko znanost			
Osnove bibliotekarstva	Splošnoizo- braževalne knjižnice	Visokošolske knjižnice	
	Šolske knjižnice	Specialne knjižnice	
	Sodobna organizacija	Sodobna organizacija	Sodobna organizacija
			Management
			Marketing
Knjigarstvo I	Knjigarstvo II	Knjigarstvo III	Knjigarstvo IV
		Rokopisno gradivo	Razvoj tiskarstva/knjige
		Sociologija množičnih medijev	Zaščita in restavracija gradiva
Bibliografija			
Bibliotekonomija	Bibliotekonomija	Bibliotekonomija	Bibliotekonomija
Sistematika znanosti	Klasifikacija	Klasifikacija	Klasifikacija
	Podatkovne zbirke	Podatkovne zbirke	Dokumentalisti-ka
1 1. letnik	2. letnik	3. letnik	4.letnik
Informacijska tehnologija	Avtomatizacija poslovanja	Metodika bibl. komuniciranja	Računalniško komuniciranje
		Kognitivna psihologija	Kognitivna psihologija
	Razvojna psihologija	Razvojna psihologija	Študij uporabnikov
Angleščina	Angleščina	Tuji jezik	
	Delovna praksa	Delovna praksa	
Kot lahko vidimo s slovenskega modela, je pri nas dobro izpeljana nadgradnja posameznih predmetov in tudi število predmetov je dovolj veliko, saj poteka izobraževanje 4 leta in tudi v 4. letniku je dovolj predmetov, ne samo diplomsko delo.
Podrobnejši pregled vsebin predmetov, ki sledi, je prav tako kot pri tujih vsebinah narejen po Sauppeju.
Tabela 2: Vsebine predmetov
SEZNAM VSEBIN/	PROGRAM	
ZNANJ	TERCIARNI	MAGISTRSKI
1. Razvoj bibliotekarske stroke	1 Razvoj bibhotekarstva	Razvoj teoretičnih osnov
Bibliotekarska znanost, vede, stroka	lUvod v znanstveno delo	Raziskovalne metode
Bibliotekarsko raziskovanje	lUvod v informacij.znanost 1 Osnove bibhotekarstva	
Zgodovina knjižnic in knjižničarstva	3 Bibliometrija	
Primerjalno bibliotekarstvo	4Primenalno bibliotekarstvo	
2. Knjižnice in družba	2-4 Sodobna organiziranost	
Družbeni položaj knjižnic	2	SIK, 2 šolske knjižnice, 3	Visokošolske knjižnice	
Vloga knjižnic na posameznih področjih	3 Specialne knjižnice	
Odnos do masovnih sredstev	3 Sociologija medijev	
Knjižnica in pravni predpisi		
3. Knjižničarska javna dejavnost	lOsnove bibhotekarstva	
Cilji: Posredovanje teoretičnih osnov za razumevanje človeškega vedenja in procesa iskanja informacij z vidika kognitivne psihologije, prispevanje k zavestnemu obvladovanju verbalne in neverbalne komunikacije.
-	Razvojna psihologija: Uvod. Razvoj posameznika (razvoj različnih področij in osebnosti kot celote). Razvoj kognitivnih procesov in sposobnosti. Branje z vidika razvojne psihologije. (60 ur).
Cilji: Seznanitev s temeljnimi zakonitostmi, dejavniki in teorijami človekovega razvoja ter razvojnimi značilnostmi v celotnem življenjskem obdobju.
-	Informacijska tehnologija: Terminologija, razvoj, tipi računalnikov, strojna oprema, zgradba, tiskalniki, delovanje računalnika, dvojiški številski sistem, programska oprema, operacijski sistem, DOS, uporabniška programska oprema, podatkovne zbirke, urejevalnik besedil, vaje (90 ur). Cilji: Seznanitev z osnovnimi pojmi s področja računalništva in uporabe računalnika, s praktičnim delom z osebnim računalnikom in osnovnimi urejevalniki besedil.
-	Avtomatizacijaposlovanjaknjižnic:Računalnik vknjižnici, avtomatizacija posameznih funkcij, problemi avtomatizacije poslovanja knjižnic, podatkovne zbirke, računalniški katalogi, vzajemni katalog, OPAC, COBISS, računalniško komuniciranje, INTERNET, CD-ROM, komuniciranje človek stroj, poslovni informacijski sistem, pregled stanja v slovenskih knjižnicah, tuje podatkovne baze, vaje (90 ur).
Cilji: Seznanitev z avtomatizacijo posameznih postopkov v knjižnici ter uporabo računalniške tehnologije v delovanju knjižnice na vseh nivojih.
-	Uvod v informacijsko znanost: Definicije in vloga informacijske znanosti v produkciji znanja, informacijska eksplozija, zakonitosti rasti količine informacij, zastarevanje informacij, Bradfordov zakon, osnove teorije informacij, pregled zgodovinskega razvoja informacijskih orodij, pregled tipov publikacij s poudarkom na stopnji analitične obdelave, citiranje, predstavitve vsebine dokumentov, indeksiranje, tezavri, informiranje različnih skupin uporabnikov, (60 ur).
Cilji: Uvajanje v problematiko zbiranja in urejanja strokovnih informacij s poudarkom na standardiziranih načinih opisovanja vsebine dokumentov.
-	Podatkovne zbirke 1,2:
(1)	Osnovne teorije podatkovnih zbirk, bibliografske podatkovne zbirke, relacijske podatkovne zbirke, josnove Boolove algebre, avtor zbirke, gostitelj, informacijski posrednik, dostop do zbirke, retrospektivna poizvedba in SDI, nujne in pomožne funkcije programov za gradnjo in uporabo bibliografskih zbirk, osebne podatkovne zbirke kot člen v znanstvenem informiranju, relevantnost, odziv, natančnost, evalvacija..
