Uredništvo in npravništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ «Shaja tr pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti trsrJi dan od 11,—12. ure dopolcL Telefon St. 113. naročnina listu: Celo leto.........12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno........... i K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 34 Maribor, dne 28. marca 1910. Letnik II. Izpopolnjujmo politično organizacijo! Naša politična organizacija S. K. Z. lahko s ponosom gleda na svojo preteklost. Komaj tri leta je stara, a priborila si je že mnogo vspehov, izbojevala že mnogo zmag. Komaj ustanovljena, prestala je svojo prvo skušnjo v zadnjih državnozborskih volitvah. Krepko in odločno je šla v boj in vspehi niso izostali. Nasprotniki so se v pričetku sicer porogljivo nasmihali in govorili o mrtvorojenem detetu, a dejstva so jim glasno in jasno povedala, da ima S. K. Z. neizčrpljiv življenjski vir. Ker so spoznali, kako so se bridko varali, so se pričeli krčevito,- z vsemi sredstvi braniti. A nič ni pomagalo. S. K. Z. je šla nevzdržno in zmagovalno svojo pot naprej. Lanske deželnozborske volitve so ji prinesle nepričakovane zmage. Akoravno smo bili globoko prepričani o silni moči naših idej, se vendar nismo os-melili upati, da so vzbudile v tako kratkem času v ljudski duši spavajoče prepričanje. Doba, v kateri so naši nasprotniki delali z vsemi sredstvi, da poplitvi-jo versko prepričanje in okužijo mase s puhlimi frazami, je bila predolga, da bi se bili upali pričakovati, da je zapustila tako malo sledov pri -našem ljudstvu. Poleg tega so liberalci agitirali s tako divjo silo, da smo bili prepričani, da morajo vjeti mnogo še ne dovolj izkušanega naroda v mreže preperelega m okostenelega liberalizma. A izid nas je prijetno iznenadil. Naše ljudstvo je pretrezno-misleče in preveč kremenitega značaja, da bi ne znalo ločiti zdrava, življenje dihajoča načela S. K. Z. od nezmiselnih, svobodomiselnih kolobocij. Z listkom v roki je odločno povedalo, kaki politični nazori koreninijo na pravem temelju in je pomedlo z liberalci. A ne le na zunaj, tudi na znotraj se S. K. Z. lahko ponaša z lepimi vspehi. Naše ljudstvo, za katerega izobrazbo se prejšna solzava slogaška politika ni nič brigala, se je potom S. K. Z. politično zelo izšolalo. Že vroči volilni boji so mogočno vplivali na razbistrenje političnega mišljenja. Potem pa še ta nepregledna vrsta zborovanj, ,Jna katerih so govorniki S. K. Z. poljudno in temeljito pojasnjevali politična vprašanja in učili ljudstvo, kako se presoja razne probleme. Ako prištejemo k temu še skrb K. Z. za dobre in izborno informirane časnike, ki dan za dnevom pomagajo širiti duševno obzorje, ter živahno sodelovanje K. Z. pri mnogoštevilnih poučnih tečajih S. K. S. Z., potem je po vsej pravici lahko ponosna. Po komaj triletni dobi ima za sabo v vseh političnih vprašanjih izvrstno verzirano, v težkih bojih izklesano stranko. To je veliko, a ni še vse! Mi bi se silno pregrešili, ako bi hoteli sedaj mogoče na lavorikah, ki smo si jih priborili, mirno počivati. ,To ne sme biti! Res je sicer, da se nam bližajo časi mirne dobe, & to nas ne sme premotiti, da bi polenili. Ta čas moramo mi porabiti, da mirno in stvarno premotrimo naše vrste in poskrbimo za izpopolnjenje in okrepitev naše notranje organizacije. Mi ne smemo pozabiti, da nas čakajo, akoravno bodo bližnji časi mirni, še hudi in težki boji. Vedno nam mora biti pred očmi, da se bo mogoče nam treba boriti proti dvem, ;trem frontam. $n tukaj moramo računati na vspehe samo, ako smo popolnoma enotni in konsolidirani. To se pa da v časih premirja vstvariti samo s smotrenim in sistematičnim čiščenjem, krep-ljenjem in izpopolnjevanjem. Vse sile in silice moramo z živahno agilnostjo tako formirati, da se strnejo ob potrebi v nezlomljivo celoto. K. Z. mora skrbeti, da priredi v zadnji gorski vasi politična zborovanja. Politična-»' samozavest se silno okrepi, ako pristaš osebno pozna svoje poslance in voditelje. Glavni naš princip v tem oziru mora biti, da se morajo vršiti shodi nepretrgoma, ne samo ob gotovih prilikah, ali mogoče celo samo pred volitvami. Glavna naloga za pogosta zborovanja) odpada na poslance K. Z., a ker ti ne zmorejo vsega, je potrebno, Jda razvijajo naša politična društva živahno gibanje v podrobnem delu. 