(2)	Prednosti in slabosti ročnega v primerjavi z avtomatskim indeksiranjem, avtomatsko zgoščevanje vsebine besedila in indeksiranje, ne-Boolovi modeli iskanja po tekstovnih zbirkah, formalizmi in jeziki za opisovanje
oblikovanih in vsebinskih značilnosti dokumentov, nebibliografski sistemi za iskanje informacij, načelo odprtega dokumenta in s tem povezani standardi, arhitektura zbirke popolnih dokumentov, primerjava funkcionalnih lastnosti posameznih arhitektur in posledice za gradnjo informacijskih orodij, umetna inteligenca, uporabniški modeli, računalniško razumevanje naravnega jezika, uporabniški vmesniki, sistemi podprti z znanjem v znanstvenem informiranju, centralizacija in decentralizacija informacijskih sistemov, distribuiranje podatkovne zbirke, model od-jemalec-strežnik, standardi za iskanje informacij v distribuiranem okolju, povezovanje knjižničnih katalogov, vzajemni model (120 ur). Cilji: (1) Seznanitev s klasičnimi in sodobnimi metodami urejanja različnih zvrsti podatkov v računalniških podatkovnih zbirkah, pretvorbe podatkov v informacije, iskanja in posredovanja informacij. (2) Seznanitev z značilnostmi popolnih dokumentov, formalizacija in vključevanje znanja v informacijske sisteme, načrtovanje in delovanje knjižničnih informacijskih sistemov v distribuiranem okolju..
-	Računalniško komuniciranje: študij in uporaba osnovnih omrežnih storitev, sodobna orodja za odkrivanje informacijskih virov in iskanje dokumentov v globalnih omrežjih s poudarkom na trendih razvoja. Načelo virtualne knjižnice, vloga bibliotekarja v njej (60 ur).
Cilji: Seznanitev z načini povezovanja računalnikov in s prednostmi vključitve v mednarodna računalniška omrežja.
-	Uvod v znanstveno delo: Znanost in znanstveno komuniciranje (pojem, značilnosti, razvoj, klasifikacija znanosti, znanost in družba, znanstvena politika, informacijska in bibliotekarska znanost, znanstvene publikacije, informacija kot komunikacija, neposredni dostop do virov informacij, formalni dostop do virov informacij). Metodologija (pojem metodologije, vrste metod, raziskovalne metode v bibliotekarstvu). Znanstveno raziskovanje (pojem, vrste raziskovalnega dela, faze raziskovalnega procesa). Pisanje znanstvenega dela (izbor teme, zbiranje in obdelava gradiva, načrt razporeditve snovi, elementi rokopisa, pisanje teksta, recenzija, korekture in objava).
Cilji: Seznanitev s postopki in metodami znanstvenega dela (120 ur).
-	Razvoj in sistematika znanosti: Delitev znanosti na humanistične oz. družbene in naravoslovne vede. Nastanek znanosti. Filozofija, verstvo, družbene vede itd. (60 ur).
Cilji: Seznanitev z različnimi strokami in njihovo terminologijo.
-	Sociologija množičnih medijev: Pojem komunikacijskega razmerja, historični pogoji za nastanek množičnih medijev, knjiga v razmerju do poprejšnjih form komunikacije, časopis in časnik, množični tisk, razvoj telegrafije in telefonije, imperializem in komunikacija, fotografija, gibljivost in konstitucija doma, mobilna privatizacija, prosti čas in množična konsumpcija, radio, TV, množični tisk, TV in konstitucija vsakdanjega življenja, logika žanrske razdelitve, naturalizacija ideologije,
tekst in recepcija, vprašanje ravni specifičnosti medija, javnost in porabniki, ekonomska propaganda in PR, domače rabe tehnologij, spolna in starostna porazdelitev v medijski porabi, ideologije pričakovanja in nove komunikacijske tehnologije.
Cilji: Seznanitev s sociološko obravnavo medijev v okviru raziskovalnih postopkov sociologije kulture (60 ur).
-	Angleščina: 120 ur.
-	Tuji jezik II: 60 ur.
-	Delovna praksa: 160 ur.
Sedanji urnik vsebuje v primerjavi s tistim iz leta 1979 manj katalogizacije, bibliografije, manj sistematike in razvoja znanosti, manj zgodovine knjige in knjižnic, zaščite in konzerviranja. Še vedno je precej klasifikacije, bibliote-konomije, knjigarstva. Prvi letnik vsebuje nekaj uvodnih predmetov: uvod v bibliotekarstvo, uvod v informacijsko znanost in uvod v znanstveno delo. V 1. letniku se študenti seznanijo z informacijsko tehnologijo. Na tem področju je več novih predmetov, in sicer avtomatizacija poslovanja knjižnic, podatkovne zbirke, računalniško komuniciranje. Posamezne vrste knjižnic obširno predstavljajo samostojni predmeti. Veliko pa je tudi novih predmetov, ki obravnavajo človeka - uporabnika knjižnice in delavca v knjižnici kot npr. razvojna psihologija, kognitivna psihologija, metodika bibliotekarskega komuniciranja, sociologija množičnih medijev, knjižnični marketing, knjižnični management. Kognitivna psihologija prispeva tudi teoretske osnove za proces iskanja informacij v celoti, kar je nujno za uspešno delo informacijskega posrednika.