'Skrbeti morajo za stik med volilci in med poslanci, poiskati morajo v vsaki vasi zanesljive in agilne zaupnike in vstvariti predpogoje in predpriprave za shode. Centrala mora biti o vsom strankinem gibanju vedno natančno poučena, mor , imeti točen pregled o vsakokratnem stanju, in mora imeti na vse strani sigurne zveze, da lahko vsak hip da potrebna navodila in pojasnila. Ves strankin aparat mora hitro in zanesljivo funkcionirati. To je pa samo mogoče, ako strankino vodstvo razpolaga z gotovimi denarnimi sredstvi. Zato ne smemo nikdar, posebno ne v času mirnega razvoja, pozabiti na strankino blagajno. Paziti moramo, da pridobivamo K. Z. novih udov, ki redno, kakor veleva strankina disciplina, vplačajo letni prispevek. Zavedati se tudi moramo, da je naša dolžnost,1 ako ’ smo ,v stanu, tudi v obilnejši meri gmotno podpirati stranko. Pri vsem vestnem delu za S. K. Z. pa ne smemo pozabiti, da smo le veja velikega debla, da smo del Vseslovenske ljudske stranke. Praktično in v dejanju moramo podirati pokrajinske meje, s kateri- PODL1WTKK. Polumesec bledi. Kulturno historiöua rrzprava. Državni in deželni poslanec dr. Žitnik je imel dne 22. svečana 1910 v Ljubljani važno in zanimivo predavanje. Poslušalcev je bilo prav mnogo. Govoril je o Turkih, od pričetka njihovega cesarstva do današnjih dni, o razvoju mohamedanske vere, o bojih Arabcev in Turkov do najnovejših dogodkov v turški državi. Nekako mohamedansko sveto pismo je koran, razdeljen na 114 poglavij; glavni nauk njegov je o molitvi, postu in miloščini. Med glavnimi točkami korana je tudi ta: Kdor pogine v boju, temu se odpuste jna sodni dan vsi grehi in njegove ra,ne se bodo svetile kot solnce. To in pa vera v neizprosno usodo je tako vplivala na Arabce, ,'da so s hrabrostjo in versko nestrpnostjo osvajali deželo za deželo. Jedina sreča za Evropo je še bila ta, ker so se pogosto med seboj klali, posebno ob smrti vsakega kalifa, ki je najvišji poglavar mohamedanske vere. Boji za kalifsko stolico stali so brezbrojno človeških in drugih žrtev. Kako so osvajali pokrajino za pokrajino, nam svedočijo sledeče številke: Leta 682 zapre oči Mohamed, p, 640 si osvoje 'Arabci Egipet' in nekaj let kasneje Tripolis in vso «everno ’Afriko. Leta 638 osvoje Palestino z Jeruza- lemom. Leta 711 jih najdemo na, Španskem, kjer so podjarmili skoro cel polotok, a sto let kasneje udarijo tudi na Francosko. Kalifi zasedenih dežel so si pridobili silna bogastva. Mavri, kakor so jih nazivali Spanci, ki so se bili naselili tuintam na Španskem, bili so marljiv narod, ki je pridno obdeloval polja, a zraven tega gojil tudi trgovino in umetnost. Sezidali ‘ so krasne zgradbe po Španskem. Kordova je bilo njihovo kulturno središče. Arabci so premagali Turke, ki so se bili naselili v Mali Aziji. Turki so sprejeli njihovo vero. Ker so kalifi imeli za telesno stražo ljudi tujega plemena, a sultani janičarje in Albance, so sprejeli takrat pobegle Turke, ker se niso zanesli na svoje ljudi. Tako se je zgodilo, da so Turki, telesna straža kalifove,, dobili pomalem oblast v svoje roke. Sedaj se prično turški navali na Balkan in pa njegove f narode. Z žalostjo smo brali in čuli, ker nazivljejo prosvitljeni narodi Hrvate in Slovence barbare, a ne vedo, da smo mi oni, ki so rešili evropsko kulturo ognja in meča. Hvala Bogu, da so minili ti žalostni časi. Osvobodili so se Srbi pod Crnim Jurijem, — osvobodili so se Grki in Bolgari. Sanjali smo nekoč: Rusija bo osvobdila slovanska plemena, kakor še dandanašnji sanja kaka mlada glave* Ali ruska politika je samo ruska — in nič več. , „ „ Ce zamore katero slovansko pleme na Balkanu sanjati o boljši bodočnosti, so to v prvi vrsti Bolgari : marljiv in junašk narod. Srbi so v svoji politiki fantasti in sanjači in ničesar drugega. mi so nas ločili naši tlačitelji. V nas se mora vkore-niniti misel, da smo enota, ki je neločljiva. Velevažno sredstvo za dosego tega cilja so shodi, na katerih nastopajo vodilni možje iz sosednih pokrajin in na katerih manifestiramo za skupnost. Tak shod bo tudi dne 29. t. m. bb priliki občnega zbora S. K. Z. v Mariboru, ko bo govoril naš prvi voditelj dr. Šušteršič. Sveta naša naloga je, da poskrbimo za mnogobrojno udeležbo, da bomo častno in dostojno obnovili zvestobo vseslovenski misli in navdušeno manifestirali za Vseslovensko ljudsko stranko. Atentati v ogrski državni zbornici. Ogrski mogotci in politični klativezi so lahko ponosnL Akoravno so se že v marsikateri zbornici dogodili škandali, tako onečaščena še ni bila