4. Podiplomski študij bibliotekarstva
Kandidati za podiplomski študij bibliotekarstva iz Slovenije so se nekaj časa vključevali v tovrstni študij v Zagrebu. Prvi osnutek za podiplomski študij bibliotekarstva je pripravil dr.Branko Berčič leta 1988/89, v februarju 1989 pa je bil predložen ustrezni komisiji dekanata Filozofske fakultete (B.Berčič, 1990, str.140-141).
Pri pripravi programa samostojnega študija so bile upoštevane tendence bibliotekarskih univerzitetnih šol v tujini in sicer v najrazvitejših državah (ZDA, Anglija, Nemčija) in v manjših državah (Danska), v bivših vzhodnih državah (Poljska, Bolgarija) in v Hrvaški, kjer seje doslej šolalo nekaj slovenskih bibliotekarjev.
Predlog programa je Oddelek sprejel leta 1996, organizacijo priprave pa je vodil dr. Martin Žnideršič (Program podiplomskega študija bibliotekarstva,
58 1996).
Na podiplomskem študiju bibliotekarstva so tri smeri:
-	bibliotekarstvo,
-	splošna informatika,
-	knjigarstvo.
Temeljni cilji tega študija so poglabljanje teorije in metodologije bibliotekarstva in sorodnih ved, usposabljanje za najzahtevnejša strokovna, raziskovalna, znanstvena in razvojna dela na področju bibliotekarskih, informacijskih, dokumentacijskih in knjigarskih ved. Program usposablja vodilne delavce, raziskovalce in svetovalce. Študijski program je oblikovan izrazito interdisciplinarno.
Podiplomski študijski program se financira iz šolnin ter finančnih prispevkov Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Večina prvih interesentov je že zaposlenih in potrebuje poglobljeno izobrazbo za uspešno izvajanje vedno bolj zahtevnih nalog v knjižničnoinforma-cijski dejavnosti.
Za vpis na podiplomski študij morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
-	opravljen dodiplomski študij bibliotekarstva s povprečno oceno najmanj prav dobro,
-	najmanj 2 leti delovne prakse,
-	kandidati, ki niso diplomirati iz bibliotekarstva, a imajo najmanj dve leti delovne prakse iz bibliotekarstva, informatike ali knjigarstva, so opravili strokovni izpit z oceno 9 oziroma so si pridobili specialistično kvalifikacijo na svojem strokovnem področju,
-	preverjeno znanje dveh tujih jezikov (eden angleščina).
Za pridobitev magisterija traja študij dve leti oziroma štiri semestre.
Program magistrskega študija je neposredna nadgradnja dodiplomskega študija bibliotekarstva, posredno pa lahko magistrski študij nadgrajuje tudi dodiplomski študij drugih disciplin. Povezuje se zlasti s sociologijo kulture, umetnostno zgodovino, sociologijo, informatiko ter z vsemi tistimi programi, kjer je možen dvopredmetni študij na dodiplomski stopnji.
Študenti izberejo štiri predmete izmed temeljnih predmetov po posameznih usmeritvah, dva predmeta pa mora študent izbrati izmed specialnih predmetov. Temeljni predmeti obsegajo po 80 ur, specialni pa po 60 ur predavanj in seminarjev. Učni načrt se prilagaja vsebini individualnega študijskega programa, tako da so v predmetniku izbrani ustrezni temeljni in specialni predmeti z določenega strokovnega področja. V posebnih primerih je možno predmetnik prilagoditi strokovnim usmeritvam posameznih kandidatov.
Predmetnik magisterija iz bibliotekarstva Temeljni predmeti:
-	Razvoj teoretičnih osnov bibliotekarske znanosti in stroke
-	Raziskovalne metode v bibliotekarski znanosti
-	Sodobne mednarodne tendence v razvoju knjižničarske stroke
-	Sistematika in vrednotenje knjižničarske dejavnosti
-	Strukturiranje in sistemi obdelave knjižničnega gradiva
-	Teorija klasifikacije in katalogizacije knjižničnega gradiva
-	Knjižnični informacijski sistemi.
-	študent izbere štiri predmete v skupnem seštevku 320 ur.
-	Vsebine predmetov so naslednje:
Razvoj teoretičnih osnov bibliotekarske znanosti in stroke
Zgodovinski pregled razvoja bibliotekarske znanosti. Načela za oblikovanje teorije bibliotekarstva. Filozofski temelji bibliotekarstva. Cilji, smisel in osnovni fenomeni bibliotekarstva ter načini njihovega povezovanja. Predmet in metode bibliotekarske znanosti. Različni pristopi k obravnavanju bib-liotečnih pojavov. Družbene opredelitve. Individualizacija in globalizacija. Pomembnejši teoretiki bibliotekarske znanosti. Dejanski in možni odgovori bibliotekarske znanosti na probleme informacijske dobe.
Raziskovalne metode v bibliotekarski znanosti
Pomen raziskovanja v bibliotekarstvu. Interdisciplinarnost in specifičnosti raziskovanja ter raziskovalnih metod na področju bibliotekarstva. Sociološke metode. Komparativne metode. Statistika. Bibliometrija, informetrija in seientometrija. Kvantitativne in kvalitativne evalvacije knjižnih storitev in sistemov. Raziskave o uporabnikih.
Sodobne mednarodne tendence v razvoju knjižničarske stroke
Razvoj knjižničarske stroke v 20. stoletju. Sistematika bibliotekarske znanosti. Osnovne discipline in sorodne znanosti. Informacijska tehnologija. Vir-tualna knjižnica. Novi organizacijski pristopi. Usmerjenost k uporabnikom. Trženje. Management. Vpliv globalizacije in individualizacije na današnje stanje knjižničarstva. Oblikovanje knjižničnih sistemov na različnih ravneh. Pomen in organizacija mednarodnih knjižničarskih organizacij. Knjižničarstvo na posameznih območjih sveta z izvirnimi in sodobnimi rešitvami nekaterih bibliotekarskih problemov. Pomembnejši nacionalni programi za razvoj bibliotekarstva v 20.stoletju. Povezovalni procesi pri organiziranju knjižničarstva. Analiziranje in primerjanje stanja in dosežkov v posameznih deželah.
Sistematika in vrednotenje knjižničarske dejavnosti
Sistematika knjižničarske dejavnosti. Vrste in organizacija posameznih dejavnosti v knjižničarstvu. Evalvacija, ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj knjižnične dejavnosti. Osnovne funkcije uporabe metod evalvacije v knjižnicah, vrste, stopnje evalvacije, poslovanje knjižnic glede na opredeljene cilje.
Strukturiranje in sistemi obdelave knjižničnega gradiva
Zgradba podatkov v centralnem in vzajemnem katalogu. Abecedni imenski katalog. Zgodovinski pregled in razvoj katalogizacijskih pravil v svetu in pri nas. Mednarodni standardi za bibliografski opis ISBD. UNIMARC, CO-MARC. Znanstvene osnove, definicija in naloge bibliografije. Zgodovinski razvoj slovenske bibliografije. Univerzalna bibliografska kontrola. Teoretske osnove informacije. Standardi za izdelavo anotacij, izvlečkov in povzetkov. Teorija citiranja. Prilagajanje zgradbe podatkov za posamezne vrste knjižnic. Osnove teorije podatkovnih baz. Ovrednotenje informacijskih sistemov.
Teorija klasifikacije in katalogizacije knjižničnega gradiva Teoretične osnove klasifikacije. Psihološke teorije kategorizacije pojmov in pojmovnih shem. Teorija sodobnih knjižničnih klasifikacijskih sistemov. Vrste klasifikacije. Teoretska primerjava prednosti in pomanjkljivosti. Osnove sestave sistemskega kataloga. Metodologija in teorija izdelave tezavra. Ugotavljanje primernosti posameznih klasifikacijskih sistemov za posamezne vrste knjižnic. Teorija klasifikacije v sodobnih računalniških podatkovnih bazah.
Knjižnični informacijski sistemi
Opredelitev informacijskega sistema. Definicije osnovnih pojmov in relacij. Prenos informacij kot element procesa komuniciranja v družbi. Evalvacija uspešnosti informacijskega sistema. Informacijska in komunikacijska tehnologija, kompatibilnost sistemov. Mednarodni sistemi. UNISIST, NATIS, GIP in slovenski knjižnični informacijski sistem. Transformacija knjižnic iz klasičnih izposojevališč v informacijska in komunikacijska središča. Kriteriji za povezovanje knjižnic. Vertikalno in horizontalno povezovanje knjižnic. Sistem COBISS v Sloveniji. Zakon o knjižničarstvu kot osnova za strukturo in organizacijo slovenskega knjižničnega informacijskega sistema.
Ob vseh predmetih je navedena obsežna strokovna literatura, ki je v pomoč študentom pri študiju.
V prvih dveh semestrih študenti opravijo po dva temeljna predmeta, v 3. in 4. semestru pa po en specialni predmet. V 3. semestru prijavijo temo magistrskega dela. Študij je dokočan z uspešnim javnim zagovorom magistrske naloge oziroma doktorske disertacije.
Po uspešno opravljenem študiju si kandidat pridobi akademski naziv magister bibliotekarstva oziroma doktor bibliotekarstva.
Program doktorata je organiziran kot individualni študij, ki lahko traja do štirih let. Po potrditvi teme doktorske disertacije kandidat samostojno pripravi raziskovalno nalogo, pri čemer mu svetuje komisija, ki jo imenuje Filozofska fakulteta. Doktorat se zaključi z javnim zagovorom. Akademski naziv po končanem študiju je doktor bibliotekarstva ustrezne smeri. (Program podiplomskega študija bibliotekarstva, 1996).
5. Primerjava slovenskih in tujih visokošolskih bibliotekarskih programov
Slovenija spada med majhne, mlade države brez veliko naravnih virov, katere jezik ni podoben jezikom velikih držav, s katerimi primerjamo razvitost univerzitetnega izobraževanja na področju bibliotekarstva. Na prvi pogled bi se zdelo najbolje primerjati slovensko visokošolsko bibliotekarsko izobraževanje zlasti s podobnimi državami, npr. Dansko, Irsko, Islandijo in Švico. Vendar so Dublin, Reykjavik in Genève po številu študentov precej manjši študijski centri, Kopenhagen pa veliko večji, čeprav gre za države približno enake velikosti kot je Slovenija. Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani po Številu študentov sodi med srednje velike izobraževalne ustanove, kot npr. Leeds, Loughborough, U.N.London, Glasgow, Perth, Ontario, Madison, Milwaukee. Kot zgled je zanimivo zlasti angleško, avstralsko in ameriško bibliotekarsko izobraževanje, ki ima najdaljšo tradicijo, največ knjižničarskih šol, ki so si med seboj konkurenčne in tudi s tega vidika prisiljene skrbeti za kvaliteto in imajo največje število obveznih in izbirnih predmetov.
Kakor večina tujih bibliotekarskih visokih šol tudi Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani deluje v okviru Univerze in ima temu primerno samostojen status. Finance dobiva le od Ministrstva za šolstvo in od šolnin, ne pa od Ministrstva za raziskovanje, znanost in tehnologijo, kot npr. Sheffield. Slovenski Oddelek za bibliotekarstvo sodi med najmlajše bibliotekarske šole na svetu in je ustrezno verificiran.