nobena: v ogrskem parlamentu je tekla kri, Uva člana kabineta, ministrski predsednik grof Khuen in poljedelski minister, sta dobila več ran in sta bila krvaveča odpeljana iz zbornice. Nimamo namena ’ zagovarjati grofa Khuen a. Vedno in odločno smo pobijali tega politika, ki označuje enega najžalostnejših poglavij v zgodovini bratskega naroda hrvaškega. Obsoditi pa moramo nastop proti njemu, ker zahtevamo v politiki in v vsem javnem življenju dostojnost in smo principijelni nasprotniki vsakega nasilja. Vladajoča ogrska klika se kaj rada ponaša in baha s tisočletno kulturo. < IV neštetih panegirikih so ogrski politični jonglerji že hvalili viteštvo, svobodo-in pravicoljnbje ogrskega naroda. Nečuveni Škandali,, ki so se odigrali v pondeljek dne 21. t. m. v krasni in ponosni gotski palači ogrske prestolnice, z bengalično lučjo osvetljujejo te emfatične slavopevee. Ob Vili. uro predpoldne je v pondeljek dne 2L t. m. otvoril predsednik Gal1 izborno obiskano zbornico. Najprvo se je prečital cesarjev reskript, s katerim se zbornica razpušča. Govornik Justhovcev grof Batthyany, Kossuth in zastopnik ljudske stranke Rakovszky v ostrih besedah označujejo ta korak vlade kakor protipostaven. Ko äß je za tem dvignil grof Khuen, da bi zagovarjal vladno stališče, je nastal med njegovim govorom nepopisen vrišč in hrup. Zloglasni Polony se je približal ministrskim klopem in je divje kričal: Vi-spadate v norišnico, vi nesramni pes, vi s.....I Preobrat, ki se je storil lanskega leta,, v turškem cesarstvu, je povzročil samo tuj denar. V tem cesarstvu vladajo tuje države s svojim denarjem, — podkupljajoč kolikor največ morejo. V tem se najbolj odlikuje Angleška, Mladoturke je dvignil tuji denar. A ta,, bo tudi njihova propast. Prepričani smo, da imajo tudi požrtvovalnih* ljudi, ali ti ne bodo zaprečili propasti. Sanjajo, da-bode turška ustava rešila državne zapleti jaje, a bode konečno le vzrok novemu sporu jv ubogi turški' državi. Kako je možno proglasiti v, Evropi turški jezik državnim, ko Turkov v Evropi ni več nego 1 mi lir jon, a drugih narodnosti 5 in pol milijona? Kako hoče nastati mir ? V Maeedoniji in drugod bo haj-duštvo cvetlo še nadalje, ker ga skrivaj vzdržavajo stranske države. Pametno rešenje balkanskega vprašanja bi pa bilo to: Rusija in Avstro-Ogrska naj sporazumno,razodele Balkan, a carigrajskega bolnika naj odpravijo, zdravit se v Malo Azijo. Avstro-Ogrska naj dobi zemljo do Soluna. Srbija in Crnagora naj bosta v avstrijski državi’kakor Bavarsko in Virtemberško v nemški državi: Ali se bo to, in kedaj se bo to zgodilo, ne ve- nikdo. Završujmo naglašajoč: Sramota za Evropo, ki trpi tako žalostne položaje na Balkanu- Predsednik je prekinil sejo. Ko se je trušč nekoliko polegel, in je bila seja zopet otvorjena, je hotel Khuen nadaljevati s svojim zagovorom. A v tem splošnem šumu in ropotu so se izgubile njegove besede.. Stopil je korak bliže k stenografom, da bi vsaj ti razumeli njegove izjave. V tem trenutku pa naskočijo poslanci Justhove skupine ministrske klopi. Od vseh strani padajo težki Črnilniki, jeklena črtala in trdo vezani katalogi na ministre. Grofa Khuena zadene težak črnilnik iz medenine ravno nad oko in v trenutku je ministrski predsednik ves v krvi. A takoj na to prileti v njega masiven, okovan kodeks in mu zada težko rano na licu- . ... Med tem je ranjen tudi že poljedelski minister, ld ie ravno note! prisko t< na pomoč grofu Khuenu. Črnilnik iz kovine ga rani na čelu nad očesom, jekleno črtalo pa na ustih. Vsa oblita s krvjo so odpeljali ministra iz zbornice. Med tem, ko so se vršili ti surovi, v parlamentarnih analih kulturnih držav dosedaj še ne nahajajoči se dogodki, je prekinil predsednik sejo. Zbornica nudi strašno sliko. Povsod ‘ leže raztrgane knjige, razbiti črnilniki, in vse je zamazano s črnifom. Ko je po preteku pol ure predsednik zopet otvo-ril sejo, ni bilo nobenega člana vlade več navzočega. Predsednik obžaluje sramotne dogodke ; in poživlja krivce, naj se javijo in prevzamejo popolno odgovornost. Poslanci Justhove skupine Zaharias, Hoffmann in Beck izjavljajo, da so v hipnem razburjenju metali knjige. Akoravno se Mažari 1 radi ponašajo1 s svojim viteštvom, vendar ni v teh političnih junkerjih toliko možatosti, da bi se zglasili oni, ki so metali smrtno-nevarne črnilnike. Ker je pa državni zbor že razpuščen, in ni več imunitete — išče te krivce policija. Govoreč dokaz, kako