Število redno zaposlenih profesorjev glede na število študentov je v primerjavi z drugimi podobnimi šolami zelo nizko. V Leedsu imajo npr. 14 redno zaposlenih učiteljev (3 doktorji - 21%) za 252 študentov - torej 1 redno zaposlenega učitelja za 18 študentov, v Loughboroughu imajo 19 redno zaposlenih učiteljev (9 doktorjev - 47%) za 300 študentov - 1 učitelj za 16 študentov, v University North London je 15 redno zaposlenih učiteljev za 300 študentov - en učitelj za 20 študentov (vseh 15 z doktoratom), v Glasgo-
vvu je 9 redno zaposlenih učiteljev za 180 študentov (1 učitelj za 20 študentov), v Perthu je 9 redno zaposlenih za 234 študentov, torej 1 učitelj za 26 študentov, v Ontariu je 18 redno zaposlenih za 207 študentov (17 doktorjev - 94%), torej 1 redno zaposlen za 12 študentov, v Milwaukee pa je 9 redno zaposlenih za 286 študentov, torej 1 redno zaposlen za 32 študentov. V povprečju je doseženo razmeije 1 učitelj na 20 študentov. Pri nas je 1 učitelj zaposlen za 64 študentov; ker imata dva od 4 redno zaposlenih profesorjev doktorat, to pomeni 50% z doktoratom med redno zaposlenimi.
Tudi v Sloveniji se učitelji poleg poučevanja ukvarjajo z raziskovanjem, publiciranjem in nekoliko manj s konzultacijami.
Tudi slovenski bibliotekarski študenti imajo na razpolago opremljen računalniški laboratorij, Internet, dostop v različne informacijske baze oziroma mreže, online povezave in strokovno knjižnico. Manjka pa multimedijska oprema, založniška oprema, skenerji, video oprema.
Strokovna knjižnica je še zelo majhna, s komaj 1000 kosi knjig in nekaj naslovi periodike. Ne bo prav kmalu dosegla 248.114,29 kosov knjig oziroma 651,42 naslovov periodike, kolikor znaša povprečje v raziskavo zajetih tujih organizatorjev bibliotekarskega študija.
Vsebine predmetov in literatura za leto 1996 navajajo v povprečju 12,03 naslovov pri enem predmetu.
V slovenskem bibliotekarskem študiju še ni razvito mednarodno sodelovanje.
Da v Sloveniji ni brezposelnih bibliotekarjev, dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje; profesorji na Oddelku pa tudi povedo, da se vsi študenti hitro zaposlijo. V katerih dejavnostih poleg knjižničarstva, v kakšnih ustanovah in na kakšnih delovnih mestih, pa ni znano.
Študij je organiziran redno in izredno, ni pa zaenkrat potrebno in razvito izobraževanje na daljavo ah dopisni študij.
Slovenski sistem izobraževanja je bolj podoben nemškemu kot angleškemu. Študenti imajo za sabo 12 let izobraževanja in ne 13 kotna primer v Angliji. Naša diploma je približno enakovredna angleškemu terciarnemu študiju. Vendar traja naš visokošolski študij 4 leta, torej eno leto več kot v Angliji. V primerjavi z nemškimi bibliotekarskimi izobraževalnimi programi je v slovenskem mnogo več akademskega študija in manj prakse.
Število ur zelo neustrezno prikazuje kvaliteto. Po eni strani namreč najbolj razvite bibliotekarske šole sploh ne navajajo števila ur; nekatere imajo mnogo
manj ur kot v Sloveniji; poleg tega pa je vprašljivo, ali ni v številu ur vključena tudi praksa in število ur individualnega študija. Vendar število 2830 ur, kolikor jih ima predmetnik samostojnega študija bibliotekarstva, seveda daleč presega ugotovljeno povprečje 1592 - 2151 ur.
Izobraževanje na stopnji slovenskega magisterija in doktorata traja podobno kot drugje, magisterij 2 leti, doktorat do 4 leta.
Tudi v Sloveniji je možen interdisciplinarni študij, ko lahko nekdo z dodi-plomskim študijem iz druge usmeritve nadaljuje z magisterijem iz knjižničarstva.
Vpisni pogoji za študij na oddelku za bibliotekarstvo v Ljubljani so podobni kot v tujini, razen da ne izbirajo kandidatov z intervjujem.
Tabela 1: Nadgradnja predmetov diplomskega študija
1. letnik	2.letnik	3.letnik	4. letnik
Razvoj bibliotekarstva		Bibliometrija	Primerjalno bibliotekarstvo
Uvod v znanstveno delo	Uvod v znanstveno delo		
Uvod v informacijsko znanost			
Osnove bibliotekarstva	Splošnoizo- braževalne knjižnice	Visokošolske knjižnice	
	Šolske knjižnice	Specialne knjižnice	
	Sodobna organizacija	Sodobna organizacija	Sodobna organizacija
			Management
			Marketing
Knjigarstvo I	Knjigarstvo II	Knjigarstvo III	Knjigarstvo IV
		Rokopisno gradivo	Razvoj tiskarstva/knjige
		Sociologija množičnih medijev	Zaščita in restavracija gradiva
Bibliografija			
Bibliotekonomija	Bibliotekonomija	Bibliotekonomija	Bibliotekonomija
Sistematika znanosti	Klasifikacija	Klasifikacija	Klasifikacija
	Podatkovne zbirke	Podatkovne zbirke	Dokumentalisti-ka
1. letnik	2.letnik	3.letnik	4. letnik
Informacijska tehnologa	Avtomatizacija poslovanja	Metodika bibl. komuniciranja	Računalniško komuniciranje
		Kognitivna psihologija	Kognitivna psihologija
	Razvojna psihologija	Razvojna psihologija	Študij uporabnikov
Angleščina	Angleščina	Tuji jezik	
	Delovna praksa	Delovna praksa	
Kot lahko vidimo s slovenskega modela, je pri nas dobro izpeljana nadgradnja posameznih predmetov in tudi Število predmetov je dovolj veliko, saj poteka izobraževanje 4 leta in tudi v 4. letniku je dovolj predmetov, ne samo diplomsko delo.
Podrobnejši pregled vsebin predmetov, ki sledi, je prav tako kot pri tujih vsebinah narejen po Sauppeju.
Tabela 2: Vsebine predmetov
SEZNAM VSEBIN/ ZNANJ	PROGRAM	
	TERCIARNI	MAGISTRSKI
1. Razvoj bibliotekarske stroke	1 Razvoj bibliotekarstva	Razvoj teoretičnih osnov
Bibliotekarska znanost, vede, stroka	lUvod v znanstveno delo	Raziskovalne metode
Bibliotekarsko raziskovanje	lUvod v informacij.zna-nost 1 Osnove bibliotekarstva	
Zgodovina knjižnic in knjižničarstva	3 Bibliometrija	
Primerjalno bibliotekarstvo	4Primerjalno bibliotekarstvo	
2. Knjižnice in družba	2-4 Sodobna organiziranost	
Družbeni položaj knjižnic	2	SIK, 2 Šolske knjižnice, 3	Visokošolske knjižnice	
Vloga knjižnic na posameznih področjih	3 Specialne knjižnice	
Odnos do masovnih sredstev	3 Sociologija medijev	
Knjižnica in pravni predpisi		
3. Knjižničarska javna dejavnost	lOsnove bibliotekarstva	
SEZNAM VSEBIN/ ZNANJ	PROGRAM	
	TERCIARNI	MAGISTRSKI
Struktura knjižničarstva	2 SIK	
Vrste knjižnic	2Šolske knjižnice	
Knjižnične mreže, sistemi	3Visokošolske knjižnice	
Knjižnice v tujini	3Specialne knjižnice	
4. Organiziranost knjižnice	2Sodobna organiziranost	Sodobne mednarodne tendence
Organizacijska struktura	3Sodobna organiziranost	Sistematika in vrednotenje knjižničarskih delavnosti
Organizacija delovnega procesa	4Sodobna organiziranost	
Vodenje knjižnice	4Management	
Koordinacija	kooperacija	4Marketing
5. Nosilci informacij (bibliologija)	l-4Knjigarstvo	
Zgodovina knjige	3Rokopisi	
Vrste nosilcev informacij	3Sociologija množičnih medijev	
Knjižna, informacijska produkcija	4Razvoj tiskarstva	
Založništvo, knjigotrštvo	4Zaščita in restavriranje	
Konserviranje in rest-avriranje gradiva		
6. Bibliotekarska informatika	1 Bibliografija	Sistematika
Dopolnjevanje fondov	1-4 Bibliotekonomija	Klasifikacija, katalogizacija
Funkcionalnost zadovoljevanja potreb	lSistem znanosti lUvod v informacijsko znanost	Sodobne mednarodne tendence
Obdelava: katalogizacija, bibliografija	llnformacijska tehnologija	Knjižnični informacijski sistemi
Dokumentacija, informatika	2,3Klasifikacija (UDK)	Strukturiranje in sistemi obdelave gradiva
Nudenje, uporaba gradiva in informacij	4Dokumentalistika	
Potrebe, pretok gradiva, informacij	2,3Podatkovne zbirke	
Skupine uporabnikov	3,4Informatika	
SEZNAM VSEBIN/	PROGRAM	
ZNANJ	TERCIARNI	MAGISTRSKI
Uporabniki	neuporabni ki	2Avtomatizacija poslovanja
	2,3 Računalništvo 4Računalniško komuni-	
Usposabljanje za uporabo gradiva	ciranje 4Študij uporabnikov 2-3Razvojna psihologija 3,4,Kognitivna psihologija 3Metodika bibliotekarskega komuniciranja	
		
7. Osebje	1 Osnove bibliotekarstva	
Poklicna strokovnost	2-4 Sodobna organiziranost	
Struktura, načrtovanje osebja	4 Management	
Delovni načrti, odnos do uporabnikov		
Personalna politika		
8. Delovna sredstva	lOsnove bibliotekarstva	
Knjižnična zgradba		
Tehnološka opremljenost		
Tehnične službe, sredstva.		
Na terciarni stopnji slovenskega predmetnika število posameznih tem visoko presega povprečje zlasti pri bibliotekarski informatiki, razvoju bibliotekarske dejavnosti, knjižnicah in družbi, knjižničarski javni dejavnosti, nosilcih informacij in osebju. Na magistrski stopnji pa ne obravnava vsebin kot knjižnice in družba, knjižničarska javna dejavnost, nosilci informacij, osebje, delovna sredstva. Slovenski predmetnik je glede na povedano primerljiv z najboljšima Miinchnom in Bonnom.
Razlike med slovenskimi in tujimi programi nastopajo pri sodobni organizaciji bibliotekarstva s podrobno predstavitvijo posameznih vrst knjižnic, česar v tujini ni toliko. Drugje tudi ni primerjalnega bibliotekarstva.