infamni so gotovi krogi na Ogrskem, je tudi dejstvo, da sedaj zvračajo vso krivdo na hipno razburjenje, faktično pa ni moglo biti posebnega vznemirjenja, ker se je že dolgo naprej vedelo in v časnikih razpravljajo o stvareh, ki so bile v tej seji na dnevnem redu. Vsa stvar je bila že v naprej aranžirana. Radi tega je tudi sramotni pečat, ki se je vtisnil ogrskemu parlamentarizmu s temi brezprimernimi čini, toliko večji. Ta fakt se zrcali tudi iz vtisa, ki so ga napravili ti zločinski atentati na javnost. Vsi časniki skoro brez izjeme obsojajo izgrede, ki stavijo v tako čudno luč „visoki nivo ogrske politike“,,' o katerem je znal tako lepo pripovedovati bivši minister jgrof Apponyi. Tudi ogrska magnatska zbornica je obsodila te izgrede. Gotovo je, da bosta Khuen in njegov pomočnik Tisza imela lep dobiček, kajti mnogo dosedaj neutralnih se jih bo po teh Škandaloznih nastopih oklenilo. Po glasovanju dobi besedo poslanec Nikolič. Pri njegovem govoru je prišlo do velikih viharjev v zbornici. Govornik je čudovito hvalil bana Tomašiča. Manjšina je protestirala proti temu. Poslanec dr. Elegovič je ostro prijemal vlado in večino, ki se klanja oholim Mažarom. Ban, katerega je Elegovič • napadal, se je skušal opravičevati, a ni mu šlo po sreči. \ Poslanec Mile Starčevič je ostro govoril proti pogodbi z Ogrsko, potom katere se pritiska Hrvate ob steno. Med Starčevičevem govorom je prišlo do hudih prepirov med njegovo stranko in pristaši čiste stranke prava. Starčevič je izjavil imenom stranke, da ostane ona v opoziciji proti sedanji vladi. V seji dne 22. marca je prišlo ob govoru bana Tomašiča še do hujših prizorov. Ban je skušal braniti Khuena, a v tem momentu je hudo završelo po zbornici. Sejo je moral predsednik prekiniti. Ko je potem prevzel podpredsednik dr. Magdič predsedništvo, letele so zopet psovke vse-skriž po zbornici. Pri proračunskem odseku je predlagal ban, da je treba za dva milijona kron povišati dohodke, če se hoče izdatke pokriti. Izvolil se je poseben odbor, ki bo pregledal račune prejšnje vlade. Odpotovanje kralja Petra v Petrograd. „Srbske Novine“, uradni list srbske vlade, so priobčile dne 20. t. m. kraljev ukaz, s katerim kralj Peter poverja regentstyo za'čas svoje odsotnosti prestolonasledniku Aleksandru. Ministrskega predsednika bo zastopal finančni minister Stojan Protič, ministra zunanjih del dr. Milovanoviča pa naučni minister Žujovič. Kralj Peter je dne 20. t. m., ob 1410. pri dop., odpotoval iz Belgrada"- s posebnim dvornim vlakom. Na ulici od kraljevskega dvora do železniške postaje je stala tisočglava množica, ki je kralju prirejala navdušene ovacije. Na kolodvoru so se od kralja poslovili ministri, celotni diplomatski kor in poslanci narodne skupščine. Kralja spremljajo ministrski predsednik Nikola Pašič, minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič, sekcijski načelnik v ministrstvu zunanjih del dr. Mirosfov Spalajkovič, kraljev tajnik Jankovič, kraljev adjutant Šturm in številna vojaška suita. Ko se je vlak jel premikati, je jela množica mahati z robci in klobuki in klicati: „Živio kralj Peter!“ Godba je zaigrala kraljevsko himno, s trdnjave pa je zagrmelo 21 topovskih strelov. Raznoterosti. Politični pregled. Tudi dobro!! „Arbeiter-Zeitung“ objavlja pod gornjim naslovom članek, v katerem pravi, da bi se dalo vso Bie-nerthovo vladno modrost označiti z dvema besedicama: Tudi dobro! Ko je zahtevala vlada od zbornice, da jej dovoli najetje 181,000.000 K posojila, je zatrjeval finančni minister na vse pretege, da mora parlament dovoliti posojilo še pred prazniki, sicer bo velika škoda za državo. A ko je parlament odklonil zahtevo, da bi o vladni predlogi razpravljal Še pred prazniki, je Bienerth zmignil z rameni in rekel: Tudi dobro! Ko je prišla v odseku na vrsto razprava o pogodbah s parobrodnimi družbami, katero je označila vlada za zelo nujne, a je odsek sklenil, da bo o predlogi razpravljal še-le po Veliki noči, je Bienerth zopet rekel: Tudi dobro! In tako gre vedno naprej. .Naj dobi Bienerth od parlamenta še tolikokrat nezaupnico in jasen migljaj, da naj gre, on se vendar-le drži ministrske stolice, kakor klop kože. Le radovedni smo, koliko časa bo to še trajalo. Gotovo pa je, da bi kaj takega ne bilo mogoče nikjer drugje, kakor v naši ljubi Avstriji. Demisija kabineta Sonnino. Ministrstvo Sonnino je podalo ostavko, — tako kratko^ in lakonično javljajo iz Rima. Pričakovalo se je to že dalje časa, ker je bivši ministrski predsednik Giolitti spremenil svoje stališče nasproti vladi. Zbornica je bila dne 21. t. m. odgodena in bo posle vodilo, začasno naprej ministrstvo Sonnino. Luegerjev naslednik. Z vso gotovostjo se sedaj lahko trdi, da postane dunajski župan dr. Neumayer, sedanji prvi podžupan. Stranka kot taka se ie že zjedinila za to kandidaturo. Meščanski klub bo gotovo tudi v tem smislu sklepal. 