Predlogi za aplikacijo tujih vzorcev v Sloveniji
V slovenskem bibliotekarskem izobraževanju je najbolj potrebno rešiti vprašanje redno zaposlenih visokošolskih profesorjev. En učitelj na 64 študentov je daleč pod povprečjem oziroma pod standardi drugih visokošolskih bibliotekarskih ustanov. Izobrazba že zaposlenih profesorjev dosega dobro povprečje - kar 50% doktorjev - vendar bibilo treba takšno ali še boljše povprečje dosegati tudi v prihodnje. Treba je torej razmišljati zlasti o rednem zaposlovanju doktoijev znanosti z nazivi docent, izredni oziroma redni profesor.
Ko bo več zaposlenih, bo tudi laže vodih nekatere projekte o razvoju kadrov in razvijati dobro organizacijsko klimo. Med obdelanimi bibliotekarskimi šolami smo razvoj kadrov zasledili samo v posameznih primerih (npr. Aberdeen), vendar so kolektivi na fakultetah kot nalašč poklicani, da tudi pri tem dajo zgled drugim delovnim organizacijam. Pomembno bi bilo vložiti čim več v izobraževanje visokošolskih kadrov, tako da visokošolski učitelji ne bi le dosegali doktoratov, ampak bi se permanentno izobraževali tudi v različnih drugih disciplinah, npr. vodenju, komuniciranju, osredotočanju na študente itd.
Ob več zaposlenih bi bilo mogoče načrtovati določen prihodek tudi s pomočjo izvajanja temeljnih in aplikativnih raziskav, krajših seminarjev za delodajalce - knjižničarje in konzultacij.
Drugi človeški dejavnik, ki sodeluje v pedagoškem procesu, pa so študenti. Tudi pri njih nekatere fakultete poudarjajo kvaliteto. Zato imajo ponekod precej visoke kriterije za vpis, študenti morajo doseči določeno povprečno oceno, delati sprejemni izpit, v intervjuju pokazati motiviranost in znati tuje jezike. Tudi pri nas obstaja nekaj takšnih pogojev. Vendar bi se le težko pridružili mnenju, da bi te pogoje še zaostrovali, ker število mladih na splošno upada, ker smo majhen narod, ker je pomemben vsak visoko izobražen delavec - ker gre za ljudi, ki so vsi pomembni.
Boljša zamisel za razvijanje kvalitete študentov se zdijo tako imenovani na študente osredotočeni programi (student-centered), kijih tudi tuje fakultete šele začenjajo uvajati. Pri tem skušajo metodiko pouka prilagoditi študentom tako, da čimbolj upoštevajo njihove interese. Pouk poteka s pomočjo projektov, delavnic, študija primerov, ekskurzij, vabljenih predavanj, skratka v oblikah, ki ne zahtevajo zgolj memoriranja podatkov, ampak zlasti aktivnost in osebno zainteresiranost, katere posledica je tudi boljše razumevanje in pomnjenje.
Čeprav je Oddelek za bibliotekarstvo v letu 1997 dobil dodatne prostore, t' še vedno ni dovolj. Manjka zlasti prostor za nove redne sodelavce, multi' dijsko opremo, založniško dejavnost, skeneiji, video oprema. Dopolnje-strokovne knjižnice je v teku, vendar je gradiva še zelo malo.
Tuje bibliotekarske šole vključujejo med izbirne predmete predvsem takšne, ki obravnavajo sodobne gospodarske trende in tako po vsej verjetnosti preizkušajo njihovo ustreznost. Tudi pri nas bibilo dobro uvesti več izbirnih predmetov, ki bi knjižničarje seznanjali s posebnimi skupinami uporabnikov, kot so osnovnošolci, dijaki, visokošolci, komercialisti, finančniki, pravniki, vladni uslužbenci, turistični delavci, zdravstveni delavci itd. Izbirni predmeti bi bili tudi lahko za slepe in slabovidne, mentalno prizadete, manjšine, ostarele, invalide, zapornike ipd.
Študente bi bilo dobro tudi uvajati v študij kariere in delovnih mest, na katerih lahko iščejo zaposlitev po končani fakulteti, študenti tegane poznajo, ne poznajo niti načina, kako zaposlitev iskati, niti kje vse bi jo bilo možno najti.
Treba bi bilo razvijati mednarodno sodelovanje pri izvajanju študija, saj bi to povečalo kvaliteto in zanimivost pouka.
V primeru, da bi bilo število interesentov za podiplomski študij še večje, bi lahko uvedli tudi bolj v gospodarstvo usmerjen magisterij (v smislu angleškega M. A.).
Ob ponovni izdaji informatorja za študente bi veljalo razmisliti o nekoliko bolj vabljivi obliki. V takšni knjižici, ki bi bila lahko namenjena tudi najširši slovenski sferi, bi lahko delodajalce seznanili, kako bodoči bibliotekarji znajo iskati strokovne informacije, komunicirati, oblikovati sporočila za javnost in kako poznajo računalništvo, programiranje, tuje jezike. S tem bi delodajalce tudi v gospodarstvu obvestili, da lahko bibliotekarski študenti opravljajo prakso povsod in jim pokazali nov vir visoko izobražene delovne sile.
Vprašanje je, ali bi bilo potrebno v Slovenijo uvesti večerni študij, kot ga imajo nekatere tuje fakultete. Prav gotovo je nekaj izrednih študentov, ki se ne morejo udeleževati predavanj, pa jim je treba pomagati. Vendar bi bila morda boljša rešitev izvajanje posebnih projektov za izredne študente, zelo primerna rešitev pa so tudi tečaji ob koncu tedna.
Podrobnejšega razmisleka je vredna zamisel Fakultete v Leedsu, da oblikuje študij za izredne študente po konzultaciji z vodstvi knjižnic in da študenti obravnavajo dejanske probleme in delajo v obliki projektov.
Zaključki
Glede na to, da smo izobraževanje slovenskih bibliotekarjev primerjali z 39 tujimi bibliotekarskimi šolami, lahko rečemo, da dajejo zbrani podatki o posameznih elementih visokošolskega izobraževanja dobro podlago za ob-
jektivno oceno kvalitete izobraževanja v Sloveniji v primerjavi z visokošolskimi bibliotekarskimi programi po svetu.
Na splošno lahko rečemo, da je bibliotekarsko visokošolsko izobraževanje pri nas celovito - da torej tako kot v tujini tudi pri nas izobražujemo do doktorata. Naš diplomski študij je enakovreden, v marsikaterem pogledu pa celo boljši kot terciarni študij na tujih fakultetah, medtem ko sta magisterij in doktorat raziskovalna in ne običajna strokovna programa.
Predmet Kognitivna psihologija prispeva teoretske osnove za proces iskanja informacij v celoti, ki so nujne za uspešno delo informacijskega posrednika in izobražujejo bodoče bibliotekarje za učinkovitejšo interakcijo z informacijskim sistemom. Tudi preostali predmeti, ki obravnavajo človeške dejavnike (Študij uporabnikov, Knjižnični management, Metodika bibliotekarskega komuniciranja, Razvojna psihologija) prispevajo k uspešnejšemu procesu iskanja informacij in dajejo osnovo za prihodnost, v kateri naj bi bolj upoštevali človeka.
Slovenski visokošolski bibliotekarski program pa vsebuje tudi številne predmete iz informacijske tehnologije in se s tem postavlja ob stran drugim razvitim državam.
Raziskava je potrdila hipotezo, da se Slovenija v pogledu visokošolskega bibliotekarskega izobraževanja lahko postavlja ob stran razvitim sorodnim institucijam po svetu. Slabosti slovenskega programa so predvsem premalo redno zaposlenih profesorjev, neustrezni prostori, pomanjkanje izbirnih predmetov, premalo gradiva v knjižnici.
Če bi analizirali potrebe delodajalcev v celoti in ne le knjižničarstva, bi lahko kot izbirne predmete vpeljali še nekatere, ki bi bibliotekarske študente usposabljali za delovna mesta široko razgledanih, informacijsko - raziskovalnih, komunikativnih sodelavcev za delo v upravi, zdravstvu in posameznih drugih strokah. Na ta način bi prešli na izobraževanje družbi in gospodarstvu izrazito potrebnih knjižničarsko-informacijskih kadrov, ki bi še hitreje našli zaposlitev v najrazličnejših panogah. Seveda pa je pri tem treba upoštevati tudi potrebe področja knjižničarstva, torej zaposlovanje zlasti večjega števila javnih, šolskih, visokošolskih, strokovnih in raziskovalnih knjižničarjev.
Ob raziskavi seje izkazalo, da obstajajo še nekateri raziskovalni problemi, ki bi jih bilo treba preučiti. V zvezi z učitelji, ki so tako pomemben element, bi bilo treba podrobneje raziskati razvoj, načine vodenja, metode dela pri poučevanju.
Pomembna je študijska literatura, ki je na posameznih visokošolskih ustanovah na razpolago študentom bibliotekarstva in bi jo bilo treba primerjati in analizirati.
Odprta ostajajo raziskovalna vprašanja kot npr. analiza sedanjega dela v poklicu, uspešnosti diplomantov, analiza potreb po diplomantih.
Zanimivo je tudi vprašanje, koliko ur obsega študij bibliotekarstva na posameznih visokošolskih organizacijah, koliko od tega je namenjeno akademskemu študiju, strokovni praksi, samostojnemu delu doma itd.
Literatura
Berčič B. "Prizadevanja za uvedbo rednega bibliotekarskega študija". Knjižnica 5 (1961) 1/4 :157-162
Berčič b. "Uveljavljanje bibliotekarske stroke na Slovenskem". Knjižnica 27 (1983) 1/4:5-18.
Berčič B. Začetek visokošolskega študija bibliotekarstva v Sloveniji. Bled: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 1987:123-137.
Berčič B. "Oddelek za bibliotekarstvo". Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1929 -1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989 :249-254.
Berčič B. "Visokošolski študij bibliotekarstva v Sloveniji: stanje in razvojne smernice". Knjižnica, 34 (1990) 3 :139-157.
Berčič B. "Knjižničarstvo. 1.Knjižničarska dejavnost, 2.Bibliotekarstvo". Enciklopedija Slovenije 5. Ljubljana, 1991:159-162.
Berčič B. "Bibliotekarska stroka in ustanove ter njihov razvoj na Slovenskem". Informativni kulturološki zbornik. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1995 :99-117.
j
International Encyclopedia of National Systems of Education, 2 ed./ed. T.N. Post-lethwaite. Oxford: Pergamon Press, 1994.
Poročilo Oddelka za bibliotekarstvo na Filozoßki fakulteti v Ljubljani o delu v študijskem letu 1995/96. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996.
Program podiplomskega študija bibliotekarstva. Ljubljana: Oddelek za bibliotekarstvo Filozofske fakultete, 1996.
Rybar M. "Fachliche Ausbildung der Bibliothekare in Slowenien". Bib los (Wien) 24(1975): 201-210, obj. tudi v: Das slowenische Bibliothekswesen, Wien 1976:35-44.
Šlajpah M. "Študij bibliotekarstva v Sloveniji". Knjižnica 7 (1964) 3/4 :95-102.
Vsebine predmetov in literatura. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 1996.