1 Hrvaški sabor. Vedni nemiri in prepiri so na dnevnem redu v saboru. V seji dne 21. marca je prišlo do burnih prizorov. Izvolili so se najprvo različni odseki. Predsednik je imenoval skrutatorje, a člani manjšine so ta mesta odklonili. Pri nadomestni volitvi so pristaši čiste stranke prava ogorčeno klicali proti večini: Mažaroni! Osebna vest. Ekscelenca prevzvišeni gospod knezoškof odpotujejo prihodnji torek na Dunaj, da tam dne 30. sušca v stari minoritski, sedaj italijanski cerkvi Marije Snežne v I. okraju poročijo hčerko bivšega mariborskega vojaškega poveljnika, glo-bokovernega generala Alberta grofa Nostitz-Rieneck, grofico Karolino, z vitezem Henrikom pl. Löwenthal-Linau, c. in kr. poslaniškim svetnikom v Washingtons- — Dve sestri nevestini ste svojčas prejeli Iz rok mil. nadpastirja v Mariboru zakrament svete birme, ženin pa je tukajšnji škofljan, ker je dedič in lastnik d’Orsayjeve graščine Sv. Jurija v župniji Gornje Sv. Kungote. Mladina na plan! Zveza telovadnih odsekov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 10. aprila v Maribora mladeniški tečaj. (Predavatelji pridejo iz Ljubljane. Natančneji spored o tem tečaju priobčimo prihodnjič. Že sedaj opozarjamo vse naše mladeniče v Mariboru in okolici, pa tudi po drugih okrajih, da se tega važnega tečaja v obilnem številu udeležijo. 'Vse naše mladinoljube in organizatorje pa prosimo, da delujejo na^ to, da iz vsake župnije, iz vsakega našega izobraževalnega društva pridejo mladeniči na tečaj. Naša mladeniška organizacija se mora poživeti, zatorej bi bilo želeti, da se sestanejo dne 10. aprila v Mariboru mladeniči iz celega Spodnjega Stajerja, da si začrtajo pot za nadaljno organizacijsko delo. Torej mladeniči na plan! Zapuščino A. Medvedovo uredi, kakor čujemo, na željo pokojnega pesnika pesnikov pobratim pisatelj Fr. S. Finžgar. Knjižnica S. K. S. Z., Koroška ulica štev. 5 je zopet redno odprta vsak dan od 4. do 6. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. ure dopoldne. Razpolaga z najboljšimi spisi; t Slovenske književnosti. Škandalozno nemškutarenje. V zadnji številki smo konštatirali, da je dal neki mariborski slovenski trgovec tiskati neke reklamne listke v nemški Most-bockovi tiskarni, ter je iste doposlal tudi župnijskim, uradom. A ne le to! Mi dobivamo ban za dnevom poročila, da se v slovenskih trgovskih krogih vse preveč nemškutari. Poznamo trgovca, ki z odjemalci sicer zaradi „kšefta“ rad govori slovenski, a s svojimi uslužbenci in s svojo družino pa občuje, v nemščini. Dokazov imamo dovolj. Naši slovenski okoličani se nam sami pritožujejo, da slovenski, trgovci, ko pridejo na deželo, dosledno, in skoro demonstrativno govore nemški. To je škandal! Ako že hočete, da se,geslo „svoji k svojim“ vdomačj pri našem ljudstvu, je pač prvi predpogoj, da se poslužujete v vsem življenji dosledno slovenščine.; Če „bo ljudstvo videlo, da ste trgovci res pravi slovenski rodoljubi, bo vas. rado podpiralo. A treba je dobrega vzgleda, ne pa nemškutarenja, ki je pač menda najslabše — reklamno sredstvo za slovenske trgovce in to še v popolnoma slovenskih vaseh. Povemo na ves glas, da takih škandaloznih početij ne bomo mirno trpeli! Železnica Polzela—-Kamnik, Kljub skoro enoglasnemu sklepu lanskega gomilskega shoda glede te projektirane železnice nekateri še vedno spletkarijo za zvezo v Domžale. Nemci so nabrali mnogo podpisov za to progo tudi po Štajerskem. Čudno in sumljivo je, da se baš Nemci tako potegujejo za to zvezo. Se bolj čudno, naravnost škandalozno pa je, če se dajo slovenski Savinjčani preslepiti Nemcem za podpis. Kakor slišimo, so celo nekatere slovenske občine v Savinjski dolini dale na prošnjo pečat. Vprašamo, ali ni to zloraba uradne oblasti, če župan ali tajnik brez dovoljenja občinskega odbora podpiše in podpečati nemško prošnjo, ki je niti ne prebere in ne zastopi! Svarimo pred tako neprevidnostjo! Če delamo za Domžale, se bo vsa stvar zopet za nekaj let , zavlekla, in zaradi needinosti nazadnje niti štajerske proge do Kranjskega ne dobimo! Liberalna komedija. Podi tem naslovom piše „Mir“ od 19. t. m.: „Le po izdajalcih!“ „Z vso ogorčenostjo obsojamo najostudnejši boj slovenskih klerikalcev proti dični družbi sv, Cirila in Metoda! “ — Tako vpijejo sedaj liberalci. Prava komedija! Po zimi so hoteli kopirati ustanovitev Vseslovenske ljudske stranke, in so napovedali združitev vseh liberalnih frakcij v eno veliko stranko. Ker pa je liberalizem na slabem glasu, vsaj pri nas na Koroškem, so minolo nedeljo v Ljubljani skušali zlimati liberalce raznih dežel pod egido družbe sv. Cirila in Metoda. S Koroškega so na shod naročili dva kmeta, gospoda Prosekarja, ki je govoril na shodu „v imenu Korošcev“, pravzaprav le v svojem in dr. Müller j a imenu, m gospoda Kobentarja iz St. Jakoba, ki se je izdal za naprednega in govoril o „črnem vetru.“ V Glinjah so naročili študente, da so sklicali podružnico svet. Cirila in Metoda in stavili resolucijo zoper edine narodne delavce na Koroškem, v kateri govore o naj-ostudnejšem boju proti celotnemu narodu slovenskemu od klerikalne strani! Zares, tako hinavstvo je ostudno! Krinke doli! Pod krinko narodnosti bi radi zanesli razdor v našo dosedaj edino stranko, pri tem pa hinavsko zavijajo oči in kričijo po edinosti, ki so jo sami začeli ubijati. Vedo dobro, da vodi razdor v pogubo. Pa to jih ne straši. Potem pa imajo še drzno celo, da nas imenujejo komedijante, duševno bolehne mrorfveTstne! AH niste mislili nase, k0 ste to govorih. Ji ljudje, ki gledajo po strani, ko bijemo ljute boje proti narodnemu sovražniku, se zganejo, kadar se jim zdi ugoden čas, metati slovenski stranki polena pod noge. To je njihovo edino narodno delo' Zato kličemo tem ljudem: Če hočete delati za razdor na Koroškem, potem raje pojdite, odkoder ste prišli. Vaše narodno (v resnici razdiralno) delo narodu le ško- ulij 6. Če hoče družba sv. Cirila in Metoda koroškim Slovencem pomagati s tem, da dela med nami za r azdor, potem jo odklanjamo popolnoma, ker tisti mal denar, ki ga pošilja na Koroško v šolsko obrambo ne koristi narodu toliko, kakor mu škoduje nje raz- Tu^Zf10- f° Si naj enkfat za vselej zapimnSo. dn^prl^ra001 bl/tm ne P°magali, ako bi se razbila tn / od, EmsPJei(!ria do danes sem katoliš- ko narodna stranka, s katero slovenstvo na Korošcem stoji au pa pade v petih letih! Ovrzite to če ialcf et’i Za-r 1° -VS1 razdiralci Pri «as narodni Izda-ufo • kr{üskaj0 narodu na čelo hinavsko „narod- lo otresü ISkl POljUb‘ Pa naSe ljudstvo se Ph bo zna- hii cn^‘fSejr sad neniških šo1 na Slovenskem. Dobil sem od nekega pomočnika dopisnico, na kateri ni- ZiPifo ®?er WohWoren Herrn . P . n da.(pdb) 16-3 1910. Ich erlaube mirs ani Ihnen anzusfragen ab frei ist,,' Ich bi 26 Jahrn aid Muliter frei Mütt Wiener Jahres Zeigniesse im allem bevandert absender H........in Ziilli ZübflOTl um? ?°f0ri faren' Na 'dvngi strani'piše': gasse ?2 ^ H ' ■ • B • • • in Zilli? , Dokaz nemške kuiture ie te dni dobi! v rol n poslanim Gostinčar. DodiI je dopisnico, katere besedile priobčujemo brez komentarja, ker je sama dovoli SfTn znaniaV1S°ke kulture, nemške strpljivo^ Wahl nemščine. Nemški zagrizenem piše: in Wien Ctostinsohar Abg; aus Laibach ]„ • n Abgeoidnetenhaus. Geehrter Herr! Wol- n f e d1® gewogenheit haben und in Öst Parlament Deutsch Sprechen nicht Windisch verstanden - Ifo n Wien sind und nicht ln Laibach es Windische Ha derlumpen es wollts die Windische Propaganda ma dien u daweil von die Deutschen Brot; freßen wal SS? fser\u'e^an drugi dan, da zopet prikaplja toliko, da ti izplačajo. Ne vemo, ali je res naš okraj tako siromašen, ker je v tem davčnem uradu tolikokrat suša. Prosimo 1 odpomoči, da ne bo neprilik! Koroško. Nov odvetnik v Celovcu? jGospod dr. Oblak, bivši koncipijent v pisarni dr. Müllerja, je napravil odvetniški izpit v Trstu in se misli, $cakor poroča „Slovenski Narod“, naseliti v Celovcu kot odvetnik. Novo društvo. V Celovcu se je ustanovilo katoliško slovensko mladeniško društvo Zora, ki je pristopilo S. K. S. Z. za Koroško. V Dohrli vasi je umrl zaslužen slovenski koroški duhovnik, župnik v pokoju in zlatomašnikjf č. g. Jožef Kokic, ki je bil rojen dne 17. sušca 1824 v Dobrlivasi. Naj počiva v miru! V Kotljah so zmagali pri občinskih volitvah zavedni slovenski možje. Občni zbor štajerske c. kr. kmetijske družbe. K našemu zadnjemu poročilu smo še dobili naslednje podatke z občnega zbora: Podružnic je bilo zastopanih 104 po 273 delegatih. Proračun družbe za leto 1910 znaša 421.376 K prejemkov in 433.116 K izdatkov. Lansko leto je imela, družba 921.842 K 73 v dohodkov, izdatkov pa 824.093 K. Preostanek znaša torej 97.749 K 20 v. Občni zbor je vzel na znanje ustanovitev no-vib kmetijskih podružnic pri Sv. Antonu in Sv. Andražu v Slov. goricah-ter v St. liju pri Velenju. Predlogi podružnic: Že zadnjič smo poročali o važnem predlog« podružnice Mestinje-St. Peter, ki je bil sprejet. Predlog se glasi: Kmetijska družba naj v posebni spomenici vpliva s pomočjo poslancev, ki so združeni v agrarni zvezi, da se uvede za vojake, ki so -sinovi kmečkih starišev, kmetijski pouk, da si le-ti ohranijo potom tega pouka ljubezen do kmečkega stanu. Podružnica Ribnica na Pohorju predlaga: Centralni odbor se poziva delovati na to, (da bi se v spomladi poslal poseben vešč/ik na Pohorje, da pre gleda pohorske gozdove m pašnike ter se s tem storijo potrebni koraki za meboracijo Pohorja. Podružnica Videm in Zn kot predlaga, da se ne' storijo v bližnjem času potrebni koraki, da se napravi v brežiškem okraju vzorni m poskusni vinograd, da se vendar spozna, katere amerikanske podlage in njih križanke bi bile za posa vske' pokrajine najboljše, ter katere žlahtne vrste bi bile, za tla, lego in klimo v, Posavju priporočljive. . Podružnica Ivanjkovci: Centralni odbor naj izda lahko umij iv, popis o navadnih vinskih boleznih, katere bi vinorej.ee lahko sam popravil. Ta popis naj se 'izda v slovenskem in nemškem jeziku. ,• šentiljska,, podružnica:: Ker je vinogradno kolje vodno dražje, in ker se je bati, da sčasoma ne bo za drag denar dobiti dobrega, trpežnega kolja, n h j centralni odbor deluje na to, da iz eraričnih gozdarskih šol. dobijp naši posestniki za .znižano ceno sadike od akacijo, ki daje prav močno in najbolj trpežno kolje za vinograde. Da se uvede deželna zavarovalnica za živino, kakor v drugih deželah, so predlagale podružnice: St. Ilj, Maribor in Rogafec, naj centralni odbor stori čim prej potrebne korake za ustanovitev te zavarovalnice. O predlogu za boljše urejevano slovensko družbeno glasilo, ki ga je stavila slovenjegraška podružnica, smo že zadnjič poročali. Žalostno dejstvo je, da je narodna nestrpnost v nemško-agrarnih krogih v tako visokem Stadiju, da je ta nedolžni slovenski predlog večina kar a limine zavrgla. Podružnica Mestinje-St. Petjer,j! ki razvija posebno živahno delavnost, predlaga, naj c. kr. kmetijska družba s pomočjo države in dežele v vseh delih naše dežele napravi posebne gospodinjske tečaje za kmečka dekleta ! in gospodinje, kakor jih prireja kranjska kmetijska družba. Pri subvencioniranih merjascih se naj vzamejo v poštev tudi merjasci1 štajerskih domačih pasem. (Predlog podružnice St. Jurij na Ščavnici.) Za zgradbo vzornih hlevov in gnojišč, se naj dajo posebna desetletna brezobrestna posojila, kakor pri novih vinogradih. (Predlog podružnice Ivanjkovci.) Zaradi nameravanega novega vinskega davka predlaga podružnica St. Ilj v Slov. gor. energičen protest proti tej nameravani krivici. Šentiljska podružnica je vložila tudi naslednji predlog: Centralni odbor naj z vso močjo vpliva na zvezo gospodarskih zadrug, ,‘da ista razstavi štajerska vina v gornještajerskih, 1 koroških in solnograš-kili mestih. Ustanovijo se naj v severnih deželah vinske poskuševalnice in semnji za štajerska vina. Naj se tudi ne dovolijo več koncesije za prodajo tujih vin v naši državi. Slovenjgraška podružnica predlaga, naj se v večji meri odpomaga kmetom pri pomanjkanju živinske krme. Šentiljska podružnica je vložila predlog, da se v St. liju v Slov. gor. ^napravi tovorna železniška postaja. Predlogi so bili večinoma vsi sprejeti. Ko je bil dnevni red izčrpan, so se razdelila razna društvena priznanja in odlikovanja dotičnih oseb, ki so si stekle za kmetijstvo in posebej še za kmetijsko družbo posebnih zaslug. Sreberno svetinjo sta prejela Avgust Günther, okrajnega zastopa načelnik v Slovenjgradcu, in Rupert Repnik, načelnik šentiljske podružnice. Odlikovan je bil z bronasto medaljo Fran Škerlec iz Viča-nec. Po zborovanju se je vršil banket, ki se ga je vdeležilo večina delegatov in mnogo drugih povablje-nih gostov. _______________________ Razgled po svetu. Zvezd repatic so se ljudje od nekdaj bali. Mislili so, da oznanujejo kugo, lakoto in druge nezgode. Precejšen del te prazne vere se je še do dandanes ohranil. Tudi letos ko smo že videli eno repatico na našem obzorju in ko pričakujemo Še večjo Hallejevq repatico, se je slišalo med ljudstvom pripovedovati o takih strahovih. Repatico, ki se je pred poldrugim mesecem prikazala, so že obdolžili, da je kriva hudih povodenj na Francoskem. Da se pa nekateri prazno-, verni ljudje že sedaj boje prihodnje velike repatice, je še bolj umljivo, če se pomisli, da se bo repatica s skrajnim koncem svojega zelo dolgega repa dotaknila našega sveta in da pravijo celo nekateri na pol učeni možje, da se ne bo to zgodilo brez vsake nevarnosti. Vendar je ta strah popolnoma neutemeljen. Rep te velike repatice, ki se nas bo dotaknil dne 18. maja, je zelo redek, da pojde naša zemlja brez vsake težave skozi njega. Tudi če bi imela repatica res kaj strupenega na sebi, se ne bo moglo to na naši zemlji nič poznati. Eno pa se lahko zgodi, da namreč doživimo v noči med 18. in 19. majem ogromno število utrinkov na nebu. Leta 1872, ko se je neke, druga repatica dotaknila naše zemlje, se je videlo v Rimu v petih urah več kot 13.000 zvezdnih utrinkov. Vsako minuto se je torej približno 42krat zabliskalo ne, temnem nebu. Bajka o podkvi. Ali-poznate nemško bajko o podkvi? V davnih časih v neki vasici na Nemškem se je nekj kovač, bil je baje sv. Dunstan, kar potil pri delu. Žvenk nakla je vzbudil pozornost hudičevo. Videl je, da je kovač izdeloval podkve, in se je domislil, da bi bilo dobro, ko bi si dal svoji lastni kopiti podkovati. Torej se je hudič pogodil in je vzdignil nogo. Kovač je videl, s kom ima opraviti, in mu je pribil razbeljeno podkev, tako, da so bili žreblji zabiti naravnost v hudičevo kopito. Hudič mu je potem plačal in je odšel; ampak pošteni kovač je vrgel denar v ogenj. Vedel je, da hi mu 'depeš,el krivo srečo. Med tem se je hudič že precej oddaljil, in podkvi sta mu jeli povzročati strašne bolečine., Čimbolj jo plesni in brcal in klel, tembolj je ,trpel. Naposled xii mogelveč prenašati;'^strašanskih,,bolečin, je odtrgal podkvi in ju zagnal,v stran. Od tistegär časa hudič tako mrzi podkve, da se jih skrbno, ogiblje in beži, kadarkoli zagleda katero. Nemški kmetje še dandanes vsi verjamejo to bajko, in le redkokje se nahajajo vrata v hišo ali stajo, da ne bi imela pribite podkve. _ uSfl*ifte „Stražo^ Istrska crna vina! Sloneči „Terrano d 1’ I-itria“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vmo, posebno dobro pri preblajenjn, pomankanjn krvi in za r.reboievnike (rekonvalescente) Se ne da primerjati z dalmatinskimi in dragimi lahkimi črnimi kakor rndečimi vini. Samo vsled svojega zajumfeoo pristnega črnega vina sem v stana, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih. 38 Hnrieta L«rb#r Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32. Hotel International v Tržiču (Monfalcone) odda se takoj v najem p' d jako ugodnimi pogoji. Ho el je na novo zgrajen, ima 30 meblovanih sob t r ugodno lego v bližini post»je. Promet se v Tržiču velikansko raz vija, tako, da je spretnemn in vestnemu hoteUrjn zasigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškeg in nemškega jezika je neobhodne potiebno Ponudbe sprejema lastnik hotela: Ivan Peric, velejose-trik v Tr/ičn (Monfalcone). Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kcncesionirani vodovodni instalater hran Rebek, C«S« Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za-sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-ftvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah. Še nikdar v Slo ven jgradcu! Velikanska zaloga \olnenega bla^a najnovejše vrste Za moške kamgarn, loden, ševijot, lepi klobuki, srajce, močno platno za prtiče; vse po naj 21 nižji ceni pri Druškovič-u v Slo venjgra dcu. Cerkveni in sobni slikar in pleskar Fr. Divjak, Maribor župnijska ulioa štev. 7 prevzame slikanje cerkev v vseh tehničnih izpeljavah, kakor tudi vsa v svojo stroko spadajoča naročila, ki jih izvršuje točno in po zelo nizki ceni ter se priporoča častiti dnhovčini in slavnemu občinstvu. Vzorci vsakomur na razpolago :: Cene nizke : Proračuni zastonj. Kje se dobi pristno vino v steklenicah ? V sodnijski ulici št. 17, I. riadst. v Mariboru: novo, sladko, jako okusno, zajamčeno pristno, naravnost od kmeta iz Zaverških Haloz 1. po 52 v; staro, belo, od ravnotam, jako močno, priporočljivo za bolnike, 1. po 76 v. — Za obilni obisk se priporoča slav. občinstvu Marija Veras.